Naročnina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja veak dan rjntrej, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.540 /m lilserale; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 30.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra va : Кориаг-jeva 6, telefon 2У93 Blagoslovljene velikonočne praznike želita vsem cenjenim naročnikom, in-seirenton, sotrudnikom in prijateljem našega lista uredništvo in uprava. Današnja številka obsega 26 strani in se {e natisnila v 35.000 izvodih. Naš optimizem Čimbolj se oddaljujemo od prvega velikonočnega jutra, tembolj — se »li — upada veletok krščanskega optimizma in poguma, Ici mu je ta praznik vir in simbol. Kljub temu in prav zategadelj tudi ob devetnajstsloleitnem jubileju našega odrešenja iu vstajenja ne bomo pisali žalostinke ampak hvalnico krščanskega veselja in neminljive radosti. Čimbolj sovražne sile napenjajo vse moči, da bi preglušile veseli glas o božji moči in odrešenju sveta, tembolj moramo mi vse storiti, da ta klic najde odmeva v sleherni duši. Zakaj če je bilo človeštvo kedaj potrebno pravega velikonočnega veselja, resničnega dušnega miru in notranje sreče, je danes vsega tega stokrat potrebno. Čutimo, da živimo na prelomu človeške zgodovine, ko se prenavlja ves družabni red in ko se v celotnem življenju posameznikov in vesoljnih narodov porajajo nove oblike. To so veliki dnevi, ki zahtevajo velikih ljudi in močnih idej! Zato je danes bolj kot kedaj potrebno, da stopimo na trdna tla najvišjih načel in da vse storimo, da novo, ki se poraja v velikih bolečinah, ne bo nasprotovalo osnovnim načelom krščanstva. Kdor bi to prezrl, bi naredil tisodiio napako, ker bi iz strahu pred odgovornostjo prepustil ne krščanski m silam, da družabno življenje v prihodnosti organizirajo na zakoniti brez Boga in brez morale. Veliki dnevi, v katerih živimo in v katerih se odloča usoda človeštva za stoletja naprej, zahtevajo poleg močnih idej tudi velikega optimizma pogumnih ljudi. Zelo škodljivo .je zato, če v takem času opažamo čestokrat pobitoet, zavest slabosti in malodušno resigiiacijo tudi tam, kjer je ne Ui pričakovali. V svetovnem dogajanju danes je res mnogo pojavov, iz katerih je pesimistično ocenjevanje sodobnosti in nezaupanje do prihodnosti razumljivo. A četudi dan za dnem gledamo, kako pravica, ljub'7.011 in resnica podlegajo krivici, sovraštvu in laži, nam to ne "sme streti poguma, ne vzeti upanja v bodočnost! IPosebno nam ne, Ici še verujemo v absolutno zmago resnice in pravice, ki jo morela zloba in zmota dolgo, dolgo zatem-niti, a nikoli za vselej ugasiti. Kdor hoče biti eejavec srečnejših dni, mora imeti oči uprte v večno resnico, dn bo kontno zmagalo Dobro. Potem ga ne bo oplasilo vse nasilje, ki danes skuša zadušiti po vsem svetu svobodo kulturnega človeka. Vstajenjska misel nas mora krepiti v dneh, ki eo podobni velikemu petku, saj ideala krščanskega sožitja ljudi na zemlji nihče ne bo mogel zatreti niti onemogočiti njegove realizacije, le zavira in zakasni jo lahko. Samo iz strohnelega žitnega zrna. ki umre za svoj zarod, požene novo, postoterjeno življenje. In tem bogatejše bo to življenje, čem večje je bilo zanj trpljenje! Človek krščanske kulture je in mora biti optimist po svojem verskem bisivu. Naša vera v veliko noč ima kakor pravi Kari Adam, tudi neko biološko funkcijo in razodeva našo zdravo voljo do življenja; nasprotno pa jc nevera vedno in povsod izraz zlomljene in propadajoče življenjske volje, funkcija izroditve in razpada. Krščanski optimizem pa ni tista meščanska lahkomišljenost aLi topa zaverovanost v lastno ugodje, ki ne vidi trpljenja in bolečine, pod katero ječi sodobni človek. Krščanstvo si ni nikdar zatiskalo oči in ušes pred človeško bedo in bolečino, ki je ni samo laj-fe.ilo iz ljubezni, ampak jo vedno zdravilo tudi pri njenih moralnih in socialnih koreninah Ko je vstal Kristus, se je zgodil največji prevrat v zgodovini, ki je prinesel nov svetovni nazor, novo pojmovanje življenja in vsega svetovnega dogajanja in začetek novega družabnega reda. Zakaj z vstajenjem je bila premagana duševna smrt po grehu, se je odprla možnost korenitega ozdravljenja človeka od zla in se je ustvarilo v klici pravo občestvo bratov iz vseh narodov iin stanov na zemlji. Zato nas vsak velikonočni praznik mora spominjati na to. da se vedno iznova lotimo s pogumom dela za srečnejšo bodočnost človeštva na Kristusovih principih življenja . Prihajajo ljudje in vedno več jih je, ki nastopajo celo z videzom nekega idealizma in optimizma — mnogo jih je tudi, ki se jim tudi resnični idealizem ne da odrekati — ki hočejo prinesti osvobojenje in vstajenje današnjemu človeštvu, pri tem pa hočejo zatreti v dušah vsako misel, veak ozir na večnega Zakonodavca. Kakor Je za človeško občestvo pogubno ravnanje kapitalista, ki mu ni mar sočloveka, ki ga je zasužnil v topo slvar brez veselja in dostojanstva, tako je zmotno in kvarno početje onih, ki mislijo, da bodo nered in nesoglasje sodobne družbe uredili z golo materijalno politiko in družabno ureditvijo brez fundamenta v božji zamisli in postavi temelječe pravice in ljubezni. Mi vemo, da edino od Večnega moremo pričakovati novega pravega reda, resnične duševne sreče in pametnega blagostanja; vemo, da noben družabni red na zemlji ne more bili tako popoln, da ne bi rabil aa podlago religi- ИЖЖИИИИИгДМИКад Nova poteza B. Mussolinija: Da se prepreči Anschluss — obnovitev habsburške monarhije Intriga za intrigo proti Jugoslaviji Pariz, 14. aprila. Čeprav je včerajšnja debata v angleški zbornici poslancev dokazala, dn je Anglija napram Mussolinijevemu načrtu skrajno rezervirana in je MacDouald izjavil, da Anglija nikoli ni mislila na to, da bi se revidirale mirovne pogodbe oziroma izpremenil sedanji položaj v Evropi brez privoljenja vseh prizadetih — čeprav se opa"ža v Rimu kolebnnje in se čujejo glasovi, da hoče Mussolini prilagoditi svoje nazore stališču Francije — čeprav se iz Italije same, koje ljudstvo vojne absolutno noče, slišijo glasovi, da bi se Mussolinijev revizijski načrt na noben način ne dal uresničiti brez vojske — se je Ogrsko, Hrvatsko in Slovenijo v »donavsko dr- Evropi, katero so — kakor pravi — povečala še poročila, ki prihajajo iz Riinn in iz Berlina, da se tunika ■ veliko debatira o tem, kaj naj se zgodi z Avstrijo. »Izvestni sanjači« — tako z nejevoljo ugotavlja glasilo cent rum a — »ki bi radi zavrteli kolo zgodovine nazaj, se navdušujejo za vpostavitev Avstrije, ki da ima poleg Nemčije svojo samostojno nalogo med nemškimi plemeni. Te ljudi je treba primerjati z ribiči, ki hi radi v mlnkužj evropskega kaosa v kalnem ribarili. Začuda jim odgovarja v Rimu italijanski odmev, ki opozarja Avstrijce na njihovo takozvano »jugovzhodno evropsko misijo«, ki je bila po Vittorio Veneto 1918 pretrgana in je padla v zgodovinsko ropotarnico. Tako so se srečale želje starih Avstrijcev, ki slej ko prej sanjajo o neizogibno propadli prošlosti, s saero egoismo. kateri bi hotel zopet združiti Avstrijo, danes v mednarodnih političnih krogih zopet naenkrat pojavilo vznemirjenje. Težko je reči, kaj je zopet vzrok temu pesimizmu, ne bomo se pa motili, če ga v prvi vrsti pripisujemo rz avam 0. tapenu ki jih je dal 13. t. m. italijanskim novinarjem v Rimu. Papen se je skliceval na znani članek Mussolinija, o katerem smo včeraj poročali in v katerem duce strastno napada Mulo antanto, emfutično vzklikajoč, da ta »nenaravna zveza« nikakor ne bo mogla zt.gruditi peti ide ji revizi-jonizmn. ki da zmagoslavno prodira. Papen 'e dejal: »To je res in tenek papir, kateregakoli paktu (mislil je na pakt Male zveze) je pretenka barikada, da bi mogla ustaviti pohod revizijo-nistične ideje.« Pariški krogi, ki so še včeraj mislili, dn je ta Mussolinijev članek le manever, s katerim bi Mussolini rad pred italijansko javnostjo zakrii svoj umik, so danes spričo Pape-novih besed, katerim je dal povdarka tudi n jegov drug Giiring, ki je govoril o potrebi tesne zveze med Italijo in Nemčijo, postali drugačnega mnenja in vidijo v tem dokaz, da pristaši revizije mirovnih pogodn nikakor ne mislijo položiti orožja in snujejo svoje intrige naprej. Tega mnenja je tudi oficio/io glasilo vj>livnih vladnih krogov »Temps«, ki piše, da je mettnaroâm potož&i popolnoma zmešan »Temps« očita danes Mussoliniju z nenavadno ostrimi besedami, da hoče iz razlogov prestiža doseči senzacionalne uspehe, ki naj služijo njegovi slavi, ne meneč se za posledice takih fantastičnih načrtov, ki so bili vprizorjeni knkor teaterska gesta, ne da bi se bil prej di-ploniatičnim potom sondiral teren, kakor je to navada diplomacije, ki računa z realnostmi. Načrt se pojavlja za načrtom z bliskovito naglico. ne da bi se mednarodni položaj razjasnil — narobe, položaj je čedalje bolj prepleten in nejasen. Najprej je MaeDonnld v Ženevi predložil načrt o razorožitvi, jiotem je prišel rimski pakt, ki je izzval ogromen odpor Male an tante, sedaj vidimo Roosevelta, kako organizira v Washingtonu konferenco, o kateri mora sedaj vsak človek dvomiti, da-li bo dosegla kakšen uspeh, ker ljudje so spričo vseh teh projektov po pravici nezaupni. Med tem, ko se govori o velikonočnem miru, organizira Hitler svoje tretje kraljestvo, se v Rimu vršijo tajnostne konference med Mussolinijem, Papenom in Doll-fussom in na Vzhodu se Japonska pripravlja, da zasede Vladivostok, »čudež ye. če živci narodov še prenašajo to strašno zmedo,« tako končuje »Temps« svoj simptomatični članek. Naeri ustanovitve Aoslro Ogrske na tačan Jugoslavije v resmei SOfOŽPH Sredi te zmede se oglaša tudi glasilo nemškega cenfruma »Germunia«. »Germnnin« s presenetljivo podobnimi izrazi, kakor pariški »Temps«, konstatira veliko politično zmedo v žnvo«, o kateri eni mislijo, da bo pomenila vpostavitev avstrijske monarhije, druga pa, da bo navaden protektornt Italije.« Iz (ona tega članka, ki ga v Parizu navajajo v prvi vrsti zato, ker potrjuje, kar so v Parizu itak že vedeli, kako bi namreč Mussolini rad okrnil obsovraženo Jugoslavijo, se na drugi strani tudi razvidi, da v nemškem Reichu nikakor niso zadovoljni z nameravano vpostuvit-vijo habsburške države. Informacije »Germanie« se pa tudi popolnoma skladajo z onimi, ki jih je dobil »Temps«. Po najnovejših poročilih iz Pariza se izve, da Mussolini dela na to, dn bi se Nemčija za vedno odrekla Ansehlussu, zato pa naj bi se ustanovila Avstro-Ogrska monarhija, povečana z nekaterimi jugoslovanskimi kraji, pod Otonom Habsburškim. To. pravi »Temps«, da ni več danes tajnost za nikogar. Seveda je ta opasnost še večja, nego bi bil Anschluss. To je torej tista »nova Mussolinijev« poteza«, o kateri se danes šušlja v diplomatskih krogih. NihoV ! Umevno je, da je spričo vsega tega francoska javnost inko ogorčena in da se vsi listi enodušno izjavljajo proti vsaki popustljivosti napram Italiji, ki s svojim; intrigami mednarodni položaj silno zapleta. Tardieu piše v »Illustration«, da je skrajni čas, dn francoska vlada jasno in brez strahu pove, dn o reviziji mirovnih pogodb ne sme biti nobenega govora. Italiji kakor tudi oficielnemu glasilu nacionalnih laburistov g. MacDonalda »New Letter«, ki zopet razlaga svoje simpatije do revizije, se mora energično zaklicali: »Nikoli! Vaši načrti se ne bodo uresničili ne danes ne jutri in nikoli ne!« —eau— Zopet „Gott sir aie Engîamd!" Berlin, 14. apr. AA. Zaradi protinemške osti, j L-l™ obraz« jo je pokazala zunanjepolitična razprava v an- j 1 Najbolj č »Franciji naklonjeni Chamberlain je pokazal svoj ki jo je pokazala zunanjepolitična razpravi gleškem parlamentu, je berlinsko časopisje zelo slabe volje. Listi so ogorčeni nad »nerazumevanjem«, ki ga naenkrat kaže London napram Nemčiji. »Vossische Zeitung« pravi, da ni bilo v angleškem parlamentu niti ene osebe, ki bi bila nastopi! --(ti Churchillovim napadom na Nemčijo. To ie »srn'bolj čudno, ker so se iz vrst liberalnih in delavskih poslancev že več lel oglašali Nemčiji sila naklonjeni poslanci in zagovarjali nemške zahteve po enakosti pravic in po reviziji najbolj škodljivih določb mirovnih pogodb. j-Berliner Tageblatt« smatra, da je bila angleška spodnja zbornica pod vplivom senzacij žejnih politikov. Drugi listi priobčil jejo zelo ostre članke proti Angliji pod naslovom Splošna angleška ofenziva proti Nemčiji«, »Sadovi sovražnostne in lažnjive marksistične agitacije«, »V vodni brazdi Francije«, Najbolj ostra in ohola je »Kreuzzeitung«, ki piše: Nova Nemčija odločno odklanja varuške govore v angleškem parlamentu. Kazinere so se jio Schei-demannu in po njegovih naslednikih temelji,o iz-premenile. Zd;,j ima berlinska vlada vse vajeti trdno v svojih rokah. Zato se ne bo dala zastrašiti od sovražnih gub na obrazih nekaterih inozemskih politikov. Berlin. 14. aprila. AA. Nemška vlada je naročila svojemu poslaniku v Londonu, da protestira pri britanski vladi zoper nekatere izjave v spodnji zbornici zastran nemške notranje politike. Strah pred Poi ahi Berlin, 14. apr. A A. Vodja zunanjepolitičnega urada nacionalno socialistične stranke Arthur Ko-senberg je sklenil povezali vse politične lioriuacijo vzdolž poljsko-nemškc mejo. V odgovor Hîtlerm mcasm socialisti za Pariz, 14. apr. AA. Pri debati o vojnem proračunu, ki se je vršila v francoski poslanski zbornici, je predsednik vlade vnovič zagotovil voljo vlade, da se posveti organizaciji evropskega miru. Pri tej priliki je naglasi), da predstavlja Francija danes poslednji branik svobode, in branik potrebuje sredstev za obrambo. Dejal je, da bo vlada naknadni kredit 400 milijonov porabila za vojni material in letalstvo, da zavaruje meje. Seja poslanske zbornice se je zaključila ob 6.20 zjutraj. Celotni finančni zakon je pri glasovanju dobil velikansko večino: 514 poslancev je glasovalo zanj, 67 pa proti. Značilnost pri glasovanju, tako glede vojnega proračuna kakor glede proračuna v celoti, je stališče, ki so ga zavzeli socijalisti. Pri glasovanju o vojaških kreditih je 10 socialistov glasovalo proti njim (med njimi noben voditelj), 30 socialistov se je glasovanja vzdržalo (med njimi zlasti Auriol in Leon Bluin), 89 jih je pa. glasovalo za kredite (med njimi Renaudel). Za celotni pro- mûo obdrži do zadrtega koščka prvotnî vonj. oznega reda in le obžalovati je treba one, ki imajo na opomin, da je treba postaviti tudi bodočo družbo na osnovo metafizičnih in moralnih načel krščanstva in njegovega idealizma, isti odgovor, kakor ga je doživel apostol, ko je omenil Atencem vstajenje: nekateri so se mu posmehovati, drugi pa so rekli: >0 tem te bomo drugikrat poslušali !.. .« V delu za preporod človeštva se bomo morali boriti proii dvema zmotama, proti brezboštvu na Oui ш proii pesimizmu na natu sU.uij. Malodus- neži bi morali pomisliti, da brezboštvo nehote tudi izpolnjuje božje namene: kuje dobre v ognju trpljenja in s svojim delom ruši tudi marsikaj strohnelega, gnilega in negodnega za nadaljnje življenje v sodobni družbi ter nas tako opozarja mi naše napake, na omrtvelosl. mlačnost in na sebičnost, ki se često skriva za videzom krščanstva. Mi |>a brez. strahu in malodušja zaupajmo v zmagoslavno moč svoje iskrene velikonočne vere. ki bo premagala zlo tudi s danjega w»tw iu bo otvoriia èlo-vošiviu novo dobo. račun so glasovali vsi socijalisti razen štirih, ki so glasovali proti njem. Za takšno glasovanje se je na poprejšnji seji socijalistične skupine izreklo 48 članov kluba izmed 72 članov. Einsfem — vseučiliščni profesor v Parizu Pariz, 14. aprila. AA. Dopisnik lis-ta »Pari« Soir« je šel k dr. Einsteinu in mu sporočil, da je poslanska zbornica soglasno sklenila ustanoviti na Francoskem Kolegiju etolico matematične fizike. Vprašal ga je, ali bo ponudbo sprejel. Einstein je odgovoril, da s hvaležnostjo sprejme čast, ki mu jo je Francija izkazala. Kitajski toHovati v Evropi? Magdeburg, 14. apr. AA. Občinski svetnik dr. Georg, član nemške nacionalne stranke, ki so ga od torka pogrešali, se je vrnil na svoj dom. 0 svojih ugrabiteljih pripoveduje silno oprezno, ker se boji njihovega maščevanja. Izjavil je, da po vsej priliki niso bili v krojih. 0 svoji ugrabitvi pripoveduje tole: Ko sem spravljal svoje vozilo v garažo, me je obkolilo kakih 20 mož. Zvezali so me v vrečo in me spravili v avtomobil. Avtomobil je oddrdral v neznano smer. Med potjo mi je nekdo sporočil, da bom v eni uri ustreljen. Kasneje so me vrgli v temačen in vlažen rov. kjer sem ostal 12 ur brez hrane. Ko sem že mislil, da me bodo ubili, pa so me izpustili in ini izjavili, da gre za pomoto imena. Povezali so mi oči, me zopel spravili v avtomobil in me spravili v gozdič, ki leži v bližini mojega doma. Med povratkoni sem opazil, da spremlja avtomobil več drugih avtomobilov in motornih koles. Policija je uvedla preiskavo. Mislijo pa, da se bodo napadalci znali odtegnili pravici. Mussofin« ne mara iz Itali'e Pariz, 14. apr. A A. llavus poroča iz Washing-. tona, da je tamošnji italijanski poslanik Kossi ob-j vestil ameriškega zunanjega ministra, da predsed-1 nik italijanske vlade Mussolini obžaluje, ker ne more osebno prisostvovati gospodarski predkonfe-renci v Washingtonu in da bo Italijo na tej pred-konferenci zastopal finančni minister Ouido .lung. i ——-———- Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, nekoliko hladneje. Zajrrchškn vreni.-Twt.'n n.'iM.ivrwl Lahno •ob!.f,č-1 no, poùuai se bo zjasnilo, zmerno toplo in stalno. John Sholar: v Življenje z tiSurgijo i zasedejo Vladivostok? Naš rojnk Janez šolar, ki je s 14 leti odšel v Ameriko leta 1911 iu tam dovršil srednjo šolo in bogoslovno učilišče v St. Paulu in se sedaj izobražuje v pedagogiki na katoliški univerzi v Washingtonu, je napisal v liturgičnein časopisu »O r a t e fratres« lep članek pod gornjim naslovom. Naslanja se na njegove spomine i/ mladih let, ko je gledal naše leipe verske navade ob raznih cerkvenih praznikih, ziniti veliki teden. Ker je časopis zelo razširjen po Angliji, Ameriki, Irski in ostalih deželah angleškega jeziku, nas bo morda zanimalo, v kakšni luči nas spoznava veliki svet. Pogosto se poudarja, naj bi Cerkev ne vplivala le na mišljenje in duhu posameznikov, marveč naj bi združevala v Kristusu duha, voljo, srca in življenje vsega občestva. Včlove-čenje in odrešenje bo najpopolneje dovršeno samo tedaj, ko bodo vsi mogli reči s svetim Pavlom: в Živini pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.« (Gal. 2, 20). V Cerkvi ne prihajajo njeni udje nikjer v ožji stik s Kristusom kakor v liturgiji. Dogma uči verske skrivnosti, v kolikor je to mogoče; moralni nauki nam vodijo vest; cerkveni zakoni urejajo vnanjost; liturgija pa nas po milosti druži s Kristusom. V molitvi se dvigajo duše in srca k Bogu. Po zakramentih prejemamo milosti; pri sv. maši postanemo ena od stvari, ki jih Kristus pritegne k sebi, ko je povzdignjen: Ko bom povzdignjen, bom pritegnil vse stvari s Sebi.« Tukaj smo resnično združeni z Njim, potopljeni smo v Njegovo božanstvo po milosti in smo deležni Njegovega božjega življenja. Misel, da more liturgija tako globoko posegati v življenje vseh ljudi in jih družiti v iskreno enoto s Kristusom, do sedaj v Ameriki še ni daleč prodrla. Tisti, ki niso v Cerkvi, so skornj popolnoma zgrešili pomen liturgije in sv. maše. Daleč smo za tistimi deželami, kjer se je razvijalo katoliško življenje brez pre-stanka od dni Gregorija Velikega, kjer glas matere >Erclesiae orans« (moleče cerkve) še vedno izraža kulturna čuvstva ljudstva in kjer je cerkev še vedno votek na osnutku življenja in v popolnem soglasju z naravo izpreminja-jočih se letnih časov. Tam, kjer \e še doma prava vera To je zlasti res v tistih slikovitih južno-evropskih deželah, ki še niso prejele dvomljivega blagoslova naše moderne industrializacije. Po teh krajih so vasi zgrajene kakor čreda okrog pastirja: zadovoljno leže okrog svoje cerkvice, ljudstvo meri čas po uri na vaškem zvoniku in posluša zvon, ki jih kliče k molitvi od njih tihega dela. Trikrat na dan poslušajo opominjajoče zvoke angelovega če-ščenja. prenehajo z delom in molijo; vsako jutro naznanjajo zvonovi z bližnjega stolpa slovesno posvečenje pri daritvi; zvečer vabijo k večernicam. Veselo zvonijo ob praznikih, otožno poje mrtvaški zvon v slovo pravkar umrlemu, proseče in grozeče se oglašajo pred bližajočo se nevihto. Ljudstvo zaznnmenjnje dneve, leta in dogodke v življenju po cerkveni liturgiji: važnih mejnikov v letu sc spominjajo in pričakujejo gledajoč nn praznike in cerkveno leto. Advent prihaja z dolgimi sencami pozne jeseni, ko dan vidno umira, in iz tega mraka se še jasneje dviga angelovo češčenje, spominjajoč nn obljubo o Mariji Morski zvezdi, ki je bila brez madeža snočeta, da je mogla vredno roditi Odrešenika. Božič in zopetnl prihod sonca pride tako mirno kakor jutranja zarja, tako poln upanja kakor pomlad. Dnevna luč raste, dokler ni nn svečnico razglašena za spomin, da je Kristus Luč sveta. Božična doba mine. Z zgodnjo pomladjo se začne post. Izrazi za post pomenjajo v nekaterih jezikih (angl. lent = post. v nemščini Lenz — pomlad!) isto kar pomlad in lepo odgovarja naporom narave, ki se trudi, da bi se oprostila zime. Prav tako se mora človeštvo rešiti ledenega oklepa greha, da more božji Sin zopet poklicati dušo k novemu življenju. Velika noč oznanja zmagoslavje nad smrtjo in grehom, prav kakor se spomlad zbudi od smrti zime. Sedaj kmet lahko pose je svoja polja. Vsa narava je polna novega življena. O prošnjih dnevih Cerkev blagoslavlja setve. Poletje je pred nami. Zdi se, da je delo Kristusovega odrešenja dovršeno; Scjavec je posejnl svoja polja, dvigne se v nebo, a obljubi, da bo poslal Duha, delivca milosti in življenja. Binkošti čudovito odgovarjajo rasti in zorjenju vseh stvari v naravi, nadam ljudstva, ki se pripravlja na žetev. Dolgi dnevi s svojo vročino in napori ljudi spominjajo, da morajo delati v vinogradu Gospodovem, dokler je dan: spominjajo jih na noč, ki ho kmalu prišla in ne bo mogel delati nihče. Žetev v avgustu jih spominja na prve sadove odrešenja — Marijino vnebovzetje. Sedaj niso več daleč nizko se plazeče megle, ki prihajajo z rumenim listjem kakor poslanci: odpadlo listje nas spominja tistih, ki se zdi, da njih glasovi tulijo v vetrovih, in nn tiste, ki jih je objel mir, kar pome-njn konec plodonosnega življenja. Ljudje se spominjajo in prosijo Kralja kraljev za trpeče duše, prosijo usmiljenja do nas vseh, da bi zmanjšnl stiske na svetu Tak je narod v Sloveniji Tak jc narod v Sloveniji, v tistem slikovitem delu severne Jugoslnvije. Tam so cerkvice raztresene po zelenili vrhovih gričev, lam so križpotja posuta s poljskimi križi, tam govori vera povsod z binkoštnim jezikom. Tam težko najdeš vasico brez lastne cerkvice. Povsod dobiš ob poti kapelicc z Marijo ali kakim drugim svetnikom. Božični dogodek jc upodobljen lin zibeli; darovanje v templu nn krstnem prtu, s stene gleda nate zadnja večerja in podoba binkoštnegn praznika. V vsaki sobi dobiš v kotu križ. čc le kdo živi v njej. Nevesta ima podobo Marijine zaroke nli ženitovnnja v Kani. Smrt sv. Jožefa te tolaži, da bo Kristus popotnica tistemu, ki mu je zvesto služil. Končno stoji nn postelji našega poslednjega spanja križ, nn grobu pa žalostna mati božja ali upa-polna podoba vstajenja. Mrtvi počivajo okoli cerkve, nikdar dnlcč od misli in molitve živečih prijateljev, blizu oltarja, kjer se vsak dan daruje zanje dsritcr. Tako Ecclesia orans oblikuje življenje ljudstva. Ne more hiti drugače. Njene molitve, njeni prazniki in njena daritev so velik del splošne kulture, ker prevevajo ljudskega duha, nagibljejo njihovo voljo k dobremu iu pleine-li iti jo stremljenja njihovih src. Vtšek Mur$iičnega življenja: Vetiki teden Liturgija igra posebno intimno vlogo veliki teden. Slovenci se začnejo pripravljati na Veliko noč teduj. ko ua pepelnico prejmejo blagoslovljeni pepel na celo. Zgodaj zjutraj se polnijo cerkve, očetje in matere so prišli v teh zgodnjih mrzlih urah z otroki vseh starosti, da se spoVedo in potem udeleže sv. maše. S cvetno nedeljo se prične veliki teden. Otroci poiščejo ob potoku iiujholj odgnale vrhove mladike, jih povežejo z vedno zeleno trto v butaro; k vsemu pridenejo v vrh oljkovo vejico, nekaj jabolk in pomaranč, ki so otrokom pozneje v plačilo za trud. Mlajši neso te butare k veliki maši. Vsa cerkev je polna vrhovih mačic, spremenjena je v valujoč gaj. Doma nekaj teli vrhovih vejic takoj vržejo na ogenj, kakor bi gn blagoslovljali za tisto leto; iz istega vzroka jih vtikajo tudi v kašče in podstrešja. Nad deželo je prišel občutek Kalvarhe Tako se prične veliki leden. V sredo dejansko vsakdo pusti delo ob času, da šc dobi večernice ob štirih, četrtek je zopet svet dan; ves dolgi dan so ljudje v eerkvi. Kdor ne more priti zjutraj, bo gotovo prišel popoldne ali zvečer ali pa obakrat. Osebno sem poznal stare ljudi, ki so ob jutranji zori nastopili pot in se vračali šele zvečer; skoraj ves don so porabili za pot in molitev v cerkvi. V svesti si, kam gredo, se veselijo pota po slikoviti pokrajini. Hodijo skupaj s sosedi, obravnavajo novice in svoje probleme, grajajo mladino, ki se zanje noče brigati, ali si razlagajo, kaj jih žene v cerkev, tako da so o!i koncu poti čisto pripravljeni, da se s srcem udeleže trpljenja Kristusovega. Na veliki petek se križ izpostavi v poče-ščenje, navadno zraven božjega groba, ki so ga že prejšnji dan postavili. Ves dan lahko vidiš trume ljudi, ki preko polj hodijo v cerkev. Ves dan so nekako molčeči, da bi se laže vmi-silili v Odrešenikovo trpljenje in smrt. Mnogi se hrane sploh ne dotaknejo razen kake malenkosti opoldne. Zdi se, da je prišel nnd deželo občutek ICnlvarije s svojim trpljenjem in žalostjo. Vstajenje se bliža Potem pride sobota. Na vse zgodaj imajo dečki svojo veselo dolžnost, še preden se zasliši »Exultet iam angelica turbac, jih vidimo, kako hite k cerkvi, da prinesejo domov blagoslovljenega ognja. S seboj imajo posebno gubo, ki so jo poiskali na drevesih, ki tli mirno in počasi kakor oglje. Nekateri prinesejo cele plamenice, ki jih vrte na vrvici in ki gore v zgodnje jutro kakor kometi. Kakor je žc navada pri fantičih, so vstali šele zadnjo minuto; sedaj pa morajo hiteti in skrbeti, da se uvrstijo pred cerkvijo. Ogenj že blagoslavljajo. Od velikega četrtka sem so v cerkvi pogašene že vse luči, pogašeni so vsi ognji to jutro tudi po hišah. Brž ko duhovnik zapoje prvič »1 il men Christi«, odgovore dečki: »Deo gratias«, zavrte svoje ognje in steko domov, kolikor jih lieso nožice, da jim ogenj ne prigori do prstov. Nekateri imajo precej daleč. Drugi prinašajo blagoslovljeni ogenj tudi v sosednje hiše in dobe zato kako nagrado. Doma sta mati ali oče že pripravila na ognjišču, da podkuritn navadni ogenj s svetim ognjem velike sobote. Čc vidiš, da se iz vseh dimnikov v vasi kodi. veš, da so dečki dobro opravili svoje delo. Ljudje se zbirajo nato v cerkev k blagoslovu vode. Matere si nnlijejo veliko blagoslovljene vode v posode, da nesejo po maši domov. Vsi čakajo, da bodo slišali prvič veselo »Gloria in excelsis Deo« in nlelnjo, da bodo pri sv. maši, ki jim že vzbuja vesele občutke vstajenja. V soboto morajo tudi dekleta napraviti svojo velikonočno dolžnost. ICošora je že pripravljena za blagoslov in ker so dekletn v takih zadevah spretnejša, morajo nositi dekletn jer-base v cerkev nli v hišo, kjer blagoslovi duhovnik velikonočna jedila. Na ta dan razkažejo dekleta vse bogastvo svojih pisanih oblek. Jer-base nosijo ali v rokah, navadno pa ponosno na glavi. Vaška cerkvica je polna košnr z jestvinami. Duhovnik pn mora s svojim blagoslovom od vasi do vasi. Na velikonočno jutro ni nobena naša kmečka družina brez blagoslovljenih jedi. če je kdo tako ubog, da si ne more preskrbeti jerbašček jedil, mu ga preskrbi drugi. Naša ntsjveèia radost: Velihono&m zvonov S ! V soboto opoldne se začne velika noč. Nn delo že ves teden ne misli nihče. V hiši je vse počiščeno in pripravljeno za največji praznik v letu. Kapelice ob cestah, hiše, cerkve iu ljudstvo samo —■ vse je oblečeno slovesno za veliko noč. Vse jc živahno, zemlja in ljudje, mlado in staro. Preden v nedeljo zjutraj sonce vzide, kličejo zvonovi vaške cerkve ljudstvo k božjemu grobu, zvonijo in oznanjajo: Glej. vstal je, ni ga tukaj!» Kakšne misli o Kristusovem in našem vstajenju prešinjajo ljudi, ko hite ob prvem svitu proslavljat to skrivnost! Med mašo se jim iz src dvigajo k Bogu molitve, za žive in mrtve, za varstvo domov, za lajšanje preizkušenj iu trpljenja, za slavo vstajenju vseh, ki so bili po križu orešeni. Zgodnja maša jc bolj čas tihega premišljevanja kakor prekipevajočega veselja, šele pri veliki maši se sprosti zmagoslavni velikonočni duh v veselem zvo-njenju, v dolgi procesiji, ki sc med petjem in molitvijo vije po polju s plapolajoči m i baflderi. Tako mine veliki teden, tako celo leto: v tesnem stiku z oltarjem in njegovimi neskončnimi skrivnostmi. Treba nam je le zn trenotek pomisliti, da spoznamo, kako globoko oblikuje cerkvena liturgija skupnega ljudskega diilin v Kristusu in kako gotovo je vsem v blagoslov. (Iz angleščine prcvcl: J. L) Osšcr spor med Japonsko m R&issfo London, 14. aprila. Tukaj so zalo vznemirjeni zaradi vesti, ki prihajajo in Daljnega Vzhoda. Anglija se ne vznemirja toliko zaradi tega, ker japonske čete bolj iu bolj prodirajo v severni Kitaj, kjer so zasedli žc vse važne točke, ki ležijo na poti v Peking, ampak izredno ostrega konflikta med Japonsko in Rusijo, j »Harbin Times«, organ japonske vlade v Mandžuriji dolži Rusijo, da pripravlja vojno z Japonsko iu da jo zato zagrešila čin, ki da ga je mogoče označiti samo s tatvino, kajti drugače so ne more imenovali dejstvo, da je ruski ravnatelj vzhodne kitajske železnice odpravil v Rusijo 50% vsega železniškega materijala tc železnico, katera ni last Rusije. ampak sc nahaja samo pod njeno soupravo. Japonsko čete so, kakor smo že včeraj poročali, zasedle obe vzhodni točki vzhodno-kitajske železnico v Mandžuriji, to je Mnnčuli na zapadu in Suinfenho (pred Pograničnajo) na vzhodu, tako da je Rusija od Mandžurije sedaj na obeh straneh po- polnoma odroeana. To je japonska repreaaHj«, ki ima namen, da Rusija vrne železnišiki materija), ako uočo resnega konflikta z Japonsko. Kako telo je stvar resna, dokazuje grožnja, ki prihaja danes iz Tokia, da bo Japonska zaacdla Vladivostok, ako Rusija ne vrne lokomotiv in vagonov vzhodno-kitajske železnice. Rusija sc nahaja zaradi tega v težkem položaju. Japonci so si izbrali moment, ki je za Rusijo zelo neugoden. Zaradi procesa proti angleškim in-žonerjem, katerih dolžijo sovjeti špionažo in sabotaže, je angleško javno mnenje proti Rusiji tako ogorčeno, da niti misliti ni na to, da bi Anglija Rusijo podpirala — nasprotno! Na drugi strani pa se sovjetski režim nahaja tudi zaradi velikega na-sprotstva velikega dela kmet. prebivalstva proti izvajanju petletke v velikih notranjih težavah v strahu pred eventualno kontrarevolucijo, da no govorimo o izredni vojaški pripravljenosti Japoncev. Agencija Nippon-Dempo je včeraj poročala, da je ruski generalni konzul v Harbinu izjavil, da je ruska vlada pripravljena vrniti železniški materijah da sc konflikt prijateljsko poravna, toda do-zilaj se ta vest še ni potrdilo. • • pred moskovskim sodiščem Velikopotezna vohunska organizacija v službi Londona? Moskva, 14. aprila. AA. Razprava proti angleškim inžonjerjem se nadaljuje po določenem načrtu. Snoči jo bil zaslišan inž. Thornton. Obtožnica navaja, da je Thornton zbiral vojaška, gospodarska in politična poročila od Meitrovickerso-vih nastavljencev. Podobno podatke pa so prinašali tudi druge, pri tej družbi nezaposlene oeebe. To sta potrdila Olejnik in Kutusova, kot bivša na-stavljenca Metrovickersa. Obtožnica navaja dalje, da je Thornton pošiljal te podatke ravnateljstvu izvoznega oddelka Metrovickersove družbe v Lon. donu Ricbardsu. Ta je med svetovno vojno sodeloval pri angleški odpravi v Arhangelsku. Bil je zaposlen v generalnem štabu. Meti splošno pozornostjo je državni tožilec prečital Thorntonovo izj>oved ,da vodi angleški inteligenčni servis volumsko službo v Sovjetski Ru- Vodsivo poda odsîmvko Dunaj, 14. aprila, tg. Narodno-socijalistična »Dcutschosterrcichische Tagcszeitung« poroča, da na jutrišnji seji coatralncga odbora socialnodemo-kratske stranko ne ho odstopil samo Oton Baucr, temvoč ves cdhor, in sicer na željo intcrnacijimal-nih, posebno francoskih odposlali! ev, ki so izražali veliko bojazen za stranko in tudi priporočali, naj stranka v času antisemitičnega razpoloženja uvažuje to razpoloženje in se odmakne od židovskih voditeljev in d a bi sc s tem lažje kvalificirala za koalicijo s krščanskimi socialci. Kranroski socialisti so bnjo tudi dali nalog, naj se stranka ne upira resno restavraciji Hahshiiržanov. Politična amnestisa Dunaj, 14. aprila, tg. Zvezni predsednik Mi-Iclas jo ustavil 21 kazenskih političnih postopanj, ki zadevajo nasilna dejanja narodnih socialistov in siji s pomočjo Richnrdsa, Thorntona in Monk-housa. Po Thorntonovem priznanju je pri tej vohunski službi sodelovalo 27 angleških nastavljencev Metrovickersove družbe. Thornton je navedel tudi imena vseh teh. Na predsednikovo vprašanje je Thornton priznal, da je to izpoved napisal iz lastne pobude, zanikal pa je, da bi ta izpoved odgovarjala dejstvom. Na vprašanje državnega tožilca, zakaj je neki napisal to izpoved, pa je Thornton odgovoril : »Proeill so me, naj priznam, in jaz sem jim ugodil.« Obtoženka Kutusova je izpovedala, da je Thornton najemal ruske inženjerje in monterje za vohunsko službo in da jo mednje razdeljeval denar in vino. Thornton je priznal, da je izročil inze. njerju Dolgovu 3000 rublje.v in da je tudi drugim monterjem dal razne zneske in jih zabeležil v posebnih knjigah, da pa gre tu za posojila. Druge priče in drugi nameščenci Viokersove družbe pa to zanikajo. marksizma članov socialno-demokralskcga Schutzbunda, mod njimi tudi kazenski postopek proti nar. socialistom, ki so v letu 1932 izvršili napad na Country klub v živalskem vrtu v Lainzu, pri katerem so bili dejansko napadeni tudi romunski poslanik, italijanski vojaški ataše in znani člani dunajske družbe. MassoHini razume Avstrijo Dunaj, 14. apr. tg. »Neuigkcits-Weltblatt« po« roča. da je po informacijah, ki jih imajo vladni krogi, doseglo rimsko potovanje zveznega kanclerju dr. Dollfussn popoln osebni in stvarni nspeh. Mussolini ima polno razumevanje za posebnosti avstrijskega položaja. Italija je pripravljena likvidirati svoj delež pri loznaskem posojilu in podpirati tudi avstrijsko želje po novem posojilu. Z Vatikanom je dr. Dollfuss pospešil pogajanja za konkor-dat žc toliko, da jih ho pravosodni minister dr. Schuschnigg prihodnji teden že lahko končal. Frmieozi rae tepe Hackesskreuza Napad na nemške turiste Metz, 14. apr. AA. V nasprotju s tem, kakor se je prvotno poročalo o incidentu z nemškimi avto-moDilisti, je treba popraviti, da avtoinobilisti niso bili v hitlerjevskih uniformah, samo na avtomobilu so imeli zadaj trikotno zastavico s kljukastim križem. Ko se je avto ustavil pred glavno postajo v Metzu, so izprehajalci pozvali šoferja, naj sname zastavico s kljukastim križem. Šofer lega ni hotel storiti, zalo ga je eden izmed okoli stoječih udaril s pestjo, drugi so pa hoteli medtem odstraniti hi-tlerjevsko zastavico. Toda medtem je prišla policijska patrulja na kolesih in odredila, da se avto s polniki odvedejo na policijski komisari jat. Tam so jim pregledali listine in ugotovili, da so v redu. Dva potnika sta bila doktorja filozofije in medicine, tretji pa referendar. Izjavili so, da je zastavica s kljukastim križem nacijonalni amblem Nemčije in da so hoteli obiskati v Franciji bojišča, zaradi incidenta se bodo pa takoj vrnili v Nemčijo. Berlin, 14. apr. AA. V tukajšnjih bolnišnicah so reducirali 207 zdravnikov, med njimi 35 Židov. Mosû med Jugoslavijo m Romunijo se zgradi fO BukareSt, 14. apr. Ig. Na današnji seji je ministrski svet končno odobril, da se zgradi z Jugoslavijo dogovorjeni most čez Donavo pri Turn Sevc-rinu. Dalje so sklenili, da se odpove pogodba s švedsko družbo za gradnjo cest, ki ima v Romuniji zgraditi mnogo cest, in sicer radi neugodnih pogojev. jetsm® pomoč se ne ? Za hišo in vrt, za cesto in šport. platnene čevlje z gumi podplatom v beli in sivi barvi. Ugodna fazona, trpežni p o aplati, porozno. POPULARNE CENE: Štev. 22-27 28-34 35-41 Belgrad. 14. apr. 1. Notranje ministrstvo je razveljavilo odlok banske uprave v Ljubljani, na podlagi katerega je bilo ustavljeno delovanje in odrejena likvidacija Vzajemne pomoči. Letalska nesreča Pariz, 11. aprila, tg. Pri poskusnem poletu dveh novih poskusnih lelal v Vilacoblayn, kate-: reg-i se je udeleïll sam zrnkoplovni minister Cot, so ве obema letaloma zlomila krila. Pilot prvega letala se jo rešil s padalom. drugI pilot umetni letalec Paalhan pa se je smrtno ponesrečil. Belgrad, 14. apr. 1. Z dekretom pravosodnega ministra sla postavljena za sodna pripravnika Bruno Inkret in dr. Robert Krambergcr. Od okrajnega sodišča v Požarevcu ie premeščen v območje ljubljanskega apclucijskcga sodišča Alojzij Zalokar. »'- 2Г- M'- 4 42-46 o Domači Izda/cli Na podplata zaič. znak Dobi se v vseh Irgovinnh s čevlji, a na veliko pri Semperil, Zagreb, ' Poslanski prelinac 102 Amenčanove naslednike iščejo Ljubljana, 14. apr. AA. Izseljenški nadzornik poroča: Dne 17. januarja 1925 je umrl v Severni Ameriki Peter Turk (Turko). Pokojnik je bil zavarovan v korist brata Štefana, ki baje živi v Vuko-varu, a tam ga zdaj niso mogli najti. Pokojnikovemu očetu jo bilo ime Josip, matori Anastazija. Kdor bi vedel kaj o Štefanu Turku, naj to javi Izseljenskem komisarju v Zagrebu, Kamenita ul. tô. Velikonočne počitnice Ljubljana, 14. apr. Kraljevska banska uprava Objavlja, da trajajo velikonočne počitnice tudi na osnovnih Šolah od 1". do vštetega 23. aprila 1033. Dne 24. aprila bo zopet reden pouk. Smet na kosa Na Veliki petek ob 17.30 je v Ljubljani umrl g. Anton Očakar, upokojence državne železnico. Il'o avtomobilski nesreči, kl gn je zadela pred dobrima dvema letoma pred frančiškansko cerkvijo, ie pričel bolehati; konSno ga jc smrt ugrabila njegovi ljubljeni družini. N. p. v m.l Francoski in nemški poslanik Slovencem za veliko noč Voščilo g. poslanika francoske republike Ljubljaua in veličastno okolje, ki jo obdaja, ima posebno mesto v mojih spominih in mojem srcu. V času. ko zopet doživljamo velikonočne praznike kot simbol veselja in upanja, se z radostnimi čuvstvi spomnim dravske banovine in se prestavljam v duhu v njeno prelestno prestolnico, da voščim ob tej priliki sreče in blagoslova vsem P-E. NAGGfAR izredni poslanik in opolnoinočeni minister Francoske Republike v Belgradu. Nemški g. poslanih vošči »Slovenčevi« želji, naj prispevam nekaj vrstic za njegovo velikonočno številko, tem rajši ustrezam, ker nas prav ta velika noč in pa sedanje razmere napotujejo k razmišljanju. Nemčija doživlja velikonočne praznike v znamenju notranje prenovitve. Razburkanim dnem prevrata sledi doba tihega, vztrajnega dela, katero naj končno preobrazi nemški narod v novo ustvarjajoče miroljubno skupnost. To voljo nemškega naroda za notranjo preureditev pa je del inozemstva žal napačno presojal ter jo deloma imel za izraz nekakih »imperialističnih« ali podobnih teženj, kakršnih pa ni. Prav nič ne spoznava dejstev, kdor narodnemu dvigu v Nemčiji podtika take namene ter iz njega izvaja kako nevarnost za mir ali pa za tako potrebno pomirjenje Evrope. Dovolj je, če opozorim le na besede gosp. državnega kanclerja v njegovi vladni izjavi pred državnim zborom, ko je rekel: »Nemški narod hoče s svetom živeti v miru. Vlada se bo prav zato z vsemi sredstvi trudita, da odpravi razločevanje narodov sveta v dve kategoriji. Narodna vlada je pripravljena dati roko za odkritosrčen sporazum vsakemu narodu, kateri hoče vendar le enkrat načelno zaključiti žalostno preteklost.« Te besede jasno kažejo, kaj Nemčija hoče: Nič drugega ne kakor enakopravnost /. drugimi narodi, tako mesto na solncu, kakršno mu gre kot velikemu narodn. Niti govora ni o kakem agresivnem ogrožanju drugih narodov. Obžalovati pa je treba, da tudi to samo po sebi umevno prizadevanje nemškega naroda, ki si hoče zagotoviti življenjske pravice med evropskimi narodi in ki se upira prizadejani krivici, nekateri sumničijo s podtikanjem namenov in celo nekakih )<želja«, ki jih ni. Hvala Bogu pa pri uvidevnih vedno močnejše postaja spoznanje, da je teorija o večnih zmagovalcih in premngancih abotna. Da to spoznanje postane splošno v blagor Evropi in mirnemu sožitju med njenimi narodi, to je v teh velikonočnih praznikih moja želja, katera velja pred vsem poglobitvi medsebojnega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo ter okrepitvi njunega sodelovanja. Novi „Slovencev" Usiek Irski ljudski roman „RORf OMORE" Po veliki noči bo začel izhajati v »Slovencu« naš novi roman »RORY O' MORE«, ljudski roman iz irske zgodovine. Spisal ga je angleški pisatelj Samuel Lover. Prištevati ga smemo med klasična dela. Snov je zajeta iz dobe francoske revolucije in opisuje obupno borbo irskega naroda za svobodo svoje drage domovine. Roman je nekaj domačega, presrčnega in toplega, ob čemer se bo vsakdo rad grel. Ker ima irski narod, kakor ga slika avtor, čisto sorodne lastnosti z našim slovenskim narodom, so nam nekatera mesta kakor iz duše vzeta. Prav kakor Slovenci, so tudi Irci gostoljubni, pobožni, srčno dobri, globokočuteči, kar izražajo v svojih mehkih, prelepih narodnih pesmih. Radi se pa tudi vesele pri kozarcu vina, dokler jim kri ne zavre in se ne stepejo, prav tako kakor naši slovenski fantje in zato bo povest zanimala vsakega Slovenca. Roman je poln fine satire, sijajnih domi-slekov, zdravih dovtipov, da bo smeha brez konca in kraja; poln nevarnih zapletljajev, spletk in nežne ljubezni, ki bodo zaradi svoje naravnosti in presrčnosti segle vsakomur globoko v srce. Junak romana, Rory O' More, mlad, preprost, velikodušen, neustrašen kmetski fant, te bo s svojim nepokvarjenim srcem in svojo zdravo pametjo, svojo naravnostjo in dovtip-nostjo brez dvoma vsakomur prikupil in čita-telju ostal nepozaben. Ginljiv je njegov pogum in njegovo sončno razpoloženje, ki ga do zadnjega bodri na njegovi križevi poti, po kateri ga nedolžnega preganja usoda. Vdova O' More, njegova bogaboječa mati, |e skromna, gostoljubna in srčno dobra žena kakor so naše prijazne slovenske ženice. Najsijajnejši tip je pa Salomon, stari toncevez, podel, mrzel kakor kača, izdajalski Up skopuha, ki nima žive duše na svetu, ki pa mu je denar vse, in ki bi zaradi njega žrtvoval vse, storil vse, prodal tudi svojo dušo. Dočim je bilo na Angleškem več slojev, ki so se polagoma stopnjevali od princa do kmeta, sta bila na Irskem samo dva: plemič In kmet. Trpljenje irskega kmeta je bilo nekaj srce pretresujočega. Živel je v razmerah, človeka nevrednih. Kmetska prebivališča so bila koče, napravljene iz blata z okni brez šip. Otroci so bili napol nagi ali pa v cunjah, ki ■o bile hujše od nagote. Za revnega ni bilo pravice. Na smrt so jih obsojali brez obravnave, če se jim je le zdelo. To vse popisuje novi roman, ki bo vsakega Slovenca zagrabil za srce in dušo A V V* Л & ** SOLNCE NIKDAR NE ZATONE! Kadar postavimo perilo v raztopini Ra-diona na ogenj, prične Radion svoje delo. Milo, ki ga ima Radion v sebi, omehča in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo naredi snežno-belo. Tako čisti in beli Radion. oboje hkrati, previdno in brez VaJe pomoči. Schichtov .it * Prazniki vevškega delavstva Nekdaj in danes. Vevče, 13. aprila. Morda bo kdo mislil, da se je naš položaj v teku dveletne krize izboljšal, ali vsaj začel zbolj-ševati. Pa je le slabše in še hujše se nam obeta. Govore celo, da bodo obrat popolnoma ustavili, česar pa skoro ne moremo verjeti, .hitri, v petek, se začno že prazniki zu nas, ki bodo Irajali do srede. Po praznikih se napoveduje redno ti urno delo za vse dnevničarje. Predvsem so tu prizadeti vsi pro-tesijonisti. delavci pri skladanju in nu dvoriščih. Delavstvo itak ve, da bo moralo v (.! urah isto delo izvršiti. Le naj se upelje 6 umi delavnik, a v vseh oddelkih dosledno in zakonito, ne samo pri nas, po vseh podjetjih, in uvede naj se četrta izmena dela, pa bo brezposelnosti konec! Samo to borno plačo nam pustite v miru, ki je že itak pod eksistenčnim minimom. Kako je bilo v prejšnjih letih na veliki teden delavstvo veselo razpoloženo. Saj smo dobivali bilančne nagrade, lepe mesečne premije, draginjske doklade, kar tega sedaj ni ali pa močno okrcano. Letos še nismo dobili cele mezde. Po dva ali tri dni delamo oz. praznujemo. Včasih so delodajalci kaj žrtvovali — spregledali. Pozdravili smo racionalizacijo podjetju. Danes ljudje preklinjajo stroje, ki mesto nas delajo. Včasih je bilo pred tovarniškim vhodom vse živo in veselo. Kazni prodajalci so dejali dobro kupčijo. Danes ni prodajalcev ne kupcev. Tudi v domačih trgovinah ni niti veliki teden sence nekdanjega prometa in veselia. Tudi v costilnah Duh. svetnik Jakob Ramovš - 60 letnik Neki svetnik pravi: »Vse stopinje, ki jih naredi duhovnik za svoje ovčice, so štele in z zlatimi črkami zapisane v knjigi življenja.« Kako dolge strani morajo biti potemtakem že popisane v knjigi življenja Jakoba Ramovša, duh. svétnika in župnika v Velikih Laščah, ki je dopolnil 12. aprila šesl-desetletnico svojega življenja in že skoraj 35 let hodi za svojimi ovčicami v prijazni velikolaški župniji. V vsaki družini imajo svoje družinske praznike. Ob njih se spominjajo svojih zaslužnih prednikov ali pa tudi sedaj živečih članov, ki s svojim delom doprinašajo, da se družinski dom lepo razvija. Tak spomin in hvaležnost je nekaj samoobsebi dnevnega. Prav tako je umevno samoobsebi, da ie zagorelo v torek zvečer 25 kresov po velikolaški župniji, ki so naznanili faranom, da bo drugi dan dopolnil njihov duhovni oče (it) let svojega življenja. Razumljivo je, da je bil ta dan družinski praznik za vso župnijo, ki ni nič drugega kakor širša družina, sestavljena iz sorodnih družin. Kakor otroci okrog očeta so se zbrali ta dan okrog svojega župniku po svojih zastopnikih farani in nni izročili iskrenovdana voščila. Res, kako: oče med otroci, tako je svetnik Ramovš med svojimi verniki. L. 1897. je prišel v Lašče na svojo prvo službo in pričel svoje očetovsko in duhovniško-apostolsko delo, ki ga opravlja čil iu zdrav še danes. Takoj oh prvem nastopu, še bolj pa, ko je 1. 1905. postal tam župnik, je postal tudi po besedah sv. Pavla vsem vse, da bi vse pridobil za Kristusa. Že 35 let skoraj nepretrgoma daje velikolaški župniji svoje molitve, svoje moči, svojo tolažbo, svojo podjetnost in požrtvovalnost. Že 35 let skoraj nepretrgoma vodi svoje ovčice k Bogu, zavedajoč se, da je duhovnik vzet iz ljudstva in postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, zavedajoč se, da je prvo socialno delo delo duhovnikovo, delo za kraljestvo božje v srcih, v družinah, v družbi. S svojim zgledom gre pred njimi iu z njimi in mnoge, ki že omahujejo, očetovsko prime za roko in pelje naprej. S svojo domačo in preprosto besedo, ki pride dobro premišljena iz srca in zato tudi tako lahko najde pot v srca, je luč, ki razganja temo. ki hoče tu in tam zajeti velikolaško župnijo, je sol, ki jo varuje gnilobe. Kot skrben in dober oče išče kruha potrebnim in ker ima, kot sam pravi, sv. Aniona za svojega zaveznika, ga z njegovo pomočjo tudi veliko najde. Tudi iz njegovega srca pride večkrat klic: Množica se mi smili, ker nima kaj jesti,« in hodi in gleda od vasi do vasi in deli dobrote, kjer le more. S svojo ljubeznijo do vseh, s svojo tiho in zadnja leta veselo možatostjo, s svojim duhovsko previdnim nastopom si je pridobil pri vseh faranih brez izjeme globoko spoštovanje in simpatije. Zdi se. da Bog spremlja s posebno milostjo njegove korake pri dušnopastirskem in socialnem delu. Najlepše bi ga označili z besedami nekega starejšega duhovnika: »Kdor hoče videti vsaj nekaj uspehov svojega dela. mora najprej vedeti, kaj hoče, potem mora biti potrpežljiv in čakati, tretjič pa mora zgrabiti zu delo o pravem času.« G. Jakob v svoji agilnosti in požrtvovalnosti veliko razmišlja in dela načrte, kako bi se dalo ljudi še bolj pritegniti v cerkev in duše navezali na Kristusa, kaj in kako bi se še storilo zn časni blagor faranov. Pa tudi potem še, ko je že jasno, kje bo treba začeti in kako voditi delo dalje, znu previdno čakati. Ob ugodni priliki pa sproži novo misel, ki gotovo najde prijeten odmev. Sad njegovih misli in njegovega dela je vzorna dekliška Mar. družba in druge verske organizacije s Katoliško akcijo na čelu. Sad njegovih misli in delil je poglobljenje duhovno življenje vernikov, ki se kaže \ pogosti in zelo številni udeležbi pri obhajilni mizi, pri duhovnih vajah, zlasti za može in fante. Njegova požrtvovalna ljubezen je priklicala v življenje in vodi še danes ; močno gospodarsko zadrugo s trgovino in društveno dvorano iu veliko stavbo s prostranim dvoriščem. ga ni. Vse je prizadeto. Vse trpi. Dobi se kak veseljak, ki ga občudujemo, ki pa ni papirničar. Dve leti že stopamo po (iolgoti. Še se vije trnje va in slritin pot. Pa kakor je trdna vera našega delavstva v vstalega Zveličarja. tako trdno upa tudi vevški pnpirničar, da po trpljenju pride vstajenje — zmaga — boljše življenje tudi zanj. — Prosimo. Moiiuio ki je sredi Lašč kakor mogočna trdnjava katoliške misli. Kar je dolgo snoval v svojih načrtih, se je uresničilo in se še vedno uresničuje. V svoji daleko-vidnosti je znal pravočasno pritegniti k vsemu zunanjemu delu dobre lajike, vzgojiti si može, ki mu zdaj vestno pomagajo pri tako mnogostranskem socialnem delu, da se sam lažje in bolj nemoteno more posvetiti svoji prvi nalogi: lastnemu posvete-nju in dušnopastirskemu delu v šoli, na prižnici, v spovednici. Hitro se menjajoči čas sedanjosti nujno zahteva, da ostane duhovnik dalje čas mlad, kot pred desetletji. Sicer bi polovica svečenetva skoraj eno generacijo živela brez močnega stiku z ljudstvom in duhom časa. Večna mladost je ideal Kristusov in sv. Klemen Aleksandrijski proslavlja krščanstvo kot vedno trajajočo pomlad. In o svetniku Ramovšu lahko rečemo, da je pri svojih 60 letih duhovno še prav tako mlad in idealen kol prva leta svoje službe. Vedno mlad ostaja pa tudi v svojih kaplanih, ki jih s pravo očetovsko skrbjo vpeljuje v prelepo dušnopastirsko delovanje. V njem lahko gledajo vzor duhovnika, ki noben dan ne opusti premišljevanja, ki se tako rad mudi v cerkvi pred tabernak-ljem in pri rožnem vencu prosi nasvetovtNjo, ki je Kraljica apostolov V tem oziru ga je lepo označil njegov sosed od Sv. Gregorija: »G. Jakob ima v Laščah duhovsko semenišče, kjer praktično in prav očetovsko uvaja mlade duhovnike v dušnopastirsko delo.« — Vedno mlad je pa tudi v onih duhovnikih, ki sta jih njegov zgled in njegova skrb pripeljala k oltarju Gospodovemu. Zato je razumljivo, da se vsi tako radi zbirajo okrog njega. G. svétniku Ramovšu, ki je skromna in ponižna duša, gotovo vse to ne bo všeč. Pa nič ne de. Ce on zu svojo osebo odklanja hvalo in čast, naj velja pa njegovemu delu. To je p» izredno uspešno in očitno, zato zasluži tudi javno priznanje. — G. svetnika pa naj ohrani Bog zdravega in mladega še mnogo let! Ena sama lastovka še ne pomeni poletja, pač pa glasno priča da je to bli/u. Vsled bole-/.I nskih strupov, ki so se nabrali preko zime, in pa pod pezo poklicnega deln omaga nn spomlad največ ljudi Pravilno ravna samo tisti, ki se odloči, da si zboljša zdravje takoj m se poda s prvo lustovko v knlto dobro zdravilišče. V ssetovuo znanem zdravilišču in letovišču RO-(SAŠKA SLATINA med bujnim in mladim zelenjem in pod okrepujočim solneem se vsak kaj hitro odpočije in okrepi. Poleg leg« je v spomladanski sezoni večia udobnost in nižje cene. Prospekti v vseh pisarnah Putnika in uri zdravilišč« m letovišču v ROGAŠKA SLATINA, Ljubljanske vesti: Pred priceSkom tramvajskih de! Ljubljana, 14. apr. Poročali smo že, do se vrše vse priprave za tramvajska dela, ki se bodo pričela že čez dva, tri tedne. Nova krožna proga 1 7 pro- i cesija, ki gre iz cerkve po Dunajski cesti, Einspie- j lorjevi, Pleteršniikovi in Livarski ul. nazaj v cerkev. Posetite razstavo „Živalce" od 15 do 17 aprila v Ljubljani. Veie-sejem. Polovična vožnja po železnici na povratku. TE0KAR0VIC SUKNO =---Z 0 Jadranska straža v Ljubljani obvešča vse »voje članstvo, da poseti Ljubljano o velikonočnih praznikih akademska sekcija Jadranske straže na belgrajeki univerzi (okrog 100 akademikov). V Ljubljano pridejo dne 15. t. m. ob 22. V nedeljo onščejo izletniki Bled šn Bohinj, odkoder se vrnejo zvečer. V ponedeljek ostanejo v Ljubljani in se vrše ob 20 zvečer v hotelu »Metropol« prijateljski sestanek. Vsi člani in prijatelji Jadranske straže so najvljudneje vahljeni, da se sprejema kakor tudi sestanka udeležijo. Slami č nam želi top/6: „Gost/e, Bog Vas blagoslovil V polni sreči naj teko vam velikonočni dnovil 0 Stroški za regulacijo Ljubl|anlce. Zoano je, da mora tudi mestna občina kriti gotov del stroškov za regulacijo Liubljatiice. Za 1. 1931 in za 1. 1932 je mestna občina sklenila, da v ta namen najame posojilo, vendar pa posojila ni mogla realizirati zaradi sedanjih neugodnih razmer na denarnem trgu. Stroške za regulacijo Ljubljanice krije mestna občina mesto tega neposredno iz rednih dohodkov. Je ta način še boljši, ker potem mestni občini pač ne bo treba posojila vračati. Letni prispevek meslne občine za regulacijo Ljubljanice maša okroglo en milijon dinarjev. Zasebni nameščenci Nekako pred desetimi dnevi ee je vršil redni občni zbor društva »Združenih zasebnih iu trgovskih nameščencev za Slovenijo«. Na tem zboru ee I je pokazala močna zavest in volja vseh članov, da se ta naša organizacija razmahne, zaorje na široko in globoko ter si ustvari med nameščenci tisti vpliv, ki ji po številu in idejni jakosti našega nameščenstva pritiče. Velike potrebe po taki organizaciji so ustvarile to zavest spontano. Težak socialni in gospodarski položaj, mezdna gibania, preteče redukcije in predčasne upokojitve, veliko nepo/manje vprašanj, ki jih je ustvarila nova zakonodaja glede de-j lovnega prava, bližnje volitve zastopstev v naše javnopravne ustanove, razširjenje obveznega pokojninskega zavarovanja na trgov, pomočnike itd. Vse to nas sili, da strnemo in zgostimo svoje vrste, da bo mogel biti «aš nastop vsepovsod uspešen. Da pa se da prilika in možnost tudi tistim nameščencem, ki doslej v organizaciji niso aktivno delovali, da pristopijo z vso svojo tvorno silo v naše vrste, je zadnji občni zbor sklenil, da se vri! ▼ sredo 19. t. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu izredni občni zbor zveze in ljubljanske podružnice, na katerega ste toplo vabljeni vsi zasebni, avtonomni in trgovski nameščenci, Iti ste dobre volje. »Združeni zasebni ln trgov, nameščenci Slovenije«. je Hubertas terpent'novo mïlo iz same volne najboljši izdelki od Din 120'- do 220*- meter Doepel je novi fresko. Najcenejše samo v trgovini tvornice Gradišče 4 ■ ••proti >Dra m e< Ka' bo dane s? Drama in opera: Zaprti. Kino Kodeljevo: Zaprto. KAJ BO JUTRI? Drama: Ob 15: 1NR1. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Hamlet«. Izven. Znižane cene. Opera; Ob 15: »Mala Floramye«. Gostuje gosp. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. Ob 20: >Manon«. Izven. Znižane cene Kino Kodeljevo: »Pod ključem« (Stan Laurel, Oliver llardy). Ob pol 4, pol 6 in 8. KAJ BO V PONEDELJEK? Drama: Ob 15: INRI. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Dame z zelenimi klobuki«. Izven. Globoko znižane cene. Opera: Ob 'A1Q: »Parsifal«. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo: »Iluzarji plešejo« (Oskar Karlweiss, Ernest Verebes). Ob pol 4, pol 6 in 8. KAJ BO V TOREK? Drama in opera: Zaprti. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Pod ključem« in »Hu-zarji plešejo«. Nočno službo imajo lekarne: V soboto in nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in tnr. Kuralt, Gospo-svetska cesta 10; v ponedeljek: dr. Trnkoczy ded., Mesuii trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20; v torek: inr. Leus-lek, Resljeva ces-ta, mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta št. 41. Radi preselitve prodajamo damske plošče i3 џ1оде po gluboko zniianili cenah samo di> 20. t. m. „NOBLESE" Aleksandrov» cesta štev. 4. 0 Pasijoivska igra INRI. Poslednji dve vpri-zoritvi pasijonske igTe INRI., ki sta jo napisala pater dr. Roman Tominec in Edvard Gregorin, bosta v ljubljanski drami na Veliko nedelo in Velikonočni ponedeljek ob 15 popoldne. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene od 24 Din navzdol. Glavno vlogo Kristusa igra g. Gregorin. Vsa ostala zasedba kakor običajno. Konec pasijoflske igre je ob na 6 popoldne. Pri teh dveh velikonočnih predstavah se doda še 15. slika: Jezusovo vstajenje. IGNACIJ NAROBE, TAPETN1K, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU). 0 Med vsemi koncertanti umetniki, kar jih je bilo v poslednjih sezonah v Ljubljani, se je našemu občinstvu najbolj priljubil violinist Vaša Prihoda. Dva zaporedna njegova koncerta sta bila popolnoma raz.prodana. Prihoda je v resnici umetnik po božji milosti, eden največjih svetovnih violinistov, Iti obvlada svoj instrument z nedosežno tehniko, ima pa tudi izredno topel ton, ki mora ogreti in osvojiti poslušalce. Vse to nam dokazuje tudi izbira njegovega programa za Ljubljano. Poleg Beethovnove Sonate bomo slišali Schubertovo fantazijo v c-duru, katero imamo kaj redko priliko slišati. Bolj znan je Mendelssobnov Violinski koncert v e-molu, a tudi za to točko bo ogromen interes, saj ga izvaja prvovrstni umetnik. K sklepu igra dve Dvorakovi skladbi Slovanski ples in valček in pa Paganinijevc Varijacije. Cene sedežem so od 40 Din do 8 Din, stojišča po 7 in 5 dinarjev. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v petek, dne 21. t. m., ob 20 v Unionski dvorani. © Ljubljanski Zvoc. počasti s svojim koncertom v ponedeljek, dne 24. t. m., stoletnico rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca. Ivan Zaje je pri nas znan v prvi vrsti kot skladatelj navdu-šujočih narodnih zborov, predvsem pa po svoji operi Nikola Subie Zrinjski. Rojen na Reki, je vse svoje skladateljsko življenje in delo posvetil bratskemu hrvatskemu narodu. Desetletja in desetletja najlepši piruh za naše pridne gospodinje, ker je na/boljši in na/cene/ši domači izdelek. Dobi se vsepovsod, © Licitacija v bolnišnici. Dne 18. in 19. aprila bo v bolnišnici druga pismena licitacija za dobave. Dne 18. aprila bo licitacija za govedino, kruh, moko in mlevske izdelke, dne 19. aprila pa bo licitacija za mleko, mlečne izdelke, špecerijsko blago in hišne potrebščine. Licitacija bo obakrat ob 11 dopoldne v upravnikovi pisarni. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji da|e uprava bolnišnice. © Mestni socialno politični nrad bo dne 18. in 19. aprila odprt le za najnujnejše primere, ker se bo vršilo ta dva dni sploàno snaženje uradnih prostorov. © Siromašna žena išče dobrotnika, ki bi hotel biti birmanski boter njenemu nezakonskemu sinu ter mu podariti skromno obleko in čevlje, česar mu ona sama ne more kupiti, ker je čisto brez sredstev. Naslov in drugi podatki v samostanu Srca Jezusovega v Ljubljani. © Pristni ljutomerski mozler toči čez ulico pri odjemu 3 litrov po 6.— Din Jeločnik, Rožna dolina. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra ceeta 14. Cerkven! vestnih CERKVENA GLASBA V STOLNICI Veliko soboto popoldne ob štirih pri slovesnem vstajenju se bodo izvajale sledeče skladbe: Dva Premrlova responzorija, Riharjeva »Zveličar naš je vstal iz groba«, Sattnerjev Te Deum, Fil-kejeva Regina coeli, Kimovčev Tantum ergo in Klemenčičeva »Poglejte duše, grob odprt«. Velikonočno nedeljo pri pontifikalni škofovi maši ob desetih: Premrlova pesem »Kristus je vstal«, Franekova Missa solemnis in hon. B. M. V., Premrlov graduai in sekvenca, Filkejev ofertorij in Cvekova pesem »Skalovje groba se razgane«. Velikonočni ponedeljek pri pontifikalni maši ob desetih: Premrlova Missa in hon. B. M. V., istega skladatelja graduai, ofertorij in velikonočna pesem »Jezus premaifavec groba«. Pri obeh slovesnih mašah bo sodeloval oddelek Vojaške godbe. CERKEV V KRIŽANKAH Velika sobota. Ob 'A8 zv. slovesne večernice. Po trikratnem aleluja Zveličar naš je vstal iz groba (zl. Gregor Rihar), nato procesija z Najsvetejšim. Po procesiji: »Te Deum« (zl. p. H. Sattner), »Regina coeli« (zl. A. Foerster), »Tantum ergo (v : C., zl. Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec). Po blagoslovu: »Skalovje groba« (zl. L. Cvek). Vse s spremljeva-I njem instrumentov. Velikonočna nedelja. Ob 'Ali slov. sv. maša (pridiga odpade). Izvaja se: »Missa Iubilate Dco« (zl Rud. Wagner; z orkestrom); Graduale in sekvenca (zl. p. Gricsbacher); ofert. Terra tremuit« (zl. A. Foerster); »Tantum ergo« (v A, zl Gr. Rihar in dr. Fr. Kimovec). Po maši: Jezus prema-gavec groba (zl. St. Premrl). — Velikonočni ponedeljek: ob 10 pridiga nato sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo velikonočne pesmi domačih skladateljev s spremljevanjem instrumentov. CERKEV SV. JOŽEFA Na velikončno nedeljo ob 8 slov. sv. maša. Pred mašo: Kristus je vstal (zl. St. Premrl); pri slov. sv. maši se izvaja: »Missa solemnis v C in hon. sst. Salvatorcm« (zl. Ig. Mitteser z orkestrom); Graduale *Haec dies« in sekvenca »Victimae pasehali« (zl. Jos. Gruber); ofert. »Terra tremuit« (zl. A. Foerster); »Tantum ergo« (v A, zl. Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec). Po maši: Zveličar naš je vstal (zl. Gr. Rihar). Naznanilo Zobni atelje Pirh Emil dentist-tehnik se je preselil is Rimske ceste sedal Pred Škofijo št. 21 hiša Strojanšek trgovina »Pri Zvonu«, II. nadstrop. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 15. aprila: zaprto. Nedelja, 16. aprila: ob 15 INRI. Izven, Znižana cene; ob 20 HAMLET. Izven. Ponedeljek, 17. aprila ob 15: INRI. Izven. Znižane cene. — Ob 20: DAME S ZELENIMI KLOBUKI. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Torek, 18. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 30. Sobota, 15, aprila: zaprto. , Nedelja, 16. aprila: ob 15 MAKA FLORAMYE. laven. Znižane cene. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba; ob 20 MANON. Izven. Znižane cene. Ponedeliek, 17. aprila: ob pol 19 PARSIFAL, Ixv. Torek, 18. aprila: Zaprto. Ako želite imeti eno Sašo dobrega pristnega vina za praznike, posetite „Vinotoč pri Rotovžu" Mestni trg 3 J. MAČEK t)ubl ana, Aleksandrovo c. 12 največja izbira površnikov In o»» eU za gospode ter deco M. Čadei: Ljubljansko vreme preteklega tedna od 8. do 14. aprila. Že ves ta teden je bilo vreme zelo lzpreine-nljivo in nestalno. Razen zračnega tlaka, ki se je med tem le malo izpreminjal, so se vsi ostali vremenski pojavi, kakor temjieratura, oblačnost in vetrovi, močno menjavali in nam večkrat prikazovali nebo v veličastnih in tajinstvenih oblikah. V soboto 8. t. m. ee je začelo loplo vreme prejšnjih dni izpreminjati. Nekako do desete ure je bilo vreme mirno, z maloštevilnimi oblaki potresenimi po nebu. Ko pa se je pojavil v višjih legah in skoraj istočasno tudi pri tleh vzhoden veter, so začeli nebo pokrivati novi oblaki, motni in nizki, taiko da je bilo do poldneva od njih zastrto že vse nebo. Vzhod je postajal močnejši; nekoliko kapljam okoli tretje ure popoldne, je sledilo na večer pojxiliioma oblačno nebo in po novi pooblačitvi fiozno zvečer je začer ob 23 padati dro-1)Ш dež. Vzhodni vetrovi so poleg oblačnosti in padavin prinesli s seboj mnogo hladnega zraka, ki je povzročil, da je bila ta dan najvišja temperatura za 6 stopinj nižja kot prejšnji. Dež, ki je začel padati ob 23, je padal nepretrgoma enakomerno in na lahko vso noč in v nedeljo dopoldne nekako do pol enajstih. Po tem in deloma že prej so se začeli oblaki trgati in izpremenljivo oblačnemu popoldnevu je sledil jasen večer in jasna noč na ponedeljek 10. t. m. Ze kmalu zjutraj pa so začeli ta oan prepletati nebo najvišji oblaki; ves dopoldne je sonce le deloma sijalo in okoli ojega se je opažal obroć, »halo« imenovan. Oblaki so postajali gostejši, kmalu so zatemnili sonce, začeli so se zniževati in tvečer, malo pred deseto uro, je iz njih nekoliko kapljalo. Nastopila je precej jasna noč in v torek zjutraj je jirekrila Ljubljano megla, ki pa je kmalu po deseti uri izginila. Izpremenljivo oblačnemu dnevu jo sledil jasen večer in jasna noč na sredo 12. t. m. V sredo je bilo ve6 dan oblačno, nebo je bilo pokrito z enoličnimi precej nizkimi oblaki (okoli 4000 m) brez vsakih oblik, skozi katere se je večkrat opažalo sonce. Po večinoma oblačni noči je nastopil deloma oblačen, deloma jasen četrtek, ta don eo se pojavljali skoraj vsako drugo uro drugačni ob-j laiki, v katerih so bilo različne smeri in višine. Zvečer se je znova zoblačilo in tudi v petek zjutraj ! je bilo oblačno. Ta teden so se vetrovi v oblakih in pri tleh I menjavali, od katerih je pa pihal čez dan najve«. , krat jasen veter. Ponoči je bilo pri tleli redno I mirno vreme. Dežja se je nabralo zn 2.7 mm. Najvišja temperatura je bila v torek 11. t. m. 10» C, ! najnižja v ponedeljek —1 fi° C. Lansko ozir. predlansko leto jo bil v tem času maksimum lfi.5 in 10° C, miuimum pa o ozir. —2" C. Dnevna kronika Birmovanje v I. 1933 1. Dekanija Kočevje: Kočevje v nedeljo, 30. aprila. Poloni v ponedeljek, 1. maja. Stari log v torek, 2. maja. Topla reber v eredo, 3. maja. Stara cerkev v četrtek, 4. maja. Koprivnik v petek, 5. nmja. Nemška Loka v soboto, 6. maja. Mozelj in Spodnji log v nedeljo, 7. maja. Banjaloka v torek, 9. maja. Fara pri Kostelu v sredo, tO. maja. Osilnica v četrtek, 11. maja. Borovec v soboto, 13. maja. Kočevska Reka v nedeljo, 14. maja. Gotenica v ponedeljek, 16. maja. 2. Dekanija Leskovec: Škocijan v četrtek, 18. maja. Bučka v petek, 19. maja. Raka v soboto, 20. maja. Kostanjevica v nedeljo, 21. maja. St. Jernej v torek, 23. maja. Sv. Križ v sredo, 24. maja. Cerklje v četrtek, 25. maja. Velika Dolina v petek, 26. maja. Čatež v soboto, 27. maja. Krško v nedeljo, 28. maja. Leskovec v ponedeljek, 29. maja. Sv. Duh v torek, 30. maja. Studenec v sredo, 31. maja. Boštanj v četrtek, 1. junija. 3. Dekanija Litija. Javorje v torek, 25. aprila. Štanga v sredo, 26. aprila. Janče v četrtek, 27. prila. Prežganje v petek, 28. aprila. Polšnik v sredo, 7. junija. Dole v četrtek, 8. junija. Št. Jurij v petek, 9. junija. Svibno v soboto, 10. junija. Radeče v nedeljo, 11. junija. Kresnice v ponedeljek, 12. junija. Hotič v torek, 13. junija. Primskovo v petek, 8. septembra. 4. Dekanija Radovljica: Rateče-Planica v torek, 20. junija. Kranjska gora v sredo, 21. junija. Dovje v četrtek, 22. junija. Sv. Križ v petek, 23. junija. Jesenice v nedeljo, 25. junija. Breznica v ponedeljek, 26. junija. Begunje v torek, 27. junija. Brezje v sredo, 28. junija (obisk). Radovljica v četrtek, 29. junija. Ljubno v sredo, 5. julija. Leše v četrtek, 6. julija. Mošnje v petek, 7. julija. Lesce v soboto, 8. julija. Koroška Bela v nedeljo, 9. julija. so mi postala dunajska tla vroča, tako da sem se znašel kot »Wanderbursch« v Cirkovcah. Tu sem ostal, spoznal ljudi in njihovo dobro srce. Vsaka gostija, vsaka sedmina, vsak krst in drug dirindaj me povabi v gosti, če pa ne, se povabim sani. Pravijo, da ni »heca«, kjer ni »Duha«. To ime sem dobii že kar v začetku v Cirkovcah, najbrž zato, ker me nikjer ne manjka. Kdo me je tako krstil, se ne spominjam, pa prav nič jim ne zamerim; sovražnikov nimam, dobrotnikov pa mnogo. Za praznike se razdelijo, kje bom: gost sem pri gospeh Starašina, Horvat, Goljat, Debenak in Korže, druge dneve pa. pri drugih gospodinjah Vsem prav srčna hvala I V svojem 91 letu sem še korenjak, še šivam brez očal, še vedno som dobrega humorja, le spomin me zapušča. Rad bi še živel, čeravno sem v veliko breme Cirkovljanom, vendar pa, če me smrt doleti, naj vam vse Bog poplača! Še zmiraj fant v svojem 91. letu bi prosil vse tante in dekleta, če me črez noč zmanjka, pridite na moj pogreb v dokaz, da spoštujete starost ter da smo se imeli radi. — Vaš hvaležni »šoštar Duh«. Delovanje kmet. odbora za okraj Preval je Dne 8. aprila se je vršila plenarna seja Kmet. : odbora v Dravogradu. Sejo je otvoril g. živinozdravnik Kolenc, ki je pozdravil vse navzoče, posebno še okr. načelnika Tekavčiča iz Prevalj. Poudarja, da vodi predsedstvo le v odsotnosti g. ing. Pahernika, katero pa misli oddati, ker se to ne strinja z zakonom in ne mara imeti glede lega kakšen očitek G. Zabovnik poudarja, da je bil g živinozdravnik že pri zadnji plenarni seji soglasno potrjen za predsednika, prav tako je okr načelstvo ta sklep potrdilo in prosi, naj vodi posle predsedstva še nadalje, kar bo le v prid celokupnemu kmetskemu prebivalstvu na-) šega okraja. Za zapisnikarja imenuje g. Beno Kotnika. Za pregledovalca računov pa se soglasno izvolita gg. Grubelnik in Ternek Predsednik pojasni da se gozdna drevesnica zaradi neprimernega jarostora delno opusti in se spremeni v sadno drevesnico. Glavna točka dnevnega reda je bil proračun za t. 1933. Dohodki: 30.000 Din. Ostanek prejšnjega leta 1528.89 Din. Izdatki: Upravni stroški 5000 Din. Gozdna in sadna drevesnica 4000 Din, licen-covanje bikov 6000 Din, sadjarstvo 2000 Din, podpore 3000 Din, potni stroški za odborove seje 1500 Din, potni stroški za kmet. ref. 500 Din, prispevki za plem. živino 2000 Din, cepljenje prašičev 3000 Din, prispevki za zatiranje sadnih škodljivcev 1000 Din, podpore za elementarne nezgode 3500 Din, skupaj 31.600 Din. Proračun se je soglasno odobril in je bila nato seia zaključena. Zobe lahko ^kupite -pa ne svojih! «i» ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE (Rt0-Vitl0 posebna specijaliteta zdravilna črnina Kuč vino čez ub;o liter Din 10'—, jeruzalemčan, rutini, cviček čez ulico liter Din 0-— Znani prvovrstni RIO-sl ad oled Automatični buffet Selenburgova 4 — Telefon 3863 Cirhovški „šoštar Duh41 Cirkovce na Dr. polju, 14. aprila. Da se seznanimo z javnostjo, moramo vzlic razkričanosti, ki zadeva pred vsem nas Cirkovljane, povedati, da nismo tako podivjani. Danes vam pošljemo sliko in opis našega najstarejšega farana, Ivana Kosa, ki nas gotovo razbremeni raznih očitkov ter dokaže javnosti delo naših dobrih rok. Zobje izpadajo zaporedoma: kolikokrat samo zaradi zobnega kamna I Iz apnenih soli, bakterij in glivic se naredi nevarni zobni kamen. Če ga o pravem času ne odpravite, Vam omaja zobe. Odvrnite to nevarnost — s Sargovim Kalodontom I Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d2! Brâunlichu, ki zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi. Pravilna zobna nega je tale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont I Proti zobnemu kamnu Kaj pravite ? Naš »šoštar Duh«, pod tem imenom poznan daleč naokrog, pri mladih in starih, revež popolnoma praznih rok — le nekaj starih kopit ima — obhaja letos svoj 50 letni jubilej, odkar jo je pri-mahal k nam v Cirkovce. Rojen je bil leta 1842 v Lembergu pri Sladki gori. Sin revnih staršev je bil izučen za silo še pred vojaščino šoštarije. Sam popisuje svoje življenje na ta-le šegavi način: »Leta 1863 sem postal vojak, udeležil sem se takozvanega »feldzuga« leta 1866 na Češkem s Prajzom. Naš armadni komandant je bil Benedek. Ker pa je Avstrija izgubila, smo jo primarširali peš na Dunaj. Leta 1867 sem bil premeščen v Budimpešto in Temešvar. Vojake sem služil 5 let. Spominov iz vojaške dobe sem nabral polno mizo. Vsled slabih razmer in zaslužka sem bil primoran vzeti palico ter iti iz Lemlierga s trebuhom za kruhom. Leta 1808 sem dobil pri firmi »Baierl« delo, 1er tako ostal celih 12 let pri eni firmi. To eo bili časi. kakor pravi »Wienerpitz.« Marsikateri kontesi in baronici sem podkoval nogo, da ni hodila v »Krinolini« in v »Hauslnu« bosa. Poln življenja na Dunaju sem storil par neumnosti, nakar » гаТ1в V fetoiV- toi»«» M Miiilsleislvo sgcllolne pollllke u ioroJn«o idreAl» S. ila« 2U> od 14- II 1912. Obiščimo Županovo farno Najlepši prazniki so tu. Vsakdo si želi oddiha in počitka za uokaj dni po napornem delu, ki se jo ponavljalo iz dneva v dan; zato se zelo veseli teh praznikov, da more pohiteti k svojim dragim, kjer vsaj nekoliko pozabi na vsakdanje skrbi. Zlasti so pa velikonočni prazniki še posebno lepi, ker se nahajajo v prelepi pomladi, ko se vse žit je in bitje v naravi prebuja v novo življenje. Narava izgublja svojo enolično obleko in postaja vsak dan bolj lepa iu vabeča. Kdo bi si v teh dneh počitka ne zaželel poštenega oddiha? Saj skoraj vsak komaj čaka. da jx>-hiti ven v prosto naravo in se navžije svežega pomladanskega zraka. Vabijo nas naše krasne planine. naši hribčki s prijaznimi cerkvicami, pa tudi druge lejxite slovenske zemlje. Tak skrit in še ne povsod dobro znan košček naših naravnih krasot je tudi Županova jama pod Taborom pri Ponovi vasi (blizu Grosuplje, kjer tudi izstopiš). Človek toliko lepega sliši o prekrasni Postojnski jami, da iz vsega srca z.aželi ogledati si te očarljive lejiote v resnici. Toda Postojnska jama je za nas izgubljena, ker nam jo je ugrabila nenasitna tuja roka. čeprav je bila ona že od davna naša last. Nadomestilo, čeludi ne popolno, naj nam nudi Zupanova jama. Prijazno pomladansko solnce je tudi mene zvabilo pred nekaj dnevi na lepo dolenjsko stran in sem se tako vsaj za nekaj ur odtrgal iz mestnega dirndaja. Dolenjski brzec je v dobri pol uri dospel na Grosuplje, kjer sem izstopil. Ko sem prišel ven iz postaje, zagledam ob novi cesti tablo z napisom »K jami župana Permeta«. No, izgubil se ne bom, sem si mislil. Tudi ob nadaljnji poti ni manjkalo markacij. Zato pač zasluži pohvalo vodstvo jame, kajti za izletnika ni nobena stvar bolj mučna kot slabo markirana pot. Čez dobre pol ure sem pri- i spel v Ponovo vas pri Št. Jurju. kjer sem se nt- j koliko oddahnil v gostoljubni gostilni g. Jožeta Permeta, ki je odkril jamo in zelo požrtvovalno : skrbi za njein nadaljnji razvoj. Tu sem si preskrbel zelo lepe razglednice iz jame. nato pa sem jo mahnil po zelo lepi gozdni poti proti jami. Med j potjo sem si ogledal znameniti Tabor, znan še iz turšikih časov; tudi prav lep razgled je od tod. Od ! hi sem kmalu dospel do jame. Ko sem bil v njej, se nisem mogel načuditi njenim lepotam, krasnim I kapnikom v različnih skupinah. Pa kaj bi pripovedoval in s tem kvaril užitek obiskovalcem! Naj i si vsak sam ogleda jamo, pa se bo prepričal o nje-i ni krasoti, obenem pa bo izpolnil dolžnost ljubezni ; do svoje rodne grude. Omeniti je še treba, da je jama odprta vsako nedeljo in praznik in da so letos vstopnino znižali, četudi zelo težko, ker stroški za vzdrževanje jame so zelo veliki. — Torej obiščimo Županovo jamo! »Slaba je, slaba,^ so mi toiili ljudje, ko sem se te dni malo pokazal na detelo. Tam dela sicer ne manjka posebno ob tem času, ko prične kmet parati s prvim dnevnim svitom in gara še v pozno noč. Dobil bi morda delavce, pa kako naj jih plača, ko ne more prodati niti krompirja, ali (e ga ie proda, ga mora dati po sramotno nizki ceni, celo po ">0 par za kilogram. Kaj pa naj sicer prodaja? Živino? Nima cene. Le s? Ako ga ima, nima cene. Jajca? Nimajo cene in vriejo komaj za sol. Mleko? Kam naj ga proda, ako ni mlekarn. Itd. Kako naj plačuje delavce kmet, čeprav ima morda kak slotak v hranilnici, ko pa ne more do denarja. Na drugi strani je zopet krii z delavci. Tisoče jih je, ki so brez posla. Tod« — ali mislite, du bo vsak prijel za trdo kmetsko delo. ki ni omejeno na čas in delovne ure'!1 In zasluirh jim je prenizek. Res je to. — Ob cesti sem se ustavil pri delavcu, ki je pripravljal gramoz za nasi panje ceste in razbijal debelo kamenje. Koliko d'i ima plačila za to delo, sem ga povprašal. »Fes dan 10 Din,* mi je bil odgovor »Pa izkopati in nalomiti moram tudi kamenje.« — Ali čujele vi, ki imate na tisoče in desettisoče mesečnih dohodkov? Vi. ki zaklade zbirale iz bliinjikov krvi. Kdaj pride dan vstajenja tudi našemu delavcu in kmetskemu trpinu? Savna dabvala. Zahvaljujem se priznanemu strokovnjaku v operaciji vnetega slepiča, šej-zdraoniku Sanatorija Emona v Ljubljani, Komenskega ulica št. 4. g. primar/fu dr. Fr. Dergancu, za uspešno izvršeno operacijo. Rana se je v osmih dneh zacelila brez bolečin in gnojenja. Priporočam Sanatorij EMONA zaradi odlične postrežbe in zmernih cen. Javornik, 12. aprila 1933. [van Černe, krojaški mojster St.Javornik št. 180 Največja, najcenejša izbira domskih plascev pri Drago Gorup & Co. konfekcija Miklošičeva cesta 16, I. nadstr. Koledar Sobota, 15. aprila: Velika sobota. Helena, kraljica; Teodor, mučenec. Nedelja, 16. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Benedikt Jožef Labre, spozna valeč. Ponedeljek, 17- aprila: Velikonoč. ponedeljek. Rudolf. - Zadnji krajec ob 5.17 Herechel napoveduje deževno in hladno vreme. Torek, 18. aprila: Apolonij, mučenec; Antia, mučenica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Marija L a p a j -n e , roj. Rigler. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Švabičeva ulica na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je imenovana za sodno kanclistko X. položajne skup. gdč Anica Aveec. — Upokojen je g. Ernest Knoll, oficijal okrajnega sodišča v Novem mestu Ostale vesti — Dom in svet, nova knjiga I., 3. štev., je izšel včeraj z naslednjo vsebino: Narodnost in svetovni nazor (France Vodnik) — John Galsworthy (Miran Jarc) — Krvaveče rane (France Bevk) — Na temnih pi lazih (Jože Pogačnik) — O časnikarski slovenščini ^Anton Breznik) — Dednost in osebnost (France ' ber) — Razglednik: Alojz Gradnik, Svetle samote (France Vodnik) — Fran Levstik, Zbrani spisi (France Koblar) — Slovenski biografski leksikon (dr. Slodnjak) -- Iz srbohrvatskega književnega življenja (Tine Dcbeljak). — »Dom in svet« izhaja petnajstega vsakega meseca desetkrat v letu z izjemo mesecev avguste in septembra. Naročnina znaša letno 100 Din. Dovoljeao je polletno plačevanje po 50 Din. Naročniki knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne lahko naročijo »Dom (n sveU v zvezi z zbirkami po znižani ceni 96 Din letno, ki jih plačajo v 12 obrokih po 8 Din. Upravništvo- Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. — Slomškova družba. K že objavljenemu sporedu zborovanja Slomškove družbe javljamo, da je učiteljica M Gulinova zaradi bolezni odpovedala predavanje, zato pa bo mesto nje predaval upravitelj Štrukelj, ki si je zbral temo: Temelji in cilji vzgoje. Zborovanje se bo tedaj vršilo po že objavljenem dnevnem redu dne 18. aprila t. 1. Ob 8 sveta nmša s cerkvenim govorom v cerkvi sv. Jožefa, nato zborovanje v dvorani nad cerkveno kapelo. Vhod skozi cerkev. K udeležbi vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja. — Odbor. %a pomlad in poïeîje največja izbira nogavic, trikotaže in perilo HtD S ARC, Ljubljana Setenburgova u>ica 5 — Pojdimo k Mariji na Trsat! Z romarsko iz-ka:AIga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din. Qd'ciapzaùeârfc- âoi/ôù — Novosti zn pomladna oblačita v veliki izbiri in poceni pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu 15. — U. I*, nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kart Prolog. Ljubljana. — Lesna industrija. Žage za galre. vodne, krožne v vseh dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Sukno za moške obleke in damske plašče Vam nudi najceneje F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. pomladne novosti v zadnjih modnih barvali in oblikah razne kakovosti dobite pri Mark© Bogata!, Ljubljana Stari trg 14 Sprejemajo se popravila. Cene nizke. — ICamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. — Vso vojaško zadeve Vam uredi najhitreje Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14 (nasproti kasarne Vojvode Mišica), v bližini glavnega kolodvora. — Kodak tovarna fotografskih filmov in papirjev razpisuje za >Moj najlepši velikonočni posnetek«, nagrado v gotovini. Udeležite se natečaja in zahtevajte razpis v drogeriji Gregorič. — Birmanska darila: nlatnlm», aro, naJboljSe nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. — Jc-li to mogoče! smo čuti te dni pred izložbami »TIVAR« prodajalen. Ta znana domaČa tvrdka jo [KMiovno znižala cene oblekam tako, dn niso v nobeni primeri s kakovostjo, o kateri trdijo strokovnjaki, da je odlična. Namera tovarne, Ici je hotela s tem zvišati število odjemalcev, ee jo popolnoma i>osiečila, kajti danes skoraj vsakdo nosi »TIVAR« obleko, ki je izredno poceni In odlične kakovosti. — Opozarjamo na današnji oglas Lončarske produktivne zadruge v Komendi. To domače podjetje zasluži rudi solidnoeti izdelkov in zelo nizkih cen, dn ga p. u. občinstvo vsestransko podpira. 0 Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, najboljše kvalitete, solidne cene, nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 18. © Kavarna »L E O N« za praznike vso noč odprta. DOBRNAI Za srčne, živine in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 15. junija 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200-— (dovoz in odvoz z autobusom, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi, takse in davek. Prospekti ua zahtevo. Senovo V šolski dvorani je bila pri nas uprizorjena Vombergerjeva »Voda«, ki je odlično uspela. Imenitno se je postavil v vlogi župana g. Peter Košar, bivši poveljnik tukajšnje orožniške postaje, sedaj v pokoju. Kdo bi si bil mislil, da tiči v njem takšen igralski talent. Vloga občinskega tajnika pa je bila v pravih »poklicnih« rokah. Igral jo je nam-j reč tukajšnji občinski tajnik g. Košutnik, ki se mu j torej ni bilo težko vživeti v vlogo. Izvrstno «o ; uspele tudi druge vloge in zaslužijo igralci vse priznanje. Nizka cena pri odlični kakovosti cicr gume je rekord današnjega dneva Zato zahtevajte našo ponudbo, predno se odločite za nakup kakršnekoli dimenzije. Generalno zastopstvo za Dravsko banovino S. ]. ROZMAN - Št. Vid nad Ljubljano Telefon 21-96 in 29-25. Absolventom kmetijskih šol! Pred mesecem dni smo objavili v listih poziv absolventom kmetijskih šol, naj pristopjio k svoji snujoč, se stanovski organizaciji »Zvezi absolventov kmetijskih šol«. Na ta poziv sc jc odzvalo mnogo tovarišev in na ustanovni občni zbor, ki sc je vršil 2. aprila v Ljubljani, je prišlo nad 70 tovarišev, ki so izvolili začasen ožji in širši odbor s predsednikom tov. Ovsenikom iz Predoselj pri Kranju. Dalje so v ožjem odboru še tovariši: M. Puklavec iz Ormoža, A. Miklavec iz Podmelnika pri L,j., J. Jerala iz Vodic, V. Šonc iz Novega mesta in T. Bantan iz Dola pri Hrastniku. Ker so tovariši, ki so se udeležili ustanovnega občnega zbora, ob tej priliki plačali tudi članarino, je bilo mogoče, da smo s tem krili stroške za tisk pravil in članskih izkaznic. Naročili smo tudi članske znake. Da pa nam bo mogoče znake pravočasno plačati, prosimo vse tovariše, ki so siccr svoj pristop k Zvezi že prijavili, niso pa še poslali članarine, naj jo pošljejo čimprej, ker Zveza nima drugih dohodkov. Istotako prosimo ponovno tudi vse druge tovariše, absolvente kmetijskih (tudi zadružnih in viničarskih) šol, da se odzovejo našemu vabilu in pristopijo k svoji organizacijil Tovariši, zavedajmo se, da bo mogla Zveza le tedaj uspešno zastopati naše skupne interese, če bomo v njej kar moč vsi organizirani in če bomo vsi za svojo organizacijo tudi delalil Zato še enkrat prosimo vse tovariše, naj se prijavijo kot člani k Zvezi. V prijavi naj navedejo svoj točen naslov, pošto in okraj ter šolo in letnik Pismo z Dravskega polja Vsa leta so dobivali kmetje z Dravskega polja (Maribor—Pragersko—Ptuj—Maribor) glavne dohodke iz krompirja. Zadnja leta, zlasti lani, so mnogi zasadili vse svoje njive s krompirjem, največ z rožnikom, da bi z njim poplačali dolgove, v katere so zabredli. Belega krompirja so zasadili na splošnem malo, ker ne čaka dolgo. Lelos pa za rožnika skoraj nihče ni vprašal, belega pa je bilo mnogo premalo. Sicer so naložili jeseni nekaj vagonov tudi rožnika, vendar ga po nizki ceni kmetje niso hoteli dati (50 par za kg). Tudi sedaj nalagajo v Kačah in na Pragerskem obe vrsti, pa se kmetu cena še vseeno zdi nizka. Pretekla leta je rasla cena do 1.75 Din, sedaj je po 50 par za kg. — V' Račah so kmetje ustanovili »Vnovčevalnico«, ki pa ne more delovati, ker ne more nikjer krompir prodati. Pridelovanje krompirja se torej letos ni obneslo. Holje deluje špeharska »Vnovčevalnica« v Prepoljah, ki se ji je postavila lansko jesen ob bok »Zadruga« v Zlatoličjem. Razlika je ta, da mora pri prvi imeti vsak član špehar svojo stojnico in mora položiti visoko kavcijo. Ti člani pa imajo to prednost, da smejo špehariti obrtonin brez kakega drugega dovoljenja. Člani druge zadruge pa smejo prodajati le svoje svinje, zato. jim pa ni treba nikake absoiviranja, obenem pa naj po poštni nakaznici pošljejo tudi članarino za 1. 1933 v znesku Din 20, ker more postati tovariš šele tedaj član, ko prejme Zveza od njega tudi članarino. Vsak član dobi za vposlano članarino člansko izkaznico in izvod pravil. Tudi članske znake dobe člani brezplačno, vendar le osebno na sestankih Zveze oz. pri njenih zastopnikih. Kdor pa hoče dobiti znak po pošti, naj pošlje obenem s članarino še Din 3 za poštne stroške. Tovariše, ki so bili izvoljeni v širši odbor Zveze, pa prosimo, naj skušajo pridobiti vse absolvente v svojem okolišu za pristop. Ker še nimamo za vse okraje določenih zastopnikov, ki bi vršili priprave za ustanavljanje podružnic, prosimo tovariše, ki bi bili pripravljeni pomagati pri ustanavljanju podružnico v svojem okraju, naj to obenem s prijavo sporoče. Nato jim bomo poslali nadaljnja navodila. Dokler Zveza nima v Ljubljani svojega lokala, prosimo, da se vsi dopisi, prijave in članarina pošiljajo no naslov tajnika: Tone Bantan, p. Dol pri Hrastniku. Na ta naslov naj se obrnejo tudi tovariši, ki žele morda kakšnih pojasnil glede Zveze. Prosimo pa, da v tem slučaju pošlje vsak znamko za odgovor. Kadar bo Zvezi mogoče najeti v Ljubljani lasten lokal in pričeti z rednim uradovanjem, bomo to tovarišem takoj sporočili. Da pa bo to Zveza mogla storiti, prosimo še enkrat vse tovariše, naj čimprej pristopijo in pošljejo tudi članarinol kavcije in zadostuje vsem članom le nekaj stojnic, tako da jih pride vsako soboto nekaj na vrsto. — Nikamor pa ne gre govedo. Zalo so zučeli kmetje sami doma pobijati rejeno govedo in prodajati po vasi. In res se za vsako nedeljo dobi govedina pri tem ali onem posestniku. Vendar je to pasivno gospodarstvo, dasi dobe takrat primerne denarje; ne pomislijo namreč na to, da morajo pozneje od drugih toliko kupiti, kolikor so prej prodali. Mesnrji jim pa ponujajo za živino nesramno nizke cene. — Drugače pa so si nabavile vasi za vaški denar že razne stroje: sejalnike, čistilnike (trijerje) in mla-tilnice. Pa tudi posamezniki si kupujejo te stroje, zlasti mlatilne in potem hodijo po vasi mlatit, s čimer seveda precej zaslužijo. Vendar so laki, ki si morejo nabaviti toke stroje, redki; eden ali morda celo dva v vsej vasi. Nujno potrebna je torej pomoč našemu kmetu. Dajatve so vedno in vedno večje, dohodkov pa ni od nikoder. Merodajna mesta bi morala posredovati, da bi lahko prodal svoje pridelke, na drugi strani pa, da se zniža cena blagu, ki ga on konsuinira. Ali sie že poravnali naročnino? Dr. P. Roman Tominec, O. F. M.: ukor Estera ... V našem samostanu ee nahaja v knjižnici biblija — tu ie, vse svetu pismu, stariga inu Noviga Testamenta, slovenski, tolmazhena, skusi luna Dalmatina. Anno Domini 1584. Vezana je v rujavo usnje z bogatimi ornamenti, v sredi pa je signet očetov kapucinov: Mati božja s solncem obdana in v vznožju stoji sveti Anton z Detetom in sveti Frančišek s srno. Kar pa daje knjigi posebno veljavo in čar, je podpis takoj na drugem listu, kjer mu neprestano pošiljajo ovadbe na dvor, na papeža ; samega. Dolže ga |iodlosti, nezaslišanih dejanj. On se ne meni za vse lo. Borba mu je potrebna kol j vsakdanji kruh. Boji se le, da bi omagal. In tedaj j čudno prevzel od te misli vzame raz steno težak srebru križ s srebrnim Križanim. In ta mož, ta I knez, ta dvorno izglajeni človek krčevito poljublja križanega Odrešenika. V oči mu stopijo solze, in komaj slišno šepeta: Kyrie eleyson, Christe eley-son, eleyson hymas. CP ■yy-til-t •es klico poljubi. Nato pa de s spremenjenim glasom: »Gospodična je katoličanka in Devico ljubi. Ljubi pa tudi mladega moža, ki je duhovite pameti. In jaz naj svetujem kot človek, kot pastir. Pravkar sem bral Esterine bukve, kako ona za narod vse žrtvuje, kako svojo vero očitno izpovo in narod in vero reši. Hodite KAKOR ESTERA, in v tem boju zoper moči teme pomagajte Vašemu pastirju. Moja pol je težka in grenka.< Čudno mehak je Škotov glas. Uršula Rajner vsa bleda nehote skloni glavo, upogne kolena in pred škofom kleče prejme blagoslov. »Tako storim, presvetli! Odrečem.« Težka hrastova vrata se zapro za njenim korakom. Škof obstane sani sredi sobe in slovesno reče: Kakor Estera ... in narod in vera bos>ta rešena. ie Primež Trubar s svojo roko podpisal svoje ime. Bila je več let njegova last, ker se zdi, da je na več mestih za osebno rabo nekaj opazk. Ni izključeno, da je biblija prišla pri komisijskem zbiranju protestantskih knjig v roko škofa in jo je la podaril očetom kapucinom. Л Ko je Primož Trubar umrl, je bil Tomaž Hren star 10 let. Isto leto je tudi na smrt zbolel na obisku pri svoji materi v Ljubljani, ki je bila se luteranka. Proti koncu januarja leta 158G je bil previden za smrt, in sicer po katoliškem obredu. Prav okoli VELIKE NOCI 15S6 se mu je zdravje nepričakovano vrnilo in Tomaž Hren gre namesto v Padovo na pravno fakulteto -- v Gradec, da se posveti bogoslovju. Bog sam vedi, kaj ga je tako naglo spremenilo. Leta 1588 je dobil prav Tomaž Hren kanom lia t odpadlega kanonika Primoža Trubarja. Kot kanonik je Tomaž Hren imel službo stolnega pridigarja in dekana. Leta 1507 je postal Tomaž Hren škof. Mnogo ljubljanskih rodbin je za časa reformacije prestopilo v luteransko vero. Brez dvoma je mnoge gnala želja biti v modi, druge zopet biti štet med boljšo družbo plemičev in pismenih ljudi, le malo je bilo takih, ki jih je res gnala želja duhovna, želja nemirna, da naveličani in utrujeni tedanjih neveselih razmer, z večjim nemirom pomirijo manjšega. Med temi zadnjimi je bil tudi odličen meščan ljubljanski Johannes Rajner, euknar in trgovec. Z ženo sta imela na Mestnem trgu eno tistih odličnih hiš, ki so obrnjene s hrbtom proti gradu in nas presenečajo na zunaj s svojo skromnostjo, znotraj s čudovito usmerjeno udobnostjo. Imela sta le dva otroka, sina in hčerko. Sin je bil bolehav in nič očetu podoben, pač pa je bila hčerka Uršula solnce družine. Nedaleč od tam eo stanovali Hrenovi. Tudi Hren z ženo se je oklenil novega nauka. Ker pa je bilo vse bolj tajno, so otroci obeh družin doraščali v tistem mirnem, malce strogem ozračju luteranstva. ki je bilo še vse prepojeno katoliškega čuvstvovanja. Uršuli je bilo komaj 3 leta, ko je Tomaž Hren že končal modroslovne študije. Pač pa sta se dobro poznala z bratom Uršule Henrikom, ki je Tomaža v svoji bolehni čudi oboževal. Malo Uršulo je Tomaž komaj opazil in pozneje čisto zgrešil. f^eta 1603 na veliki teden se je ustavila pred škofijskim dvorcem ekvipaža. Prašni in znojni konji so govorili o dolgi poti. Raz visoko vozniško sedalo je urno skočil še primeroma mlad sluga in odprl vrata ekvip^ie. Izstopil je Tomaž Hren —-škof ljubljanski. Prožen, droben, ne ravno velike, pač pa prijetne postave je umerjeno stopil skozi portai. Za njim sluga. Nekaj meščanov je novico brž razneslo po bližnjih ulicah. Bila so leta stroge protireformacije. V deželo je prihajala katoliška pomlad, renesansa. V sprejemnici ga že čaka starejši duhovnik, ki ga škof brez besede povabi za seboj. Sedaj sta sama. Duhovnik mu poroča o zadnjih dogodkih v Ljubljani. O namerah luteranov, o drzkosti posa-niemib plemičev, ki se ne boje nobene gosposke in prešerno trkajo na svoje svoboščine. Škof Hren ne trene z obrazom. Sedaj ga obseva luč, ki pade skozi okno in videti je njegov obraz. Značilne so njegove oči. Globoke so in kakor trudne od gledanja nečesa, kar leži onstran vsakdanjih skrbi. Čelo je visoko, brada, četudi zaraščena, je videti močna, izrazita z jasnim poudarkom nepopustljivosti. Nos je pravilen, skoraj lep — nekaj posebnega pa je njegov smehljaj, ki sedaj spreleti lice cerkvenega kneza. Ta smehljaj je zaeno ironičen in neskončno otožen, zaeno zaskrbljen in sproščen. Duhovnik poroča še: Trgovec in suiknar Rajner namerja dati svojo hčer Uršulo, ki je pravkar godna za možitev, luteranu predikantu Ahaclju Juriju, ki bo s to poroko seveda zelo pridobil na ugledu. Bojda pa se hčer nekam brani. Stari lu-teran pa ne popusti. »In kaj nas to briga?« preseka čudno miren glas, enakomerno pripovedovanje duhovnikovo. Duhovnik nalahno zardi, nato pa z dvorsko mirnostjo odvrne: »Prejasnost, briga Vas v toliko, v kolikor je Uršula Rajner krščena katoličanka in bolj katoliško misli kakor pa luteranski.« »Odkod se V6e to ve?« »Moj prijatelj trgovec mi je pravil in opozoril na nevarnost.« »Jeli ta vaš prijatelj nubilis*?< skozi vprašanje je nevidno in komaj čutno padel smeh. »Ni_, svetlost.« je zopet dvorsko uslužno odvrnil duhovniik. »Hvala, lahko greste in pri obedu se vidimo.« * Škof Hren ima mnogo dela in mnogo skrbi. Gorečnost za Očetov dom ga razjeda, sovražniki * Poroke zmožen. ..M Д ш рЛапја Namakanje s H e n k o in I Nov zvezek pridig za nedelje iu praznike: I)It. MIHAEL OPEKA Raztreseno «lasje II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—; polplatno Din 32-— platno Din 40-—. Založila Jugoslovanska hnsigorna v L|ub!|ani. Popolen seznam dr. Opekovih govorov (24 kniig) ie brezplačno na razpolago. Križ odloži na pisalno mizo in raz polico vzame biblijo, slovensko tolmačeno skozi Jurija Dalmatina. Obraz se nui v neki čudili tegobi napne in glasno govori sam e seboj: Kako je naša govorica sladka, pa so na ta med boleli ujeti slovensko dušo. i Ni dopustil Bog. Ne samo jezik brez resnice, res-> nico in jezik hočem jaz. O Gospod, kako je modra ! tvoja prilika o otrokih svela in o otrokih luči. Da, otroci luči. Tu se sam učim in slavkujem moje matere sladki, skoraj tuji jezik. Kje naj berem. Ali bukve sodnikov in o mladem Davidu, ki ga Savel preganja, ali o čisti Suzani, ali o Esteri.« Ko tako modruje in lista, se mu odpro kakor same oAve Maria!« krepko zokliče senco hipno vstale nevolje. Sluga vstopi in ker pozna svojega gospoda, reče kar moč kratko: Neka meščanka zeli z vami govoriti, svetlost. Je črno zastrta in uujno prosi.« >Naj vstopi, ti ostaneš v predsobi.« Pred škofa vstopi vitka, izbrano oblečena meščanka. Preko ramen in las nosi črn šal, ki je umetno vržen tako, da zaeno služi kot nekaka mantila po beneškem vzorcu. »Želite, gospa?« »Še nisem, presvetli. Me ne poznate več? Jaz se Vas še spominjam. Hodili ste večkrat k mo-' jemu bratu Henriku Rajnerju in jaz sem Uršula j. Rajner.« : __ »Sedaj se spominjam,« spreleti dvojna misel i škofa. Če ni zopet past luteranov, sovražnikov. Kaj ' se skriva za tem čelom? Misli mu bliskovito gredo. ! »Svetlost, prihajam s prošnjo, z vprašanjem, i Kratka bom, kar n:i naša navada.« Pri tem se na-! smehne, da se ji beli zobje lepo odražajo od ! lepih usten. »Katoličanka sem, katoliško mislim in Devico i ljubim. Gre za poroko s protestantom predikantom ! Julijem Ahsclje.ni. Ne rečem, da ga ne bi ljubila. Izobražen mož je in duhovite pameti. Oče me sili, mati molči. Zvedela sem pravkar, da ste, svetlost, prišli davi v Ljubljano in sklenila sem, da Vas ; povprašam. Kar poreče Vaša svetlost, storim. ! Škof se skloni nad mizo, vzame križ, ki ga je 1 bil prej odložil, v roke in ga pred začudeno de- I Jos, Haydn: Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu Maribor, 12. aprila. Sinoči je priredilo pevsko društvo »Maribor« v tukajšnji stolnici cerkveni koncert, na katerem ! se je izvajalo znamenito Haydnovo cerkveno delo I »Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu«. De-! lo je naštudiral in vodil stolni kapelnik g. Janez Ev. Gašperič, sodelovali pa so poleg celotnega ( zbora »Maribora« in pomnoženega orkestra še so-I listi gospa Skvarča (sopran), gdč. Vedralova (alt), g. Živko (tenor) in g. Neralič (bas). Koncert je bil I obenem dostojna in lepa proslava 1900 letnice i trpljenja našega Odrešenika, ki jo slavi letos ce-I loten krščanski svet. Težko bi bilo najti v sve-I tovni cerkveni glasbeni literaturi za to proslavo i primernejšega dela, kakor je Haydnov oratorij j »Sedem besed Jezusovih na križu«. Zato vidimo, I da se letos povsod predvaja, posebno na cerkvenih , koncertih. Pred nekaj dnevi so ga izvajali v naši : ožji domovini v Celju. Haydna, ki ga poznamo pri nas doslej po njegovih grandioznih oratorijih: »Stvarjenje« in »Letni časi« in nekaterih manjših orkestralnih delih, nam je predstavil »Maribor« sedaj z njegovo najznamenitejšo izrazilo cerkveno stvaritvijo. Dasi tvorijo v celotnem glasbenem Haydnovem ustvarjanju njegova cerkvena dela neko podrejeno ulogo, vendar se je v lem oratoriju dvignil skoro na višino Stvarjcnja in Letnih časov, v enotni zlitosti se pa ne more v polni vrednosti z njima primerjati. Vzrok je gotovo v različnem časovnem postanku sedanje oblike oralorija. »Sedem besed Jezusovih na križu« spada v skladateljevo zgodnjo dobo ter jc bilo ustvarjeno v Estcrliazijevi epohi. Mojster ga je dovršil v prvotni obliki leta 1785. sam ga je smatral za eno najboljših svojih umetnin. Obstojalo je iz sedem stavkov (Haydn jih imenuje »sonate«) za godalni orkester; vsak stavek jc imel kot motto besedo umirajočega Iz.veličarja. V tej prvotni obliki sc delo danes redko izvaja, pač pa v kasnejši oratorijski, ki jo je priredil Haydn po letu 1790. — Vsa duhovna glasbena dela prikazujejo Haydna kot umetnika in človeka, polnega trdne vere, ki nc pozna notranjih bojev in dvomov, ki je pričenjal svoje velike partiture z napisom »V imenu Gospoda« ter jih končaval z «slava Bogu«. Samo iz tega srečnega »veselega srca« (kot ga sam imenuje) so zamogie potekati melodije takega bogastva, ki prevevajo »Sedem besed» do zadnjega stavka ter ne izražajo toliko trpljenja in bolesti, kakor občudo- Isli večer je v cerkvi naše ljube Gospe od angela pozdravljene, tedaj imenovane svete Marije pred mostom — pred oltarjem svetega Nikolaja To'nnHnsl.-piri klečnla Uršola Ranic iu KriJmI izkuhavanje s pralnim sredstvom Persil....... to je edina prava pomoč uspešnemu pranju. Vi dobite perilo belo kot sneg, razen tega prištedite na delu, času in denarju. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih. PtUf Gospod* je bolj njej kot Nikolaju prožil roko v pomoč, da bo kakor Ester a. * Tudi ta križ je še danes ohranjen v našem samostanu. vanja nad veličastjem in dobroto Boga, ki je prevzel nase vse bolečine, da bi odrešil svet. Za vzorno izvajanje na sinočnjem koncertu gre nedvomno največ zasluge kapelniku Gašperiču. Jc to ponoven dokaz njegovega izrazitega talenta za prednašanje obsežnejših glasbenih stvaritev. Da je pri tem zlasti duhovna glasba njegova najmočnejša domena, ni samo slučaj. Obenem gre priznanje njegovim velikim pedagoškim zmožnostim, ker se čuti od konccrla do koncerta, kako mu zbor dorašča ter sc razvija tudi v globino. Tudi njegovo prizadevanje, usmeriti svoje delo v bogastvo religiozne glasbe, je hvalevredno ter nam obeta na tem pri nas še vse premalo upoštevanem polju obilo lepih sadov. Sila dela leži v orkestru, ki jc bil dobro vigran. Zlasti godala, ki imajo glavno besedo, so bila dobro zasedena in močna. Nekoliko šibkejši je bil kvartet solistov, ki mu je poveril skladatelj drugo važno nalogo. Odličen pa je bil zbor »Maribora«, glasovno izenačen in sočen. Celota jc bila čvrsto v rokah dirigentovih. Obisk konccrta je bil zelo lep. Stolnica je bila skoro popolnoma razprodana. Mariborsko občinstvo ima zelo mnogo razumevanja za cerkvene koncerte; obiskuje jih zlasti publika, katere običajno ne vidimo v koncertnih dvoranah. — J. G. Kamnih Cuvajmo lepnte naše okolice! Pri splošni olepšavi mesta, bo treba posvetiti nekoliko pozornosti ludi kapelicam in znamenjem v naši bližnji in daljni okolici. Postaje križevega pota na Kalva-riji. kapelice v Stahovici, proti Sv. Primožu in drugod so vse poslikane z lepimi freskami našega poznanega cerkvenega in umetnostnega slikarja Matije Koželja. Do 40 let so že stare te slikarije velikega mojstra, pa so še vse čudovito ohranjene povsod tam. kamor ne seže dež in človeška roka. Pod vplivom dežja in sonca so nekatero freske nekoliko obledele, koliko jva paglavci lahko škodujejo tem umetninam, opazimo najbolje na kapelicah na Kalvariji, kjer se že vsi napisi in s|Kidnji robovi fresk spraskani in počečkanf. Pri nekaterhi pa je tudi že odpadel omet. V propagandi za tujski promet in pri stremljenju za olepšavo mesta bomo morali zbrnlii tudi nekaj kredita, da renoviramo in ohranimo ta lepe dela n П SP CTn rniulrs. Lov občine Ncrlje je na javni dražbi prevzelo Kamniško lovsko društvo za 3100 Din. Kulturno in glasbeno društvo »Volga« т Krč«-vini pri Ptuju priredi v nedeljo 23. t. m. ob 15 in v ponedeljek 24. t. m. ob 20 v mestnem gledališču igro »A njega ni«, drama iz svetovne vojne v štirih dejanjih s petjem in godbo. Igro je priredil za oder po istoimenski povesti F. Kolenca Rudolf Salekar. Pri igri sodeluje 40 oseb. Požar. V vasi Dežni, občina Sv. Trojica v Ha-! ložah, je te dni gor#lo poslopje z vinsko kletjo, last Aniona Filipanja. Zgorela je tudi vinska sti-I skalnica in stroj za mečkanje grozdja ter več sodov i z vinom. Škoda znaša okoli 15.000 Din in je krita z. zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, še ni ugotovljeno. Nočni napad. V ptujsko bolnišnico so spravili z. rešilnim avtomobilom Franca llolca iz Zagorcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah s sinrtnonevarnimi poškodbami, ki so mu jih zadali nekateri ponočnjaki z. moti kam i in noži. Na glavi je imel globoke rane od udarcev motike. pod katero je počila lobanja, na levi rok in hrblu pa vbodljaje z nožem, ki je ranil ludi pljuča. Njegovo stanje je obupno. Pregledovanje in žigosanje meril. Letos se bo vršilo ponovno pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav v Ptuju od 10. t. m. do vključno '.'ti. maja vsak delavnik dopoldne za stranke iz mesta in okolice. Ponovnemu pregledu se morajo odzvati razen trgovcev tudi branjevci, lastniki mlatil-nic, ekonomi kakor tudi zasebniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastni izdelek, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali mer'lno pripravo. Stranke morajo prinesti svoja merila kontrolorju mer v zgoraj navedenih dneh v prostore mestne policijo na preizkus in žigosanje. Tatovi, ki so ukradli čoln trgovcu Francu Do-I brajcu iz Maribora, so prispeli v čolnu do Ptuja, ! kjer jih je policija aretirala in čoln zaplenila. Od leta 1813 odlično belo platno Ruse Vsem čitateljem in prijateljem »Slovcnčcrim« v Rušah veselo in blagoslovljeno veliko noč! Veliko delo. Pomožna akcija v Rušah je končala za letos svoje delo. Lahko rečemo, veliko delo! Vsak pelek se je zbirala velika množica brezposelnih in potrebnih pred skladiščem, kjer jim je g. predsednik Stani s pomočjo gospodarja Franca Knupleža delil razna živila. Obdarovanih je bilo tedensko 172 do 187 oseb. Razdelilo se je 12.224 kg krompirja, 2745 kg koruznega zdroba, 719 kg krušne moke, 40S kg slanine, lili kg fižola, 25 kg mesa. Izdatki v denarju za ta živila znašajo 12.641.75 Din. Prišteti je treba še 11.752 kg krompirja, ki ga je darovala tovarna za dušik. Vrlin tega je nekaj družin dajalo ves zimski čas toplo kosilo revnim otrokom, posestniki pa mesto denarja živila. Da je pomožna akcija sploh mogla izvršili toliko delo, je pred vsem zasluga ugledne tvornice za dušik v Rušah, velike dobrotnice trpečih in dobrotne podpornice vsake dobre akcije v Rušah. Izredna darežlji-vost in resnično socialni čut njenega od vseh slojev spoštovanega in ljubljenega ravnateljstva sta ustvarila v Rušah že monumenlalna dola, obrisala pa tudi marsikatero liho solzo z lica trpinov. Tako je spoštovano ravnateljstvo letošnjo pomožno akcijo krepko podprlo in za njo žrtvovalo visoko vsoto 17.000 Din. Bodi za to veliko socialno delo na tem mestu uglednemu ravnateljstvu izrečena v imenu ruških občanov, zlasti pa srečnih obdarovancev naj-vdanejša in najiskrenejša zahvala! Topla zahvala tudi delavnemu predsedniku pomožne akcije, gospodu tajniku Stani ju, vestnemu blagajniku, gosp. upravitelju Bregantu, in skrbnemu gospodarju, g. Francu Knupležu! Drugo leto se bo stanje pomožne akcije morda spremenilo, ker se obeta delo in zaslužek na novi cesti k Sv. Arehu. Dal Bog, da se naši upi res izpolnijo! Strelska družina začne zopet z rednimi strelskimi vajami. Otvoritveno streljanje bo na velikonočni ponedeljek, dne 17. aprila t. 1. ob 2 popoldne. Novi strelci se bodo v ravnanju z orožjem vedno poučili. Potem bodo vaje vsako nedeljo in p aznik od 2—6 popoldne. 1 Videm ob Savi Radi pogostih pojavov bripe in Oišpic pri šolskih otrocih so ▼ soboto šolo zaprli. Hripa ee je zelo razpasla tudi pri starejših. — V soboto zjutraj je nenadoma zadela sredi ceste kap «tarega Po-žuna iz Sremiča. Vračal se je ii cerkve. Spravili so ga z domačina pripomočki kmalu k zavesti in ga prepeljali domov. Slučaj ee mu je, kakor »»«»I te večkrat primeril. Mariborske ves dit Aleksandrove ceste Maribor, 14. aprila. Med javnimi ueil, ki jih inm letos mariborska jbčina v svojem gradbenem načrtu, je nedvomno imjdalekosežnejšega pomena regulacija Aleksandrovo ceste. S temi d» li, ki so se pred dnevi v sektorju pri kolodvoru /.p pričela, smo končno pristopili 1; reševanju važnega vprašanja. Aleksandrova cesta je najvažnejša in najlepša cesta in zato je bila že dolgo nujna potreba, da se jo končno uredi po enotnem načrtu. Pred kolodvorom so se pred dnevi že pričela tlakovalna dela. Čim bo izvršena izmenjava vodovodnega in plinskega omrežja v ostalem dolu ceste, so prične tlakovanje, in sicer iz Vetrinj-ske ulice izpred trgovine VVeixl čez Grajski trg, po Trgu Svobodo m potem skoz po Aleksandrovi do konca mestne mejo. Cestišče, določeno za vozni promet. bo imelo širino 12 melrov, bo torej znatno zoženo, in sicer na račun trotoarjev na obeli straneh. — Najlemeljilejšo izpremombo bo dobila zunanjost Aleksandrove ceste mod Trgom Svobode in Cankarjevo ulico. Načrte zn regulacijo tega dela ceste jo napravil naš znani inž. arh. Saša Dev. O njegovem načrtu smo svoječasno že pisali. V glavnem obrača pozornost preureditvi promenadne poti med Trgom vobode in Prešernovo ulico. Promenada se dviga nad cestiščem za 90 cm. To višinsko razliko je premostil Dev b stopnjiščem. Ob robu stopnjišča bo zasajenih 15 topolov. Širina promenadne poti bo 11 m. V sredini jo ho delila vrsta kandelabrov v dva dela 1er na ta način urejevala promet. Kandelabrov bo 14. Proinenadna pol bo tlakovana z bazaltoidnimi ploščami ter bo od obeh strani nekoliko nagnjena □ Petdesetletnico je obhajal včeraj v krogu svojih prijateljev ugledni mariborski odvetnik dr. Rudolf Ravnik. Vrlemu narodnemu borcu, javnemu delavcu in vnetemu podporniku vseh plemenitih stremljenj ob lepem življenjskem jubileju naša naj-prisrčnejša voščila in najtoplejšo častitke. □ Oh veliki udeležbi se je vršil pogreb tukajšnjega uglednega brivskega mojstra g. Leona Čeha. Ob odprtem grobu mu je izpregovoril pretresljive besedo v slovo vneti organizator mariborskih brivskih obrtnikov g. Ulčar. □ Sveža gomila. Na Pobrežju, Cesta na Brezje št. 78. je umrla včeraj zjutraj žena železniškega uradnika gospa Frančiška Meglic. Blago pokojnico polože k večnemu počitku na velikonočni ponedeljek popoldne ob pol Pogreb bo od hiše žalosti na inagdalensko pokopališče» Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ Zadružna misel. Te dni sta se vršila dva važna občna zbora naših uradniških zadružnih organizacij. V dvorani Nabavljalne zadruge na Ro-tovškem trgu so zborovali člani kreditne zadruge državnih nameščencev po l vodstvom predsednika prvega državnega pravdnika dr. Jančiča. Poročila so pokazala naravnost vzorno delovanje zadruge v minulem lolu, ki jc v nekaterih ozirih za današnje težavne razmere na kreditnem polju naravnost edinstveno. Tako je izplačevala zadruga vse vloge brez omejitev in tudi kredite je dajala v okviru svojih pravil neomejeno. Pri nadomestnih volitvah so bili vnovič izvoljeni v upravo prvi državni pravdnik dr. lančič, predsednik nabav, zadruge Rehar, nadalje Kamičiiik in Jiršič. — lstolam se je vršil tudi občni zbor uradniške stavbne zadruge, ki ga je vodil predsednik prol. dr. Perhavec. Tudi ta organizacija je na občnem zboru lahko pokazala na uspešno in plodonosno delo v minulem letu. Med predlogi, ki so se obravnavali, je bil najvažnejši g. Reharja, da se uporabi zadružni fond za mala stanovanjska poslopja. Pri volitvah so bili ponovno izvoljeni dr. Perhavec, Zlahtič in Čelhar. Celle □ Maribor ima zopet senzarijo. Nogometni ki-biei Maribora in Železničarja se pripravljajo na zanimivo borbo na zeleni trati, ki se bo odigrala dne 23. aprila dopoldne. Nastopili bodo sami znani ka-noni, ki so vsako nedeljo na igriščih, ki pa še nikdar niso brcnili žoge. Bo to vsekakor nogobrc, kot ga v Mariboru še nismo videli. Cene bodo izredno nizke, dobiček si pa delita Maribor in Železničar. Prijatelji zdravega humorja! □ Sporazum med sosedi. Vodovodno vprašanje . je razvnelo spor med Mariborci in Krčevinci. Že vse leto se dajejo na raznih skupnih sejah in nobena stran ni hotela doslej odnehati. Te dni se je vršila na mestnem načelstvu ponovna seja zastopnikov mariborske in krčevinske občine. To pot so oboji sosedje pokazali več pripravljenosti za sporazumno rešitev spornega vprašanja. Malo bo treba še na obeh straneh popustiti, pa bo spor v obojestransko zadovoljnost končan. □ Ribjega blaga obilo. Včerajšnji ribji trg jo tiil med najbolj bogatimi, kar smo jih imeli na mariborskem trgu. Zlasti obilo je bilo rib iz Jadrana, dovolj tudi živili sladkovodnih. Morskim ribani so bile cene sledeče: moli (50 kg) 28 Din, jegulje (10 l:g) 32 Din, sardele (70 kg) 16 Din, raki (20 kg) 20 Din, brancin (20 kg) 42 Din, ciplje (20 kg) 28 Din in linji (18 kg) 28 Din. □ Prerezane elektrovodnc žice so predmet zanimivega spora, ki se bo obravnaval pred sodiščpm. Pravdorek sodišča pričakujejo v Mariboru številni hišni posestniki in stanovanjski najemniki z velikim zanimanjem. Gre namreč za načelno odločbo, ali sine mestno električno podjetje v slučaju, da je stanovanjski najemnik, ki se je izselil iz stanovanja, izterjati neplačano tokovino od njegovega naslednika ali hišnega gospodarja in v nasprotnem slučaju eno-davno odklopiti elektrovod. Dogodili so se namreč dosedaj že številni slučaji, da je ineslno električno podjetje izterjalo tokovino, ki jo je porabil najemnik stanovanja, ki so je preselil drugam, enostavno od njegovega naslednika. Če se je branil plačati, so mu prerezali dovodno žico in ostal je brez elektrike, dokler ni plačal. Pa se je našel najemnik, ki je zaradi prerezane žice vložil tožbo zaradi motenja posesti; sedaj bo izreklo končno besedo sodišče. □ Za okrasitev mostu. Dohod na most na Kralja Petra trgu bo dobil novo lice. Mestno in magda-lensko olepševalno društvo sta stopila skupaj ter ho bo napravil načrt za primerno okrasitev dohoda na most z nasadi na obeh straneh. Zlasti naj bi se zakrila vrzel med mostom in trafiko pri Koroščevi hiši. □ v gledališča gostujeta jutri na velikonočno nedeljo zvečer v »Grofici Marici« poleg ge. Lube-jeve šo članica ljubljanskega gledališča gdč. Ksenija Maja kot komtesa Liza, barona Zsuparia pa bo *di«ral član ljubljanske operete g. Bojan Peček. O Skrivnostna trnirt. Ponesrečila se je pri Sv. Antonu v Slov. goricah preužitkarica Močnik. Imela t- opravka v kleti, na povratku pa jo je na stopnici h zadela skrivnostna, dosedaj še nepojasnjena mnrt. Najbržo je postala žrtev kapi. Padla je vznak po stopnicah ter izdihnila. Našli so jo v kleti že mrtvo. □ Park se pripravlja. Neobičajno delavnost je pokazalo letos že začetkom pomladi naše olepševalno društvo. Posebno pozornost obrača mestnemu parku, ki ga namerava tako zlikati, da bo kakor iz škatljice. Vse drevje je bilo že koncem zime temeljito obrezano in očiščeno. Sedaj so na vrsti pota, ki sc urejajo, obrobljajo s novo ograjno iice ter se proti sredini, kjer bo izpeljana kanalizacija. Dovozna vrata v Unionsko pivovarno se bodo morala zazidati, v nasprotnem slučaju bi bilo treba v sredini promenade napraviti mesto stopnjišča rampo. Unionska dvorana pa ima že itak dovozna vrata iz Prešernovo ulice. Tudi paviljon s trafiko se bo moral umakniti, io .-icer na drugo stran vhoda v Prešernovo ulico. Nujno bi bila potrebna še regulacija vrta in vhoda v unionsko dvorano. Stopnjišče bo delila od cestišča dva metra široka pot za pešce, ki bo izpeljana do Cankarjeve ulice, kjer se bo združila s trotoarjem. Od Prešernove do Cankarjeve ulice bo izveden hodnik v širini 5 metrov, ločen od cestišča z grmičastim nasadom. — Z regulacijo tega desnega dela ceste pa stopa obenem v ospredje nujna zahteva po izoblikovanju leve cestne strani. Vprašanje zase tvori prostor med Frančiškansko cerkvijo in Sodno ulico. Tu bo pač nujna potreba, da padejo vse stavbe razen poslopja Zadružne gospodarske banke. Cesto bo treba tu dvigniti ter stavbišče zazidati s poslopjem, ki bo našlo priključek na bančno stavbo. Problem zase je zopet vhod v Sodno ulico, in sicer radi požarnega zidu pri Bat-daufovi hiši. Ozkega zemljišča med zidom in cesto ni mogoče izpolniti. Težave bodo zopet s Cvetlično ulico, ki jo je treba nasuti in dvigniti. K regulaciji Aleksandrove ceste bi pripomnili, da bi bilo treba tak problem reševati v celoti in ne v detajlih. Regulacijski načrt vse ceste bi moral biti izvršen v enotni potezi. Na ta način bi se bilo mogoče izogniti napakam, ki jih naletimo v sedanjem ! regulacijskem načrtu. i bodo letos v vsem parku tudi sveže nasula. Klopi ! v parku bodo po večini vse sveže prebarvane. Tudi cvetlični nasadi, ki so najlepši kras našega parka, bodo letos deležni posebne pozornosti. Poleg glavnega parka se urejujejo tudi ostali manjši nasadi. Proinenadna pot ob Vrhanovi ulici proti Kamilici se bo letos uredila. Klopi, ki so jih neznani divjaki v letošnji zimi ob tej pot i razbili, so že popravljajo ter se bodo kmalu postavile na prejšnja mesta. □ Lekarniško nočno službo v prihodnjem tednu od Ki. do 22. aprila ima lekarna mr. ph. Maver »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo "n napravi telo vitko. Mnogi profesorji "am-ljejo Franz-Josef« vodo kot celo pr.iti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica ssvetil g. Košič skoraj 7 let samo temu vprašanju in tudi prevzame /.a umetniško plat absolutno odgovornost. Da bi se lc ne našle ovire, ki bi jih bilo sicer z dobro vol jo lahko odstraniti, in naj bi Celje res postalo naš Salzburg. Су Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane se bo vršil v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju v nedeljo, dne 50. aprila t. I. ob pol + popoldne pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta. Na sporedu so samo Foer-sterjeve skladbe. Zbor šteje 54 pcvccv. Pozneje bo Akademski pevski zbor nastopil tudi v Ma-raboru (2. maja), v Ljubljani (6. maja) in Novem mestu (7. maja). Cene sedežem so od 55 do 12 Din, stojišča pa b in za dijake 3 Din. Vesele Velikonočne praznike želi vsem gostom R Zamparulti cjostilna in zalulrkovnlntca — Cetje tga gespuda, ke zna jurje delat, ko se mam neki važnga z nim za puguvort, m pa puveja, de je šou na urlaub, pa na veja ghii kam. Viš, zdej um mela pa figa za Velika nuč, namesl pulic.« »Nč se nkar na grimi zavle tega, sej a pu-ticam s člouk sam želodec pufrderba. Soj inen sa gespud držaun praudnk tud mende sam zatu raj urata pukazal, kokr de b m hunurar plačal, ke sa se bal, de b m znou zarile putic žolodec i/. v?rng\j prid et in b pol ud tistga hunurarja tudi ena li^a mela, ke b ga moglf. za arcnije punucat. Eh. ve.S. tak gespud i že veja, kua delaja. Kar zaupima mi. — Ja, zdej ja morin pa kar hitr dam pobrisat, de na u spet moj mož gudrnou, če na u kosila na miz. Vesele velikatiočne praznke, c> se več na vidma. Noja, pa usm braucem in braukam »Sluvenc.v 'h tud vošin.Pusebii pa gespude držaunmu prauduke, de na uja mislel, do sni kej jezna, če me učaseh mal prštucaja. Sam tu jh še prou lepu prosm, kar cela nej me nkar nkol več na uzameja. Veja, moj mož je strašn ajferzihtek. Zadnč, ke me ni nnjdu tam, kokr h mogla bt. je biu tku hud, de 111' io tou špuktrigl u glava vrit. Pn kua b jim piaula, sej snmi veja, kašn «a dedci. Asi 11, zdej pa še enkat usm vesela Velika nuč i K. N. Velikonočne procesijo v Križankah se udeleži drevi ob pol b križanslta moška in niladeniška kon-gregacija z zastavo in gorečimi svečami. Izvencorkveni sestanek K rižanske moško kon-gregacije bo v torek, dne 18. aprila ob 8 zvečer. VELIK 4 NOC V JERUZALEMU Ob svitu sem zapustil Mamask, da bi prišel zvečer v Jeruzalem in srečul veliko noč v bližini Gospodovega groba. Avtomobil se je ustalil [jo dveh urad vožnje ob mostu čez planinski potok. Tu gre meja med Sirijo in Palestino, francoske oblasti pregledujejo potne liste. Onstran mosta sledi novi pregled. Tu so okrasili mojo izkaznico z novim vizumom v treh jezikih: angleščini, arabščini in hebrejičini. Tako sem dospel v Sveto deželo. Krasna cesta se veselo vzpenja v ozelenele klance in nenadno odkriva med gorovjem stisnjeno sinjo gladino Genezareškega jezera. Ob vodi leži slikoviti Naznret. Na mestu nekdanje jožefove hiše, preproste tesarjeve domačije, se dviga krasna, nova katoliška stolnica. Samo Marijin studenec, ki ga enako pobožno obiskujejo Žid je, Arabci in kristjani, je obvaroval nekdanjo' preprosto milino. Zato izgleda Novi Nazaret, glavni sedež organizacij Sionietov kakor pravo ameriško predmestje. Hribi se polagoma nižajo. Mi režemo rodovitno Galilejsko ravnino, samo krasno polje in rodovitne vinograde. Povsod se vidijo Fordovi motorni plugi, stolpiči razsežnih naprav za namakanje, ravne črte novih zidanih stavb. Kako malo je vse to slično nekdanji Palestini! A pot kmalu zopet za jde v tesno Sam&ri jsko gorovje. Tu malokdaj zagleda oko po obronkih razmetane, prijazne, a neznatne kose obdelanega sveta. Arabci kakor v sivi davnini z mo. tiko rahljajo nehvaležno grudo. Njih zidane koče so jako revne. Na pobočju, stran od ceste, se vidi Biblos. Kmalu nato smo že v skalnati, neprijazni Judeji. Samo mirne ovčje črede, ki se pasejo po kamenju, kažejo, da je dežela obljudena. Tu in tam gleda od daleč za. nami arabeki pastir v dolgem plašču, naslonjen na dolgo, zakrivljeno palico. Vedno zopet srečamo oddelke britske konjenice, ki nezaupno ogledujejo potnike. Deželp je nemirna... Cesta se vedno bolj strmo vzpenja proti slemenu in na vrhu se nam je nenadno odkril razgled na Jeruzalem. Žarki zahajajočega solnca so razločno označili orise večstoletnega mestnega ozidja, štirikotnih stolpov, kupol Omarove mošeje in svetišča Gospodovega groba. Ob njegovem vznožju, izven mestnega ozidja. se dvigajo hotelski nebotičniki, angleške vojašnice in židovska univerza. ★ Velika sobota. Leta 1950 je bila pravoslavna velika noč istočasno s katoliško, in pravkar se je končala tudi židovska. Tudi muslimani so imeli neki veliki praznik. Zato so se zbrali v Jeruzalemu romarji iz vseh delov sveta. Valujoča človeška reka me je neodoljivo vlekla pred Davidova vrata in se razlila po ozkih vijugastih ulicah starega mesta. Vse te ulice so same trgovine, kjer se prodajajo sveče, svetinje in drugi verski spomini. Prebrisani prodajalci so takoj spoznali pokoljenje slehernega inimogredočega tujca in ga nagovorili v njegovi materinščini. Naposled smo dospeli na cilj, od vseh strani zazidani trg pred stolnico Gospodovega groba. Trg jo bil nabito poln. Videl sem. da ne bom prišel v stolnico. Arabski stražniki pod vodstvom angleških častnikov so varovali vrata. Zaprli so dohod z lesenimi zaprekami. Ljudje so se gnetli po balkonih in strehah vseh bližnjih stavb. Moral sem potrpeti med tisoči zamudnikov, ki niso smeli noter. Krščanski <\rabci. najbolj vneti verniki na svetu, pridejo z družinami v stolnico en dan poprej in prenočijo notri na tleh. da bi dobili boljši prostor pri velikonočni službi božji. Poleg mene sta stali dve starki v črnih is šopi sv ivarjali, a po značilni zunanjosti ruskih bogomoljk. Kmalu smo se seznanili. »Že dolgo sva, dragec, v Jeruzalemu. Veliko eva prestali. Menda dvajset let sva od doma, a nikoli ni bilo tako težko. Zdaj ni več pravoslavnih bogonio!jcev. Sami protestanti prihajajo, turisti jim pravijo...« Res tvorijo vsaj četrtino pred stolnico zbrane množice drug drugemu slični ameriški turisti z obveznimi kodaki. Pričakujejo sveti ogenj, kakor zanimivo senzacijo... Ženici sta mi povedali. da so v cerkvi ugašene vse luči. V mra-mornati kapelici Gospodovega groba zapečateni patriarh moli, da bi poslal Bog sv. ogenj. To se ponavlja vsako leto in nepopisno navduši poleg kristjanov tudi muslimane... Opoldne zadoni iz zaprte cerkve vzklikanje večtisočere množice. Vrata se odprejo nastežaj in neodo-ljiv človeški potok plane na prosto. Vsi držijo šope gorečih sveč. »Hvala Ti, o Gospod, da si nam poslal sveti ogenj,« zašepečeta starki in ee prekrižata. Po- rutah in s šopi sveč v rokah. Čul sein, kako eta se pogovarjali, a tudi brez tega bi ju spoznal hitita med množico, da prižgcta svoje sveče. Trenutek pozneje poplavi svetloba neštevilnih lučk vso po strehah in |>o trgu zbrano množico. Arabci si hitijo z ognjem prekriževati dlani in se ga pobožno dotikajo s čelom. Konjeniki z vihrajočimi belimi plošči na vso moč drvijo v rojstne vasi. da bi čim prej domačim prinesli sv. ogeni. Množica se naposled porazgubi, in zdaj lahko vstopim v stolnico. Pod velikansko kupolo je več cerkva. Vse so zgrajene v polkrogu. Največja med njimi je grška. Zraven so še koptska, armenska in kaldejeka. Na drugi strani so frančiškanski redovniki. Vsi duhovniki istočasno služijo maše v svojih jezikih. Na sredi stoji marmornata kapelica, ki jo razsvetljuje stotine lučk. Menihi delajo red med romarji, ki po vrsti hitijo poljubit Gospodov grob. Globoko zbrano pobožnoet motijo samo nagajivi po umiku rdečih v zapuščenem rudniku blizu Alapajevska, ki se je sesul od ročnih granat, s katerimi so obmetavali rublji stokajoče ranjence. Njena krsta je čez Kitaj dospela v Jeruzalem in počiva v njeni cerkvi... Tišina in mir dobro deneta po teh krvavih spominih in jeruzalemski gneči. Nasproti so vidna zlata vrata t. zv. Omarove mošeje, ki svoji na razvalinah nekdanjega Salomonovega svetišča ... Mrak se spušča na zemljo. Barve obledijo in na nebu se prižge neštevilo tukaj posebno svetlih zvezd. ★ Dva Jeruzalema stojita drug poleg drugega. V starem mestu, ki ga obdaja zgodovinski zid, se še nadaljuje nekdanje življenje. Armenska, židovska in muslimanska, strogo ločene četrti živijo vsaka zase in ne zaupajo sosedom. Tu so Da voskrcsnet Bog i rastočatsja vraži Jego. Na velikonočno nedeljo sem šel na Oljsko goro. Strma, kumcnita pol je mi|>orna, a krasen razgled poplača vso muko. Slikovita jeruzalemska okolica postaja pri vsakem koraku vedno obširnejša. Na vrhu se razprostira edinstvena, veličastna, brezmejna daljava: Jordan, Mrtvo morje in neskončna puščava onstran sv. reke... Sredi mogočnih vitkih cipres se vidi zvonik ruskega ženskega samostana. Sestre prijazno srečajo redke rojake, in mogočni zvonovi nesejo daleč radostno vest: »llristos Voskrese!« N. Tkačev Gustav Strniša: Slovo Vstajenje (Raiiaelino del Garbo 4470—1524) vodniki. Obiskovalec se jim mora vdati, to je edino sredstvo zoper nndležnost. Po napol razsvetljenih hodnikih sem dospel na vrh Golgote. Tu stojita levo in desno od križa katoliška in pravoslavna cerkev. ★ Blizu Gospodovega groba ee vrši raziskovanje nekdanjega mestnega zidovja, ki so ga ugotovili ruski arheologi. Razkopavanje je dognalo, da je bila pod Rimljani Golgota izven takratnega mestnega področja. Šele pozneje jo je zajelo sedanje ozidjc. Vodnik me pelje po Jezusovi križevi poti, Via dolorosa. Ozke zverižene ulice vodijo navzdol v muslimansko četrt. Gremo mimo Pilatovega sodišča in Kajfove palače. To je že konec Jeruzalema. Mogočno ozidje se zvija nad prepadom. Po stezici se spuščamo v dolino, onstran katere leži Oljska gora. Zdaj smo lia Getsemanskeni vrtu. kjer stoji sredi oljčnega gaja francoska cerkev Tri votle čokate ol jke štejejo po večsto let. Nekoliko višje v polovici hriba se vidijo zlate kupole ruske cerkve, ki jo je zgradila sestra zadnje carice vel. kneginja Elizabeta. Boljševiki so jo umorili ponoči 17. julija leta i 1918. torej en dan po umoru njene sestre v Ekatcrinburgu in sicer v Alapajevsku na Uralu, ki je samo 120 km oddaljen od Ekaterinburga. Med žrtvami je bil tudi knez Ivan Konstanti-novič. soprog Jelene (sestre kralja Aleksandra). Ostanki vel. kneginje Elizabete so bili najdeni še sveži krvavi spomini na klanje ob Zidu solz, ki ga zdaj varujejo od vseh strani angleški vojaki... A onstran zida se širi na prostem novi Jeruzalem. Tu imajo široke ulice, mnogo-nadstropne hotele, trgovine z velemestnimi izložbami, kinematografe z angleškimi in hebrejskimi napisi. Tu ima svojo promenado židovska mladina. Iiz razsvetljenih kavarn hrešči jazz-band in se razlegajo glosovi pijanih angleških pevcev. Povsod tulijo avtomobili in vmes pi-skajo lokomotive palestinske železnice. V novem Jeruzalemu stoji lepa ruska stolnica. Velikonočna služba božja se prične šele ob eni ponoči, ker so poprej navzoči duhovniki pri procesiji na Gospodovem grobu... Stolnica je skoro proizna. Samo trideset ali štirideset ljudi, po večini žensk, se plaho stiska k zidu. À pred vojno so se zbirali tu desettisoči ru- skih romarjev ... »Ali ne bi vi hoteli nositi križ pri procesiji?« me je nagovorila neku neznana gospa. Seveda sem pristal. Sprevod je trikrat obšel stolnico. Petje maloštevilnega zbora je plaho donelo v mrzli planinski noči. Iz oči vernikov je gledala namesto velikonočne radosti prikrita otožnost. Naposled sem jo nehote občutil še jaz. A ko so zadonele zmagovalne velikonočne pesmi, je vse nenadno postalo pogumno in vedro. Najdražji svetli spomini in vera v oddaljeno domovino so oživeli, čim smo začuli ponosno petje: Človeik se včasih rad poslavlja, toda, ko ga priganja čas odhoda, mu je v srcu tesno, da bi zajokal, kajti tisti hip je bolesten in nerazumljiv, kakor je nerazumljiva minuta svidenja, ko se upanje, pričakovanje in hrepenenje prelije v trud-I no razočaranje Ko prihajamo domov, nain je v dušah tople in milo. Tihe nade bude skrivnostno pričakovanje 1 o srečanju s sorodniki in prijatelji, ki so nam tisto uro tako bližnji, da ne vemo, kako sploh moremo živeti brez njihove družbe. Tajinstveni drget nam I struji po telesu in samo čakamo, da se bo nekaj zgodilo, da se mora zgoditi nekaj veselega in čudo vitega, kar nas bo presenetilo in vzhičilo do naj globljih globočin. Ko smo pa doma, ko objamemo s pogledom svojo majhno slovensko deželico, in poljubimo svoje drage, smo naenkrat razočarani in užaljeni. V notranjosti se čutimo ogoljufane za delež, ki ga je ustvarila naša domišljija in že protestiramo proti nekomu, ki ga ne poznamo in ki mora biti samo r.aš lastni jaz, ker nas je le on prevaral in ustvaril čarobne iluzije. Tako se godi vsakemu popotniku, ki se truden vrne v domovino in ima že v zvezdah zapisano, da bo romal do groba. Nihče gu veselo ne sprejme in ne privošči ljubeče besede. Domači ga smatrajo za desetnika, ki ni bil nikoli z vso dušo njihov, saj je izdal svojo grudo, ker se je od nje odtrgal in šel uživat grenki kruh tujine. Kdor i>a ne jé domačega kruha z domače mize, ni več njih brat, pa če jim še tako prisega svojo ljubezen. Sosedom se dozdeva čudak in nevarnež, če se še tako trudi, da bi pokazal domač obraz, vse to pa zato, ker jih plaši njegova tiskana beseda, čeprav ga ne cenijo niti toliko kakor odsluženega cesarskega pisarja. Toda njegova beseda je lako zapisana, da jo neki ljudje tiskajo, zato jo je pač zavil po svoje in jo 1 oblekel v kričeče škricarske cape, kajti, če bi jo bil zapisal podomnče, bi pač ne bila nikoli tiskan? i v lepo vezani knjigi, ki je gosposka kakor mestna : ženska. Danes je velika noč. Pri nas doma je lepa procesija. Kranjsko mestece je pražnje in ljubeznivo. Ko gledam razsvetljena okna, širok, pometen trg, v daljavi sijoče snežnike in smehljajočo ee zarjo, se mi vedno vrača v srce otroška vera. Vdan in do solzavosti mehak postanem, da me je kasneje kar sram. Pred menoj se pa vije rdeče bandero svetega Kancijana. Zlati robovi bïevste, srebrna krogla nad njim siplje drobne iskre. Počasi se vije bandero in polagoma vstaja visoko pod snežnike ter se preliva v rožasto zarjo. Zn banderom stopnjo ljudje in zadaj plava »Vstajenje«. Počasi are Kristus za ljudmi, zadnji kakor vedno. In vidim Ga, da je oživel, bos koraka po prašni cesti zunaj mesta daleč proti gorenjskim planinam in vzbuja prirodo in meni drobne cvelke mladostne sreče in ljubezni. Da, tisti ped zemlje je svet mojih spominov. Zdi se mi kakor pražnje krilo moje matere, a sam sem nebogljenec, ki sedi na njem in posluša v milem naročju povest o nežni mladosti, ki jo je vžival kakor v blaženih sanjah. Komaj se pa spomnim, dn se moram posloviti, že odmegli vsa lepota in milina. Snežniki etr-me hladno vame, zarja pada za gore vsa napojena s krvjo, kranjski trg je dolgočasen in neznaten. Težka sovražnost me objame, a vem, da vse samo zato, ker se bojim slovesa in me je strah tiste tesnobne žalosti. Zvonovi pri farni cerkvi svetega Kancijana pojo ubrano in radostno, glasovi plešejo po prijaznem kranjskem mestecu in se spajajo s poslednjim sijem zarje ter vlivajo v srca srečno velikonočno ubranost. V mojo dušo pa udarjajo zvonovi žalostno pesem slovesa. In ko sem sam, ko me odnaša vlak proti Ljubljani, gloje v meni nova bolečina, ki jo skušam zaman zadušiti. Zdi se mi, da sem živel nekaj ur med — tujci, saj je moja ljubezen presilna in prevroče je bilo moje pričakovanje, da bi našel zn vse svoje občutke odmev pri njih, ki so dragi mojemu srcu. Pilatov grob (Švicarska legenda.) V Švici, proti vzhodu od Lucerna, štrli proti ! nebu mračen in strašen hrib Pilat, ki pripada k i skupini bernskih alp. V eni izmed temnih globeli i griča je »Pilatovo jezero«, obdano z mračnimi skalami, ki nekako vise nad jezerom, tako, da se nikdar ne zrcali v njem svetlo švicarsko nebo. 0 tem jezeru pripovedujejo naslednjo legendo: Po Kristusovi smrti je živel Pilat ves zmeden; bali so se, da znori. V ušesih mu je vedno zvenel tihi in mirni Kristusov glas. Zdelo se mu je, da i »a preganja ljubeznivi in mirni Zveličarjev pogled. Kamorkoli je šel, karkoli je delal, povsod je videl pred seboj ta otožni pogled ter čul besede, katerih ni mogel nikoli pozabiti: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Zato sem prišel na svet, da dam pri-Sevanje o resnici.« »Kaj je resnica?« ga je vprašal tesnosrčni Pilat. Pa tudi žena ni dala Pilatu miru. Vedno mu je očitala, da je on kriv Kristusove smrti Pilatu je postajalo življenje taiko mučno, da se mu je često porodila v glavi misel, da bi si pretrgal nit življenja. 6 Žalostno je bilo njegovo življenje v palači v Judeji. Vest se mu je vedno oglašala in je ni mogel zamorili. Vedno je bil prepričan, da mu ie vtisnjen v obličje pečat prekletstva. Zdelo se niti je, da se ga zato vsi ogibljejo. ker vidijo v lem pečatu Kristusovega morilca, zato je nekega dne izginil iz Jeruzalema. V temni noči se je odločil za beg. Skrivaj je zapustil ženo in palačo in se napotil proti mestnim vratom. Noč je bila strašna, Pilat pa je gledal pred seboj Golgato in Kristusov križ in znova je začul usodepolne besede: »Prišel sem na svet, da dam pričevanje o reenio.U »Toda. kai je resnica?« j Pilat je dolgo hodil. Ni se menil za nevarnosti, ki so mu pretile. Telo mu je bilo utrujeno, njegova duša pa je grozno trpela. Glad in žeja sta ga mučila, noge so mu odpovedovale, toda on je šel naprej, nevedoč ne kod in kam. V neki noči, ki jo je moral prebiti na poti. je srečal neko dolgo, črno postavo, o kateri se mu je zdelo, da gre poleg njega. »Kdo si?c jo vpraša Pilat ves prestrašen, toda postava je molčala in prav tako je molčala tudi duša nesrečnega ubežnika. Komaj se je prikazal prvi jutranji svit, si je Pilat nekoliko bolje ogledal čudno poslavo 1er strmel od groze. To je bil večni Žid. Drug drugega sta spoznala. »Proklet in obsojen spni, da se moram klatiti po svetu,« je spregovoril Žid z utrujenim glasom. »Na sebi nosim ono strašno klelev. tvojo kletev, Pilat, kajli. če bi ga ti ne bil obsodil na smrt, pa bi tudi jaz ne bil storil tega, kar sem. Pilalu so se jele od groze šibiti noge, da je onemogel omahnil na poli, toda večni Žid ga je dvignil ter vlekel s seboj, ne da bi pri tem obšla!. Pilat, spoznal si me. Jaz sem židovski vojak, bivši vratar v tvoji domačiji. Večkrat sem stal oildi nn straži, tako ludi lisli dan, ko so židje vlekli obsojenega Kristusa mimo vrat; mislil sem si, da je to grozen zločinec in da si ga po zasluženju obsodil na smrt; hotel sem spoluiti Ivojo voljo in sem ga udaril 1er mu dejal s prezirljivim glasom: Urneje stopaj, kralj! Čemu hodiš tako počasi?' In on me je milo pogledal. Nikdar ne bom |>ozabil tega otožnega pogleda. In liho. zelo liho mi je dejal: Jaz pojdem, toda ti počakaš lako dolsro na zemlji, da se vrnem. In začutil sem, kako je neka nepoznana, notranja moč zušibila moje noge in sem šel. Dolgo, dolgo sem hodil brez oddiha. Pa še grem, a sam ne vem, kam. Ah, Pilat, Pilat, ko bi šel ti z menoj, bi se lahko oprl na tvojo ramo ter začutil vso milino ludi kratkega počitka.« >Tùda, jaz ne morem iti dalje,« zastoka Pilat. »Noge me nočejo več nositi.« »In jaz? Ali mar nisva oba obsojena?« Pilat se je zgrudil na tla. Večni Žid je hotel obstati in ga dvigniti, toda grozna moč. ki je tičala v njem. ga je porinila naprej in Pilatu je nekoliko odleglo, ko je videl, da je nekak neviden in ta-jinslven veter odnašal od njega to skrivnostno postavo. Večni Žid je zginil v zarji bližajočega se dneva. Poslej se je Pilala polaščala groza, ko je nastala noč in je pomislil, da bi se uteçmil srečati z večnim [»potnikom, zalo je prebil noči brez spanja. Tudi podnevi, ko se je pojavil na poli kak l>opotnik, se ga je Pilat močno ustrašil ter se potrudil, da se mu je čimprej umaknil za к.чк grm. Velikih obljudenih mest se je ogibal. Hodil je po vaseh in se skrival pred ljudmi kot morilec, ki se boji maščevanja. Po velikem naporu je dospel v lîim ki se je pojavil kot čudež pred njim. Pilat ga je lakoj spoznal in polastila se ga je mrzlica rnzvnetosti in mučne radosti. Vendar to ni trajalo dolgo Pilata so se polastili znova prejšnji občutki ter mu stisnili srce slično oni trnjevi kroni, katero so na njegovo povelje položili Jezusu na glavo, preden so ga izročili sramotni smrti. In Pilatu je zakrva-velo srce od bolesti. Pred Pilatom se je mogočno valila kalna Ti-bera, kateri se je bil slednjič približal. Naenkrat se mu izvije iz prsi obupen krik. Odprl je oči in zagledal na drugi strani Tibere večnega Žida. ki mu je molil nasproti svoje dolge, koščene roke,. >Poj
  • Glejte. jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta,« pa je rešila in odkupila naše duše na Gol-goti. Ni potem nič čudnega, če so že stari kristjani vzeli jagnje kot simbol rešenja in odkupljenja. Ta običaj se je ohranil do današnjega dne. a ni dosti mlajši od njega drugi običaj: jajcu —• »piruhi«.. Kakor pišče pride iz lupine, pravi sv. Tomaž, tako bo izšla naša duša iz telesa v večno življenje. Prav iz tega se je razvil običaj obdarovanja prijateljev s Narte Velikonja; rti •■ Naša babica je bila kakor vsaka druga dobra babica. Toda za nas je bila najpleinenitejša žena, ki ni stanovala pod isto streho. Skoraj bi dejal, da smo jo imeli otroci rajši ko mater. Ona nas ni nikoli tepla. Šibo še otrok sovraži, in ker se je na drugem koncu šibe po navadi držala mamica, smo ji to zamerili. Po geslu: Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si! Vidite, to spoznanje se nam je vrinilo že takrat, ko smo boso-petili po naših strniščih in klancih, po stezah in po cesti v šolo. Glejte, to cesto sem zdaj potreboval. To cesto v šolo, kajti streljaj od te ceste, v Jagrovšu. je stanovala naša babica, ki smo ji za god voščili sv. Barbaro. Pa ne samo sv. Barbare. Voščili smo ji tudi vesele piruhe, za veliko noč. Povejmo po pravici: voščili smo njej praznike, sebi po piruhe. Tako je, tako je bilo in tako bo. dokler boljše-viki ne pridejo in prepovedo kuram nesti piruhe. Tisto leto nisem čakal, da bi bil šel z bralci skupaj. Mahnil sem jo na svojo roko. Tako, kakor če politik nekaj napravi na svojo roko, iz tega ali onega namena; recimo, da bomo prav izčrpni, iz sebičnega namena. Takšen sebičnež sem bil jaz. Itačunar. O, pa še kako zvito sem račun il. štirje bratci prejmemo štiri piruhe in štiri pomaranče. Koliko prejmem sam? En piruh in eno pomarančo! Kako pa! Če sem sam, prejmem štiri piruhe in štiri pomaranče. Onih mamica ne pusti več voščit samih, ker so majhni, mene pa tudi ne, ker sem že voščil in se ne sme delati nadlege. Tisto leto pa se je matematika nekam čudno zmedla, najbrž se je je že začel kdo učiti in jo je spravil v zadrego. Babica mi je dala samo en piruh, to je navadno jajce, in samo eno pomarančo. Bratcem da bo sama prinesla. Iz tega sledi, da bi bila prinesla tudi meni in da sem prav za prav moral svoj dar brez potrebe nositi sam. Toda jaz sem to od življenja mi naloženo nalogo junaško sprejel in si je nisem naložil na ramo, temveč vtaknil v žep. Marsikaj seim še pozneje mirno vtaknil v žep. Morda tiči v tem kal poznejših zapletljajev, da sem to jajce tako mirno vtaknil v žep. Zmerom tiči kal kakršnegakoli zapletljaja v kakšnem žepu. To ve tudi žepar, če ga zaloti stražnik. In državnik in marsikdo. Zato hočejo že mali dečki imeti žep. Tn jaz sem ga tudi imel in sem vtaknil vanj jajce in pomarančo. O, v tem žepu sem imel že marsikaj, toda tiste dni luknjo in nič drugega. Pozneje se mi je celo pripetilo, da nisem imel niti luknje. Z velikonočnim darilom v žepu sem jo ubral za tovariši. Dohitel sem jih v največjem boju. Kamenjali so se. To je junaška igrn. Dečki se zn res spro in potem vrže eden za res kamen, drugi ga vrže nazaj, potem začno metati kamenje vsi zares! Tudi v glavo! Na kraškem pašniku se drobiž kar lionuja s kamenjem. Potem začne pravcata bitkn. Po vseh pravilih vojnega napada. Razvije se rojna vrsla, ta ali ona stran poizkuša obiti sovražno krilo in po navadi trpe največ škodo zeljnato glave, če rasto v sredi med obema armadama. Zmerom je •ako, do zeljnnte glave poveod največ trpe. Zdaj vas vidim, kako vsevedno dvigate obrvi. Kaj ne? Kaj je bliže kakor kamen, ki ga zaluča nasprotnik, in pa jajce v žepu! Po navadi. Toda jaz sem vam žo dejal, da imamo opraviti z zn-pletljajem. Zato ne ugibajte prezgodaj! Računajte z zapletljajem. Takoj sem uganil, kje so moji tovariši in vrgel sem se zanje v boj. Stopil sem za zidek, nabral kamenja v obe roki, preudaril položaj iu videl, da se mora sosedno krilo obiti. Treba je bilo le preko Jozljeve njive in potem v leščevjn in po leščevju navzgor in nenadoma napasti. Nenaden napad ie vse. Toda jn vedo tudi drugi. Bes, ubral sem jo čez njivo in v leščevje in po leščevju navzgor in napadel in padel v roke nam Slovanom se gotovo mora priznati prvenstvo. Zelo lepe delajo Rusi ' t Slovaki in tudi naši Belo-kranjci nikakor niso med zadnjimi. Mnogo je še drugih velikonočnih običajev: olj-kova vejica, bela golobica, zajec, velikonočna sveča itd., a vsi nas prav za prav spominjajo istega: kakor se zdaj spomladi narava zbuja k novemu življenju, tako moramo z vstalim Zveličarjem tudi mi začeti novo dušno življenje. Vsi simljoli nosijo isto željo: Veselo Veliko noč! Jozljeveinu Anzlju, ki je pravkar vrezal šibo, da nas spodi. »Hopk je dejal Anzelj. :>Zdaj sva skupaj!« To spoznanje je bilo na dlani brez vsake besede iu bo Anzelj dajal na sodnji dan odgovor za svoj nepotrebni nagovor. »llop!« je ponovil. >Kam tečeš?« Držal me je in je bilo tudi to vprašanje brez potrebe. Prav nič nočem biti na sodnji dan v njegovi koži zaradi teh nepotrebnih besed, tistikrat pa bi bil tudi še rad videl, da bi ne bil v svoji. :>0, ti pa rad kamenje mečeš! Daj, vrzi ga!« ln mi je prav prijetno pokazal, kam naj ga vržem. In sem ga. Naj še enkrat. In sein ga še enkrat. Po vsakem lučaju me je ubral z leskovko po nesrečni deveti deželi. Da še! Pa še! Pa on ludi. Vrgel sem jaz, udaril je on, vrgel sem spet, udaril je spet in sva se vrstila in delila delo in se praktično učila nerednega gospodarstva, poglavje delitev dela. On je bil že star dvajset lel in poučeval brez izpita I Mene je bilo sram in zato nisem vpil, loda v duši sem gromadil na njegovo glavo vse zakletve širnega sveta in še najhujšo, ki sem jo znal: Krvav maček!« Ko me je tako sukal, mu jo oko obslalo na mojem žepu. Kaj imam v žepu. Pomarančo in jajce! Naj pokažem. In sem pokazal, skoraj vesel, da sva prenehala z učenjem in vežbanjem. Ker sva bila v majhni kotlini, obraščeni z leščevjem, naju ni nihče videl. On je vzel v roko jajce. Gledal ga je, kakor bi videl prvo v življenju in bi se mu prav ta hip odkrila modrost, da izvira vse življenje iz jajca ali da je Krištof Kolumb z njim odkril Ameriko. Ali znaš zlati očenaš?« Očenaš sem znal, toda zlati! Da ne. Da me nauči. In pri tem je napravil takšen obraz kakor ga delajo vsi učitelji, če hočejo tnalega dečka česa temeljito in brezobzirno naučiti. Nisem se mogel upirati takšni požrtvovalnosti. Razklenil mi je roke, vtaknil jajce vmes in mi jih nato spet sklenil kakor 1; molitvi. •Zdaj upri oči v nebok In sem uprl oči v nebo. Modro je bilo in prav lalmi oblački so počasi lezli pod njim. »Višje glej!- je dejal. In sem dvignil oči prav v zenit. In ludi v zenitu je bilo modro nebo in lahni oblački. Krasni oblački I »Ko boš zagledal rumeno solnce, povej! l'a je udaril z obema rokama po mojih molečih rokah. Od bolečine in strahu sem zaječal in — Saj že veste, kaj bi pravili V obraz mi je brizgnilo jajce, po obleki se je razlilo in še v usta sem ga dobil kanec. Toda vrnil sem mu in se obtožujem pred vami in ni prav, da sem mu. Čez dve leti sem ga dohitel, ko sem o veliki noči šel iz prve šole na počitnice. Nesel je iz mlina. Za velikonočne potice. Zasmejal se je iti me vprašal, ali znam še molili zlati očenaš. Da še, sem mu odgovoril. Ali sem še hud? Da nisem. Glejte, lo sem se mu zlagal iu se tudi lega greha obtožujem. Nebo je bilo spet modro in oblački so so prav nalahno peljali po nebu iu solnce je svetilo rumeno. Kako bi mal deček pozabil nn takšno krasoto nebes in zemlje. In krvavi maček mi je brnel po glavi. .šla sva in vedno bolj me je izzival njegov nabili kozji meh. Celo noge so mu slrčnle, polne moke. Zdelo se mi je, da živi iu me izziva in se smeje. Ni to edini meh, ki se je smejal. Ролпеје i sem srečal mnogo napetih in emejočih se mehov. Pri potoku sva počivala. Ali bova pila? Jaz Zlafi očenaš Četveronogi prebivalci avstralskega grmičevja Kako tesno drug ob drugem bivajo nnsprotja! Ob slovesni blagoslovitvi orjaškega novega mostu čez sidnejsko pristanišče je bila taka gnječa, da so tri osebe do smrti pohodili, 500 se jih je onesvestilo in 300 otrok se je izgubilo, — nekaj sto kilometrov v ozadju pa se razprostira v nepregledno prostranstvo avstralsko grmičevje, ki ga je komajda kdaj prestopila človeška noga. Tam se je ohranilo živalstvo, za katero noben drug del sveta nima primere, živalstvo, katerega obliko in način življenja so taki, kakor da pripada ranejši dobi razvoja. Najznačilnejša posebnost skoraj vseh živali avstralske divjine so vreče na trebuhu, v katerih nosijo samico s seboj svoje mlade Najbolj znani vrečarji so kenguruji. Zdi se, da je narava v evoji previdnosti opremila živali s temi vrečami zato, da bi se ohranilo potomstvo. V deželi, kjer dostikrat iznenada na daleč usahnejo vode, morajo živali kakor hitro mogoče bežati v pokrajine, kjer jo voda. Na tem begu bi morale novorojene živali zaostati in poginiti, če ne bi jih samica spravila v vrečo in odnesla s seboj. Med vrečarji najde raziskovalec vedno nova presenečenja. Tako pripoveduje Geoffry Morey, kako se je neki večer na pol i skozi grmičevje seznanil z mravljinčjim ježem. Na peščeni stezi je opazil majhno črno stvar, ki se je premikala. Komaj pa jo je uzrl, je dobesedno pred njegovimi očmi izginila v peščenem oblaku. Pohitel je na mesto in jo s kosom lesa izgrebel na površje. Vse, kar je videl pred seboj, je bila kakor kokosov oreh debela krogla, vsa pokrila s kratkimi, ostrimi bodicami. Čisto nemogoče je bilo dotaknili se živali, in če jo je s palico Irkljal semtertja, ni bilo razpoznati, kje je glava iu kje rep. Ko jo je pus!il nato približno deset minut v miru, je žival pač menila, da je nevarnost minila, in se odvila, nato se pa začela z bliskovito naglico z vsemi štirimi nogami zakopavali. Bodice so ležale gladko ob koži in glava z dolgim šiljastim rilčkom je bila dobro vidna. Žival je izginila hilreje, nego je to mogoče z besedo povedali. Natančneje je mogoče proučevati lega niravo-jeda v zaščitnem ozemlju na kengurujskem otoku v Južni Avstraliji, kjer žive mnogoštevilne avstralske živali neovirano v svoji naravni okolici in so poslale precej krotke. Mravojedi jež se prikaže na dan navadno kasno popoldne iu porabi noč v to, da rije in išče hrano. Čo sedemo v bližino velikega mravljišča, kjer se poznajo njegove sledi, ga bomo videli, kako počasi prihaja bliže. Obrača se na vse strani, volinja previdno, potem pa začne razkopavali mravljišče. Pri tem sika s svojim dolgim, lep-kim jezikom, nn katerega se love mravlje, in ga brzo poteza nazaj v svoj dolgi, cevnati rilec, ki mu služi istočasno za usta in nos. Spleza pa tudi nn drevesa, da opleni ptičja gnezda, iz katerih jemlje jajca, jih prebodo z jezikom in izpije. V dobi valitve znese ježeva samica po eno jajce, ki ga polem spravi v vrečo; na kakšen način da ne. On pa je stopil v strugo in se sklonil nad vodo. Porabil sem priliko, izvlekel nožiček in sunil v tisto štrlečo kozjo nogo. Rahlo se jo pokadilo. Mislim, da je bilo vsega krivo tisto modro nebo in rahli oblački v zenitu. Človeška narava je pokvarjena; najbližji dokaz je to, da mi je kar odleglo. Prnv nič več nisem bil nanj hud in še kos pomaranče sem mu ponudil. »Zdaj pa vidim, da res nisi nič več hud!« je dejal, ves srečen, da ima enega sovražnika manj. ,->Sanio čc nisi tudi Ii!« sem zavil oči. I Da ni, mi je odvrnil. Pomagal sem mu oprtali meh in kmalu sva se ločila; jaz sem šel po stezi na levo navzgor, on na desno preko rebri. Skrivaj sem pri slovesu poškilil na meh. Luknja je bila odprla in moka se je v rahlem curku vsipnla po njegovem hrbtu nn tla. Anzlja dolgo ni smel nihče vprašali, koliko polic so imeli tisto veliko noč. In dn ne bodo otroci v zmoti, prislavljain, da moje dejanje ni bilo krščansko, loda odleglo mi je, odleglo po tistem zlntem očennšu. Saj nft ga kešiim zdaj, ko sem zrnetei, kadar vidim modro nebo in oblačke nn njem. Tisti krvavi maček je ostal in se mi prikazuje v sanjah. to stori, doslej še ni bilo mogoče opazovati. Tu ostane jajce nekaj tednov, dokler se v telesni toploti ne izvali mladič. Ta je izprva silno majcen in čisto gol. šele pozneje mu zraste debela dlaka, ki se potem razvije v bodice. Mladič se hrani na Ia način, da liže mleko, ki pronica iz notranje stene vreče. Seskov samica nima. Jež mravojed na jugu Avstralije ni ravno redek, vendar ga je malokdaj videti, ker ljubi temo. Lo redkokdaj boš videl ludi znamenitega klju-naša, ki je najbolj čudovit med vsemi sesalci. Živi na bregovih majhnih rek in potokov in je ludi nočna žival. Vrhu tega prebije večino časa pod vodo, tako da je težko spoznati način njegovega življenja. Popolnoma doraščen kljunaš je približno (K) centimetrov dolg in ima izboren kožuh. Gobec je podoben račjemu kljunu, dočini glava in telo nalikujeta vidri. Na negah ima plavno kožico kakor raca, a to kožico lahko poljubno zaviha navzgor, tako da so ostri kremplji za ritje po zemlji svobodni. Kljunaška skrivališča je skoraj nemogoče najti. Zgolj slučajno so jih odkrili iskatelji zlata, ko so razkopavali peščene bregove rek. Živali izkopljejo v bregu 7—8 metrov dolg, poševno vzpenjajoč se tunel, na njegovem notranjem koncu pa napravijo veliko, okroglo, teplo gnezdo. Vhod v tunel je vedno zelo dobro skril, mnogokrat celo pod vodno površino. Začasa valenja izgrebe samica lastno skrivališče, ki je ločeno cd skupnega gnezda. Tam znese jajca, ponavadi dve, včasih tri, jih s prednjimi tacami spravi pod telo, leže nanje in zaspi. Spi tako dolgo, dokler se no izležejo mladiči in so leden dni stari. Šele poleni morejo dobiti prvo hrano. Samica leže vznak in mladiči zlezejo nanjo, da sesajo. Da to zmorejo, se je tembolj čuditi, ker morajo sesali s svojimi malimi račjimi kljuni. Narava jim je delo olajšala na tn način, da je dnin samici tako mišičevje, ki se krči in iztiskava mleko. Kengurujev je v Avstraliji nn tisoče in jih ni treba opisovati, ker jih vsak pozna. Manj znano je, dn je kengurujev nad petdeset različnih vrst. Razlikujejo se po barvi, obliki in velikosti, pri vseh pa ima samica vrečo. Največji jc »old-man-ken-guru«, to je kakor opeka rdeča žival, ki je stoječ visolcn 1.80 do 2.40 metrov, najmanjši pa je ken-gurujska miš. Vmes so najrazličnejši prehodi. Najzanimivejši je pač konguru, ki pleza nn drevesu. Podoben je navadnemu kenguruju, ima pa krep-kejše sprednje noge in zelo ostre kremplje. V boji in skoku sicer ni tako hiter kakor njegov tovnriš, ki je navezan zgolj na tln zato pa zna neverjetno spretno plezati in se kreče prav tako mikavno kakor prvi. Zdrave m lepo oblikovane noge! Vse bolečine v nogah odstranite takoj! Лко Vas noge pečejo in ' bole, ako Vam zateče členk ali rist (zatekanje noge)i potem vzemite še tisti večer kopel j za noge, v kateri je raztopljena so-sv. Roka. Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode. S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno tet kocino, ki vsebuje innogo kisika. V tej raztopini, kopajte Vašo noge približno četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje ln gibčnost, ki jo daje sol sv. Roka. Bolna In štrapacirana noga bo koi prerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopelji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da jih lahko brez noža odstranite. Če bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka, Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodele tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parftimerijah à Din 16"-. NASA KRI V TUJINI Položaj in zwVewe naših izseVencev Merlebach-Moselle, 7. aprila. Gospod urednik! Izrazili ste željo, da napišem za velikonočno številko »Slovenca« nekaj o položaju in življenju naših tukajšnjih izseljencev. Bojim se, da to. kar bi imeli povedati, velikonočnemu razpoloženju ni prav nič podobno! Splošen položaj naših ljudi je prav v zadnjem času poslal ve? ko negotov, iv se je smatrala — in se deloma lahko §e _ Francija kol zeleni otok sredi poplave svetovne krize in brezposelnosti, — to zu velikoindu-strijske, obmejne kraje vzhodne Lorene ne velja več. Kriza hiti tu k višku Strašilo brezposelnosti dobiva svojo vidno obliko. Že lani je bil v zbornici izglasovan zakon proti tujcem, po katerem je industrijskim in drugim pod- «T invulidi so bili v večini, med njimi družinski očetje s 5 do 7 otroki. «Socialnih ozirov ni mogoče več imeti« — je bilo kar odkrito rečeno. Poleg vsega je zakonodaja bolniškega zavarovanja v mnogih točkah pomanjkljiva, da ne rečemo krivična, ali pa tako paragrafarsko krivo zavita, da čimveč slučajev izpade bolniški blagajni v korist. Tako so mnogi postavljeni na cesto brez vsega, brez prave pokojnine, brez invalidnine in brez zdravja! Zato je skoraj uganka, da so naši ljudje pri vsem tem tako navezani, kar zaljubljeni v to življenje, v to mačeho svojo. Kako se večina boji (M>-vratka domov, kako hlastno pograbijo za vsako bilko, ki jim na videz obeta rešitev in obstanek, čeprav v položaju kakor je sedanji ! Zdaj ni skoro več Slovencev. Pozdravljamo se tudi po novo: »Živijo. Francoz!« Ko bi bil g. vikar Branko iz Novega mesta tu, ali bi mu prav prišla njegova izvirna krilatica: Francozi gredo!« Če bi pa hoteli omenjen pojav presojati strogo, črnogledo, bi lahko našli v tem dokaz velike tudi duhovne krize naših izseljencev. Ta dokaz podpirajo še druge podobne stvari, n. pr. mnogi odpadi od vere k novo-apostolski sekti, bela kuga, verska brezbrižnost, divji zakoni, prepričanje, da zadostuje civilni zaikon itd. Neštetokrat imaš utis, da so ti reveži že izgubili prav vse ideale, vsako boljše prepričanje Utis imaš, da bi bili pripravljeni a« košček kruha prodati karkoli: državljanstvo, narodnost, materin jezik, versko prepričanje, svojo dušo. Prvenstvo za skledo leče! Toda ne smemo biti črnogledi. Videz je tak, v srcu gotovo še živi staro boljše prepričanje. Za enkrat pa je pri večini nadvladala borba za obstanek, za ljubi kruhek. Gos|)od urednik! Po vašem naročilu bi moral poročati Se o življenju naših tukajšnjih izseljencev. Gotovo mislite pri tem na kulturno, prosvetno in versko udejstvovanje. Iz gornjih izvajanj ne bo težko razbrati, da tudi v tem oziru le bolj životarimo. Je sicer dokaj dobrih znamenj. Knjižnice se veliko bolj poslužujejo nego prejšnja leta, tudi zanimanje za dramsko udejstvovanje se budi. Enako vztrajajo pevska društva. Slovensko nedeljsko službo božjo obiskujejo tako, včasih bolj pa zopet manj. Prave sodbe v tem oziru ni mogoče izreči, ker mnogi, zlasti matere in gospodinje, in vsi otroci skoraj, opravijo nedeljsko dolžnost po drugih cerkvah, ob primernejšem času kot je naš ob pol 11. Prijetno je presenetila udeležba pri križevem potu sredi najlepših nedeljskih popoldnevov. Do 10 jih je prišlo! Dn se ne boste smejali, morate vedeti, da je moj prednik baje nekoč pri nedeljski maši j s prižnice ugotovil: »Če bi bil še eden, bi nas bilo ravno sedem ! < Premnogi pa žive edinemu cilju — kruhu, v otopelosti in zngrenjenosti. ki se vdaja slepemu naključju, živi iz rok v usta, od danes do jutri. Mrtvilo. — Za kake večje prosvetne, narodne ali podobne prireditve manjka pravega veselja, moči in tudi — sredstev. Saj veste, da je prosveta draga! V teh razmerah bi bila kar luksus. Zato vam tudi ne moremo poslati primernih slik, kakor ste želeli. Vsem čitateljem »Slovenca« in svojim domačim pošiljamo tukajšnji izseljenci prisrčno velikonočno toščilo: Veselo aie tujo! S. S. Nova župna cerkev v Merlebachu. - Zunanjost (omet) so izvršili sami slovenski delavci jet jem dovoljeno zaposliti samo 10% ali celo samo 5% inozemskih moči. Razumljivo, da je ta zakon dvignil mnogo prahu, vendar pa ni bilo čutili posebno vidnih posledic. Zakon se dejansko ni izvajal. Sicer so pa razna velika podjetja, predvsem premogokopna dro'bi Sarre et Moselle, že veliko prej deloma vršila la zakon. Z nastopajočo krizo se je ž vsakolelnimi spomladanskimi odpusti občutno nižalo število inozemskih delavcev. Pri družbi Sarre et Moselle za nekaj tisoč; samo Umsko pomlad okroglo za 1200. Ostali so samo izbrani najboljši delavci, brez katerih bi podjetja ne mogla dobička-nosno obratovati. Med domačini bi namreč težko našli zadostnega in enakovrednega nadomestila. Zato se pa zakon proti tujcem kakor rečeno ni strogo izvajal. Ostrina tega zakona bi se morala pokazati posebno v tem. da bi se morali odpuščeni inozemski delavci brezpogojno repatriirati, potem ko se jim odvzame pravica bivanja na francoskem ozemlju (carte d' identité). Dejansko pa se je le malo odpuščenih vrnilo v domovino. Velika večina je iskala in našla delo ter zaslužek pri obsežnih trdnjavskih delih gori od Luxemburga pa globoko doli v Alzacijo. Prav zadnji mesec pa je časopisje iznovn sovražno nastopilo proti tujskim močem s posebnim ozirom na trdnjavski pas. Posebno mučno je vplival govor poslanca Wiltzerja (odlikovan 1. dec. -1932 z visokim jugoslov. redom!) v senatni zbornici, ki je izzvenel: »Pri tolikem številu zaposlenih inozemskih delavcev raste število domačih brezposelnih, Neodpustni greh je, da je sploh domačin brez dela. Brez odloga je treba izključiti inozemsko delovno moč in na mesto nje postaviti trancosko.« — Posledice se kažejo prav zadnje tedne. Dan za dnem je s fortifikacijskih del odpuščenih na stotine. In kaikor je videli ne toliko iz polrebe. kolikor iz principa. Podjetniki so v pravcati zagati; rabili bi delavcev, a ko vidijo, da si étranger, tujec, skomignejo in vrnejo papirje s pripombo: Ne smemo! Tak je trenuten položaj fortifikacijskih inozemskih delavcev, med katerimi je na stotine tudi naših. Potrebno se mi je zdelo to obrazložiti, posebno še, ker so bila ravno fortifikacijska dela vsa leta krize dobrodošlo zatočišče vsem tistim, ki so bili od stalnega industrijskega dela odpuščeni, pa se niso hoteli vrniti v domovino. Kakšna bo njih na-daljna usoda, bo pokazala bližnja bodočnost. Bodo li prisiljeni vrniti se domov. Znamenja tako kažejo. Izdajanje carte d' identité je bilo odloženo do dne 1. aprila, čeprav so za vse potekle z 31. decembrom 1932. Kok za obnavljanje je določen na tri mesece, do konca junija, brez dvoma bo šlo natančno. Kdor nima stalnega posla ali sicer čiste vesti, najbrž ne bo dobil carte d'identité — kar pomeni odhod v 48 urah. Ta in oni že sedaj hodi po začaranem krogu. Najprej na policijo po osebno izkaznico. »Dobite, samo prinesite potrdilo delodajalca, da vas sprejme.« — Gre k delodajalcu in prosi potrdila, »Sprejmem vas, potrdila pa ne smem dati. Prinesite prej carte d' identité.« — Tako je tu v obmejnem pasu. Drugod v notranjosti Francije baje teh mučnih procedur ne poznajo. — Mogoče tukaj vplivajo nekoliko tudi valovi Hitlerjevega kljukastega križa, ki preko sarskega ozemlja udarjajo tudi ze v »neodrešeno« Loreno. Naj bo to odgovor tudi onim doma, ki si želijo nazaj in prosijo za intervencijo. Za enkrat so to neizpolnjive želje! Kakšen pa sicer gmotni življenjski položaj tistih, ki še imajo in še upajo ohraniti delo? Nikakor ne zavidljiv. To je samo še životarenje, v katerem je mogoče zdržati iz strahu pred še hujšim pa ob spominih na nekaj let nazaj. Takrat so bili lepi časi» Delavnih dni 25 do 26 in več. Kopači (Hauer) so prinesli koncem meseca najmanj 1200 frankov pa do 2000. Življenjske potrebščine so bile ceneje ko danes, ko je 18 do 19 delovnih dni in prinesejo družinski očetje povprečno 600 do 800 fr., kar malo večji družini komaj zadostuje za prehrano. Za obleko in obutev sebi in otrokom je že zadrega. Kaj šele če pride nesreča ali bolezen v družino ! Torej grenak je ta kruh. Delati je treba in ka Ko! Pravijo da ni več človeško, da »ikonebo mogoče dolgo zdržati, čeravno je dosti dni za počitek Premog, premog!« je dnevna parola, ki odmeva po rovih. Premog!« pa če s.e pretrgaš To ni več premogokop ampak premogo-rop. Raubsystem ca imenujejo. Trdijo, dn je produkcija ista in celo večja, odkar je število delovnih moči in dni tmko zelo zmanjšano. Da pri tem trpi tudi varnost je'nn dlani. Tako ie pri družbi Wendel bilo preteklo leto (v 13 mesecih) med približno 180 slovenskimi rit darji 7 smrtnih nesreč, žrtev rop-zistema! Če delavec zboli in malo dalje boleha, je v nevarnosti, da pride nn prihodnjo list o — odpuščen ali upokojen. Tako je pri zadnjem marčnem odpustu (okrog 40 Slovencev, o»-ir. Jugoslovanov) oči-vidno igral vlogo ta razlog. Manj sposobni bolehnl Praznovanje izseljenske nedelje 1932. Skupina slovenskih otrok poje sloi. narodne pesmi Velika noč naših izseljencev v tuim* . Neka bolestna misel me prešinja. To se mi zgodi vedno, kadar se bliža kak večji praznik, če mislim pri tem na naše Slovence v tujini. Kako zelo pač morajo ob takih dneh občutiti, da jim manjka njihova draga domovina. Tudi ob navadnih delovnih dneh je človek v tujini le tujec, toda takrat še nekako gre. Človek se izseli. j>ač zalo, da si poišče boljši košček kruha in 'ega je tudi našel. Pride tudi v boljši gmoten položaj. In četudi ni res, kar se je nekoč reklo: »Kjer imam kruh, tam je moja domovina.« Seveda je res, da rešitev vprašanja kruha človeku pomaga čez mnoge težave in napravi tujino za drugo domovino. Toda o velikih praznikih cerkvenega leta ... ko počiva delo. telo išče odmora in človeški duh, njegova duša išče duhovnih dobrin . . o, kruta tujina, kako si takrat trda! Ti nam ne moreš nuditi, česar se naš duh veseli! Tvoje navade so nam tuje in nas ne morejo zadovoljiti. S tiho bolestjo mislimo na blaženo srečo ljube domovine! Velika noč v domovini. . Veličastna je! Že dva tedna naprej sem jo videl in čutil, da se je bližala. — Ves frančiškanski most in obrežje Ljubljanice je zavito v oljčne vejice in butarice, ki so naprodaj. Vse mesto je na nogah. Vsak, revež in premožnejši, si odbira vejico in ... Cvetna nedelja. Sednj pride do izraza. Iz vseh kotov in ulic prihajajo ter napolnijo ceste. Z vidnim veseljem nosijo palmove vejice povezane v pisane butarice, nekatere debele kot drevesa. Ali res mislijo. da prijezdi v kratkem naš G o« pod na oslici skozi mesto?... Cerkev se najiolni. Kakor vžigalice v škatli so stisnjeni drug poleg drugega, nepremično stoje. Počasi si dela pot duhovnik skozi množico ter blagoslavlja, skrojié z blagoslovljeno vodo... Dn, Velika noč je na pohodu. V pričakovanju nekaj velikega hiti množica z zmagoslavno palmovo vejico domov. Véliki četrtek, še enkrat sem doživel Jezusov vhod v Jeruzalem. Zopet je cerkev natlačeno polna, v prezbiteriju celo stoji ljudstvo, krog oltarja, tik poleg oltarnih stopnic, je zbrano ter sledi z največjo pozornostjo svetim skrivnostim. Zadaj na koru pa sedi nekdo ter opazuje vse to in se sprašuje: kako neki 6e bo mogla pozneje vršiti procesija k stranskemu oltarju? Z Najsvetejšim se vendar ne more duhovnik prerivati skozi množico Po hohindskem pojmovanju se pač ne more procesija lepo razviti. Toda kako čudovit prizor se nudi mojim očem! Duhovnik vzame Najsvetejše, se obrne. in... ministrant, ki nosi križ, je že nekje zginil, to se pravi, je že na potu. Pomešal se je med množico, ne vidi se ga; le križ, ki moli iznad glav ljudstva, kaže, kje se nahaja. Sedaj tudi že zagledam belo obleko drugih ministrantov ter duhovnikov, nazadnje tudi duhovnika z Najsvetejšim, ki stopa korakoma skozi gosto množico naroda Toda med tem se je premaknila tudi množica ter se obrnila od velikega oltarja in sledi duhovniku z Najsvetejšim k stranskemu oltarju. — Spoštljivi, veseli obrazi . Nič bi se ne bil začudil, če bi naenkrat zaslišal vzklike: Hozana. blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem. Tako je moralo biti, ko je naš Gospod jezdil v Jeruzalem. Véliki petek in sobota. Nepozabni dnevi pri grobu Gospodovem. Kakor ni Božiča brez jaslic, tako si Slovenec tudi ne more misliti Velike noči brez božjega groba. Kako ganljiva pobožnost je pač to, ko polože Jezusovo presveto Telo v skalnat grob, kjer naj počiva do nedelje zjutraj. Trije prazni križi nad skalo, grob sam s stražarji v naravni veliikosti, živi dečki v uniformi vitezov božjega groba, ki tvorijo častno stražo vse tri dni pri božjem grobu, toda predvsem še Jezusovo presveto Telo v [Kidobi sv. hostije, ki odseva skozi kolo tančico, s katero je |>okrita monštianca. Mislim, da pač ni bilo nikogar, ki ne bi prišel v teh dneh pokleknit pred božji grob ter bil ganjen nad trpljenjem in smrtjo Gospodovo, in tako jired božjim grobom začutil upapolni praznik Vstajenja... Velika nedelja. Vetajenje. Pred jutranjo zarjo je že vse na nogah. Ko se zdani, bo že procesija. Godba in pevski zbor že čakata. Dolga procesija duhovnikov in strežnikov gre proti božjemu grobu. Bela tančica se odstrani z monštrance, Najsvetejše se pokaže ljudstvu. Kristus .je vstal. In vsa cerkev poje velikonočno pesem v največjem navdušenju: Zveličar je iz groba vstal, aleluja! Za tako slovesnost je cerkev pretesna, zato ven na ceste, preko gričev in dolin. Povsod naj se razlega glas. da je izpolnjeno veliko upanje: Kristus je vstal! In kip vstalega Zveličarja se nosi v slovesnem sprevodu ... Slovenski rudar ogleduje velikouočne »pirhe«, ki pa niso njegovi! Slovenci v tujini! Pač vas mora objeti domo-ložje, če mislite na svečano praznovanje velike noči v domovini I Zdi se, da morate to čutiti, kakor so čutili Izraelci v ujetništvu in z njimi vzdihujete: »Ob rekah babilonskih sedimo in vzdihujemo, kadar mislimo na Sion. Naša godala smo obesili na drevo, kako naj pojemo v tej tuji deželi.« Toda z bolestjo vstaja tudi tiha hvaležnost napram domovini. ki nain je vtisnila toliko lepega in koristnega neizbrisno v srca naša: Moja desna roka naj se mi jKisuši, če bom tebe pozabil, draga domovina I« P. Teotim v. Velzen, O FM, Heerlen. Priporočilno Vam naiboliše šivalne stroie in koles» Adler - <* IM TK NEK Švicarski pletilul stroji UURIKD Zaloga v Kranju. fldino le pri tvrdki Trgovin» Levičnil- Jos. Peteline, Ljubljana relet. št. 2913 Urezn'iu'Hh pouk v vezenju. za vodo relef. St. 291 : Večletno jamstvo. Slovenski vel konočni pozdravi iz Severne Francije Misli vsakega izseljenca so pogosto v domovini, a zlasti še ob večjih praznikih kot je sedaj Velika noč. Razloček se čuti posebno oh takih časih. Ko je pa vse drugače kol je bilo nekdaj doma. Ni veselega zvonenja, ni procesije, kot bi tu že zamrl spomin na Vstajenje. Naše slovenske gospodinje vse to vsaj malo nadomestijo s tem, da temeljito osnažijo in olepšajo domove, da sjiečejo kolače, kar ni tako lahko, ker ni za peko pripravnih peči. Tu namreč nihče doma kruhu ne peče. Zato skrbijo že peki, ki pripeljejo vsak dan kruh na dom. Tako dekleta, ki v tujini odraščajo, ne bodo znale več kruha peči. Sestanek izseljenskih duhovnikov v Luxen-burgu maja 1932 Velika noč se bo tudi poznala pri slovenskih službah božjih, ko bodo pevci zapeli domače velikonočne pesmi. Hvala Bogu, dn nas nn tuje spremlja vsaj ta tolažba, naša pesem. Kako bo povzdignila tudi omrzla srca velikonočna pesem: Zveličar gre iz groba! Malo je Slovencev, ki bi ob največjih praznikih ne šli v cerkev. Na dnu srca tli še vsakemu versko čuvstvo. ki ga večkrat sicer pokrije prah vsakdanjosti. Ob praznikih se pokaže |>o naravi krščanska duša in še mehko slovansko srce, ki je brez poezije vere tako prazno in suhoparno. Zal večina naših kolonij ne bo deležna tega velikonočnega veselja, ker v vsej prostrani severni Francij' le en sam pastir pase slovenske duše. Ko torej želimo vsem rojakom doma vesele velikonočne praznike, mi že naprej vemo, da nas ne čaka nekdanje velikonočno veselje. In letos še manj kot sicer. Tista bolezen, ki se je razpasla | o vsem svetu in ji pravijo kriza, tudi nam ne prizanaša. Delamo manj, zaslužimo manj. Da bi bila mera še bolj polna, so nam povrhu še razni sindikati dali nalogo, naj pred prazniki napravimo tridnevni protestni štrajk V Franciji so prišli namreč v zadnjem času v modo štrajki Štrajkali so državni uradniki, štrajkali učitelji, torej moramo še mi delavci. Ko so pa kompanije zvedele, da je štrajk napovedan, so ga bile očividno veseli1 in so mnoge nabile oznanilo, da naj bomo doma, ker se liste dni tako ne bo delalo. Komunisti in socialisti so se jezili, da so jim tako prekrižali račune, še bolj smo se pa sami jezili, ker smo tako ob zaslužek. Nekaj dobrega ima pa vendar kriza. Navadili smo se bolj paziti na denar, ker je treba dobro obrniti vsak frank, taiko da se bomo morebiti še odvadili nekoliko one lahkomiselnosti, ki je večkrat lasi našega rodu. Če bo la uspeh imela kriza, bo že nekaj. In če še zraven postanemo sicer malo prisiljeni celo abstinentje, bo dobiček še večji. Rudarji smo. hvala Bogu, vsi ohranili delo. Domačine jamsko težko delo nič ne mika, zato jim nismo preveč na potu. Domačin se temu delu umika, kar le more. Njegova srčna želja je, iti v Pariz, tam so njegova nebesa Društveno se pridno gibljemo, le naše pod|>orne blagajne vsled slabih razmer pešajo. Ne mine skoraj nedelja, da bi ne bilo kake naše gledališke prireditve. Enkrat nastopijo odrasli, nato zopet šolska mladina, kar je |»sebno lepo iu vleče. Kdo bi tudi ne bil vesel korajžnega nastopa mladine na odru, ki ji je tudi dobra šola. da se bolje nauči svojega jezika. Pri Inkih prireditvah kar zn čas pozabimo, dn smo na tujem. Teh par vrstic naj bo znamenje, da vas v domovini nismo pozabili nn brezdomovinci nn tujem. Pazljivo spremljamo iz daljave življenje v domovini in smo z vami enega duha in srca. Naj nam zašije vsem po velikem tednu naših težkih časov vesela Velika noč! Gospodarska zveza, Ljubljana r. Z. Z O. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno. slamo, koionijalno in špecerijsko blago, kmetijske stro e in orodie, umetna snoJSa, cement, premog itd. Joža Herfort: Daphne, daphne . • • Sedaj ko jo postalo nebo temnomodro, sedaj, ko plavajo po njem beli oblaki, naj vam povem preprosto, čisto preprosto /godbo i/, osrčju gora, kjer cveto prelepe bele rože. Sedaj zvone zvonovi Iako svečano, jaz pa hodim sam po teli obširnih ulicah. Sam hodim, pa mislim na gore, ki so tako daleč. Res, čisto enostavne so tele moje zgodbe, morda vas celo dolgočasijo? Pa zakaj bi mi zamerili, čujte! Na vzhodu se je jelo daniti. Daleč za ljubljansko kotlino se je potegnila na obzorju rahla bleda lisa, ki je vidno svetlela in zadobivala rožnato barvo. Na Slemenu je tedaj pel divji petelin. Ste že kedaj čuli tega tajinstvenega gozdnega i>evea, tega velikega, veličastnega trubadurja? Kot kralj mogočno in veličastno, kot strasten ljubimec ognjeno, opojno je pel. Da, laka je pesem divjega petelina. Mnogokrat sem jo že poslušal, marsikatero jutro sem že zaman zgodaj vstal, pa ni mi bilo žal — še nikdar! Ono jutro sva se srečala z neznancem pod veliko smreko, ki je stezala svoje mogočne veje prav do tal, in kjer sem čakal jutra. Tam sva se ločila. Oni levo, čez goro k maši, jaz desno, k veličastni hvalnici, k mogočni pesmi narave. Ko se je jelo nebo siniti in so pričele zvezde ugašati, je na brez-vrhati smreki pričel peti petelin. Prav res, ono jutro sem ga hotel ustreliti. Kot nalašč sem prišel prav urno, varno krit, blizu njega. Ne vem, kaj ga je zmotilo, prenehal je. Stat sem za krivim borom in z daljnogledom opazoval mogočno ptico. Prav dobro sem že ločil temnozelene izpreminjajoče se prsi, rjave peroti, belo liso na komolcu, črn sivo-belo pisan rep, siv vrat, še celo rdeče žive rože obrvi nad očmi sem ločil. Podbradek je imel nasršen, čeprav ni pel. Glavo je kljubovalno upognil in opazoval okolico. Tisto veliko, napol razprto pahljačo — rep je malo povesil, tudi peroti je mirno lagodno pustil ob telesu in mirno stal obrnjen proti vzhajajočemu sotncu, kot bi se nemo poklonil on, kralj ljubezni — kralju neba, solncu. Po vzhodu raztreseni oblaki so rdeli, črni obrisi Slemena ir.Grinade tiste daljne, grbaste gore, so postali vijolično modro sivi. Tedaj je petelin spet zapel. Veličastno, mogočno. Dvignil sem puško, njena srebrnobela muha mu je obsedela na zelenih, lesketajočih se prsih, ki jih je prav tedaj solnce poljubilo s prvimi žarki. Ne! Cev se je počasi, uporno povesila, oko se in i je skoro zasolzilo. Ni I i škoda tega bisera naših gozdov, da bi ga čisto brezvestno, brezkoristno uničil iz gole naslade in strasti? Solnce se je dvignilo nad oblake, njegovo bleščeče velièastvo se je razlilo preko vesoljne St vernice. Ob pesmi drobnega ptičjega kora, ob kukanju neštetih kukavic je petelin utihnil, se spustil v tiho dolino in tam svatoval s svojimi rjavimi ženicami. Spustil sem se preko Slemena, ki je rdel v vencih cvetoče rese, pa postal na mali planici, da se odpočijem in navžijem jutranjih krasot. Daleč, globoko pod menoj je ležal Polhov gradeč v rahli vijolično sivi koprenasti megli, nad čermi raztrganega Tošča pa je že migljala soparica. Nekje je čez čeri šumela voda in se zgubljala v globel, po zraku so jadrali redki metulji, po resi so šumele zgodnje čebele in se obešali godrnjavi čmrlji. Onkraj doline je raztezala svoja razdrapana pobočja Grmada in kipela s svojim zobastim vrhom v čisto jutranjo modrino. Z božajočim pogledom sem ee sprehajal po teh čereh, ko me je vzdramil raztrgan vrisk zgodnjega turista. Kako grd je bil ta kriku podoben vrisk v mladem jutru. Omadeževal, oskrunil je prirodo, odurno se je vsilil med zvonko kukanje kukavic in čisto petje drozgov. Jezno sem dvignil daljnogled, če bi morda prepoznal kričača, toda zaman. Za njim je šla še krat-kokrila nakodrana turistka, pa kmalu sta oba utonila v Grmadinih sencah, v onih sencah, kjer cveto kraljevske rože, čar pograjskih gora — blagajke. Blagajka Puško sem vrgel preko rame, pa zdrknil navzdol čez meli in skalovje, skozi grmovje in redko drevje. Ko pa sem prišel do kotlastega dna, sem se pričel strmo dvigati. Žeblji čevljev so grizli svežo travo. Oprijemaje se zdaj za prhke dolomilne skale, zdaj za šibje grmovja sem se urno dvigal. Na tisti podivjani vrisk sem že pozabil, ko sem naenkrat uzrl pred seboj razkopano rušo, par ko-rnlfOV od nje rta Ti, jaz bi pa rada sama videia, kje in kako blagajke cveto! Rada bi bila enkrat v onih gorah, kjer cvete ta ïudovita roža. Počakaj,« sem ji dejal, ko bodo zvonovj na veliki teden svečano zazvonili, bova šla.s Ob prazničnem razpoloženju, ob mogočno-veli-častnem zvonenju, ob cvetju in mladem, kipečem zelenju jc pozabila na knjige, jm se predala za lesno odmerjen čas materi naravi. V cerkvi so bila velikonočna opravila, zvonovi so še poslednjič zazvonili pred velikim dnem. Tedaj sva šla. Vesela in prosta sva stopala po hladni dolini Ločnice. Drobna deklica jo bila zdaj razigrano vesela, zdaj zamišljeno otožna, llotel sem jo vprašati po vzroku molčečnosti in resnosti, pa pustil sem jo resno, zakaj, še lepša je bila, ko je bil njen mladi, polni obraz — resen. Mimo svetega Jakoba sva zavila strmo pod Grmado. Ko so naju obdale gore, sva umolknila, molk gora je naju prevzel. Po ozkih, stisnjenih dolinah, v svežem zelenju kipečih, sva se dvigala proti skalnim grebenom grbaste grmade. Od časa do časa sva obstala, se ozrla po solncu, nebu in oblakih, pa šla preko ozkih steza preko strmin in grušča, kjer drče pozimi ob južnem vremenu plazovi, na rob Grmade. Pred nami so slali vsi Dolomiti v veličastnem polkrogu. Prav na levi je bila Grmada s svojimi razdrapnnimi bregovi, skalnimi, preperelimi policami in plazovi. V rahlo meglo zavito jo bilo vznožje svetega Lovrenca, vrh in pa mogočna Krjasova skala pa sta se kopala v čisti solnčni luči. Obsežni gozdovi Sinolnika so pokojno samevali, daleč, daleč za njim so bile modrikaste gore našega žalostnega, zasužnjenega dela domovine. Dlje ko je iskalo oko, dlje je segala bolečina, izgubljeni raj, ne-odrešena domovina. Izza srede gozdnatih dolomitov se je dvigal golovrhi Blegaš, tam na desni pa se je od Slemena dvigal v bližini kralj Dolomitov, gora plazov in strganih bregov — veličastni Tošč. »Ti, poglej, ono sivomodro, v meglo zginjajočo goro, katera je?.: »Medica, tam sredi belih megla je Snežnik, vse okoli njega so naše gore, naše, ki niso naše. Naše,« je tiho vzkliknila, pa dejala: Pojdival« Spustila sva se v strmo grapo, med preperele skale in meli Grmade. Do listih pečin sva prišla, ob katerih vznožju raste borna trava in kjer cveto blagajke. Zaprlo mi je sapo. Vse razrito in razkopano, nikjer nobene rože. Tiho sem ji pokazal, kje raslo blagajke. Razumela me je. Njeno temno oko se ji je skoro jezno zasvetilo, ko me je pa pogledala, ji je bil ves obraz žalosten. Proseče je stegnila drobni ročici, kot bi hotela zaprositi Stvarnieo, naj ji pokaže, kako cveto prelepe pograjske rože. Lita so ji žarela v živem, svežem cvetu mladosti, okoli nje je odevitala resa, rjavela je, zakaj ono leto jebila Velika noč pozna, zelo pozna. Še vedno je iskala rože, ko sem nehote dvignil daljnogled in pogledal na sosednje pobočje. Kaj pa to? Pobočje je rdelo v drobnem rdečem cvetju. Ves vesel sem dal tovarišici daljnogled in ji dejal — daphne! Da. toda kakšne?« No, to je blagodišeči volčin — Jožefce! Joj, pojdiva ponje! Obraz so ji jo razjasnil. Tudi Jožefca cvete kot blagajka, le drobnejši cveti so, listi pa ozki, iglica-sli in kolobarasto nanizani. Medica se je veselila drugih prepovedanil rož, sani sem pn premišljal, kje bi še dobil blagajke, kje je še kako mesto, ki ga divjaki niso 'to- Grmada — severnozapadna stran segli.. Spomnil sem se strmih čeri pod lisičinami — tam bodo golovo! Zlezel sem na rob, vzel daljnogled in pričel iskati. Nisem se zmotil, našel sem še par cvetočih blagajk. Medici tega nisem povedal, pač pa sem jo peljal po strmih bregeh do poslednjih cvetov kra^ ljevih rož. Lahno je vzkliknila, pa me pogledala s pogledom polnim hvaležnosti. Proseče je stegnila proli meni roke, drugič v tem jutru: Samo eno!. Pokimal sem ji, vsaj smo vsi ljudje... Solnce je škrlatasto rdelo, ko sva se vračala. Mimo strmih Igalskih skal sva šla. Pokazal sem ji na strgane grape: Glej, tudi tu cveto blagajke. Igalke jim tu pravijo. Bog ve, če še cveto.« : Bog ve...« je bil lih odgovor. Tisti večer zvonar ni zvonil Ave Marije, zvonovi so utihnili, bil je veliki čas pred še večjim! prazniki. Veliki čas, ko cvelo čudovite rože, rožo daphne ... ★ Dolgo je že, kar se je zgodila ta ljubka, preprosta zgodba, dolgo, dolgo. Drobno temnooko dekle je sedaj daleč. Divjemu petelinu bo sredi najlepše pesmi prebil zločinski strel zeleno lesketajoče se prsi, blagajke pa bodo zvenele, potrgano in poruvane od divjakov, ki kriče in divjajo po lepih gorah, uničujoč božjo Stvarnieo. Velika noč v Korotanu Ne le z Magdalenske gore, ki se dviga južno od Gospe svete ob živi narodni meji z bližnjo cerkvico sv. Krištofa nad Škof jim dvorom, tudi z gore sv. Urha na zapadnem robu Gosposvetskega polja iu v nižjih legah celo s strmih in oguljenih rebri Karavank, s Stola, z Obirja in Pece, je skopnela bela snežna odeja, da se razločno vidijo temnozeleni gozdovi borovja, jelovja in smrekovja, že zeleneči travniki in pašniki, na novo zorane in zato po sveži, razgreti zemlji duhteče njive, pa tudi sive skale, gole strmine in pečine, med katerimi vodijo nevarne stezice in stopnice na znamenite razgledne točke ponosnih Karavank. Z vrhov nad Spodnjim Režem, z Grlovca, Macna in Žingarice v bližini sve-tovnoznanih Borovelj, ki bi lahko postale jugoslovanski Birmangham, a obhajajo v Avstriji od leta do leta žalostnejšo Veliko noč, je slišali od časa do časa, kadar toplejše sape juga silijo s prav posebno močjo preko karavanških grebenov v Rož iu ostali Korotan. zamolklo, domačinom dobro znano grmenje in votlo bobnenje: zdaj tu, zdaj tam sc utrga plaz, drvi in drči z vso naglico preko strmega skalovja navzdol, dokler se ne razprši, potem ko je že opravil svoje nesrečno delo, poizgubivši se med granitno trdnim, redkim bukovjem in meces-novjem. V slo in sto potočkih in vrelcih, pa tudi po nevarno naraslih hudournikih, po Suhah in Bistri-cah, po Borovnicah, Črnali in Belah, hite, včasih mogočno bobneč, včasih zopet milo in ubrano žuboreč, snežno-mrzle vode v mogočno Dravo, ki, vseli zimskih spon osvobojena, dere skozi deželo Koroško, skozi Rož in Podjuno, naprej v svobodno državo jugoslovanskih bratov. V solnčnih gajih okoli Vrb-skega jezera, na Otoku, blizu Ribnice in Sekire, pa tudi blizu prisojnih Zihpolj nad Roženi, že prepevajo na vrhe h najvišjih smrek drozgi, v grmovju, ki raste na terasah opuščenih vinogradov pod Mun-perškim gradom nad Roženi se oglašajo kosi in taščice, zjutraj in zvečer; dišeče vijolice in troben-tice pa čakajo, kdaj se vendar povrnejo druge stare znanke v njihovo družbo. Tako prihaja v Koroško' ljuba vigred in tako se dela Veliki dan prebujenja in novega življenja, V sivem, starodavnem zvoniku, ki je videl že mnogo bojev in mnogo krvoprelitja, pa tudi vso tragedijo naših koroških bratov, mogočno pozvanja Gosposvetski zvon in za njim po vseh dolinah in brdih zvon za zvonom, zvonček za zvončkom, da morajo slišali veselo oznanilo o Veliki noči vsi oni, ki kot svobodnjaki spijo v starih grobovih na visoki, nekdaj nedostopni slovanski trdnjavi Ostrovici; zazvone veselo, jasno in glasno, da ču-jejo radostni glas oni ob Zilji, da zapojo pesem svojo veseli Rožani in da vzbuja vojska Kralja Matjaža, povelja za pohod izpod Pece komaj in težko čakajoč, novo veselje do lepšega svobodnejšega življenja vsem onim. ki kopljejo in orjejo zemljo blizu Pece in visokega Ojslrca, pa gori do àenlurâke gore in Dobrača nad Žilo. Že ko je še bila huda zima, so pripravljali mladeniči plamenice, večje in manjše, iz srednje-debelih borovih debel, na koncu precepljenih in s smolo prepojenih, da so sc na solncu in v prepihu v skednju do velikonočnega tedna doccla osušile. Blizu vasi na kakem holmcu, kjer na Veliko soboto zvečer vaški duhovnik pri kapelici blagoslovi >žegen , zanetijo, kakor hitro se začne mračiti, velikonočni kres; v njegovem ognju si za-palijo plamenice, ki jih drug za drugim v dolgi vrsti spretno sučejo in vrtijo v kolobarju nad glavo okoli sebe, pomikajoči se ob njivah in travnikih, |к> ozarah in odprlih poteh, k bližnji cerkvici ali kapelici, za njimi hodijo stare ženice in stari možje, dečki in deklice, molijo naglas za starim očakom in prepevajo svete velikonočne pesmi. Oni pa, ki bivajo \ dolinah, gledaje od daleč te prekrasne žive slike vstajenja in ljubezni. Ko zadonijo velikonočni zvonovi in zagrmijo v zeleno pomlad velikonočni streli, da odmeva skalna stena Karavank, hrib in dol, ledaj so srca vseh polna velikonočnega veselja. Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče v koroško deželo Veliko noč. Po polju koraka, resen kljub veselim utripom v srcu, slovenski oratar; z njim njegov sin. Križce, napravljene iz blagoslovljenih vrbovih vejic, dobro ped visoke, in blagoslovljeno vodo v vrču nosita s seboj. Na Vsakem oglu njiv zasadila po en križec, ga zalijeta z blagoslovljeno vodo in se pri lem prekrižata: sedaj ne bodo mogli ne toča ne nevihta, niti hudi duh škodovati tako zavarovanemu polju. Najznamenitejši grad iz srednjega veka v Korotanu, ki je skozi stoletja tujega gospodstva ohranil staro,' prvotno slovensko ime Ostrovica«. Dviga se nekaj uric hoda severno od >Vojvodskega prestola« in od Gospe svete ■ Tudi visoko hišo in visoka gospodarska poslopja je treba ubraniti vsakega zla. Jajca, na obeh koncih preluknjena in skozi obe luknjici izpraznjena, potem pa z blagoslovljeno vodo napolnjena! mečejo, ko zazvoni poldne na Veliko noč. čez strehe hiš in drugih poslopij, dn jih tako blagoslovijo in obvarujejo nesreče. Velikonočno solnce se začne za tirolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se podijo od znpada proli vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo zasnežene robove gorskih grebenov in nastane ono znamenito večerno žarenje gora, ki ga nihče no more popisati. Tedaj zadoni, ujemajoč se z mogočnim in vendar milim zvonenjem, ki se razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; ledaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu žal komaj šc znana, domača velikonočna pesem: : Prišla jo Velika noč...« Sivi očaki, z bogatimi izkušnjami oblagodarjeni modrujejo o burnih časih, ki so že šli mimo njh; o kratkotrajni, zlati svobodi, pa tudi o časih, ki čakajo, ce že ne njih samih, pa gotovo njihove vnuke in njihovih vnukov vnuke. Pa postanejo ve-seli m dobre volje, ker so vsi prepričani, da bo napočil kdaj Vebki dan narodnega vstajenja in \elika noc osvobojenja, ki ju oni sami niso 'mogli dočakali. Dr. Tončkov France. Dijaki Novo! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Eue ж gora spisal Fr.VVeiser D. J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din Iv— polplatno vezanj Din 22'— ' Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Slovenskih delavcev Velika Zoloîgra v trboveljskih revirjih noč Trbovlje, v Velikem tednu НШ. Trbovlje, dolina črnega diamanta, dolina kri. kov in žuljev, dolina razlita o 5est let, z bosimi nogami je hitel čez blato, njegova bleda lica so me spominjala na bolezen. Velike, široko odprto oči so me gledale tako čudno, tako vprašujoče. Čeprav je bil mraz, je imel na sebi le raztrgane hlačke in srajčko. Odločil se je, stopil z boječim korakom proti meni in zaprosil: »Gospod, dajte mi 50 par, da si boni kupil kruha. — Kaj bi rad?« — Kru-]ia! V srcu mi ie zraste! dvom. Menda sem bil ranje, ki bo prišlo, bo podobno kugi. Uradno je tudi ugotovljeno, da je 75% vseh otrok v Trbovljah nezadostno hranjenih. Če le kaj, oče in mati dasta svojemu otroku vsaj — kruha. Zakaj tega ne store trboveljski starši? Tudi črnega kruha nimajo, nili za otroke ga nimajo! Kaj pomaga kuhinja, ki hrani vsak dan 250 najbednejših šoloobveznih otrok? Za koliko teh je prišla pomoč prepozno, koliko pa bi jih bilo še potrebnih pomoči! Stiska, ki danes tlači Trbovlje, se vidi na otrokih. M ajtond Popotnik mora zaviti na stranpota, če hoče videti in spoznati pravi obraz Trbovelj. V lepem okviru visi strašna in nejasna slika. Takoj v začetku doline, kjer se komaj začne odpirati, stoji za velikimi belimi stavbami gnezdo, ki ga s ceste nili ne opaziš. Majland, zatočišče najbednejSih in najrevnejših! Hog ve, kdaj so se stisnile te uboge hišice, ki že desetletja razpadajo, v ta strmi breg. Tu hišice niso več hišice in okenca ne okenca. Stanovanja imajo po navadi kuhinjo in eno sobo. Kuhinja je predsoba in veža brez oken. Dve mali šipi v vratih spuščata svetlobo v kuhinjo, ki ima prostora za štedilnik, omaro, mizo in dva kratka koraka na levo ali desno. Spalnica, ki je tako velika kakor kaka shramba, pa je zatlačena s posteljo. zibelko in kovčkom, ("'e ima vsak od teh prostorov osem kvadratnih metrov, ne pretiravam. Tu žive po največ stari kronski upokojenci /. družinami. Zakaj žive v teh luknjah? Zato. ker znaša najemnina za te prostore za eno družino po deset, dvajset, trideset dinarjev na mesec. Zakaj se za-dovolje s tako strašnimi, sicer cenenimi stanovanji? Zato, ker dobivajo od dveh in pol dinarjev do dvajset dinarjev redne mesečne pokojnine, od bratovske sklad ni ce pa 150 dinarjev doklade na mesec. Žena-vdova dobiva le polovico redne pokojnine in okrog 120 dinarjev doklad, otroci pa 60 dinarjev. Ni treba, da bi bil človek velik raču-nar, lahko bo izračunal, da lo, kar dobe. je malo preveč za smrt. Človek, ki pozna pravice rudarjev, se bo začudil in rekel, saj vendar daje rudnik svojim rudarjem brezplačna stanovanja. Toda upokojencem Kuhinja brez oken v Majlandu. step, da nisem videl teh malih, lačnih oči. Sin sva pa skupaj in ko prideva v bližino pekarne, se hočem prepričati. Dam mu dva dinarja: »Na, Iu Imaš! in stopil sem v bližnjo trgovino ter gledal skozi špranjo pri vratih, kaj bo storil malček. Zdrvel je v pekarno in po nekaj trenotkih se je prikazal na vratih z žarečim obrazom, v kolikor je njegov obraz sploh še mogel žareti. Stopil sein na cesto, v roki je držal v kose narezan majhen hleb in ga pritiskal k sebi kakor največji zaklad, z desnico pa je držal kos kruha in jedel, kot še nisem videl jesti človeka. Povprašal eem ga: »Kaj boš pa z drugimi kosi? Razložil mi je: Tale bo za Francka, tale za Mlnko, tale za Janezka, lale za j ta čisto malega, tale pa za mamo. Kaj ]ia j očka, ali ta ne dobi ničesar, Začuden se ie ozrl name: Očka je pa danes nn S-ihtu. Otroci so danes največja in najstrašnejša žr- | tov. ki jih zahtevajo Trbovlje ml rudarjev. Mladi 1 rod, ki naj čez lela stopi na mesta svojih očetov, jo zapisan smrti že \ otroški dobi. Uradno ie bilo ugotovljeno, dn je 25?" v - h trboveljskih otrok že i v prvih letih življenja inticiranih s tuberkulozo, j Bodoči rudar bo zrastel z jetiko v prsih in umi- 1 sc že navadili razumeli marsikaj. Premogo-kopna družba je postavila tri velike stanovanjske hiše, od katerih ima vsaka po osemnajst družinskih .stiinovanj. Te hiše so bile.že pred štirimi leti pod streho, kadar bodo pa popolnoma dograjene, takrat se bo začelo tudi na Tereziji , kjer stoje, novo življenje. Stanovanjska soba, spadajoča U gornji kuhinji. V njej spe na eni postelji in zibki mož z ženo in trije otroci. ne. Poleg tega pa žive v Majlandu tudi rudarji, ki še delajo; menda zato, ker ni stanovanj. Drugi pa menijo, da zato, ker nimajo nikakršne oprave, da bi jo postavili v sobo, ki bi jo jim dal na razpolago rudnik. Zase vem, da bi raje stanoval v popolnoma prazni sobi in ležal na tleh, kakor počasi umiral v teh razpadajočih kolibah, v katerih ne bi zdržala nili živina. Pa puetimo »mrtve in pojdimo k živini! V zapadnem sektorju rudnika se na pobočjih gne-tejo kolonijo rudarjev. Vsaka kolonija ima svoje ime. Tako je na Polom kjer stoje najstarejše rudniške stanovanjske hiše. Pravijo, da podarjenemu konju ni treba gledati na zobe. Tudi rudarji ne gledajo in prav zadovoljni so, čeprav imajo Štiri družine vhod skozi eno samo kuhinjo, v njej pa vsaka družina svoj štedilnik. Pravijo, da so svoj čas žene v takih kuhinjah nevoščljivo gledale v lonce, ker so jih dražile vonjave, ki so se teple med seboj. Danes imajo vse skupen jedilni list, enkrat polento, drugič žganee, včasih zabeljene, včasih ludi ne. — ï'a to še ni nič! Na Dobrni sloje še danes stanovanjske barake. Tam živi po več strank, ne samcev, družin v eni sobi. V eni taki sobi pa žive kar štiri družine. Kako je to mogoče. pa nI' razumejo niti trboveljski rudarji, ki so Stanovanjska soba družine v Majlandu. Na postelji bolna mati. Za sinom in hčerko stoji povprek ie j ena postelja. Kovček in miza izpopolnjujeta opravo Trboveljski hankerot 17.000 duš živi v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju. Med temi je kakih sedem tisoč rudarjev, štiri lisoč jih je še kakorkoli zaposlenih, 1500 jih jo brezposelnih in prav toliko upokojenih. Samci so večinoma brezposelni, mladina od 10 do 19 let i pa šo ni bila tako srečna, da bi smela prijeti za | delo. Vsi drugi, obrtniki, pa žive večinoma od zaslužkov, ki jih imajo od rudarjev. 95% vsega prebivalstva posredno in neposredno živi od črnega diamanta. Teh 4000, ki Se delajo, pa — praznuje. Praznuje tako, da delajo na petnajst dni šest dni. Najboljša plača je takozvani Ilerrnsehicht , Io je 34—38 dinarjev na delovni dan. Nekateri dobivajo le po 28 in 25 Din, ženske le po 20 Din na dan. Z raznimi odbitki ostane rudarju, družinskemu očetu na petnajst dni 1S0—200 l)in zaslužka. Doma pa čaka žena, troje ali petero otrok. Kopači v rudniku so morda za spoznanje na boljšem. Tam delajo še danes na akord. Akordno delo sicer ne bi bilo potrebno, saj je rok dovolj, toda razlogi so drugi. Jasno je, da delajo v jami le naj-krepkejši. Celo rudarji sami baje godrnjajo, če je med njimi kdo . ki ne vihti dovolj krepko in urno svojega orodja, človek tega skoro ne bi hotel verjeti. Razumel boš, če pomisliš, s kakšnimi mislimi v srcu rti skrbmi v glavi rije kopač v trdi premog. Človek, ki se bori z današnjo krizo, gotovo obrne v reki vsak, ludi najmanjši denar, preden ga izda. 2ç prvi dan v mesecu ve, kam bo šla njegova plača, s katero mora preživljati svojo družino. Če zasluži malo, varčuje, kjer se le da in se omejuje. Še vedno najde izdatke, katerim se more odpove, dati. Jeli že kdaj pomislil kdo. ki preživlja družino štirih ali šestih glav. kaj bi storil, če bi mu odbili od njegove plače, ki znaša morda tisoč ali osem sto Din na mesec, celo polovico. Ali je že kdo rešil uganko, kako je mogoče preživljati sedem glav s štiristo Din na mesec? Trboveljski rudar jc rešil to uganko, napravil skoraj čudež in ustvaril iz niča nekaj. Štiri tisoč, rudarjev mora živeti s približno 500 Din na mesec, upokojenci z manj. brezposelni /. ničemer. Brezposelni imajo sicei juvno kuhinjo, ki 150 najpotrebnejšim razdeluj» vsak dan brezplačno kosilo in večerjo. Brezposeln so večinoma sanici in če drugega ne, jim je odprti vsaj pot iz tamkajšnje bede v krizo v drugih kra-gib krajih. Družinske očete pa veže po večin' brezplačno stanovanje iu družina na črno dolino Ni samo rudar v Trbovljah tisti, ki klone pod strahoto razmer, vse Trbovlje z obrtniki in trgovci vred so na robu prepada. Rudarji prihajajo vsakih 14 dni dni v trgovine in konsume. S seboj prinašajo dvesto dinarjev zaslužka, ki ga puščajo tam in odnašajo za dvestopetdeset, tristo dinarjev živil. lo vsem Gorenjskem, ni imela torej nobene druge ugodnosti. kakor zdrav delovni rod. Pravilno je računala. Zakaj slovenski gorenjski delavec ali delavka jc nista razočarata ne |>o pridnosti ne po zmožnosti. V Ljubljani malo, v Kranju pa povsod /lian rek je, da se Kranj pričenja iam, kjer Ljubljana neha Ljubljana nclm pa žc pri Št. Vidu. In res: Žc pri ši. Vidu v stopujo prvi delavci, prve delavke na vlak. V Kranj! V to iu to tovarno. I udi pri Jesenicah, daleč pod Karavankami in na vseh postajah vmes ti bo v vsakem kupeju v jutranjih urah k odgovoril. Kam? še vprašate! V Kranj na ficio. Pri prihodu jutranjih vlakov je v Kranju živo življenje. \/. vagonov izstopajo delavke, mlada dekleta s še razposajenimi obrazi, /a njimi resnobne ženske, ki imajo že majhne cu-liee s seboj, pa tudi moški. Pred tovarnami, ki so zrasle na savskem obrežju, se živahnost stopnjuje — s kolesi prihajajo delavci in delavke. Delavnik je v kranjskih tovarnah deset ur dolg. Moški delavci delajo sicer po osem ui. a le tretjina je moških in dve tretjini jc žensk. Ženske so skoraj lirez iz jeme zaposlene jmi tkalnicah in delajo deset ur na akord! Tudi moški delajo povečini ua akord, razen profesionistov. teh pn je le malo. Meri delavkam' čudno je — ženske so / akorduim sistemom zadovoljne, moški pa ga kolnejo. Ženske -o povečini mlade. ;c nikoli niso imele niti kovača na dan — kaj jih briga, če žive «a.no od 4ofel. ka in kruha, kaj jih briga, če se jih loteva je-lika. samo 250. tudi 3(X> in ie niso imele smole (to se pravi, èe sc ni stroj pokvaril) pa so bile pridne-, še celo "i30 «lo ((in Din! Ampak zadnja zaslužka sla zgolj za zgled, k.ij more pridna delav ka doseči, namreč taka. ki da dušo i/ telesa, samo da je dosežen največji akord. Ni še uoigo. ko so dciavkr zaslužile ie na uro — po I, |m 1.50 do največ 2.30 Din. to je v osmih lirah največ 20 Din na dan. Sedaj delajo vse kranjske tekstilne tovarne na akord. To se Delavski dom v Kranju. Delo gospoda mestnega župnika Mateja škrbca. I pravi, kdor je bolj priden, več zasluži. V resnici pa prejemajo delavke, ki delajo « tremi stroji, sedaj po 250 do "'00 Din na štirinajst dni. pa morajo kljub akordnemu delu delati — ne osem — ampak deset ur na dan. In vsaka ura akordnega dela je temeljito izrabljena: za to ni treba skrbeti inozemskim strokovnjakom«, za to skrbi že akordni sistem sam. In vendar tir pride najbolj pridnim« ženskam kljub akordnemu sistemu dosti več ko dvajset dinarjev na dan, pri deseturnem delavniku. Ženske prihajajo v tovarno ob 7. jo zapuščajo ob 12. ob I so že nazaj in zopet delajo do 7. vse za dvajset dinarjev, pa to le najboljše delavke. Začetnica se uči tri tedne; kako živi. ne ve nihče. Mezde ne dobi, šele po treli tednih dobi en stroj, na katerem mora delati na akord. , zasluži pa največ 50 do 120 Din na U dni. črez. j dva meseca dobi. če je »sposobna«, 00 Din na 14 dni in pri tem uživati še tiho blagrovanjc novih začetnic. Vpaftaš delavko: kaj pa kazni?« Veš, da so delavke tudi kaznovane, če pokvarijo« tkanino. Nobena se noče spominjati, vsaka zatrjuje: Jaz še nikoli nisem bila kaznovana!« Morda je to res. morda pa je kdo disciplino vcepil tem delavkam, da jc sramota biti kaznovan. Moški so v tem oziru mnogo bolj odkritosrčni, leni kazen ni sramota, temveč povod za ogorčenje. So ženske, ki imajo večje »potrebe«. Podpirajo starše kje v okolici, sc nameravajo v kratkem ouiožiti in zbirajo balo. kratko: potrebujejo mezdo 50 do 40 Din na dan. Te delajo tudi po 16 ur. Pozno ponoči hodijo z naglimi koraki po slavnem mestu Kranju, ob 10 zvečer, nihče jih ne u*t5 Din za osem urni delavnik, toda: Kakšno delo pa je Io? Prej smo dobili po 3 do 3.30 Din na uro. pa srno dovolj garali. Sedaj je akord. Za tretjino nas je nmnj. Re.s eden zasluži po enega kovača več na dan, drugi pa še manj. ampak napravimo pa več kakor poprej, ko nas jc bilo več delavcev. Na vsakega delavca je tovorna z akordom zaslužila veaj po 5 kovačev več na na dan. Toliko prigaramo.« Pa kazni?« Toliko, da jih ni prenašati! Skupina 1+ de- i lavcev je bila pri 14 dnevnem zaslužku kaz.no- i vana s kaznijo skupaj >00 Din.« kam gre ta denar? Gre v kakšen delavski | lond? Gre v dobrodelni namen?« Mi pa vemo! Tistega denarja nc hotno nikoli več videli!« Zaka j pa ženske ne povedo nič o kaznih?« Kaj vemo!« Moški gredo narazen in še nekaj mrmrajo o neumnih babah«, ki so j i ni kazni tovarne v sramoto! Kaj pa vaše zdravje, jc zanj kaj poskrbljeno?« Dva delavca se pri tem spreta. Prvi jc namreč iz »boljše« tovarne, drugi iz .slabše«. Drugi pove prvemu: Pri vas imate vsaj Rdeči križ. čc pride komu slabo!« Prvi drugemu: Prav tako je ko pri vus. Pri nas imamo omaro, na katero je naslikan rdeči križ. pri vas te omare seveda nimate. Včasih so bile notri obveze in lizol. Kani je šlo tisto, vprašaj tistega in onega...« ■So inozemski strokovnjaki dobri z vami?« »Kako vprašate, gospod? Kdaj je bil kdo dober z nami. ko smo pa s kmetovi Kmeta nihče ne mara. še domačin ne. \nnpnk mislim, da bi bili naši mojstri prav (ako dobri kakor so ti češki!« V razgovoru nastane majhen spor. Delavec ravi tovarišu: »Ampak pri vas je Se dobro, o bi bilo le pri nas tako!« Nato odgovor: Te-peni nismo nič manj!« Koliko pa zaslužijo glavni« pri vas?« ■>To je tajnost, za katero delavce ne sme izvedeti. Slišali smo samo toliko, da sr plače ne merijo po dinarjih, ampak po dolarjih.« -V kakšnem jeziku govorijo z vami gospodje?« No. moramo reči. naučili so sr nekaj slovenskih besed, ampak samo bolj krepkih. Nc znajo pa ne slovenščine prav. srbščine tudi ne. mi pa ne nemščine!« Imate kakšno organizacijo?« Ne. organizacije nimajo, kako tudi? kdo bo od 20 do 30 Din dnevnega zaslužka plačeval še organizaciji prispevke? f7 razgovorov Pogovor s človekom. >Orlkod ta dva tisoča delavstva in čez. kolikor jih dela v Kranju?« Iz vasi. iz okolice. Vozijo se / vlakom, vozijo se s kolesi. Hodijo peš. Po uro daleč, po dve. tudi po tri. Iz bližnjega Stražišča, iz Primskovega. je že delavsko predmestje. Urez pravega zdravja. Brez življenja. Urez veselja Z revščino. 7. bedo. / jetiko. Tako |iočnsi povsod. V Slražišču. Na vrsto bodo prišle Bitnje, /gornje, srednje in •podnje, pride Drufovka. pride Resnica, počasi se kranjsko predmestje širi proti Naklemu. proti Prcdosljani. proti Šenčurju. Prebačevemu, i'iičiču n. Vogljuui. Vokleinti. celo proti Cerk-Ijam in Vodicam! Povsod sC širi revščina, beda. jetika.« Pogovor z duhovnikom. D bedi ste že slišali! Kar more. to blaži Vineencijev a konferenca. Malo sredstev ima. Rok. ki se izzlezajo. pa je toliko! Industrija jc dala zaslužku, pa je dala tudi zlo. Ne samo jetike. Tudi duševna jetika se Siri. še so ti ljudje s kmetov, Se hodijo v cerkev, upajmo, da bodo še hodili. Toda tudi duše zastruplja industrija.« Pogovor z. zdravnikom. Jetika! Jetika! Ne v procentih, to ne bi bilo natančno |K>vedano. loteva sc jih. Tovarne -o res liigi jenično napravljene, za to že skibi.no. Dovolj so zračne. Sicer pa veste: tekstilne tovarne so zdravju že same nevarne. Barva, drobci tkanin, vse to vpliva ua pljuča. Ko bi 1 judje vsaj kaj jedli. Pa ti te punce svoje uboge denarje raje zapravijo za cenene nogavice mesto za tečno kosilo. Kole pijejo zjutraj, opoldne iu zvečer. Se čudite, do je toliko jetike? To še ni vse. to je šele pričeiek. Kaj nuj napravimo? Imamo nekaj malega za protituber-knlozni dispanzer, prispevati l>i morale občina, banovina, država... Morali bi sc gospodje bolj brigali za v se ...« Pogovor s kmetom. Zakaj gredo vaši ljudje v kranjske to-v a me?« k nelsko delo se nc izplača nikomur, kar je kajžnrskih. so že vsi odšli. Delo v tovarnah je težko in slabo plačano, kiuetsko delo pa sploh ni več plačano. Od gruntarskili so odšli vsi. razen tistih, ki jih doma res potrebujejo. Pridite poleti, pa boste videli: če je količkaj kmetije, ima inlafiliiico. ko ilni stroj, seveda, če je grunt še obdelan, če ne rede na njem le živine, kje naj dobi mlad človek delo na kmetih? Nekateri že morila, vsi pa ne! tovarne Io vedo!« Dn. včasih jo hodil naš človek na tlako k domačemu grajščakn. sedaj na hujšo tlako v fabriko tujemu kapitalistu. Edina oaza X vsej tej revščini najmlajšega delavskega proletarijata je Delavski do:n v Kranju edina oaza. V hišnem redu j< zapisano, da ga je zgradila krščanska ljubezen. Delavci prihajajo vanj. uspelo v glavnem po zaslugi predil-niškoga delavstva. Skoraj brez inteligenčnega vodite!jstva si delavstvo samo Iu utira pot do izobrazbo. Pomaga mu le duhovščina. Ni sijajno življenje delavstva v Tržiču, ne, tudi tu je trpljenje iu Se prav bridko, tudi tu je zaslužek boren in življenje trpko, vendar: kako, kako drugače je v krajlju! C. Koče vu r. Delavstvo litijske predilnice Pogled na levi brez Save onstran l itije. V ozadju desno postaja, «redi predilnica, na levi bivša topilnica. Prav zadaj na hribu so stanovanjske hiše na štulah« in na Dobravi«. \ i so k i stebri, dvigajoči se strmo pod oblake j — kakor ob poti znamenja in na njih napis: O popotnik, tu postoj. premisli...« Vse polno takšnih znamenj jo posejanih po naši domovini. I/, njih pa se dviga umazan dim: pljuča, skozi katera diha težko in naporno vos k ra j. I udi tam je tako: strmo rastejo znamenja |K>d oblake, pod njimi pa škrtajo z jeklenimi zobmi nestvori in priklepajo nase stotero življenj. Litija. S svojo predilnico, ki daje kruha mnogim pridnim rokam. Skromen jo ta kruli, trdo prislužen. a bodo tu — kakor da je ni. Blizu so Trbovlje. Hrastnik. Zagorje s svojimi rudniki in svojo mizerijo. ki vsemu svetu kaže svoj grozotno izmaličeni obraz. Tu pa je — se zdi — še vso. kakor jo bilo. Na prvi pogled | ko pa prisluhneš na dno. se ti razodene in spoznaš; bede jc tudi tu na pretek. Samo bolj skrita je in le od časa do časa pokaži svoj pravi obraz. Tudi ta obraz, je ves mrk. ves z ostrimi gubami in sledovi grenkih skrbi prepreden. Od daleč in blizu prihajajo, s 14 leti že prinašajo svojo mladost jeklenim nestvorom. \ zameno za skromen zaslužek, /a košček kruha. Predilnico v l itiji je pred 40 leti ustanovila švicarska dru/.lin Selivvnr/ in Zublin. Pozneje : je prešla v roko delniško družbe Mantner. Prod vojno jo bila tkalnica in ji bilo v njej zaposlenih približno '200 delavnih moči. po večini deklet, Stanov Io so deloma v okolici, deloma v Dekliškem < .mu za Savo. katerega so vodile sestre Križurke in sestro Angela varuha. Dekleta so liila večinoma organizirane v krščanskih organizacijah, v Strokovni zvezi, v® Marijini družbi in pri Orlicah. Zato je bilo njihovo življenje pošteno in moralno neoporečno. Prišlo jo vojna, sestre so odšle, obrat je pre- : neb"' Po vojni so tovarno razširili in omejili ; san na predilnico. Število delavcev in delavk 1 je narastlo nn 61X1. V letu 1030 so jo obrat zelo skrčil ie :e bila večina delavk redneiranili. Ko je obrat zopet začel poslovati v prejšnjem obsegu. ie bilo nekaj delavk sprejetih naza j Sedaj opravlja isto delo znatno manj delavk, plača pil jo ostala ista. Dolnjo v treh skupinah: od 6 dn 2. od 2 do 10 in od 10 do 6 Kaho živi predHa*ško delavstvo v L'ti'i Vseli delavcev v predilnici jo zdaj okoli 600 Med njimi je komaj četrtina moških, vso druge so žensko, ki so seveda znatno cenejše delovne moči. Delavec zasluži povprečno 4.30 na uro, žensko pa delajo na akord. Čim več produeirajo. tem več zaslužijo. Merilo, ki registrira. kolikokrat se obrne v reteno. registrira tudi kvantum njihovega dela. Predilnica ima zdaj okoli 33.00(1 vreten. Delavke zaslužijo od 280 do največ 600 Din na štirinajst dni. Od tega plačujejo tudi bolniško blagajno. Po porodu imajo delavsko matere en mesec plačanega dopustu. pred porodom pa nič. /a slučaj nesrečo delavci uc dobijo zavarovalnine. Za stanovanja prcdilniških delavk jc preskrbljeno v tovarniških delavskih hišah na 4 različnih krajih. »Za Savo . kjer je bil prej Dekliški dom, je več pritličnih hiš tudi s podstrešnimi stanovanji. Tu je 24 družinskih stanovanj. »Na štalah«, eonizka enonadstropna in tudi podstrešna stanovanja za 25 družin. Novejša so stanovanja na Dobravi«, kjer so večnadstropno stanovanjske hiše. Tu je 28 stanovanj. Najlepša in tudi v liigi jonskem pogledu neoporečna pa so stanovanja »na Stavbah«, ki so bila dovršena po vojski iu obstoje iz dveh hiš za družine, ono stanovanjske hiše za mojstre. potem Dekliškega domu in stanovanjskega poslopja za samsko moške. Vseli stanovanj na Stavbah« je okrog 200 V Dekliškem (lomu jo liilo prod redukcijo 120 delavk. Imelo so v domu stanovanje in hrano, kar jim jo oskrbelo ravnateljstvo. Plačalo so dnevno II Din. Za dekleta jo bilo določenih 7 sob Vsaka soba jo imela svojo umivalnico. Jedilnica je bila skupna. Oskrboval jo ta dom hišnik. Ob času redukcijo je vso to prenehalo. Danes stanuje v Dekliškem dotnu le še kakih 23 delavk v treh sobah. Versko in moralno življenje delavstva litijske predilnice je na splošno sc dokaj zadovoljivo. Posebno dekleta iz okoliških vasi so si — / malimi izjemami ohranile dober glas. Premalo pa jo preskrbljeno zn duševno izobrazbo delavstva. Poglavje posebej pa tvorijo otroei onih delavskih družin, kjer hodita olia — oče in mati — na delo in so (ako otroci povsem prepuščeni samim sebi. Sedanji litijski župnik g. Lovšin se trudi, da lii ublažil težke razmere med delavstvom ter poglobil njihovo versko življenje. Z optimizmom gleda v bodočnost. Predilnica stoji za levem bregu Save. v Gradcu, ki spada pod oddaljeni župniji Vače in Sava. Potrebna je fara v Litiji. Za njo se [»osebno poteguje delavstvo, katero jo želi in pogreša. Ženske delovne moči v predilnici se rek ruti rajo predvsem iz okoliških vasi. ki so nekatere poldrugo uro oddaljeno od Litije. Tako predvsem iz vasi: Kostrevniea. Breg in Jabla-nieo. Veliki vrli. št. Jurij. Ilotič in Sava. To so kmetska dekleta z. malih ubožnih kmetij, (io-zdov te kmetije nimajo, polja premalo, da bi rodila številne družine — in tnko so dekleta nn milost in nemilost izročene delu pri strojih. Težka jo njihova borba za obstanek. Mlade in zdrave jih pogoltne eno/.vočna pesem jeklenih nestvorov. izniozgane in zpirane jih vrže iz sebe... To jo večna tragedija naših knietskih deklet, ki jim dom ne more dati dovolj kruha. Litijsko delavstvo ni in uc more biti zadovoljno / zaslužkom, ki jim ga nudi predilnica. Prevelik, preglobok je prepad med njimi in visokim dobičkom podjetja. Njihovo delo jo naporno in nezdravo ter se zlasti zadnje čase med njimi močno Siri tuberkuloza. Razmero v predilnici so se — v tem si jc vse delavstvo edino — po prihodu nekega iiaclmoistra z Dunaja. Se znatno poslabšalo. Njihovo delo se intenzivno izrabi «Io vsake sekunde: niti toliko časa nimajo mod delom, da bi se s skromnim prigrizkom okrepčale kakor prejšnje čase. i ucii socialni položa j delavstva v iitijski predilnici glasuo kliče po izboljšanju! ADf SLOVENEC JožaVovk: RQ£a £аГ$Г OŽU (Narodni motiv.) Kristus zapuščen na križu umira, žalosten po Golgoti samotni se ozira, sam neskončno ustvaril je lepot, zdaj umira sred samot. Kamor gleda, kamenje povsod leži, niai grmiček tam oh križu le brsti. >0, zalivaljen bodi, mladi les, da tolažiš Sina iz nebes. Ti samô si v smrti tu z menoj, moje smrti naj spomin s teboj svetu ostane in naj govori, da si v smrti me tolažil li.« Zraslo grmu trnje je skeleče in zacvele so mu rože rdeče, zrasla lepa roža gartroža, ki je ob smrti tolažila Jezusa. Ohranila svetu dragocen spomin Jezusovih bridkih bolečin, trnje in kri Jezusa — lepa roža gartroža. Ko sfa Jezus m sv, Peter potovala . . . Pomlad se je razcvetela. Toplo solnce je sijalo. Po prašni cesti sta šla dva potniku. Mlajši je bil visolc, dostojanstven, starejši je imel sivo brado in plešasto glavo. Prvi je bil Jezus, drugi sv. Peter, llodila sla po svetu in delila blagoslov vsem, ki so dobre volje. Pot je bila dolga in naporna in kar videlo se je, kako sla izmučena. »Pa bi sedla v travo, Gospod, da se od-poiijeva,« je dejal sveti Peter in pokazal gosto, zeleno travo, ki je rastla ob poti. »Zakaj pa nisi prej povedal, da si lačen?« ga je pogledal Jezus. »Lačen sem tudi, Gospod; toda trudnost je hujša od gladu. Bojim se, da me stare noge ne bodo mogle več daleč nositije odgovoril sv. Peter nekoliko potrt, ker je videl, da Jezus nima volje, da bi sedla. »Glej, v bližini je vas! K prvemu kmetu kreneva in ga poprosiva za kos kruha, da si utešiva glad. Obenem se lahko tudi odpoči-jeva.« Po teh Jezusovih besedah so se svetemu Petru vrnile moči. Pospešil je korake, da bi čim prej prišla v vas. Vstopila sta v prvo hišo. V njej !e bila mlada žena, katere se je plašno oprijemal za krilo majhen deček; bal se je neznanih starcev. »Ali je gospodar doma?.« je vprašal Jezus, ko sta jo pozdravila z božjim pozdravom in jima je ona prav tako ljubeznivo odzdravila. »Ni ga. Ovce je odgnal na pašo,« je odgovorila žena in gledala Jezusu v oči. Pri tem je začutila neizrekljivo milino v duši... »Bi smela prositi malo kruha? Hudo lačna sva,« je dejal Jezus. »Iz srca rada vama bi dala, popotnika, a nimam ga niti mrvice več pri hiši. Precl pol ure sera zadnji košček podrobila otroku v mleko. Jutri bo velika noč in sem ga. pravkar za-mesila, a v peč ga še nisem dejala; ne bo še tako kmalu gotov.« Tedaj je na dvorišču zakolcodakala kokoš. »Ha, zdaj pa že vem, s čim vaju pogostim! Kar sedita, dokler vama ne prinesem,« je dejala žena in odšla iz hiše h kokošnjaku. Medtem pa si je Jezus, ki ima otroke zelo rud, posadil dečka v naročje. Žena je našla v kokošnjaku polno gnezdo jajc. Položila jih je brž v krušno peč, kjer je gorel ogenj in jih zabrskala v vroč pepel. — Ko so bili pečeni, jih je nesla, popotnikoma. »Jejta, Bog vama jih blagoslovi!« je dejala in odšla v kuhinjo na delo. Ko se je vrnila v izbo, popotnikov ni bilo več. Začudila se je in vzela metlo, da bi po-metla lupine izpod klopi, kjer sla jedla. In glej! — vse lupine so bile zlate. Šele ta hip je spoznala, da sta bila neznanca — božja potnika. Pokleknila je in se zahvalila Bogu za veliko milost, ki ji je bila dana. Potem je pobrala zlate lupine, jili nalepila na druga jajca in jih. dala možu, ki se je zvečer vrnil domov, kot velikonočno darilo. Od tedaj je žena vedno za veliko noč obdarovala vsakega potnika z jajci, da bi jo morda zopet zadela laka sreča z zlatimi lupinami. A tega ni nikdar več dočakala. Tudi drugi ljudje se od takrat med seboj obdarujejo z lepimi, pisanimi pirhi — v spomin na uro, ko je Jezus nagradil revno ženo, Ici mu je za veliko noč postregla s pečenimi jajci. (Po češki nar. legendi — J. V.) nnmiiiiHHH Vesele velikonočne praznike in zvrhan koš pirhov zeli svojim mladim prijateljem Kotičkov striček Velikonočne goske (Zgodbica b rez besed) i / 3. Peklenšček je odkimal: Nimam. Ampak ob bregu jezera stanuje čarovnica. Ona nama bo preskrbela drsalke.« Ko je čarovnica slišala peklenščkov o željo, je tudi njo obšlo otroško veselje do drsanja. Iz starih kosti je hitro pričarala tri pare drsalk. Ko so si nateknili drsalke na noge, so sto-pili na led in se začeli drsati. Čarovnica je bila v sredi, smrt na njeni levici, peklenšček pa na desnici. Pekleuščku sprva ni bogve kako gladko šlo, počasi pa se je privadil. En — dva! en — dva! so se v velikih lokih drsali po gladki jezerski površini... Peklenšček je zadovoljno migal z repom, tako mu je ta prelepi sport, ugajal, čarovnica se je režala, da ji je edini zob, ki ga je še imela, štrlel daleč iz ust, smrti pa so debele znojile kaplje polzele po hladnem čelu, a kljub temu je pregibala svoje koščene noge tako gibko in spretno, da ni bilo nobenega dvoma: tudi njej je močno ugajala ta zabava. Sredi jezera se je peklenščku nenadoma znufTTVFla desna drsalka s konjske noge. Sedel je na led, da bi si d realko zopet pritrdil na nogo. Medtem sta se smrt in čarovnica drsali sami. Peklenšček pa je pri svojem opravilu povsem pozabil, da je zaradi mraza oblekel smolnate hlače, ki so odznotraj, kakor znano, prevlečene z žerjavico. Ko je tako z vso vnemo pritrjeval drsalke na noge, se je pod njim začelo tajati in globoka luknja je zazevala v ledu. Štrbunk! je dejalo — in peklenšček je padel v luknjo ... Na pomoč! Na pomoč!« je začel kričati na vse grlo in opletati z rokami in repom, ki mu je molel iz luknje. Smrt in čarovnica, ki sta bili že čisto na drugem koncu jezera, sta zaslišali njegove klice in prihiteli na vso sapo. Smrt je legla na trebuh in bredla s svojimi koščenimi rokami po luknji, da bi zgrabila peklenščka za rep ali vsaj za rožičke. Toda peklenšček se je medtem že pogreznil v globočino. »Kar pusti,« je dejala čarovnica, »saj ,je zastonj ves Irud! Utonil itak ne bo. Ta je zdaj že pri svoji babici v peklu in si suši mokre hlače. Pojdi hitro z menoj, da se ne prehladiš in ne dobiš nahoda ali pa še kaj hujšega!« In smrt je nehala s svojimi reševalnimi poskusi. Jadrno sta odhiteli v kočo, kjer je čarovnica skuhala botri smrti vroč čaj in ji ovila debelo volneno krpo okoli koščenega vratu. Pa vse skupaj ni dosti pomagalo. Smrt je že začela glasno kihati in zobje so ji kar šklepetali od mraza. Šele potem, ko ji je čarovnica postregla z močno čarovno pijačo, ji je odleglo. »S peklenščkom ni dobro imeti opravka! je resno za modrovala, r Nič dobrega ne pride iz tega. k In odsihdob se smrt in peklenšček nikoli več nista skupaj drsala. Pečeno jabolko Kako sta se in smrt drsata Takrat, ko so bili še vsi ribniki in jezera pokrila z gladkim ledom, si je tudi peklenšček zaželel, da bi sc drsal tako veselo kakor ljudje. Toda sam si ni upal na led, ker je na desno nogo močno šepasl. Prosil je zato smrt, ki jo je srečal na poli: »Botra, ali se hočeš drsati z menoj'? Smrt pa je imela resne pomisleke. Le kaj bodo ljudje rekli, si je mislila, če jo bodo videli z drsalkami na koščenih nogah? Ves njen ugled bo šel rakom žvižgat... Peklenšček pa jo je toliko časa prosil, da jo je preprosil. Dejal je, da ve za jezero, ki i leži nekje v samotnem gozdu. Tam ju nihče ne bo videl. Napotila sta se tja. Ko sta prišla do jezera, je smrt vprašala: »Boter, ali imaš drsalke?« Tonček Makaronček prebledi ko stena, plane pokoncu in ves prestrašen zakriči: »Kaj? Strup za |>odgane je bil v jabolku? Joj, prejoj, kaj bo zdaj z menoj? Umrl boni, umrl... Striček Matiček pa se v tem hipu zgrabi za trebuh in se na vse grlo zagrohota: • Hahaha, ali sem te, kaj? Nobenega strupa ni bilo v jabolku. Strah, ki Si ga preživel, naj li bo kazen za grdo laž!<' Nehaj drugih rešitev Heda Pušenjak, učenka II. razr. v Cerknici pri Rakeku: Tonček Makaronček pa ni verjel slriôku Matičku, da je bil v jabolku podganji strup. Ves jezen, da ga je tako navlekel, je hitro odšel in niti vzbogom ni rekel stričku Matičku. Ko je priromal domov, ga je mama debelo pogledala in dejala: ? Zakaj si se pa že vrnil? Tonček Makaronček ji je povedal, kako je stričku Matičku poli z mal jabolko in kako ga je striček potem hotel prestrašiti s podganjim sirupom. Mama pa jc vzela v roko šibo in ga uašvrkala, da je milo javkal in pretakal debele solze. Ponoči ga je pa res začelo malo ščipati po trebuhu, pa ne vem, ali od podganjega strupa ali od same jeze, da se jc tako slabo končal njegov obisk pri stričku Matičku ... Stana Novak, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani, Poljanski nasip 12, je spet poslala kar več različnih rešitev hkratu. Prva rešitev se glasi: V smrtnem strahu Tonček s stola pade, v srcu nima več nobene nade ... Striček mu sočutno na pomoč priskoči in mu glavo s hladno vodo zmoči. Dečko, vjel pretkano sem to pač na luži; zdaj si zdrav, a drugič na svoj jezik bolje pazile Druga rešitev: Tonček se poti in strašno bled jo v lice, pred seboj že vidi pekel, vice ... Striček reče: »Ker lagal si, dragi, zgrabijo naj koj le vragi! V srcu pa se striček radostno smeji in si misli: Naj se pokori! Tretja rešitev: A Tonček ve. da stričku jabolka gredo v slast in da podgane vedno le lovi v železno past. Pa no zmeni ee za prazne grožnje in kramlja naprej do ure pozne. Striček pa mu za veliko noč da mesto pirhov — star obroč ... Jelica K ram berger, učenka 1. razr. m. šole pri Sv. Lenartu, Slov. gorice: Oh, jaz nesrečnež! je zastokal Tonček Makaronček. >Ampak striček, kako je moiglo biti jabolko zastrupljeno, ko je pa bilo tako dobro in sočno?« In striček Matiček mu je povedal, da ga je hotel samo prestrašiti, ker se mu je zlagal. Laž ima kratke noge! Tonček ga je moral prosili odpuščanja in mu obljubiti, da nikoli več ne bo lagal. Z v on i mir Thaler, učenec (?) razr. na Jesenicah: Tončku so se kar lasje naježili, tako se je prestrašil. Ko je striček videl njegov strah, jo takoj vedel, da jo jabolko on pojedel in hudomušno se mu jo začel smejati, ker ga jo na tako zvit način spravil do priznanja. Potem pa ga je ostro pokaral in mu dejal, ismu branja vredno zdi, je tisti stavek na koncu, v katerem šaljivo praviš, da ste v vašem razredu celi pesniki. Marsikdo tega sicer ne bo razumel, imenitno se bo pa le vsakomur zdelo, da ste celi pesniki! Če bi bil napisal, da ste počeni pesniki ali pa da vsakemu nekaj manjka, postavim glava ali nos, niti od daleč né bi bilo laiko imenitno. Cel lonec je zmerom več vreden ko počen lonec, ali pa tak, ki ga je komaj če pol... Torej Bog vas živi, celi pesniki vodiški! — Kotičkov striček. 183. Dragi striček! — Na materinski dan si napisal v »Mladem Slovencu nekaj tako lepega o materi, da ne bom nikoli pozabil. Če bom kdaj hodil v Ljubljano v višje šole, Te pridem obiskat v uredniško sebo in se Ti zahvalim za prelepe pravljice, ki nam jih pišeš na svoji strani. Poznani Te v . Slovencu : po začetnih črkah M. K. Kajne, da si to Ti? Tudi jaz bi Ti lahko napisal žalostno in resnično zgodbo o malem dečku, ki je prišel prosit prenočišča in je potem v moji postelji spal. Pa bi bil potem preveč žalosten, zato ne pišem dalje in Ti želim veselo veliko noč! — Karli 111 ne r, učenec III. razr. v Mokronoigu. Dragi Karli! — Sem na vso moč ponosen na Tvo jo pohvalo, da sem t (sto reč o materi na materinski dan kar dobro napisal. Ker pa sem skromen človek, hitro zraven pristavim, da se mi kar nič težko no zdi, napisali kaj lepega o materi. Če je kakšna stvar na svetu že sama od sebe lepa, pač ni mogoče drugače pisati o njej kakor lopo. Nlo drugega ni treba za to, kakor malo ljubezni in srca — pa gre. Če boš kdaj hodil v ljubljansko šole, me prideš obiskal, praviš. Ni; vem, kako bo kaj takrat s Teboj. Najbrž boš v tistih imenitnih dneh, ko boi kol visokošolec učeno po Ljubljani svojo imenitno« razkazoval, obljubo gladko pozabil. Če pa je ne boš pozabil, le pridi! Se bova kaj moško in modro pomenila in kakšno imenitno med seboj uganila, tako imenitno, da se bo vsa tiskarna tresla od ljutega smeha! Ono zgodbo o revnem dečku bi pa kar lahko napisal. Saj sem žalosti že tako vajen kakor berač svoje malhe, ena žalost več ali manj — kaj bi tisto! Vsekakor pa je lepo od Tebe, da si lako obziren in me nočeš z.alostiii. Drugi niso tako obzirni in rahločutni. Pozabijo pač, da ima tudi Kotičkov striček v prsih — srce. Pa bijejo po njem, s težkimi kladivi bijejo: bum, bum, buml In bodo najbrž tako dolgo bili, da bo srce nekega dne dejalo'. Roskl iu počilo... Ubogo srce! Tudi jaz Ti voščim vesele velikonočne praznike iu Te lepo pozdravljam. — Kotičkovetriček. KUITUftjVf OBZOHJVfK Umetnost v življenjski borbi Maleševo religiozno doživljanje »Cistu umetnina je ie religiozna sama po sebi, tudi te predstavlja zgolj tihoHtje, krajino ali karkoli — saj umetnost je pol od Boga in k Njemu.* K u k o da sem prešel v religiozno u ш e t u o 6 t ; ali K j e t o in o j notranji j k 1 i e od z in e r o m j ali iz zadnjih let, v p r u j e t e, gospo d urednik. V prvem trenutku I resnično nisem vedel, i kako naj Va:n odgovo-{ rim na to — toda ko S sem preletel z mislijo to pisano in čudovito mladost. kolikor je že za-menoj, so že prihajali i odgovori, drug za drugim, kakor drobni beli oblački izza gore: vedno jih je več — v zadregi pa ne vera, kateri je važnejši in kako bi. Mekinje so v najlepši pokrajini na svetu. Tako bele reste, kot je tista, ki pelje iz Mekinj v Godič, ni nikjer, pa tudi takih rož ne raste ob nobeni drugi. Na levo in desno je prelep razgled: te njive, travniki, vrtovi in drevesa — pa ti čudoviti gozdovi, kot so tain! Kakšno resje cvete v njih. pa kako debele borovnice, po sladke koreninice in še slo drugih stvari. Ves ta raj pa varujejo pred burjo Velikn planina, Grintovec, Sedlo. Krvavec; nižje pa Sv. Lenard. Sv. Ambrož, Tunjice, Stranje... Torej tu. v tem prelepem kraju sem bil jaz doma in tu so zaživele moje prve mladostne sanje, ki so vsaj deloma jiostale tudi resnica: Misel me pelje prav nazaj, do tistih prvih dni. ko so mi odvzeli cuzelj in ko so bili koraki že tako gotovi, v tistem času sem se kar naenkrat zagledal v veliko Marijino podobo, ki je visela nad jedilno mizo. Tudi druge vrste podobe so visele poleg nje, toda drugih nisem maral in sem jih tudi že pozabil. Ta podoba mi je bila poleg vseh skrivnosti, s katerimi sem se seznanjal takrat, resnično največja in najdelj neodkrita. Radi oči samih je bila skrivnost. Kadar sem bil v hiši so me vedno gledale te oči, pa toliko je bilo žalosti v njih. Ta pogled je šel povsod za menoj: v kot, za mizo, za duri. к oknu, na klop pri peči. v zapeček — še eelo pod mizo ali pod peč je gledal za menoj, če sem bil tam. Zato sem imel pred to podobo resničen strah, pa ne tak navaden — mogoče božji strah Pa tudi o tem nisem nikdar nikomur nič l*^*4'"1 — zakaj, ne ne vem, mogoče sem imel slabo vest... Dolgo mi je bila ta skrivnost zaprta ali podoba sama se mi je tako utisnila v dušo da jo vedno jasneje vidim pred seboj, kot marsikatero drugo, ki sem jo pozneje videl v življenju. Moj nemir je bil tem bolj opravičen, ker tega ni na podobi nihče drugi opazil kot jaz sam. . V cerkev sem hodil zel > rad. posebno zjutraj k maši in to z brati ali prijatelji (starše sem izgubil že v nežni mladosti). Moram pa takoj priznati, da molil nisem nikoli veliko niti ne čital molitvenika. čeprav bi rad in sem sel tudi s tem namenom v cerkev — pa mati. pa oče. pa v šoli so me tako učili. Trdi akordi orgelj so dvignili mojo dušo iz velike mrzle lesene klopi v poltemno mistično ozračje in jo zazibali pred podobo IX. ali X. ali XI. postaje k riževega pota ali pred podobo na levem ali desnem in velikem oltarju, ali pred soho tu — tam. Včasih sem si očital in mislil, da je to ljreb _ eedaj po vem. da so bile to najlep?« molitve v moji mladosti. Dobro pa vem, da m>cni nikdar imel misli ali želje, dn bi sam ustvarjal take podobce in sohe — sploh nisem vedel, da delajo to ljudje, sem pač mislil, da je to že od »vedno« v cerkvi (pa tudi nase svete podobe doma), tudi ni vedel o tem nikdo nič povedati. Zato sem tem trdneje mislil, da je vse to od nekje daleč, daleč, če ne od nebes samih. Polagoma sem zvedel, da je svet velik in širok; ali čez noč so zrastle v meni sanje, da bom slikar, slikar... Legal in vstajal sem z njimi, tudi končaval staro in pričenjal novo leto — celo poniževal sem v mislih druge, ker so bili revni in ubogi brez takih sanj. V cerkvi so orgle pele še mi le je — po praznih stenah so zaživele moje nove slike — take, ki jih nikjer ni — tudi nove sohe sem postavljal [ki oltarjih — in še lepše molitve pri maši so bile takrat.. Razen prelepih in neskončnih mladostnih sanj je vse temno v moji mladosti — smrt, ki je za|K>rcdoma ugrobljula moje drage je bila vedno v bližini, nosilno pregnanje z rojstnega doma in vasi — in zSogo:n mlin in risbe! — pa lakota, pa vojska in še sto drugih stvari, nič nisem imel od mladosti. Toda kljub temu je šla |)ol navzgor, ker je morala iti. Kompromisov ni bilo. Polagoma so se misli sortirale — obliki — slikarstvu secn se približeval, spoznaval detajle po šolah: Ljubljani, Zagrebu Dunaju, Pragi. Največjo pozornost sem pos\etil risbi — a je vir in osnov likovni umetnosti (poleg čuvstva in srca). Prenašanje ubsolutno po noturi vzete oblike na papir ali platno se mi je zdelo nesmiselno in nepotrebno. Boj med senco in soncem nn zidu. drevesu, gori ali kjerkoli. mi je |>a povedal več kot vsa učenost akademije. Umetnina se pač rodi v duši, obliko ji dasta srce in razum. Boj za formo in lov za le|H>to je umetnikovo življenje, pa neutešeno hrepenenje približati se popolnosti. Velika umetnina, pn kakršnakoli že je najbližja popolnosti. Zato prenašanje samo zunanje fonne ni umetnost, temveč obrt, obrt. ki je še daleč od prave umetnosti! Če gledamo umetnino s telesnimi očmi, je premalo, te nam morajo biti samo nekako sredstvo — pot, do drugih notranjih. Toda naj se povrnem k Vašemu vprašanju, gospod urednik! Ko seru dokončal študije, sem bil par let brez »dela» (naročil mislim). Le malenkosti. 7a večje stvari ni bilo zaupanja. Marsikoga so resno motile moje surrealistične ilustracije — pa pustimo to, čeprav je to prevažna doba v mojem umetniškem življenju! Do večjih stvari se tudi meni ni preveč nudilo — mislil sem si. da je še čas. da bo že prišlo, lahko kar čez noč. ker bo moralo priti. Pa že sanje sume ob sebi so lepe! Fnkrat poskusim z reklamno notico v »Slovencu« ter obenem povem, da imam poleg diplome Umetniške akademije tudi obrtni list, za podobarstvo. pozlatarstvo (v mladosti sem se te obrti izučil in tudi kasneje sem se gosto zelo zanimal) in že dobim naročilo — žuženberk! Moja začetna pot! Tam sem resta-vriral in pozlatil dva oltarja in renoviral oltarne slike — od tam sem šel v Trebnje in drugam. Tako sem se polagoma zopet pribli-žaval svojim mladostnim sanjam, obenem pa spoznaval, da je cerkvena umetnost prevažno in odgovorno delo. Ponovno sem se napravil na pot — na Češko in v Nemčijo študirat moderno pa staro, dn, zlasti staro cerkveno umetnost. Preštudiral sem zopet muzeje in cerkve v Pragi, potem pa v Nemčiji, v Drezdenu. Berlinu, Leipzigu. Niirenbergu, dn zlasti v Niirenbergii in Milnchenu. Zdi se mi. dn sem veliko pridobil na tem študijskem potovanju. Z novimi močmi, spoznanji in doživetji sein se odpeljal na Hrvatsko v Cirkveno. Slikal in renoviral sem tam skoro dve leti — Končal in šel v Vočin. kjer bom nadaljeval letos in končal prihodn je Jeto. Več o vsem tem je že znano iz revij in časopisov. Torej vidite, gospod urednik, da segajo vendar korenine daleč nazaj, skoraj do prvih korakov, čeprav bi pravična misel mogoče pokazala drugače. Res pa je. da je bilo vse porajanje podzavestno in tudi ne izključno religiozno. Poklicnih religioznih umetnikov ni. Čista umetnina je že religiozna sama po sebi, tudi če predstavlja zgolj tihožitje krajino ali' karkoli — saj umetnost je pot od Boga in k Njemu, je človeku dar božji' Tudi mu je po^ doba sedanjosti in zrcalo bodočnosti. Takozvani poklicni »religiozni slikarji« so — obrtn;ki in še to j>ogos1o zelo slabi. Ravno pri nas je toliko primerov, da bi bilo odveč jih navajati. Lionar-do da Vinci je bil velik umetnik in zato tudi — religiozen. Njegove Madone so slikane z. isto ljubeznijo, vero. razumom in čustvom kot njegova Mona Liza. Ustvarja nie umetnikovo je blizu molitve, če ni že ona sama. — Nekritičnost naše polinteligence je .strašna. Vsevprek obsoja obsoja brezvesti in stida. »Umetnine« ji »ustvarjajo« obrtniki in sleparji. Pravi umetnosti se pa odteguje: ji je moderna, tuja. Slatin pa. da se boljša — tu. tam se vidi — novi ljudje, nova pomlad, novo. novo ... M. Maleš Sociialna stran umetnikova »Iz vrst mladih umetniških kandidatov, ki jim usoda ni bila naklonjena, da bi se temeljito pripravili za svoj težki poklic, se je rekrutirnl umetniški proletarijat...« Na prašanje. ki ste uii gu stavili, kako loživlju sodobni I i k o v n i u in e t n i k socijalno stran ri socijalno sira n J / i v 1 j e n j a, in sicer 1 g m o t n o in u m e t - Jniu" — s v— — i Je I Ila niško, naj Vam po-^ lani sledeči odgovor, ki kaj lahek in jasen. Ilavno gmotno stanje umetnika je velike važ-v jp^јвд i uosti za njegov razvoj <: jf \ n eksistenco. Zaradi te-^^^"iliif&iž :a tvori v umetnikovem življenju najtežje poglavje od nekdaj do danes in bo najbrž tudi v bodoče. Vendar |mi mi iz zgodovine ni znano, da bi bila umetnost zaradi gospodarske krize kdaj ako potisnjena k tlom. kot je danes. Kako se je to zgodilo in kje se javlja? Sodobni človek živi popolnoma drugo življenje kakor pa oni pred 20, 50 ali (00 leti. Vrtinec modernega ižvljenja drvi z blazno naglico svojo pot. Razvoj tehnike v vseh mogočih kombinacijah od najprimitivnejše pa do najkompli-c.iranejše konstrukcije. Borba za rekordi — razni izumi, ki človeštvu služijo, so popolnoma preobrazili človeka psihološko in fizijološko. Vrtinec sodobnega življenja je kajpada potegnil tudi umetnika človeka neusmiljeno s seboj in mu dal neizbrisno znamenje kot legitimacijo svoje dobe. Likovna umetnost je morala pod pritiskom časovnih razmer stopiti iz salonov, galerij in muzejev ven na prosto, v golo praktično življenje. Moderna arhitektura je. kakor vse druge nmetniške panoge, zavrgla tradicijo in se matematično omejila na golo konstrukcijo. Kiparstvo ji mora služiti v podrejeni ulogi, a slikarstvo je šlo nebrzdnno svojo pot v ekstrem. Nagel potek svetovnih dogodkov in zlasti svetovni problem soeijalizmn. ki je eno najaktualnejših vprašanj današnje dobe, so kvarno vplivali nn tempo razvoja sodobne umetnosti. Publika ni pnzno sledila temu pokretu, zato je ostala pnsivno napram umetnosti. Ostali so le določeni krogi izbranih ljnd ki se zanimajo za novo umetnost. Ako nima umetnik interesentov ali pa dobrih naročnikov, ki bi mu z dostojnimi nakupi njegovih del omogočili eksistenco in razvoj, je zapisan gotovemu propadu. V takih okoliščinah nastane v duši resničnega umetnika hud boj, ko se dejansko zave svojega položaja. Tudi umetnik je najprej človek, potem šele umetnik. Navaden človek tega ne bo nikoli razumel, kaj se godi v tokem stanju v duši umetnika. Gotovo je, da veliko razmišlja. Razum deluje v prvi vrsti, a čustvo se mu je s silo moralo podrediti in nemo sledi za njim. Manjka mu eiana in stvaritekke prostosti, logično torej, da v tem primeru ne ustvarja sporinno. To se pravi z eno besedo: umetnik je svojo resnično umetnost žrtvoval mnterijalni koristi in sprejel novo geslo: efekt in kvantiteta. Takih primerov je vse jx)lno. Sila današnjih razmer je zahtevala, dn so se morali mnogi umetniki zateči k drugim praktičnimi poklicem, da «o si nn ta način izvojelnli svojo eksistenco. V Nemčiji je najmanj umetnikov, ki so morali zamenjuti svoje dleto ali čopič z drugimi sredsfvi. Celo v Italiji in v Parizu je približno 50% umetnikov moralo žrtvovati svoj umetniški ideal navadnemu boju /a obstanek Naj navedem tu za primer našega širom sveta znanega slikarja Vena Pilona. ki je nedvomno redka umetniška potenca. Živi v Parizu in se bavi poleg slikanja s portretnim fotografiran jem. Gotovo se bo marsikdo pri tej točki ustavil in rekel: Vsak umetnik, ki ni dobro situiran. bi se v prvi vrsti moral usidrati v kaki stalni službi, kjer bi prejemal stalno mesečne dohodke, potem šele nuj se bavi po Zbrani spisi Ivana Cankarja štirinajsti in petnajsti ivezek. Bil je velik dogodek našega kulturnega življenja. ko je Nova založba v Ljubljani skle-niln izdati zbrane spise Ivana Cankarja in ko je leta 1925 izšel prvi zvezek. V Cankarjevih delih nimamo Slovenci samo svojega največjega sodobnega pisatelja v običajnem pomenu, ampak tudi najmočnejšega oblikovalca naše narodne duše. ki bo delj ko vsak drugi naš kulturni delavec stal med nami ne kot mrtva črka, ampak kot živa osebnost. ki nadaljuje svoje delo v ustvarjanju slovenskega duha po vojni na vseh področjih našega narodnega življenia. Zakaj nihče ni tako vtisnil samega sebe v dušo bodočih pokolenj in jo. čeprav večjide! po nezavestnem sprejetju, usmerja s toliko silo ko Ivan Canknr po svojem leposlovnem delu. Mnogim, ki so se v svojem iskanju resnire in pravice oddaljili od bitnega pojmovanja zadnjih vprašanj, knkor je svojsko slovenskemu človeku, pa naš največji »socialist« kliče, da »Luč je in da Bog je,« da »drugače ne more biti, ne sme biti: nekje je drugo življenje, kjerkoli; plemenitejše, večje, spoznanja polno življenje, nič podobno temu trudnemu. slepemu, zehajočemu umiranju, ki je zdaj naš delež,< da je »drugo življenje,* zakaj »odkod drugače hrepenenje po njem, hrepenenje po smrti, po osvobojempi iz te žalostne ječe!« Cankar, ki nam je dal kot simbol zahteve po strogi pravici ie na tem svetu hlapen Jerneja in je socializem utemeljil v etosu človeka lako globoko, ko noben drugi slovenski pisec ali vodja, je v svojih najzrelejših delih obenem pokazal, da človeka dostojnega družabnega reda ni mogoče ustanoviti drugače ko na idealističnem nazoru o svrtu, ki ozarja vse njegore spise; enega bolj, drugega mani. In med klanjem svetovne vojne se nam je glasno izpovedal, (ta eo njegovemu delu dajale vseskozi iz tajnih globin pogona in smeri tri velike sile: ljubezen do matere, zavest pripadnosti slovenskemu narodu in vera v Boga. Le tak pisatelj-mislec je mogel trpljenje človeka in človeštva za resnico, zn dobro in za pravdo poveličevati z »legendo o Kristovi suknji« (14. zvezek 1932), ki bi morala biti v vsaki slovenski čitanki kot biser naše literature. »Brate, Čemu jokaš? Raduj se in vriskaj od radosti: tudi ti nosiš Kristovo suknjo, kakor jo nosim jaz. Kakor jaz in knkor silni milijoni trpečih. Pa pride čas in blizu je. ko se bo razodelo vse do konca: da naše trpljenje ni bilo izlilo kakor voda v pesek, temveč da nnm je pognojilo. zalilo in branilo večno poveli-čanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša solza osušila tisočero drugih; in ko se bo navsezadnje preslavno razodelo, da smo mi vsi. mi zmagovalci, ki smo trpeli zaradi pravice, nosili rdečo Kristovo sukn jo. .« Poleg te legende in drugih povesti imamo v 14 zvezku, ki je izšel koncem leta lani, Se ono Cankarjevo delo, po katerem je po pravici najbolj zaslovel kol neusmiljeni kritik naših političnih strankarskih razmer, dramo .Hlapci«. Po tej tragični satiri, ki je kljub karikaturi ali pa prav zaradi nje v bistvo zadela mnlenkostnost naših razmer, brezznačajnosrt naše inteligence in topost množice pa gospodarjenje naših strank in koterlj, ki ubijajo etos individualne svobode ter poznajo samo pristaše v slepi pokorščini celoti (po besedah komentarja Izidorja Cankarja), se nnm Cankar kiiže visoko nad vlogo tistegn satirika, ki motri življenje zgolj s posmehom neprizadetega filozofa, ampak se ie prav s Hlapci« razodel za viden, ki je dal mladini in nepokvarjenim srcem |>obude. da so spoznali mlakuže naših javnih razmer in iskali iz nje poti ; m tisti kritiki, ki so l<*a 1910 Cankarja zaradi »Hlajieev tako besno napadali, bi mogli danes ugotoviti, da smo si Cankarjevo sodbo o nas danes osvojili vsi brez izjeme. Kmalu po 14. zvezku smo dobili sedaj 15. zvezek (1933). V tem zvezku je objavljenih nič manj ko 18 najboljših Cankarjevih povesti in črtic iz zadnje tretjine njegovega literarnega delovanja, ko se je z Dunaja stalno naselil na Zgornjem Rožniku pri Ljubljani. Cantkar postaja jasen, umirjen in njegovo delo stopa zdaj v sIuž.Iki abstraktnega razmišljanja, kakor pravi Izidor Cankar, v uvodu, je poudarjeno idejnega značaja. V tem zvezku najdemo med drugimi »Zgodbo o Simnu Sirotniku«, ki je nekfika varijanta »Hlapca Jerneja« — zgodba industrijskega delavca, ki se sprašuje: »Da ui spravil ves vroči pot. kolikor sem ga potočil. vso kri. kolikor sem je prelil — bogastvo, zdi se mi, da bi bilo. Ali kam je lil tisti pot, kam je lila kri...?« Zdi se. da bodo Cankarjevi zbrani spisi, preračunani na 18 do 19 zvezkov, v dveh letih zaključeni. Kdor je naročnik na celotno delo. bo zadnji zvezek dobil brezplačno. Vseh dosedanjih 15 zvezkov slane 1172 Din v polplatnu. 1262 Din v platnu, 1010 Din v polusnju. Sicer se pa dobi vsak zvezek tudi posebič: razen L in V. stane vsak 80 Din v polplatnu, 86 Din v platnu. 110 Din v polusnju; I. in V. zvezek pa vsak |>o 55 Din broširan. 66 Din v polplatnu, 72 Din v platnu. 90 Din v polusnju. Trudu izdajateljev Cankarjevega dela se mora vee narod oddolžiti s tem, dn si vsak. kdor le more v današnjih razmerah nabavi Cankarjeve zbrane spise, kolikor jih je sedaj izšlo ali vsaj deloma in v posameznih snopičih, dokler ne bodo v vsaki naši knjižnici, prodre naj v najširše sloje našega ljudstvu in noti v njem ljubezen do slovenske zemlje, jezika in narodne omike, idealizem v iskanju resnice in pravice na zemlji pa hrepenenje po nudzeuiskih večnih vrednotah. mili volji s svojo umetnostjo. Orlgovarjnm takoj na ta nasvet. Vsak tisli človek, ki tako misli, misli napačno in prepričan sem, da mu je prava umetnost neznana stvar in da ne pozna zakono*» umetniške narave. Umetnost zahtevi, zase celega človeka, ker ga okupira psihično in fizično. Za likovnega umetnika je torej gmotni položaj velevažna postavka ustvarjanja. Zelo odločilno pa je tudi okolje, v katerem živi. Umetnik, ki živi v bedi, ne more ustvarjati umetnin visokih kvalitet. Potem sodeč naredimo lahko logičen zaključek: Pod težo socijnlnih razmer izgubljajo pridobitni krogi in ostula publika do umetnosti svoj interes, vsled logu pada tudi umetniška kvaliteta, ker umetnik nima potrebnih sredstev niti dovolj prostega časa. da bi mogla umetnina v potrebni meri dozoreti. Umetnina, ki je nastala v tokih okoliščinah, je dobila svoje obeležje. Preračunjeni efekt v kompoziciji, v formi in liniji z ozirom na uporabo je postal že nekak slog. To opažamo pred vsem v kiparstvu, posebno v Nemčiji. Poglejmo nazaj v zgodovino, v Italijo, v nekdanjo Benečnnsko republiko za časa dožev in drugod. Benetke so se gospodarsko visoko dvignile, nastala je zlata dolin. Pa tudi umetnost je ravno tedaj bujno zacvetela, ker so se žrtvovale za čisto umetnost ogromne vsote denarja. To je ravno neizpodbiten dokaz, da umetnost rabi zase gospodarsko ugodnih tal. Iz vrst mladih umetniških kandidatov, ki jim usoda ni bila naklonjena, da bi se temeljito pripravili za svoj težki poklic, se je rekrutiral umetniški proletarijat. Koliko talentov je med njimi, ki se za nje niti ne ve. Zelo redki pa so tisti, ki je v njih upanje, da so bodo dvignili, dočim bo večina ostala pokopana zn vselej. France Gorše Kruh in umetnost »Cista umetnost pri nas krize ne pozna zato, ker ie nikdar ni uiivala htigostnnjn .. Ali priča sodo b u u gospodarska kriza, da pore b u je človek po-eg kruha tudi umetnosti? Čista umetnost pri nas krize ne po/.nu zato, ker še nikdar ni uživala blagostanja. L'art pour ; l'artizem, ki živi med \ Slovenci itak šele par 1 tlecenijev ein tvori začetek naše umetnosti, se je porodil v meščanskih krogih; vendar ni našel idkritosrčnih tal, ampak ... so kupovali slike izve- cine vt nekakega kulturnega bahaštva. Čisto naravno. da so bile sobe našega maloštevilnega mesčanstva kmalu prenapolnjene, posebno še, ker je poleg enega resnega umetnika vzcvetelo 10 kramarjev, katerih okus je bil mnogo bližji »uinetnostiželjnim« mecenom. Tako je zastoj nastal čisto naravnim potom. In kritika, ki naj bi dajala direktive in vodila okus? Ta v praksi skuša običajno pokazati umetnika v čim slabši luči in priobča včasih v dokaz eelo osebne domneve, medtem, ko pušča »kiču« svolKxIno bo-hotenje. Tisti del rnzumništva, ki ima smisel za resno umetnost, dohaja v naša mestecu izvečine z dežele, da si išče kruha. Redkokdo pa pride v teh stisnjenih mejah do tolikega blagostanja, da si more privoščiti originalna dela. Narodna Galerija, ki je v prvi vrsti poklicana, da zbira umetni ne. jc zadnja leta za nakupe popolnoma odpevedula, državni ftinkcijonarji potolažijo de-putaeijo umetnikov z platonično ugotovitvijo, da je v krizi umetnost prva odveč — in slično. V takih razmerah prirejajo umetniki razstave brez denarnega haskn in moralne opore. Razstavo obišče 500—1000 ljudi, zadnje čase menda bolj radi Slagerjev, ki naj »vabijo« v paviljon mimoidoče sprehajalce. Taka je bilanca odnosa »umetnostipolne« publike do razstav, prirejenih za naše meščanstvo. Tu se jasno vidi zanemarjanje zavesti, dn naj bo umetnost notranja potreba vsakega izobraženca kot je literatura ali recimo vsaj — šport. Vzrok gotovo ni denarna kriza, ampak duševna. Nekoliko drugačno sliko nudijo razstave ob času velesejma. Obisk je neprimerno večii. Ali tvori privlačnost mase umetnost sama, ali ko-modnost. zvedavost ali pa draženje gotovih instinktov (na katere pravi umetnik ob času ustvarjanja gotovo ni mislil)? Tu noj naša kritika skuša prekvasiti množico in jj privabiti latent na umetnostno-lepotna občutja, kjer se j giblje življenje v zdravju in sveži energiji, ne pn da skuša ozdrnvljati. kar se ne da več ozdraviti! Slovencev ni 40 milijonov, kjer se kritiki kosa jo v kompliciran ju retoričnih fraz. da se sami sebi zde učenejši. ampak naj že enkrat postanejo učitelji mase ter blagovolijo stopiti z visokih piedestalov, da dvigneejo v tem borem milijonu kulturni smisel. Fdino s kvaliteto moremo odtehtati kvantum. Tipičen zgled nam bodi Ilolandija, kjer je vsak kmečki dom okrašen z originalnimi umetninami, če ne v oljnati pa v grafični tehniki. Z malo akcijo bi se spravil i tozadevni materjal pri nas doma ceneje nn trg, i kot pa tuje mašinelno in neslano izdelane do-! dobe. ! Govoril sem z urednikom Mohorjeve družbe, naj izda vsako leto mesto ene knjige originalno domačo sliko, da bi bila tako vsaka gorska koča v par letih opremljena z umetninami. Bil je navdušen za to idejo: ko jo je bilo treba izvesti, je izjavil, da se boji. Pa menda ne naše podeželske inteligence, ki izvečine izvaja diktaturo v pozi vsevednih »krivih prerokov«. Ljudstva gotovo ne. saj je privzelo za svoje celo nelogični baročni stil! Pri tem delti našega naroda kriza nima nikakega odnosa do lepotnega čuta. saj Še nikdar ni imel stikn ,■> pravo umetnostjo vsled nemarnosti voditeljev. Da pn eksistira «misel zanjo, se jasno vidi i? potrebe po okrnsilvi domov. Tretji stan. ki ji umetnost pri velikih narodih vzdrževal in forsiral in jo še danes goji je aristokracija, kj pa je v našem narodu nepoznana. Poglavje zase tvori vprašanje naših hrn-mov umetnosti po deželi, naših eerkvn. Tu jc nastala _ hrezprimerna. svojevoljna senilnost in je skrajni čas. dn se ustvari edino kompetentnn in opolnomočenn komisija mlajših, sodobno usmerjenih izvedencev, ki na i energično obračuna s cirkuško nnvlako božjih hramov. Mesto inozemskih in tudi domačih šušmarjev lahko zaposli vse domače umetnike, ki bi bili za to pr>«obni in bi s tem koristili umetnikom, cerkvi in ljudski vzgoji Tone Kreij. ШШШ Г ~ J r ■ > —m ^m — — * » ■ —« ^ ^ 01 flir Otok Hvar Otok Hvar ne nazivajo zastonj »Jugoslovanska Madeira«. Ta smaragdn i otok jo poleti krasno kopališče, jeseni in pozimi pa najprijetnejše prezimovališče, polno naravnih in klimatskih lepot, ki pa skriva v sebi še mnogo drugih dragocenih zgodovinskih in umetnostnih znamenitosti. Mesto Hvar leži ob obali otoka, ob z gradom zavarovanem ustju luke, v katero dan za dnem prihajajo ladje iz vseh dalmatinskih pristanišč. Grad nad luko, blesteč v živih, ognjenih barvah v vseh letnih časih, varuje mesto in luko, v vznožju ob obali pa rasto po nizkih holraih oljke, pomaranče, limone, smokve, agave in kaktusi ter cvete dvakrat na leto — poetično in bohotno — rožmarin. Nebo je vedno čisto, tudi ob redkih in kratkih zimskih dneh, ko na morju divja burja. Nad otokom venomer bleščeče podrhtava ultramarin ne- Na drugi strani mesta, tudi ob obali, se razprostira krasno morsko kopališče, ki ga obkrožajo stari gradovi, kar nudi očem prekrasno sliko. V središču mesta je slovito benečansko gledališče, izredno dobro ohranjeno, v katerem so se igrale najznamenitejše klasične komedije in drame in ki še danes služi temu namenu. To krasno gledališče brez galerije in z ložami v parterju, je morda edini preostali primer aristokratskih bene-čanskih gledališč. Mesto Hvar je sedež okraja in ima 3500 prebivalcev. Ima lastno električno centralo in vodovod. V klimatskem oziru otok Hvar ne zaostaja za Atenami in Neapljem. Sneži na otoku nikoli. Tem- ba in vode; oblaki so nad tem izbranim kotičkom zemlje nekaj docela neznanega. Narava je otoku podarila vse, od flore do sijaja bakrenih pečin pod gradom. V zraku vedno les-keče blagi sen, enako sredi julija, ko je morje kot razlito olje, kot v decembrskih nočeh, v katerih nalahno prepevajo južni vetriči v gostih lo-vorjevih grmih. Hvar je otok miru in sna, kakor da je kje daleč v Mclanezijskem arhipelu. Njegove terase, baročne benečanske hiše, oljčni nasadi in vrtovi vedno zelenih limon nudijo najlepše zadovoljstvo, kar ga more človek najti v naročju narave. V umetnostnem in zgodovinskem oziru je Hvar silno znamenito mesto. V frančiškanskem samostanu se nahaja mnogo znamenitih slik starejših mojstrov, od katerih je najdragocenejša Roselijeva »Večerna tajna«. Samostan s cerkvijo in predmeti velike umetniške vrednosti spada med najznamenitejše stare spomenike v državi. To hvarsko galerijo pa bogatijo enako tudi izredni eksemplari slikarskih del Palme, Basana, Santa Crocea, Uber-tija, Varotarca in drugih. Frančiškanski samostan s cerkvijo leži nekoliko dalje od luke, vendar še ob obali. Ciprese, ki rasto okrog njegovih zidov, so podobne ogromnim krilom galebovim. eratura stopnjema variira z ozirom na letni čas. januarju znaša 10.6, v februarju 11.2, v marcu 12, v aprilu 14.3, v maju 18.3, v juniju 22.3, v inarcu 12, v aprilu 14.3, v maju 18.3, v juniju 22.3, v juliju 25.1, v avgustu 24, v septembru 21.7, v oktobru 18.1, v novembru 13.2, v decembru 9.7 stopinj Celzija. To ugodno milo podnebje povzroča bujno vegetacijo; Hvar je bogat razkošja južne flore. Na njem uspeva vse subtropsko rastlinstvo. Znani so tudi hvarski vinogradi, v katerih trta zgodaj cvete; hvarski prošek je slovito vino. Po svojem milem podnebju in ostalem bogastvu je Hvar znan kot zdravilišče, v katerem je zlasti uspešno zdravljenje bolezni prebavil, bolezni srca, astme, jetike in kroničnih obistnih bolezni. Poleg tega je mesto zlasti ugodno za rekonvalescente. Tako obiskujejo Hvar poleti in pozimi turisti iz vsega sveta. Po pravici lahko rečemo, da je Hvar med številnimi dalmatinskimi otoki, posutimi po jugoslovanskem Jadranu, liki biserne školjke, edini svoje vrste. Je kot bajna božanska pesem, ki jo je zapela narava človeštvu kot največje čudo. Velik zdraviliški salon, hoteli s prvorazrednim komfortom, marmorna kopališča, bližnji senčni gozdovi cipres in obmorskih borovcev, vse to nudi obiskovalcu nenadkriljivo udobnost in prijetnost. Naša morska kopališča DUBROVNIK mesto večne pomladi, brezprimeme harmonije, srednjeveške arhitekture in narave pod toplim južnim nebom. Rože cveto vse leto, zavarovane od hladnih vetrov, središče jugoslovanskega turizma. GRAND HOTEL IMPERIAL, prvi na rivieri, evropski komfort, cene zmerne, prosp. na zahtevo. HOTEL EXCELSIOR — PENSION VILA ARGENTINA nad morjem proti Lokrumu. Ima lastno plažo, pension po Din 90.—. HOTEL «DE LA VILLE«, popolen komfort, lepe sobe, ves pension od Din 80.— dalje. PARK-HOTEL GRADAC na najlepšem mestu, pension a la carte v sezoni od Din 80— dalje. KAVARNA DUBRAVKA-PILE je zbirališče publike ter ima terase z razgledom na morje. ^ W ^ ** ^ "Ц"" NA DALMATINSKO OBALO POTUJETE Z LEPIMI LUKSUZNIMI PARNIKI DUBROVNIŠKE PARNE PLOVBE — — — — — — — — PENSION »M1RAMARE« tik ob morju, lastna plaža, pension po Din 75.—, po pogodbi pavšalno. PENSION »VIKTORIA« na lepem mestu, lepe sobe, prijetno bivališče ob zmernih cenah. HOTEL »ADRIA« na Lapadu, blizu kopališča in parka, zmerne cene, srbska in francoska kuhinja, pri »Čiki Slavku«. ALI POTUJETE V DUBROVNIK? Potem se nastanite v HOTELU BREG. HOTEL ZAGREB — DUBROVNIK II, novozgrajen, blizu kopališča, s tekočo vodo. Zmerne cene. PENSION KLOTILDE — DUBROVNIK II, pri pristanišču, ccne zelo zmerne, dobra hrana. NARODNA ŽENSKA ZADRUGA, stalna razstava narodnih vezenin iz vseh krajev Jugoslavije. HOTEL-PENSION »GLAVOVIO« na otoku Lopudu nudi prijetno bivališče, zmerne cene, dobro hrano. PENSION »SUPETAR« — SREBRENO, poleg Dubrovnika, plaža, park palm, pension Din 65.—. HOTEL PENSION »KALAMOTA« no Koločepu, 25 minut od Dubrovnika, z divno plažo, ccnc Din 60— do 75.—. PENSION »SREBRENO«, poleg Dubrovnika, brezplačno kopališče, diven park, odlična kuhinja, pension Din 65.—. K U P A R I pri Dubrovniku, priznano najlepše kopališče na jugosJ Jadranu za odrasle in otroke. GRAND IIOTEL KUPARI, lastnik kopališča in največji hotel na Jadranu. Sobe žc za Din 15— Parki — koncerti — sport. HERCEG-NOVI je na pragu Boke, zavarovan od vetrov, drevoredi cipres, palm in oljk, vedno dovolj s>olnca in toplote. PARK-HOTEL »BOKA«, steklena dvorana z razgledom na morje, park. Lastno kopališče, pension Din 80__do 100— SPLIT Slovite starine iz rimske dobe, muzeji starodavnih spomenikov, pestra folklora. — Izleti po kopnem do Trogira, Kliškega grada, Omiša in vo-dopadov Cetine, po morju pa na otoke Šolto, Brač, Hvar, Korčulo, Vis in do čarobne Modre votline na Biševu. HOTEL CENTRAL IN BAČVICE, odprt od aprila. Pension Din 80.— do 100.— na dan, vštevši vse takse. Menu Din 12.—, 14.—, 18.— in 22— HOTEL BELVEDERE, vodilna hiša, velika kavarna, ob morju, elegantne sobe. HOTEL SLAVIJA in PENSION SUPETAR, shajališče domače in tuje odlične družbe. HOTEL »SAVA«, dom meščanske udobnosti, izvrstna kuhinja, snažne sobe, nizke cene. HOTEL »SALONA«, najcenejši, zajamčeno snažen, v centru s 40 sobami, cene sob od Din 20.— do Din 80.—, pension od 60,— do 80—- Din. HOTEL NA PLAŽI, meščanski hotel na morju. Na zahtevo pošlje prospekt. HOTEL-PENSION »RIVIERA«, Kaštet Stari ob morju, odlična kuhinja, konc. in ples. prireditve. PENSION VIDOŠEVIO V BOLU. Peščena plaža, milo podnebje. Popolen pension s taksami in postrežbo Din 50.—. K O T O R Prehodna točka izleta preko lovčenskih ser-: pentin na Cetinjc, Podgorico in do Skaderskega ' jezera, črnogorsko primorje z edinstvenimi plaža-j mi do Budve in Ulcinja. HOTEL »SLAVIJA«, na najlepšem mestu, z modernim komfortom. Š I B E N I K Slapovi Krke. Katedrala. Belvedcrc. Šubiče-vac. Krasen borov gozd. Veličasten pogled na otoke in morje. Kopališče Jadrija. HVAR Jugoslovanska Madeira, za zdravje najugodnejše pomladansko letovišče, lc redkokdaj dež, prijetni izprehodi skozi najbujnejšo vegetacijo, zdraviliški salon, mrainornalo morsko kopališče. HOTEL »KOVAČIČ« nn idealnem solnčncm kraju blizu kopališča. Cene najzmernejše. HOTEL »OBERLAND« tik ob morju, najbližje kopališče, odlična domača in tuja kuhinja. Zmerne cene. HOTEL JADRAN NA JELŠI ob obali in kopališču, 40 lepo urejenih sob, pension poceni. B A K A R Morsko i" klimaličnn kopališče na kraiu dolgega zidiva, prijetno starodavno mestece, direktna železniška zveza, posetniki imajo pri povratku 50, odnosno 75% popusta. Vso informacije daje brezplačno Društvo za tujski promet, Bakar, HOTEL »JADRAN«, koncerti, dancing, sport, ves pension od Din 50.— dalje, po želji se pošljejo prospekti. CRIKVENICA Vodilno morsko kopališče in klimatično zdravilišče na Gornjem Jadranu. Letni poset 14.000 gostov. 30 hotelov in pensionov. Zahtevajte prospekte od Zdraviliškega poverjeništva. HOTEL »MIRAMAR«, najmodernejše urejen, odlična kuhinja, prekrasen park, lastno kopališče. K R K otok v neposredni bližini Sušaka, ki je poln prijetnih letovišč. Glavno mesto Krk je starodavno in 3 ure od Sušaka. HOTEL »JUGOSLAVIJA«, od Din 48— do 54.—. HOTEL »KRK <, od Din 46— do 56— RESTAVRACIJA »LJUBLJANA«, od Din 48—54. RESTAVRACIJE »NA OBALI , »RIBARA , »VE-LEBIT«, »JADRAN«, od Din 40,— do 46.—. Domača hrana Din 22.—. Kopališči »Dragica« in »Jadran« po Din 1.—. Ob parku Narodna kavarna. Cene pensiona s stanovanjem in takso. HOTEL FRANKOPAN - ALEKSANDROVO, povsem nov, v bližini kopališča, popolen pension s taksami 60.— Din na dan. RESTAVRACIJA IN KAVARNA M. ORLIĆ — ALEKSANDROVO, vrt, terasa, popolen pension Din 50—, državni uradniki 10% popusta. HOTEL GRANDIĆ - BASKA. Popolna oskrba do Din 75— dnevno. Koncerti in plesi. — Prospekti. HOTEL SLAVIJA — MALINSKA, lepe sobe, prvovrstna oskrba, prijetno kopališče, nizke ,cne. HOTEL ZAGREB, MALINSKA, sodoben komfort, izborna hrana, zmerne ccne, blizu kopališča. I HOTEL PRAGA — MALINSKA pri pristanišču, ob kopališču, popolen pension s taksami od Di n 60.— do 65.—. Pošlje prospekte. O M I š A L J na otoku Krlcu, 45 minut parobrodne vožnje od Sušaka. V mestu so naslednji hoteli: UČKA, PILAR, SLAVIJA in BISERKA. Informacije dajejo poverjeništvo kopališča in hoteli. HO i EL PENSION VILA BISERKA, lastno morsko kopališče pred hišo, tako, da moreš iz sobe naravnost na morje. Zdravilna kopališča KOPALIŠČE 1LIDŽE pri Sarajevu, znani žvcplcni vrelec, temperatura 57.5" C. Kopališče je znamenito zaradi prvovrstnih hotelov in parkov. Zveza z lokalnim vlakom iz Sarajeva. Prospekte pošilja uprava kopališča. KOPALIŠČE SLATINA alkalično-muriatični vrelec s temperaturo 42 stopinj in s hladnim vrelcem kisle vode. Odlična kisla voda za pijačo. V dobi sezone je dnevno avtobusna zveza z Banjo Luko (17 km). Lep park in hotel. Zdravi se revmatizem sklepov in mišic, protin, ženske bolezni, eksudati ter bolezni želodca in črevesja. VARAŽDINSKE TOPLICE žvepleni radioaktivni vrelec, toplota 90" C. Zdravi kronični revmatizem, škrofulozo, trganje po kosteh. Izven sezone znaten popust. Popolen pension z eno žvepleno kopeljo dnevno 50— do 80. Din. Zdravniški honorar posebej. VRANJSKA BANJA sprejema tudi izven sezone na zdravljenje revma-tizma in protina. Vse udobnosti nudi Državni hotel, ki je v istem poslopju, kjer so tudi kopališča. Centralna kurjava v kopališču in v vsej zgradbi. V sobah topla in hladna voda. Ves pension v Državnem hotelu stane od 50.— do 60.— Din dnevno. VRUČ1CA PRI TESLIĆU mnogoštevilni topli in hladni vrelci, temperatura tople vode 29.5" C. Voda je radioaktivna, mu-riatična ter je kopališče podobno Neuheimu. Indikacije: obolenja srca in krvnih teles, jeter, živcev, prezgodnje staranje, nepravilnosti hormonov zaradi raka, kožne bolezni, malarija. Zdravljenje se vrši s kopanjem v kadi in v skupnem bazenu, s pitjem zdravilne vode, dietno hrano, masažo, ront-genom itd. Kopališče Vručica je 3 km daleč od industrijskega kraja Teslič v divji dolini Usore, obdano s planinami, brez prahu in megle, 230 m nad morjem. DVA NOVA HOTELA s 150 sobami in 250 posteljami. Avtobusi pričakujejo goste na železniških postajah Teslič in Doboj. Vse informacije daje Uprava kopališča Vručice pri Tesliću. D A R U V A R zdravi: revmatizem, ženske bolezni, protin, malokrvnost, nevrastenijo. Izven glavne sezone daje pri 20 dnevnem letovanju uradnikom in njihovim družinam stanovanje, hrano, kopeli in zdravniški pregled za pavšalirano ccno 1200.— Din, ostalim ko- pališkim gostom za 1350 Din. Prospekte pošlje: Uprava kopališča. KRAPINSKE TOPLICE zdravijo protin, revmo, ženske bolezni itd. Dnevni stroški od Din 50 naprej. L I P I K radioaktivni jodni vrelec 46" C zdra/i protin, sklerozo, revmatizem, sladkorne, črevesne, ledvične in ženske bolezni. Zdravi se s pitjem zdravilne vode in kopanjem. NIŠKA BANJA Radioaktivna homeoterma, značaj alkalnih voda, temperatura toplega glavnega vrelca je med 34 in 38 stopinj. Mlačni radioaktivni vrelci s pitno ■ vodo. Zdravi se z inhalacijo, kopanjem in pitjem I vode. Indikacije: vse živčne bolezni, bolečine v I sklepih, kosteh in mišicah, obolenja notranjih organov srca in krvnih teles, jeter, ledvic, sluznic, žlez in kože. Visoki pritisk hipertenzije se uspešno zmanjšuje Kopališče razpolaga s prvovrstnim hotelom s 60 sobami in s tremi manjšimi hoteli. Prekrasen park z rednimi dnevnimi koncerti. Kopališče leži na glavni progi Belgrad—Niš—Carigrad in ima svojo železniško postajo. Z niške postaje prihaja vsakih 15 minut tramvaj naravnost v središče kopališča. Vozovi in avtomobili na razpolago. — Državni uradniki in uslužbenci imajo izven glavne sezone 50% popusta. ROGAŠKA SLATINA 1. Eno najuglednejših zdravilišč za zdrav-njenje prebavnih organov; 2. reprezentant alkalično-saliničnih in zemeljskih vrelcev z izviri Tcmpel«, »Stiria« in »Donat«; 3. priljubljeno letovišče. Sezona: maj — ok*tf-ber, predsezona 1. maj — 15. junij. V pred- in posezoni znatni popusti. Uradniki uživajo še posebne ugodnosti. V glavni sezoni sestanki mednarodne letoviške publike, razna razvedrila, sport itd. 14 zdraviliških hotelov pod lastno upravo z izbrano kuhinjo v središču zdravilišča. — Slovita dietna kuhinja za diabetike »Nova Svica-rija«, kopališča, hidro-mehano-clektro-terapija in specialna medicinska in terapevtična sredstva. Šest zdravnikov specijalistov. Medicinsko-kemijski laboratorij in druga pomožna sredstva moderne bal-neoterapijc. HOTEL »OBČINSKI DOM« s 35 sobami. Novo po-slopje z lepim vrtom in gozdom. Telefon v hiši. HOTEL »OZOM«, novozgrajen in moderno urejen, 40 sob, lift, tekoča voda, slovita kuhinja. Turistični centri BLED Najidealnejše letovišče. Središče športa. Se-stajališče odlične tuje in domače publike. Popolnoma zavarovan od vetrov, na višini 510 m nad morjem. Zaradi relativno majhne oddaljenosti od morja zelo prijetne klimatične razmere. Izhodišče vseh izletov in alpskih tur. Blejsko jezero nudi najlepše drsališče, pozimi je vedno dovolj snega in solnca v romantičnem okviru slovenskih Alp in zgodovinskih krajev. Bled razpolaga s hoteli, ki zadovoljujejo vsakega posetnika. Idealen kraj za počitek in okrevanje. GRAND HOTEL TOPLICE, najmodernejši hotel države, najugodnejše pavšalne cene: 10 dni Din 900 do 1000.—, 14 dni Din 1232__do 1372— za sobo z balk., odlično hrano, postrežbo in takse. PARK-HOTEL, prvovrsten, 300 postelj, 720 kabin za kopanje, izborna hrana, pension od 60.— Din dalje. Zahtevajte prospekte! HOTEL-PENSION STARKL ob jezeru. Pension Din 65.—, brez zdravil, takse. KRANJ s prekrasno lego na levem bregu Save med Karavankami in Kamn. planinami. Prijetno letovišče. HOTEL »JELEN«, popolnoma renoviran, tekoča voda, 50 postelj, pension od Din 38— do 45.— dnevno. Odlična hrana. MOJSTRANA Na vhodu v alpsko dolino Vrata. Priljubljen počitniški kraj. Izhodišče za izlete na Triglav. HOTEL »TRIGLAV« ima 70 postelj, pension Din 40 do 65, v predsezoni Din 35 do 50 dnevno. PENSION IN RESTAVRACIJA ŠMERC, v pred-in posezoni Din 40.—, v juliju in avgustu od Din 50__do 55— dnevno. LJUBLJANA V srcu slovenskih Alp. Sloviti ljubljanski grad iz 15. stoletja. Množica zgodovinskih spomenikov. Baročne in renesančne cerkve, prekrasen park Tivoli. Izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, zlasti JADRANSKA PLOVIDBA D. D., SUŠAK, vrši redno parobrodno službo s 47 progami v vse smeri po Jadranskem morju. ★ TURISTIČNA POTOVANJA 10—12 dni v Dalmacijo in Grčijo (polnina, hrana in postelja Din 1900—3000); 6 dni v Dalmacijo (potnina, hrana in postelja Din 1000—1600). ★ Prospekte in navodila daje Jadranska plovid-ba d. d. na Sušaku, »Putnik« v Belgradu in vsa zastopstva, agencije Wagons-Lits, Cook in druge važnejše potniške pisarne. pozimi. Ljubljana je v vsakem pogledu prijetna pozimi, ker nudi dosti razvedril, poleti pa ni nikdar preveč vroče, ker daje bližina Alp in voda vse pogoje prijetnega letovišča. HOTEL M1KLIČ nasproti železn. postaje, popolnoma nov, tekoča voda, najmodernejša kavarna. POHORSKI DOM pri Mariboru, 1030 m nad morjem, najudobnejše planinsko letovišče. Uprava: Maribor, Frančiškanska ulica 8. ZAGREB Gospodarsko in kulturno središče, drugo mesto države. DoČim je spodnji del mesta popolnoma moderen s palačami nalik drugim evropskim velikim mestom, je gornji del mesta poln zgodovinskih stavb in spomenikov. Gradovi, cerkve, muzeji, gledališča, prekrasni parki, galerije slik, veliki trgi, zoološki vrt v Maksimiru, športna igrišča. HOTEL ESPLANADE pri glavnem kolodvoru. HOTEL MIL1NOV, Jelačičev trg. HOTEL PALACE, Strossmayerjev trg. HOTEL IMPERIAL, Frankopanova 8. HOTEL TRI GAVRANA, Jurišičeva 8. GRAND HOTEL, Ilica 6. HOTEL CENTRAL, nasproti glavnega kolodvora. RESTAVRACIJA in HOTEL »LOVAĆKI ROG« Ilica 14. PLITVIČKA JEZERA Fenomen narave brez primere: 16 jezer s stotinami vodopadov sc izliva eno v drugo brez pre-stanka skozi planine, pokrite z gozdovi. Gorski Kotar, v katerem so Plitvice, jc poin nepričakovanih zanimivosti za turiste in za vse one, ki si žele svežega zraka in oddiha. Direktna avtobusna zveza z Zagrebom. HOTEL LABUDOVAC je vila, v kateri se lahko vsakdo prijetno okrepča in spočije. BANJA LUKA Središče turizma Vrbaskc banovine. Mesto bujne flore. Mnogo orientalskih stavb. Džamija Herhadi-ja jc iz 17. stoletja. Popoln orientalski značaj, Bonski dvori so središče, okrog katerega se intenziv no razvija evropski del mesta. Muzej, gledališče, bioskopi, izleti v Gornji Šeher, vrelec žveplenc zdravilne vode. Avtobusne proge na morje, v Jajce, Bosansko Dubico, Dervenlo, Teslič, Doboj, Pc-trovac, Bos. Gradiško. Mestni avtobusni promet. Veličastna jc pot od Banjaluke do Jajca skozi sotesko Tijesno in mnogoštevilne predore, ob Bočen in ostankih srednjeveških zgradb. JAJCE Zanimiva prirodna lega na jajčastem bregu ob vodopadu Plivc v Vrbas z višine 26 metrov. Mnogoštevilni zgodovinski ostanki pričajo o burni Nadaljevanje na 18. strani spodaj. ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Nas domači zdravnik I. J. K. O kolesarskem športu želite »daljšega članku« od mene? Kako se držite na kolesu iu kako ravnajte, da ne dobite srčne napake ali kakšne druge bolezni? Zadeva je enostavna, poleg pameti, ki jo imej in rabi vsakdo pri vsakem početju, ee držite tega zdravstvenega vodila: Dokler sta na kolesu, dihajte z zaprtimi usti samo skozi nos! Kadar to ne gre, |hi s kolesa dol! Drugih pet vprašanj, večinoma ne-čimurnega značaju, pride na vrsto v prihodnjih številkah drugo za drugim! I. G. Lj. Bradavice na roki pustite zdaj v miru. Ko požene mleček, riamažite si jih vsak dan v svežim mlečnim sokom te rastline. Poročajte po šesttedenski rabi. M. C. Š. Glavobol [X) porodu, ki se menjava z močnim srbenjem in ki ga spremlja na-daljšnjte in otežujte s korakanjem navzgor, vam ne more nič škoditi, pač pa mnogo koristiti. Vsak ud se s pametno rabo okrepi, in če je bil bolan, popravi. Delo je, ki ozdravijo! Ista. Radi trebušnih motenj je nemogoč vsak nasvet brez točnih navedb in neposredne preiskave. Morda so vse težave v vzročni zvezi z nezadostnim gibanjem. šifra Seli. G. Skrivačem — nič! Meta J Mršavost — vi ji pravite vitkost. reklo bi se ji tudi slokost aii |н> domače kimir-nost — vas vznemirja, dva zdravnika sta ugotovila po|>olno zdravje, a tistih !» kg, ki jih nedostaje do pravšne težine, noče biti nazaj navzlic ugodnim okoliščinam in celo arzenu. Če je zdravje sicer v redu, redi človeka, kukor pravijo bližnji sosedje na severu, še najbolj dobra. t. j. mirna čud. Svetujem vam, du pustite zadevo popolnoma v nemar, najlažje sc 1 popravite, če se ne silite v nobeni zadevi, jejte, kur jedo vaše manj vitke vrstnice, a prav počasi; gibljite se dovolj, а ne pretirano na prostem, počivat hodite zgodaj, da se vsako noč dobro prespite. Živite tudi drugače, kar sc da po prirodi. ki je dobra in darežljiva mati svojim vernim otrokom, u neizprosna sodnica in muščevalka onim, ki se ji izneverijo. — Tiste tri zobne korenine p" kar hitro ven, zobnemu zdravniku se gotovo posreči, da jih brez posebne umetnije odstrani brez znatnih bolečin zn vas! F. G. K. Nahod, ki se vam pojavlja o vsaki najmanjši izpremembi topline, je sitnost, ki se da odpraviti z doslednim utrjevanjem po načrtu. Poprej si dajte nos pregledati, če ni v njem kaj, kar vzdržuje stalno razdražljivost nosne sluznice. Če je nos sam |к> sebi v redu, in je nahod izraz splošne živčno-krvne koleba-vosti, potem je splošno utrjevanje umeetno in lx> uspešeno. Začnite — pri nogah! Neverjetna je vez nosa z nogami; kdor iinu noge tople, se ga loteva nahod bolj izjemno. Noge se najbolje segrejejo s hojo, zato hodite več. Napravite si vsak dan poliv na noge, ali kar stopite v vodo. izprva za trenutek, kasneje za več čo gričevju številne majhne vin iča rije med mogočnjaki belih zidanic in cerkvic. Srce se zasmeje in duša se opaja pri pogledu nad toliko naravno krasoto vinskih goric, katerih najžlahtnejši sotem mora po teli krajih vladati revščina in se bo ta držala tako vse dotlej, dokler se sedanji sistem tolike socialne in gospodurske razlike ne izpremeni tako, da bodo tudi viničarske družine deležne svojega in pravičnega deleža na dobičku in s tem tudi solastništva nud zemljo, katero obdelujejo. Viničareki stnn je zdrav, skromen in najbolj trden delavski rod. Najslabše se godi vini-čarjem v dobi, ko so otroci še majhni ali če sami dožive visoko starost. Viničarjev z. majhnimi in številnimi otroki se vinogradniki radi otepajo. Mlajši viničurji so |н> najslabših službah. Pomagati si more, ko dorastejo mlade delovne moči, tedaj pa ga |>ovsod radi sprejmejo. Pov-darjajo večkrat, da niso viničarjn najeli zato, da bi mu otroke oskrbovali, marveč znlo, da bo viničar delal v vinogradu. Nič preveč ne bo tukaj omeniti, da je ravno mati viničur.ka. od vseh mater največja trpinka. Za starost tudi ni za viničorja preskrbljeno nič več, kakor pravica hla|>ea Jerneja. Zaposlitev viničarjev je v splošnem sezonska in traja kvečjemu le v najboljšem slučaju samo pet do šest mesecev v letu. Plača je denarna in naturulna. Denarna plača je naravnost ničnostna in znaša v najboljšem, toda silno redkem slučaju 10—12 Din dnevno in to še pri viničnrjevi hrani. Največja je denarna plača po 8, 6. 5 in tudi 4 in 3 dinarje dnevuo. V tem oziru so precej vsi delodajalci Krnni su. Ako bi bil zaslužek pravičen, bi od vsakdanjih potreb ostalo tudi nekaj za izobrazijo, za knjige in ča- ! sopise, bilo bi sredstev za stanovsko organiza- | cijo, zu lastno zadružništvo in vzrastla bi delavska kultura in tako bi viuičarji res mogli komu čez glavo zrasti, postali bi enakopravni in neodvisni. Debele knjige bi se mogle spisati o obupnem gospodarskem in socialnem položaju viničarskega stunu. Najjasnejša slika teli razmer se mi nudi ob številnih razpravah viničarskih komisij, ki so za medsebojne službene spore določene [Ki sedanjem viniča rekom redu in ki se vrše |к> občinskih uradih, lam se čujejo najbolj gorostasne krivice iu olxlolzitve na naslov viničarjn kateri bi po zuhtevi takih gospodarjev moral biti svetniško čist vsakega prestopka, vinogradnik in njegovi ljudje, ti pa bi mogli z vi niču r jem vse uganjati. Gospod urednik! Vaši želji, naj za velikonočno številko »Slovencu« napišem nekaj o vi-ničarjih, sem približno ugodil. Problem o pravnem, moralnem in gospodarskem položaju viničarjev je tako pester in ogromen, dn se v tako skromnem članku sploh opisati ne da. Vem, da me s toni čokujo spet spotike, kakor takrat, ko sem napisal članek »Vinica rji k treznost nem u kongresu«, da bo taka pisarijo spet marsikomu neprijetna. Mnogoletnega boritelja za viničar-ski stan, pa me to ne straši. Dunes je povsod tako: kdor pove ali zapiše resnico, pred vsem ako brani delovnega človeka in njegovo najpri-mitivnejšo pravico, takega radi obsodijo za eks-tremista, nevarnega javnemu redu. katerega bi najbrž ne predstavljale ravno množice ljudstva. Naš viničar se polagoma dviga ter si po svoji strokovni organizaciji tako iltira pot v boljše življenje. Tako se viničarji pred vsem veselimo praznikov Velike noči, vstajenja Gospodovega, ker vemo in se liorimo, da bo vstal tudi za ubogega in izžetnanega delavca, da Iki vstal in prišel delit pravico ter učit ljubezni, kar so mogi drugi danes že reducirali na siimo »usmiljenje«. Gospod bo prišel in bo moral ostati povsod v gos|xxlarskom in družabnem življenju človeštva, ako naj vsega ne uniči neizbežna propast. Peter Rozman. brane komaj prižgane sveče, Če si se le za pol ure i odstranil od groba. Letos so si ljudje ob povratku ! pomladi zopet preuredili grobove in nasadili cvetke. | Minulega tedna pa je že bilo na raznih grobovih j pokradenih čez 20 mačeh ter več raznih drugih le- ! pih cvetlic in vrtnic. Z nekega groba je zginil celo i majhen porcelanast Križani, pripraven, da se na- ; bije na lesen križec in ugodno proda. Dogaja se , tudi, zlasti v poletnem času, ko so cvetlice v naj- j lepšem cvetju in življenju, da prilomasti v nočni j uri hudobnež in jih potrga, pn vedno samo najlepše, j slabih ne mara. Gotovo je, da prihaja na pokopališče krast nekdo, ki tam ukradene stvari vnovčuje, kajti, kdo bi vendar jemal za svojo zabavo ali okras i kaj s pokopališča, pred katerim ima vsak količkaj ; čustven človek spoštovanje in obzirnost. Istotako je j gotovo, da opravlja ta posel ponoči, kajti čez dan je ! vsako uro kak človek na pokopališču; če drugega j ne, je ona dobra, postrežljiva in pridna žena, ki J brezplačno, iz zgolj ljubezni oskrbuje pota in za- ' puščene grobove na našem pokopališču, kateri gre v tem oziru v marsičem javna zahvala. Oj, ta prah! Nešteti avtomobili, motorji in vo- j zovi, ki drvijo vsako uro mimo nas po Tržaški cesti, vzdigujejo ogromne oblake prahu, ki ga ves dan ni konca ne kraja. Stanovalci hiš ob tej cesti so prisiljeni imeti svoja stanovanja ves dan zaprta, ker bi se jim sicer nagromadila debela plast cestnega prahu po stanovanju. Zato je nujno potrebno, da se začne škropiti Tržaška cesta že sedaj. Novo življensko moč in zdravje Teto snrejuma ■Planinka da moremo namreč sedanjo krizo premagati samo z novimi krediti. Nove kredite že — ali preje je treba izpolniti celo vrsto pogojev: svet se mora preje odpovedati vsaj deloma avtarkičnemu načelu, valute morajo biti znova stabilizirane, javni proračuni se morajo konsolidirati in prilagoditi sedanjemu gospodarskemu stanju, gospodarska zakonodaja pa temeljito revidirati, narodna in svetovna politika morata svet osvoboditi strahu pred novimi vojnami in vrniti ljudem zaupanje v miren gospodarski razvoj. Dokler tega ni, tudi novi krediti ne bodo mogli omiliti krize, pa tudi, če jih dobe gospodarsko najvažnejši sloji. Severna Amerika je zadnji 2 leti žrtvovala v ta namen precej miljard dolarjev, pa krize ni ustavila. Vprašanje novih kreditov v malem in v velikem jc torej mednarodnega značaja. Vsaka država zase ga rešiti ne more. Za Slovence je trenutno najvažnejša naloga, da z vso natančnostjo ugotovimo in preiščemo dosedanje napake v našem gospodarstvu, da jih odkrilo priznamo pred javnostjo in jo prepričamo, da se te napake ne bodo ponavljale. Samo na ta način bomo ljudi pripravili znova do zaupanja — ne pa z vzdihovanjem. Kdor se pa noče šolati na dosedanjih napakah, ampak išče samo nova pota, bo žel uspeh in doživel pohvalo — samo koristil bo bore malo. Sadjarji, aH sle pripravljeni? Tâkegale bo najmanj ena tretjina vsega sadnega pridelka, ako ne bomo takoj sedaj začeli boja s škr- lupom in zavijačem. Na kaj neki? — Na boj z dvema najhujšima zajedavcema našega sadja. To sta Skrlvp in zavijač. Prvi povzroča na jabolkili in na hruškah kraste, drugi pa črvivost. Ako ju ne bomo vzeli na muho takoj sedaj, še preden bodo jablane vzcvele, nc bo lepih, zdravih in okusnih jabolk in hrušk. Ker sc pojavljata oba skoro hkrati, se jima tudi obenem lahko postavimo v bran. Orožje, s katerim ju bomo premagali, je dobra škropilka ali pršilka. Najboljše so samodelue nahrhtne. Za obsežne sadovnjake ali za skupno rabo so pa prevozne škro-pilke. Municija je primerno škropivo. Izmed treh raznih, v to svrho pripravljenih, enako učinkovitih in po širnem svetu preizkušenih škropiv, si izberemo listo, ki je za razmere posameznika najbolj pripravno. V vinorodnih krajih, kjer so vajeni ravnanja z modro galico, kicr torej že blizu 50 let pripravljajo bakreno apnano brozgo, ondi bodo tudi za sadno drevje v boju s škrlupom uporabljali to sredstvo. Da bomo pa obenem zadeli tudi zavijača in razne druge objedače (gosenice, hrošče itd.), ki se ob istem času pojavijo na sadnem drevju, pri-denemo na 1C0 litrov 1—-l'A% bakreno-apnene brozge še 150 gramov kakega arzenikovega pripravka. V lo svrho je že mnogo let v rabi zelenilo urania, ki ga ima v zalogi, kakor vse druge take snovi, Kmetijska družba. Kjer pa niso vajeni ravnanja z bakreno-apneno brozgo, naj vzamejo pa za škropivo 2'A—3% žve-pleno-apneno brozgo, ki ji dodajo na 100 litrov 150 gramov apnenega arzeniata. Najpreprostejši sredstvi za temeljito obračuna-nje s škrlupom in zavijačem ste pa nosprasen in nosprasil, ki ste sicer v bistvu enaki, vendar pa je med obema ta razlika, da moramo dodati nos-prasenu pred uporabo na vsakih 100 litrov 1% raztopine 375 gramov živega, ali pa 750 gramov — % kilograma gašenega apna, nosprasitu pa ni treba dodajati ničesar. Odtehtano količino stresemo v vodo, dobro premešamo, malo počakamo, da se prašek raztopi, pa je škropivo gotovo. Zaradi tega pa je nosprasit nekoliko dražji nego nosprasen. Oba se uporabljata v %—1% raztopini, torej je treba vzeti na 100 litrov vode Ук—1 kg enega ali drugega. Eno ali drugo sredstvo za pripravo škropiva je treba imeti torej pripravljeno, da ga vzamemo v roke, ko je za to najugodnejši čas. In kedaj je ta čas? Ko sc sovražnik jame kazati, pa se še ni preveč razmnožil in je še nezavarovan. Naša sovražnika sta pa majhna, da jih niti ne vidimo. Zato se moramo pa pri zasledovanju ravnati brezpogojno po izkušnjah drugih, ki so po dolgoletnih poskusih našli pravi čas za učinkovit napad. Sedaj je popolnoma dognano in z dobrimi uspehi izpričano, da je treba sadno drevje — recimo vsaj naj-žlahtnejšc jablane, in vsaj tiste, Ici obetajo letos dober pridelek, z enim od omenjenih škropiv obdelati, to se pravi temeljito popršiti od vrha do tal, trikrat in siccr: prvič, ko se cvetno brstje začne odpirati, ko se torej pokažejo prvi zeleni lističi iz cvetnih listov; drugič takoj po cvetju, ko se namreč osuje cvetni venec; tretjič pa kake tri do štiri tedne pozneje, ko so plodovi kot droban oreh. Med cvetjem ne smemo nikdar škropiti. Prvo škropljenje je namenjeno posebno škrlu-pu, drugo in tretje pa predvsem zavijaču, obenem pa tudi škrlupu. Najvažnejše je drugo škropljenje. Kdor nikakor ne more škropiti vsetrikrat, naj škropi vsaj enkrat in sicer takoj po cvetju in če le mogoče, še enkrat 3—4 tedne pozneje. Uspeh škropljenja je zavisen najprej od škropiva, ki ga je treba pripraviti natančno po predpisu, zlasti pa od časa, ko škropimo. Navedenih terminov se je točno držati, če je le vreme ugodno. Uspešno škropljenje je možno le ob lepem, suhem in mirnem vremenu. Med dežjem in ob močnem vetru nikdar ne škropimo. Za prvo škropljenje je sedaj tale teden skrajni čas. V toplejših krajih bo pa bržkone že prepozno. Pripravite se torej vsaj za temeljito drugo škropljenje po cvetju. Vsa navedena škropiva so strupena in je treba z njimi prav previdno ravnati. Kolikor škropiva pripravimo, porabimo vse, ker se raztopine kmalu pokvarijo ali vsaj izgube prvotno učinkovitost. Slika 1.: V takemle razvoju morajo biti cvetni brsti ob prvem škropljenju. — Slika 2.: Takle je zarodek takoj po cvetju, ko odpade cvetni venec, časni lističi so pa zaviti še navzdol. Ob lem razvoju škropimo druflii. — Slika 3.: Zarodek 3—4 tedne pozneje. Cašni lističi so se dvignili in zaprli jamico, kjer so bili prašniki in pestiči. V tem Stadiju škropimo tretjič. Razstava „ZivaUce" Ljubljana, 14. aprila. Za velikonočne praznike je agilno društvo Živalca« priredilo na velesejmu razstavo kuncev, perutnine in drugih malih živali. Društvo »Živalca:-ima sedaj že okoli 700 članov. Ima več odsekov, v katerih dela okoli 50 odbornikov. V »Živalci' so združeni gotovo prav vsi gojitelji in ljubitelji kuncev in perutnine. Sedanja razstava je zelo bogata in nazorno kaže, kako je pri nas gojitev drobno živali že napredovala. Razstavljenih je okoli 200 kuncev, last 40 razstavljalcev. Perutnine je pa tudi nad 200 kosov v 13 skupinah, last 11 razstavljalcev. Perutnine je 31 kletk. Med kunci so same lepe izbrane pasme. Kunčja reja donaša gojitelju lep dobiček, ker dajejo kunci meso in kožuhovino. ki gre prav dobro v promet, nekatere pasme pa tudi dragoceno svileno volno. Prav tako se izplača tudi perutnina, ki donaša gojitelju dobiček iz mesa in jajc. Zastopane so med perutnino vse pasme od težkih orpingtonk, leghornk pa do naših štajerk. ki so prav pridne jajčarice. Med kunci je najtežji belgijski orjak g. Adolta Stresena. Ta kunec tehta 8.80 kg. Bogata je tudi izbira zanimivih golobjih pasem in druge perutnine. Občinstvu priporočamo obisk razstavo. Borza Dne 14. aprila 1933. Ta leden je devizni promet ljubljanske borze znašal 2.056 milij. Din v primeri s 1.98. 1.6, 1.5 in 1.87 milij. v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v šilingih. Les Iz inozemskih poročil posnemamo, da je kupila Francija od Avstrije mehkega lesa v vrednosti 10 milij. šil., kar pomeni za lesno industrijo ter izvoz lesa pomembno postavko. Les se bo dobavljal večinoma iz Koroške 1er Tirolske. Prodalo se je takozvano kvalitetno blago. Enako kvalitetno blago v najmanje enaki izdelavi in kakovosti se producira tudi pri nas in sicer na Gorenjskem in Štajerskem. Lee iz P o k 1 u k e ter sploh iz Blejske okolice je pa kvalitativno še boljši. Zelo veliko se je pisalo in govorilo pri nas o kontingentu lesa za Francijo. Na žalost pa Slovenija v teku več lel ni j bila skoro nič udeležena pri lem kontingentu. Ze-j leti je, da se tudi pri nas začno intenzivno in smo-treno iskati trgovske zveze osobito s prijateljskimi državami, kajti če nain Italija odvzame še ta mali ! dosedanji izvoz lesa, bomo v tej važni gospodarski panogi igrali edino še vlogo .spleudid isolation.. 7 m #f#am«4» svileno In volneno blago ЖјЛМ UUme najnovejših vzorcev in bar> 7/1 mnčlto moderne angleške, češke in domače kamgarne, Iresco itd. v ogromni izberi nudimo po znano solidnih cenah. Reklamne cene: Svila gladka v vseh barvah ... od Din 15 — Svila tiskana v vseh barvah . . od Din 18.— Volneno za obleke in plašče Din 28.— do 65.— Moški modni štoli .... Din 30.— do 52.— Moški modni kamgarni . . Din 114.— do 140.—• Močna tkanina za rjuhe Din 20, za kapne Din 28. Gradi za perilo in žimnice, šifoni itd., itd. Oglejte si naše izložbe — posetite nas NOVAK :: LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) Uredba o posredovalnem postopku Danes je izšla vest, da je ministrski svet spremenil uredbo o posredovalnem postopku, ki je stopila v veljavo 4. L 1933, s tem, da je čl. 12 te uredbe dobil drugo besedilo. Kratko rečeno je bila bistvena vsebina prejšnje uredbe ta, da so se izvršbe odgodile za 90 dni. V tem roku ni bilo mogoče dobiti na premoženju zavezanca nobene zastavne pravice, se mu ni smelo ničesar prodati, zavezanec sam pa ni mogel razpolagati z nepremičninami. V roku 90 dni je zavezancev posrednik poizkusil doseči z upniki poravnavo. Če medtem ni dosegel poravnave, je oživelo po preteku 90 dni prejšnje stanje in so se izvršbe nadaljevale z vsemi zakonskimi posledicami. Novela k tej uredbi spreminja staro uredbo v tem, da podaljšuje rok 90 dni na 6 mesecev, to je 180 dni. Ko je ta novela izšla, se nam zdi potrebno poudariti z objektivnega vidika naslednje: Vse gospodarske organizacije države, v prvi vrsti zbornice, pa tudi privatne organizacije gospodarskih interesentov so že prejšnjo uredbo z rokom 90 dni gladko in odločno odklonile. Značilno pri vsej stvari je dejstvo, da so uredbo odklonile ravno organizacije stanov in članov, katerim je namenjeno. Po tem soglasnem in organiziranem naskoku je gospodarski svet pričakoval, da bo uredba padla. Izšla pa je uredba, ki prejšnje ne ukinja, ampak nasprotno podaljšuje rok abnormalnega stanja 90 dni na 180 dni, to je na pol leta. V časih, v katerih živimo, pa pomeni pol leta dni dobo, ko podjetje, trgovina ali obrt lahko ta debet pri zavezancu enostavno odpiše. Zak aj? Zavezanec — v praksi — prodaja za-rubljene stvari naprej, razen nepremičnin. Upnikom ponudi tako majhno kvoto, da je ti ne morejo sprejeti. Zavezanca to nc zadene. Ko bo potekel rok 180 dni, bo dejal: Nimam nič več za vas, blagovolite predlagati proti meni otvoritev konkurza! Kaj pa je upniku s tem pomagano? Prav ničesar! Z objektivnega — gospodarskega stališča pa bodo posledice novega koraka naslednje: Današnje gospodarstvo je v bistvu kreditno gospodarstvo. Kredit se pa daje tistemu, do katerega ima dobavitelj zaupanje. Zaupanje v družbo in v redni promet je sploh živec gospodarskega delovanja. Kreditno zaupanje je bilo torej dvigniti, ne pa rušiti. S tem pa, da se je uredba o posredovalnem postopku še poostrila, to je, da se nenormalno stanje, ko so zakoni napram takemu zavezancu za gotovo dobo stavljeni izven veljave, pa je kreditna nit domačih in inozemskih dobaviteljev naravnost odrezana. Ne smemo pozabiti, da je organizacija inlor-macijske službe dobaviteljskega sveta izbomo izpeljana. Dobavitelj se pred dobavo točno informira o premoženjskem stanju kupca. Jasno je, da bo dobavo v posredovalnem postopku odklonil. Nadaljnja posledica bo tudi ta, da se bo v pridobitnem svetu razvilo kastovstvo, zlasti na račun malega, domačega življa. Ravno s tem postopkom bodo uničili same sebe tisti, ki se ga bodo poslužili. Prvi mah je ideja vabljiva. Pod zaščito! in skrbi so rešene. Ob koncu pa je bilanca porazna in morda res ne bo drugega izhoda kot kon-kurz. S tem bo izginilo veliko število srednjega pridobitnega domačega sloja, ki tako rado zagrabi za vejico ob obrežju, ne pomisli pa, da je to samo zadnja rešilna bilka pred potopom, če vse le na njo zida. ...reditno sposobni, močni, večinoma s tujim kapitalom delujoči gospodarski svet bo ostal tu v oligarhični pozi zmagovalca razmer. Kaj poreko k temu gospodarske zbornice? Poplave posredovanj bodo naraščale, kredit bo nadalje pešal. To je bilo že sedaj. — Čc pa ni temu tako, potem pa je gotovo, da bo življenje tako posredovanje izločilo s tistimi vred, ki se ga po-služijo, kot rane, ki jo je izrezati in izločiti. Dr. Č. Iz italijanskega kliringa. Znano je, da itali» jnnski kliring izkazuje za nas stalno pasivnost v znesku 15 do 20 milij. lir. Zato najbrže ni vzrok v pasivni bilanci z Italijo, ki je po najnovejših sta-tietičnih podatkih za januar in februar 1. Ï. še aktivna, pač pa v plačilih tranzitnega blaga. Zato je Narodna banka odredila, da se tranzitno blago ne sme več plačevati v kliringu. S tem so bili občutno prizadeti nekateri uvozniki, saj banka ni priznala tudi že izvršenih plačil pred objavo prepovedi plačila tranzitnega blaga v kliringu. Pravilno bi bilo, da bi saj dotlej položene zneske Narodna banka priznala, da ne bi nastali taiko nepotrebni stroški (za provizijo, izguba obresti itd.). Društvo dolžnikov, ki bo imelo namen ščititi skupne in posamezne interese svojih članov z intervencijami pri upnikih, v konkurznih, poravnalnih in posredovalnih postopanjih, pri raznih oblastih itd., se osnuje za našo banovino v najkrajšem času. Do ustanovnega občnega zbora društva, ki se bo vršil v kratkem v Ljubljani, naj se obračajo interesenti po informacije itd. na »Pripravljalni odbor za ustanovitev Društva dolžnikov dravske banovine« Ljubljana, poštni predal št. 215. Najideainejši izlet za Veliko noč na D led v kavarno .Kasino' Dnevno koncert PALACE HOTEL - Kaštel Star« Najmodernejša hiša na rivijeri. Neposredno na morju. - Veliki park z globoko senco. - Lastno kopališče in plaža." - Najbližje Splitu. hotel Labudovac • Plilvlfka jezero Jamč za prvovrsten odpočitek. - Zahtevajte prospekte od PUTNIKA ali hotelske direkcije. Stev. 88. Јвдогаокх, tm ML «prte net Stran 21. v vseh modnih barvali, gladka in vzorčasta, različne kukovosti, za obleko, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana o Ljubljana, 13. aprila. Predčasno smo poročali o velikih uspehih, ki Jih je dosegel dispanzer proti tuberkulozne lige v Ljubljani žo v prvem letu svojega obstoja. Sedaj je naipravil dispanzer tudi obračun za prvo četrtletje tega leta. Iz tega obračuna je razvidno, kako nujno potrebna je bila ustanovitev dispanzerja in kako njegove naloge 1er njegovo delo čim dalje bolj narašča. Poldrugo leto deluje že ta dispanzer v Ljubljani. V tem času je dispanzer pregledal okoli 3500 ljudi, kar kaže, kako zelo razvita je jetika, ta bolezen najširših množic. Med pregledane! je bila vsaj polovica šolskih otrok. Ljubljanski dispanzer hoče namreč sistematično izvajati kontrolo glede jetike nad šolskimi otroki. Pri strategiji vsega boja proti jetiki je kontrola otrok najvažnejša in je tudi ta boj najlažji, zakaj če se obvaruje mladina jetike, potem je tudi preprečeno razširjanje jetike v poznejših letih, ko ti otroci od rastejo. V zadnjih treh mesecih je protituberkulozni dispanzer v Ljubljani pregledal 723 oseb. Med temi je ugotovil v 275 primerih tuberkulozo. V 31 primerih jo ugotovil odprto tuberkulozo. Zaščitna sestra v dispanzerju je napravila 143 obiskov na domu pacijentov, zdravnik pa 4 obiske. V bolnišnice, hiralnice iu zdravilišča je dispanzer oddal 19 bolnikov. Dispanzer si jo nadel tudi nalogo, da revnim bolnikom pomaga tudi materijelno kolikor pač more, saj je znano, da je najboljše orožje proli jetiki kruh. Enemu bolniku je preskrbel primerno stanovanje, enemu stalno večerjo, z živili je podpiral 5 bolnikov, lizol za razkužitev je preskrbel 10 bolnikom, kruh je dajal stalno 12 bolnikom, mleko pa 27 bolnikom, po večini otrokom. Dispanzer je napravil skupno 329 rentgeno-loških pregledov. Ugotovil je 180 tuberkuloznih reakcij, v 48 primerih pa je bolnikom dal pneu, motoraks (umetno vbrizganje zraka v pljuča). Rentgenski aparat jo dal dispanzerju na razpolago OUZD. Ljubljanski dispanzer ima sedaj v evidenci 145 oseb, ki so bolne z odprto tuberkulozo in to samo v Ljubljani. V stalni socialno higijenski oskrbi pa ima dispanzer v Ljubljani 57 družin s približno 200 člani, to se pravi, da dispanzer natančno čuva nad zdravjem teh družin in zbira o njih ves zdravniški maierijal, ki bo še leta in leta važen in uporaben pri študiju vsega boja proti jetiki. Med šolskimi otroki je dispanzer ugotovil v Ljubljani 11 primerov odprte tuberkuloze. Talci proti ieiiki otroci seveda ne morejo obiskovati šole, ker so nevarni za svojo okolico, da je ne okužijo. Dispanzer sploh strogo kontrolira in pobija jetiko med šolarji. Po ljubljanskem zgledu se je meseca avgusta lanskega leta otvoril protituberkulozni dispanzer tudi v Trbovljah. Dispanzer je odprt vsako soboto in zdravnik rentgenološko pregleda tedaj vsakokrat po 20 otrok. Šolski zdravnik pa še posebej napravi tuberkulinsko preizkušnjo. (Pozitiven re. zultat te preizkušnje pove, ali je telo otroka že okuženo s tuberkuloznimi bacili. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi moral biti otrok bolan, ker ni potrebno, da bi tuberkulozni bacili že razvili svoje uničujoče delo. Izmed 100 otrok s pozitivno tuberkulinsko preizkušnjo pokaže rentgenološki pregled, da imajo povprečno 4 otroci odprto tuberkulozo in da so torej nevarni za okužitev okolice ter da zato no spadajo v šolo. Od avgusta meseca pa do sedaj je dispanzer v Trbovljah napravil že okoli 1500 preiskav in je doslej zasačil 80 primerov odprle tuberkuloze. Delo obeh dispanzerjev, ljubljanskega in trboveljskega, je ogromnega pomena. Prav za prav je šele delo teh dveh dispanzerjev pokazalo, kako strašen obseg je že zavzela pri nas najhujša morilka naših ljudi — jetika. Ogromno je število človeških življenj, ki jih uničuje jetika. Ogromna je škoda, ki jo povzroča narodu in to ne samo fizično. Omenjamo le za primer, da je v Ljubljani neki paoijent, ki že dalj časa leži. Po podatkih, ki jih je zbral dispanzer o njem, je ugotovljeno, da je ta pacijent veljal razne zdravstvene ustanove, karitativna društva in javne ustanove že okoli 120.000 Din. Pa to je samo en primer, ki vendar nazorno kaže, kako nujno potrebno je poostriti borbo proti jetiki т\е samo iz zdravstvenih razlogov, ne samo iz splošno narodnih in človeških momentov, temveč tudi iz gospodarskih ozirov. Zato pa je potrebno najožje sodelovanje dispanzerja predvsem s vsemi bolniškimi blagajnami, z vsemi, tudi zasebnimi zdravniki, z bolnišnicami, z vsemi humanitarnimi in dobrodelnimi organizacijami. V tem boju proli jetiki mori', sodelovati končno tudi ves narod in vsak posameznik. Omeniti moramo, da zahteva vsak primer odprte tuberkuloze vsaj dve leti zdravljenja. Pri tej priliki moramo tudi podčrtati lepo vzajemnost, ki vlada v boju proti jetiki med Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in med dispanzerjem. Okrožni urad gre dispanzerju v vsaki priliki zelo na roko. Pa tudi Polhovgradec sam nudi dosti zanimivosti. Farna cerkev hrani v stranskih oltarjih slike slavnega slikarja Aralentina Metzingerjn, veliki oltar, ves v zlatu, je delo slovite Facijeve dclavnice, ki je pred sto leti cvetela ravno v Polhovem gradcu. šc danes stoji na zgornjem koncu rdeče pobarvana hiša, kjer so nekoč izvrševali evojo umetniško delo stari Matej Fđ-cija s sinovoma Antonom in Gregorjem. Na južni strani cerkve so vzidani nagrobni kamni polhograjekili baronov in baronic, nekdanjih lastnikov polhograjske graščine, ki je še danes prav taka, kakršno nam Valvazor v svoji »Slavi dežele Kranjske« kaže. Njih zadnja potomkinja Antonija se je 1. 1S08 poročila z. Riliardom grofom Blagajem, navdušenim ljubiteljem naše flore in prvim najditeljem cve^ tlice, ki so jo dotedaj imenovali rumeno jože-fico, ki pa danes ovekovečuje kot blagajka spomin na moža. ki jc bil pravi oče svojim kmetom in še po 1. 1848 svobodno izvoljen župan polhograjski. Hrib nad župno cerkvijo imenujejo Stari grad. Tu je v resnici stal do konca Ki. stoletja stari grad gospodov polhograjskih, ki ga Valvazor omenja le še kot razvalino. Na njeni so gospodarili prvotni Polhograjci. za njimi šen-ki, celjski grofje, protestantovski baroni Kisli, ki so pokopani v cerkvi sv. Elizabete Pod Iteber-jo, podružnici farne cerkve, ki nas pozdravlja malo nad Grašičevo gostilno pod pobočjem So-vinke. Mogočen in sila utrjen jc bil stari grad, a sesul se je v prah pred silovitimi sunki groznega potresa 1. 1511. ki je razdejal tudi Ljubljano. Zopet so ga zgradili v treh letih, a leta 1515 ga je porušila elementarna sila kmečke vstaje. Po čudnecn naključju je marljivost do- mačega zgodovinarja g. župnika Štruklja odkrila njegovo sliko v nekem starem rokopisu, ki obravnava spor protestantskega barona Jurija Kisla s tedanjim polliograjskim župnikom radi desetine v graščinskih gozdovih. ^ t j__ No dvorišču sedanje graščine, ki stoji ua poti v dolino Božne in Črni vrh, neprestano žuborita vodna curka iz Neptunovega vodnjaka, enega najlepših v Sloveniji. Pripoveduje o stari rimski naselbini ad Nonum, ki je stala tu, o poganskem svetišču jutrovega boga na gori Sv. l.ovrenca, o vpadu in požigih Madjarov in Turkov v cvetočo gradaško dolino, o knietskih uporih in francoskih intendantih. Vse to je bilo — I in prešlo, a ostala je in ostane na večno lepota 1 tega tihega, prelestnega bisera zemlje slovcn-1 ske. R. A. Kadar zugoslole pu ljul»l laiiskuiii gradu v svitu jutranjega solnca prvi koei in ščinkovci, kadar vzbnste na njem višnjeve čebulinke in mesnatordeči mahljiči, tedaj se cuzre oko pre-rado na ožarjene vrhove Grmade in Polhov-grajske gore, ki ee dvigajo tam na zapadu — pobuda in obljuiba obenem za onega, ki hoče uživati ves čne Velike noči v neokrnjeni, prelesti! i prirodi. Po gradnšiki doiini, mimo Dobrove, Zirov-nika in Lopa, rojstne vasi američanekega škofa 1 robca, mimo slovite gotske cerkve na Dvoru dospemo na cilj evojega hrepenenja, v prelepi, tnični Polhov gradeč, skrit v kotu Polhograjske gore in Sovinke, vzdigajoč se e svojimi belimi, snažnimi hišami proti žuipni cerkvi pod Starim gradom. Neumna no drve bistri valovi Božne ali Velike vode s eevera med Polhovim g-radeem in Pristavo proti jugu, kjer ae strnejo z Malo vodo v potok Gradaščico, ki ima «roje ime od Polhovega gradca. V pravem podplamnekem «veta snsa tu, siti 20 km od Ljubljane! Vse lia okoiu dolomit, ki se kaže v dr/ovitih, mestoma bizarnih oblikah vrhov, v gostih, belih grapah in mclinah pobočja, v belem produ polokov! In podplaninsko je tudi rastlinstvo! Bližnja Grmada in gora Sv. Lovrenca (Polhograjska gora) pa tudi Tošec, Črni vrh eo pravi botanični vrtovi redkih deloma edinstvenih cvetlic. Tu raste sedaj biago-dišeča rdeča jožefea (Daphne eneorum) in rumena jožefica ali blagajka, tudi mični kranjski Îietoiprstnik (jxitentilla carniolica), kranjska se-ivka (Malntaalln Golaka) iu Illadnikova grin-tavka (scal>ioea Hladnikiana), krasnodišeča cnoš-njica (Gytnnadenja odoratissima) in šc cela vrsta drugih redkih cvetlic. Iz Polhovega gratlca so prelepi in netežavni izleti na Polhograjsko goro (1 uro), Grmado 1 in pol ure), Tošec (2 uri), na Sovinko (tričert ure), črnivrh (2 uri) in Koreno (2 uri), eden lepši od drugega. Iz veeh točk so nepredaljni sestopi do železniških postaj gorenjske odnosno *г1т1ш> žčlčmk*. Ftrogrami Hadio-LtaMivunssi Sobota, 15. aprila: 12.15 Plošče. 12.43 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče in borza. 17.45 Velikonočno zvonenje iz cerkve sv. Petra. 18.00 »Zaromil«, pravljica o trpljenju in vstajenju zasužnjene zemlje (R. Peterlin). 19.00 Salonski kvintet: 20.00 Pevski koncert »Slov. vokalnega kvinteta« (gg. Hribernik, Jug, brata Petrovčič iu Šulc). 20.45 »Tunuhauser« na ploščah (2. iu 3. dej.). 23.00 Napoved časa in poročila. Nedelja, 16. aprila. 8.15 Gimnastika (M. Do-bvošek) — 9.15 Dnevne vesiti — 9.30 Velikonočni nagovor — 10.00 Prenos slovesne službe buij« iz ljubljanske stolnice — 11.00 Slovenska lahka glasba (J. Gregorc), izvaja del opernega orkestra — 12.00 Čas, poročila - 12.15 Plošče — 13.00 Čas, plošče, borza — 15.00 Dueti, [Kijeta gg. Joža Go-slič in Marjan Rus — 16.00 Zabavni kotiček (g. Bitežnik) — 16.30 Strindberg: Velika noč, drama, j izvaja Ljudski oder — 17.30 Plošče — 20.00 Orke-ster »Triglav«, koncert — 21.30 Citre (Mesgolits) I — 22.00 Čas, jioročila, plošče (plesna glasba) — Ponedeljek, 17. aprila. 8.00 Gimnastika (M j Dobovšek) — 8.30 Kmetijsko predavanje: Stanje i našega kmetijstva (dipl. agr. A. Jamnik) — 9.00 i Versko predavanje (dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cedkvene glasbo iz frančiškankega cerkve — 10.00 Nevarnost električnega toka (inž. I). Mata-novič) — 10.30 Tavčarjevo: Visoko (Dostnl Vera) — 11.00 Igra Cvirnov jazz, vmes poje g. Jelačin — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.00 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet — 1600 Zabavni kotiček (g. Bitežnik) — 16.30 Pilihov šramel-kvartet — 17.30 Plošče — 20.00 Prenos opere iz Belgrada — 22.00 Čas, poročila, plošče. Torek, 18. aprila. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Naša narodno-obrambnn vprašanja (E. Boje) — 19.00 Sončna Dalmacija, predava g. Marjanovič — 19.45 Prenos simfoničnega koncerta Iz Budimpešte (dirigira Bruno W,liter _ 21.45 Salonski kvintet — 22.30 Čas. poročila. Sreda. 19. aprila. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17,?0 Otroški kotiček (M. Komanovn) — 18.00 Angleške plošče — 18.80 Duhovne smernice mlade inteligence (E. Boje) — 19.00 Ruščina (prof. Preobr:ižen«kj) — 19.30 Literarna ura: 15. zvezek zbranih spisov Iv. Cankarja (France Vodnik) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, poročila, plošče. Orogi programi s Nedelja, 16. aprila. Zagreb: 20.00 Radio orkester -- Milano: 21XX »Aida«, opera (Verdi) — Barcelona: 21.00 Operni i prenos — Stuttgart: 20.00 Konoert tilharmonič j nega orkestra — Leipzig: 20.60 Zborovni konceri ; 20.55 »Aida«, opera, prenos iz milanske Scale — Suisse Romande: 20.-15 Radio orkester — Beigrad: 19.00 VokaLni koncert — 19.30 »KoStana«, ljudska 1 igra — Rim: »Toreadort, oper. — Beromiinster: 19.45 Orijentalska glasba — Lnngenberg: 20.25 »Parsifal«, II. dej. — 21.35 Sodobni nemški pesnik — 21.45 »Parsifal«, III. dej. — Dunaj: 21.00 »Aida«, opera, prenos iz milanske Scale — Miin-chen: 18.05 »Tannhftuser« — Budapest: 18.00 Poljudne ogrske pesmi — 19.30 Komedija — Varšava: 20.00 1'renos iz Lwowa. Ponedeljek, 17. aprila. Zagreb: 20.00 Operni prenos iz Nnrednoga gledališča v Belgradu — Milano: 21.00 Vokalni koncert — Barcelona: 22 30 Instrumentalni koncert Stuttgart: 20.00 Koncert radio orkestra — Leipzig: 20.30 Orkestralni koncert — Suisse Rn-' mande: 21.20 Ruska glasba Berlin: 20.05 Orkestralni koncert — Beigrad: 20.00 Operni prenos iz Narodnega gledališča — Rim: 21 00 Koncert orkestra »Standart« — Beromiinster: 10.45 Švicarske pesnil — Pragu: 19.30 Operni prenos Bndapest: 19.00 Pestra glasba radio orkestra — j Varšava: 20 00 »Dollyc, oj>erota. Torek. 18. aprilu. Zagreb: 19.45 Prenos simfoničnega koncerta budimpeštauskega koncertnega orkestra Mi- lano: 20.45 Variété jski program — Barcelona: 21.30 Gledališki večer - Stuttgart: 21.00 Koncert filharmoničnega orkestra — Leipzig: 20 00 Dueti za harfo — 20.35 Pester večer — Suisse Roman j de: 20.45 Gledališki koncert — Beigrad: 30 00 i Koncert pihalnega orkestra kraljeve gnrde — ; Rim: 20.45 Pester koncert —Beromiinster: 20.35 : »Dafnie«. lirična slika — Praga: 21.00 Poljudne j pesmi — Dunaj: 20.05 J. Brabmsov koncert — j Budapest: 19.45 Koncert orkestra Brima Waltera — Varšava: 20.00 Večerni koncert. NAZNANILO! Naznanjam sla vnemu občinstvu, kakor tudi vsem svojim cenjenim strankam, prijateljem in znancem, da posedujem telefonsko it. 29-33 ter se priporočam za vse vrste voženj. — Z odličnim spoštovanjem: Ivan Vol ker, avtoiaksi, Maribor. Telefon St. 29-33. Vsem svojim cenj. odjemalcem želim vesele praznike. Danes je le še malo elegantnih dam, ki ne nosijo prave MAJA opanke, v kateri se vsaka noga udobno in prijetno počuti. Zato Vi ne delajte izjeme, ampak si jo nabavite z gornjim varstvenim žigom utis-njenim na podplatu vsakega para, da bi se prepričali o njenih prednostih. Maniera tovarna opssifi m obutve PETA* H. DIMITROV, Paatevo ■мшнааннанишашншват V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znacuju se računa enokolonsko, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Svojim cenjenim odjemalcem ieii vesele praznike in se priporoča za obilen obisk tvrdka F. M. Sehmitt, Liubljana Prod skelijo 2 v čakalnici kina »Ideal». 6 različnih slik Din 15'-. Lončarska produktivna zadruga v Komendi leli vsem cenj. odjemalcem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike In jth prosi, dn ji ohranijo nadaljnjonaklonjenost.ker bo lo postrežem z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. JfT m * y M m Mizarski poslovodja srednjih let, z dolgo tu-in inozemsko prakso, popolnoma samostojen v najmodernejšem linem pohištvu in stavbi, prvovrsten kalkulant, organizator, detajlist, z najboljšimi «pričevali, želi pre-meniti mesto. Ponudbe poslati na upr. »Slov.« pod »Dobra moč« 4068. a Organist cerkovnik, izšolan, ože-njen, išče službo r majem ali pozneje. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št 4162. (a) Izurjena prodajalka želi službo za takoi ali pozneje v trgovino mešane stroke, delikateso, buffet, slaščičarno, pekarno — za kasirko ali kaj sličnega. Zelo pridna in poštena. Cenjene ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Prodajalka« »t. 4294. (a) Mlad mehanik trezen, nekadilec, vajen tudi avtogenskega vare-nja m elektromonterstva, išče mesta. Naslov v upr. »Slov.« pod tt. 4172. (a) Urarski pomočnik iič« službo. Nastopi lahko takoj Ponudbe na podružnico »Slovenca« -Jesenice. (a) Posestniki, pozor! Dvajsetletni fant, ki «e je bavil že z čebelarstvom, sadjarstvom, ter vajen polskega dela, išče službe za 200 Din mesečno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Trezen« št. 4341. (a) Prodajalka poštena, marljiva, dobi službo na deželi. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kavcija« št. 4163. (b) Mesarski pomočnik (začetnik) se sprejme. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4171. (b) Dobi se služba Išče se dober, pošten in z dobrimi spričevali izkazani mlekar in sirar, z nastopom 1 maja 1933. Samski prednost. Oglasiti se ie treba v Mlekarski zadrugi v Vodicah. (b) Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moi dom«. Ljubljana, Tvrševa 31 1. d Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin doto. razdol-žitev itd. proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi da-je|0: «Kreditne zadruge«. Liubliana. pp 307 Sprejmejo zastopnike. Vajenec se sprejme v trgovini mešanega blaga. Ozira se samo na fante poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, kateri imajo , veselje do trgovine. Naslov v upr. »Slov.« pod štev 4153. (v) Vajenca za kamnoseško obrt takoj sprejme z vso oskrbo v hiši - Franjo Leveč -kamnoseštvo, Vel. Mengeš št. 5. (v) Kompanjona za zgradbo dvodružinske hiše, nasproti šišenske cerkve, ob tramvaju — j 16 leten mladenič iščem. Ugodno za duhovnike in vpokojence-lajike. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Upokojenec 4164 d Fanta šole prostega, zdravega, krepkega, poštenega № j snažnega, aa postavljanje kegljev in druga hišna j dela, takoj sprejme gostilna pri »Peterčku« v ] Kranju. (b) I Prikroijevalka moškega in damskega navadnega, kakor tudi finega svilenega perila (trikotaže) na tovarniški način — se takoj spreime. Ponudbe na Aloma Com- j pany, d. z. o. z., Ljub- j ljana. (b) Upokojenec ki bi imel veselje uprav- I Ijati manjše posestvo na J Planini in oskrbovati letovišče, se sprejme. Potrebno je 5000 do 10.000 Din gotovine za obrat. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4284. (b) Kuharica vešča meščanske kuhinje, štedljiva in poštena — se išče za 1. maj 1933. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« ali pa osebno Aleksandrova cesta 2/П, Ljubljana, (b) Kmetski fant 22 let star, dobi stalno službo za gospodarska, skladiščna dela, inkaso in razvažnnje, če posodi Din 5000. Hrana stanovanje, plača. Naslov v upr. »S1.« pod št. 4362. (b) V dosmrtno stanovanje in dobro oskrbo se sprejme k mali družini starejša ženska proti plačilu -15 do 20.060 Din. Cenj. ponudbe poslati na upr. »Slov.« pod »Zadovoljna« št. 4218. (d) Imam idejo, kako bi se stalno dobro zaslužilo (do 1000 Din dnevno), za kar rabim družabnika s ca. 25.000 Din. Ponudbe pod »Podjetje« na upravo »Slovenca« št. 4268. (d) Drurabn'ka z 250.000 Dm vzamem k dobremu podjetju. - Lep čisti donos. Dopisi pod »Družabnik« št. 4352 na upr. »Slov.« v Mariboru. (d) /cifitbe revnih staršev sin, se želi izučiti sedlarstva ali čevljarstva — z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« ped značko »Marljiv« št. 4326. (v) Mesarskega vajenca ; krepkega in poštenega — ; takoj sprejmem. Slavko : Kramarič, mesar, Brež'ce, Kolodvorska ccsta. (v) Vajenec ki ima veselje do špecerijske trgovine se sprejme v Ljubliani. Ponudbe ne upr. »Slov.« pod zn. »Poštenost« št. 4330. (v) Šoferska šola E. Čeh birfca Caraermikova soltraka šola ) I ;nh|-ana, F)itflt delno plača t>o dogovoru • hranilno knjižico. KLOBUKE KOLJE 8ALDA-K0NTE STRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD SUD I FO 1ZRKDN0 UGODNIH CBN AB KNJSCSOVSZNfiCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PB BI K. T. D. v UUBUAIO KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJF VSEH VRST za pomladansko sezijo, v najnovejših oblikah in barvah, vam nudi po konkurenčnih cenah tvrdka Franc Bernik, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 12, dvorišče. Sprejemajo se popravila. PKODA SE ria Bleiweisovi cesti tristanovanjska ali osemstanovanjska rent. vila pod ugodnimi pogoji. Poizve se: TKHN. BIRO. Gradišče št. 13. Specijelni entel oblek, ažuriranje. predtisk najhitrejša postrežba — nailineiše delo pri Mateh & Miheš, Liuhljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov perila r.aves pregrinjal entlsnie, izdelovanje gumbnic Velika izbira oredtiskanih žen ročnih del Vsied najmodernejše ureditve podjetia — najnižje cene za vinograde Pozor! Pozor ! Dr. Ciril Potočnih Dobri pastir To je knjig» meditaci: o Jezusovem življeniu ki je izšla v treh knjigah. Obravnava vsa sodobna vprašanja, zelo primerna za postni čas Knjiga se naroča pr' založnici t. j. v prodajalni Ničmanovi v Ljubljani Cena. Prvi zvezek broširan Din 38- vezan Din 50'—. Drugi in tretji zvezek broširan à Din 40'— vezan à Din 52'— po pošti 2 Din več reœane 1000 komadov 180 Din, eepane 1000 komadov 280 Din — prodaja v vsaki množini »DRAVA« 1). D. MARIBOR. Meljaka eesta št. 91 t*Dm Zahvala. Stavbni hranilnici in posojilnici >Moj t)om< t Ljubljani. Tyrševa c. 31 I., se iskreno zahvaljujem za izplačano mi brezobrestno posojilo v znesku Din 25.000' — , ki sem ga pričakal v štirih mesecih. Posojilo sem rabil za zid a vo novega hleva. Ljubljana, dne 12. aprila 1933 Franc Zaje, Šmartno ob Savi 19. i DOSOSt I Zidavo, adaptacijo in popravo hiš Vam izvrši najceneje stavbeno podjetje ŠEFiC STANE, L&bljsna Študentovska ulica 7 Zahtevajte brezplačno proračune' Tovarniško posestvo v Uubljsni obsegajoče stavbe, stroje, skladišča itd. ter nad 40.000 m2 zemljišča 1 proda. Tudi v naši oodružnki Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-Ipiba« in »Bogolinba« naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pot 8 zjutraj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne telefonska Stev 1030 i^l^i mjm |цр» -<>»у-мц|1»-"Ч> Peči, štedilnike, stensko oblogo dobite najceneje pri Keramični zadrugi Mublfana. Fesarnka ulica 5 Telefon 27—®« Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnosj. iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnnr. Sisak Varajte •«■ potvorh! /Zaščitni znak Vsem čitatelfem ,Slovenca' in ,Domol/uha' v Zagrebu irJ< vesele, blagoslovljene velikonočne praznik* TOMSE prodajntec »Stovenca' m ,Domoljuba, Tržnica — S»'. R,ok Kot plačilo se eventuelno sprejmejo tudi vloge ljubljanskih denarnih zavodov. Interesenti naj pošljejo svoje naslove na upravo pod „Ugodna lega 4169". DijÉi Hovo! Meniti Ni ktrnilo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Luč Шл spisal Fr Weiser D. J. posloveni I ,lože Jagodic Cena broširani Din 15'—. pol platno vezani Din 22-— Zalotita Jugoslovanska knjiearna r Ljubljani ,© l/C? « • » Kaj si morete danes nabaviti za mal denar? knjižnico, ako se naročite na naše knjižne zbirke. Pišite še danes po prospekt. - Naše knjige so vzorne! Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. Ljubljana CRIKVENICH Najveële kopollèôe u Jadramo. «M nje od Za groba rt* Plane. 30 hotelov ia pensionov. Letoe velik» slovesnosti in znatno znižane cene. Informacij« in prosjiekte poSilja Ljeéiliftno povjereostv« ia »«ni hoteli. Pesa.. B«at. VILA. ВШ5Ш£ 35 iôb. Vie-»-vte obala. Pros|>ekte in pojasnila pošlje na sa- hlevo uprava Cens 75 — 90 Din._ Pens.-Rest.TBIOLAV. Popolna oskrba od 60 — 75 Din Komfort.__Snainost___8otldao<|t. Hotel-Hensloa »LIBUHNlA*. Via-н-тш kopališča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobo. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Rest. MORAVA.. Dobra in mirna meščanska hiša Popolna oskrba 00 70 Din_ Pcna.-ttesti ZKLKNGAJ. Tik ob morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din__ Restavracija VIK0D0L. Isborna domača in duuajska kuhinja. Vsak dan sveie morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Penzija 40 Din Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo koio, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natiete z majhno količino CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din. Proizvaja in razpoiil(« »tai». 1. 1599. ustanovljena Kaptoleka lekarna sv, Marije, lekarnar Vlatko Bartulić, Zagreb. Dolac kraj tržnio«. PIVOVARNA Josip TseS^eSI^I nudiza velikonočne praznike svoje izvrstno 1*1 BOCK-PIVO Telefon štev. 2335 Najvažnejše za poročenceI Oglasite sc sigurno brezobvezno talcoj pri mizarstvu mm ÈEftôE, Zq. SišHa pri Hemizi kjer dobile najcenejSe vse vrste po lastni želji in okusu izbrano pohištvo. Istotam je naprodaj po reklamni ceni 100 smrekovih novih postelj po 125 Din pri vsakem odjemu. vtèfio Velikonočne praznike telimo dimi »eo/tm enj. odjemalcem A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA IIIIHlinillllllUlUlIlllllllllllllUlllUlIlllMIIIIIIIIIUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII VELIKA ZALOGA klavirjev, glasovir jev, pianinov svetovnoznanih znamk Ehrbar, Stingl, Fôrster itd. Th. Bâuerle Maribor, Gosposka ulica 56 Izvršuje vsakovrstna strokovna popravila, uglnšuje in posojuje klavirje Se priporoča! imiinmmnumnimuiuiiiiiiiiiimuimiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiuuifnui VI. 17111/8 Razpis Mestno načeletvo razpisuje instalacijo centralne kurjave, vodovoda s sanitarno opremo in polaganje ploščic, jionovno razpisuje dobavo steklarskih izdelkov za zgradbo »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi razpisni priix>močki so dobe od 19. aprila 1933 dalje, med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada. Šolski drevored št. 2/II, proti povračilu nabavnih stroškov. Kolekovane in z vadijem opremljene ponudbe je vložiti do dne 4. maja 1933. do 11 dopoldne v omenjenem uradu. Mestno načelstro r Ljubljani, dne 14. aprila 1933 Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. t Točnega srca narnanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati danes ponoči k. Sebi našo preljubljeno soprogo, mamo, staro mamo, taščo, sestro, teto in svakinjo, goapo Lopsjner roj. Hig'EP Pogreb predrage pokojnlce bo v soboto 15. t. m. ob pol 3 pop. iz hiše žalosti Švabičeva uL 1 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1933. Žalujoče rodbine: Lapafnar, Gnezda. BRAZILSKI NATE - 0U kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo ia ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prav« ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Olavn« zaloga: Frauc Kovač, Ljubljana, Poljanska cesta 29. зашашшшш Zahvala Za vse dokaze iskrenega sožalja in sočutja ob smrti naše ljubljene, nepozabne sestre, tete in svakinje, gospodične Jožef me Иаупе učiteljice v pokopi se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo j>rei. g. patru Lcderhasu za tolažbo v smrtni uri in vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku. L j u b 1 i a ri a , dne 14. aprila11933. Žalujoči ostali. er» o 13 » a ; o. c r-o c na ■ -Ti «g. , , K. j-. C M O- o ° Hffal c v и П ~ V D ^gtr O < K) S. ' H«'« g -B « " •a C' S S 5 л rfg. -I o- . p L. _ s. • — ° * зг ZT — ■ o-o o ? " c S' r— S oo C ~ rt _< O O £3 O« cr« r> Fr?« ? P. C. Wren : Lepi Mihael 88 Vse to me je plašilo vedno bolj. »Nisem ga nesel doli, kakor sem to napravil z Beau-jeni. Pograbil sem ga za eno nogo in ga vlekel za seboj.« »Lejaunea?« sem šepnil. »Da, John Lejaunea, s tvojim bajonetom v prsih... Kje sem že bil?« je rekel Digby kakor kdo, ki se je vzdra-rnil iz spanja ... »Oh, da ... Sedel sem potem k Beauju in se pogovarjal z njim... In potem, kaj misliš, sem storil?... Zaspal sem in spal do večera... Ko sem se zbudil iz svojega težkega sna, sem vžgal, še vedno kot v sanjah blodeč, Beaujevo grmado. Nato sem polil s petrolejem šemize in stole, ki sem jih nakopičil v sosedni sobi, jih zažgal in izlil po lesenem stopnišču še en vrč petroleja. Isto sem ponovil potem še na več drugih mestih — ln rabili bi več. vode, kot je je v Sahari, da bi pogasili tisti plamen. Zadovoljen sem bil s svojim delom ... Beau si ne bi mogel želeti lepšega ,vikinškega pogreba'... Potlej sem zbežal, da bi tebe iskal... iskal... iskal.. .< Digby se je trudno zgrudil nazaj in zaspal... Ali naj bi se tudi jaz prepustil spancu? Skušnjava je bila velika. Toda moral sem stražiti. Po dveh urah sem hotel zbuditi Digbyja in se odpraviti, da si priskrbim kamelo... Bilo Je nenavadno tiho. Človek skoraj ne bi mogel misliti, da je bila zelenica, ki je bila vsa črna in mirna, zasedena po oboroženih možeh. Nobene luči ni bilo nikjer ... Zdelo se mi je nemogoče, da bi šel čez ravan, ki jo je oblivala mesečina, do zelenice, ne da bi me opazili in ujeli... Ali ne bi bilo bolje spati do jutra in potem x rvijačo speljati etraži pri kninelah eno žival, ko bi zavladal v taboru navadni jutranji vrvež vse vprek?... Po dveh urah sem zdramil Digbyja, da bi se z njim posve- domači slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno. toval. Digby je mirno počakal, da sem povedal vse do kraja, in potem je menil: »Prav imaš, v vsem imaš prav, John,« in še med govorjenjem je zopet zaspal. S tem mi ni bilo dosti pomagano in medtem, ko sem še premišljal, ali bi pustil Digbyja še spati ali hi ga takoj pretresel, sem videl, da sta dva jezdeca na kamelah od-jahala iz zelenice. Nisem mogel verjeti svojim očem ... Ne, tu ni moglo biti dvoma; odposlana je bila obhodim straža ali pa sta dobila sporočila, da jih preneseta v To-kotu. Tu sta bili dve kameli. Dve dobro rejeni, pošteno napojeni kameli sta prihajali proti nama. Bližali sta se čimdalje bolj in nenadoma sem začul meni kaj dobro znan glas: »Mislim, da Senegalcem ne bi moglo škodovati, če bi jih malo posvarila pred Arabci, Buddy .. .< »Hankl« sem vzkliknil radosten in potolažen, in Hank in Buddy sta jezdila proti meni. »Tu je eden izmed treh skrivnostnih bratov,« je menil Hank. »Takoj sem si mislil, da morata postopati tu kje v bližini, ker ni bilo ne enega vaju videti v gradu strahov...« V dolinici nied dvema peščenima gričkoma sta spravila Hank in Buddy svoji kameli do pokleka ter razja-hala. Oba sta mi na zelo mučen, vendar pa skrajno prisrčen način stisnila roko. »V zaupanju povedano,« je vprašal Buddy, »ali niste mogočo takole slučajno malce zažgali tale ljubki fort?...« »Ste se morebiti takole pri kajenju preneprevidno igrali z vžigalicami?« je pozvedoval Hank s svečano ča-stitljivostjo. »Ne,< sem rekel, »Digby je zažgal fort.« »Zato iti mu rad Izrekel svojo posebno zalivalo,« je rekel Hank. ^Ali je kje blizu?« »Tam onkraj malo spi,« sem odvrnil. »Vaš drugi brat tudi?« je vprašal lluddv. »In kje je Lejaune? Ko sta zažgala svoj lepi dom, sia prijela očka malo za uho in ga odvedla na vrt, da bi občudoval, kako lepo gori, kaj? ...« Kolikor mogoče hitro sem jima opisal Mihaelovo smrt in »pogreb«. Nastal je kratek molk. »Skoda zanj,« je rekel Hank Čez malo ffnsa ln potem nadaljeval zamišljeno: »Mar ni to čudno, da tako dostojni, mirni dečki kakršni sle vi, ki se obnašate vedno, ko da bi bili v imenitni družbi, da počenjate takšne stvari? Eden od vaju umori velikega krvosesa, dočim mu drugi zapali njegov gradič v puščavi?!... Vsa čast!...« Ta uboj in požig je vzbudil v teh dveh dobrih bitjih mnogo boljše mnenje o nama, kakor bi to povročila ne vem kakšna pobožna dejanja in plemenite besede. Ko sem ju privede! do mesta, kjer je Digby spal, sem ju vpraši, kam morata jezditi. »Poslana sva, da popaziva, ako se ne bližajo Sene-galci, ki jih pričakujejo iz Tokota,« je odgovoril Hank. »Stari Beaujolais se boji, da hi zašli v kako zasedo, če jih ne bi opozorili... Tu mora kar mrgoleli Arabcev, in vobče se čudim, da vaju niso ustrelili,« je pristavil. »Midva sva bila listi Arabci,« sem priznal s skromnim ponosom, »streljala sva, bojne straže pa so kar na slepo streljale nazaj « S trudom in težavo smo zbudili Digbyja, ki je bil takoj buden, čim je spoznal Hanlta in Buddyja. Pozdravil ju je in jima svetoval, dn hi prepustila kameli nama; ko bi se vrnila v taborišče, hi lahko izjavila, da sla zgubila kameli v boju z Arabci. Toda Hank in Buddy, ki sla bila večnega mučenja v tujski legiji prav lako sita ko midva, sta hitro sklenila, da uideta z nama. Eno minuto pozneje je nosila vsaka kamela po dva jezdeca in s hitrostjo osmih milj nn uro smo jezdili dalje. »Katero smer izvolite? je vprašal Hank, za katerim sem sedel. »London? New York? Maroko? Egipt? Kap-sko mesto? Meni je to vseeno.c Buddy jc prignal svojo kamelo ob našo stran. SPALNICE, JEDILNICE ™ iz domačega ali tujega lesa, katero rabite vse življenje, je vedno v razstavi. Razpošilja po vsej Iugos/a vi ji s,ro,no —o ANDREJ KREGAR in SINOVA TELEFON štev. 12 St. Vid-Vižmarje nad Ljubljano — nasproti kolodvora Gospodinj - Halo! Ali veete, kje se dobe v-e vrste lesuih in pletarsk'h izdelkov „suha roba" (tržne košarice, otroški koški, pleteni fotelji in mize, samokolnice. racije, deske razvaljalnice, banje itd.) Premog m drva — v trgovini »pri KlBNlcANU< B4RTOL ANTON Ljubljana, Tyrševa cesta štev 31. BB Ћ B n m 0 SI SI tzs B B B O B SS SB Kupujte Divjakove vozičke Maribor, Glavni trg 17 Vsi tisti, ki si nameravate zgraditi lasten dom, poglejte, kako gradi Mavric Anton pozor i mestni stavbenik v Ljubljani, Tyr-eva resta 38. Telefon 33 82. m i j. ■■T*. 'T Л-- . j tU-JU flUUt WUM Nasvete daje in skice izvršuje brezplačno! Kdor pa že ima hišo, pa si hoče urediti vrt, temu dobavi na dom prese.iano prst (humus), posek za posipanie vrtnih stezic in betonske ploščice za ureditev vrtnih gredic. Vila ing. Turnšek. Viktor in Marija, Liubljana-Mirje, gradilo podjetje Mavrič. Društvo »POROKA* za dravsko banovino Maribor, Stolna ulica št. 5 Snrejema člane v zavarovanje za pohištvo kot nagrado ob poroki. Ženini in neveste, zaročenci in zaročenke! Vpišite se v redno članstvo društva »POROK4«I Pišite po prospekte, zahtevajte potnika! &С£Е!323СВВВВШВВВВ л .JTŠIBENIŠKI ViNOTOC C a nkarjevo n abrežie 5 OO«*««« cooe*«* oooe»» OOO** OO • O Toči vsakemu dobro znana prvovrstna daimaiiriska vina iz lastnih vinogradov Sveže pošiljke. Cene nizke. Vsem cenj gostom se priporoča I. A. SUNAHA Originalna dvokolesa Waîtenrad ST E Y R in specijalna dvokolesa KOS M OS. Zaloga in zastopstvo : .TRIBUNA F.8atie!, Knrlovška eestn štev J пнпаиншшпним Prehodna doba dchlice SanaloruJm Emona Ljubljana Komenskega ul. 4 Oskrbnina: I. razi 100 Din, U ra/.r. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Derannr. šef-primarij v p. HMMP ■W G. -J] îtCSlilYTttiil) Krk (oetrovo) Krk.otok .'" " Edina slovenska restav-.„il -'J racij« na Krku, 3 ure oddaljena od Sušaku Pristna slovenska in Si dunajska kuhinja. Na željo tudi ribe. . j Popolna penzija »iih 54 - ^ /a mnogoštevilni obisk 5 se priporoča restavrater |e med 12 a» n lefom, to je doba, ho mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit. TO DA: ^neigjn. za hrcpitev нт. тш in ape&iia. >ENERGIN< se dobi v vseh lekarnah, 1 steklen ca '/, litra Din 35'—. Po pošti pošlje LABORATORIJ >ALGA<- SUŠAK 3 vel ke steklenice Din 110—, b velikih steklenic Din 220— in 1 gratis, 12 velikih steklenic Din 440"— in 2 gratis. Odotireno po Mi n. soc. politik« i narod, zdravlja S. Hr. 3787 od 28, nuirca 19!J2. ANKER splošna zavarovalna d. d. Filijalno ravnateljstvo v Zagrebu naznanja, da je prevzel generalno zastopstvo za bivšo Mariborsko oblast g. Josip Stuhec v Mariboru, Jurčičeva ulica 8 Sprejmejo se spretni in zanesljivi krajevni zastopniki za Maribor ter okraje Celje, Šmarje, Slov. Gradec, Prevalje, Sv. Lenart. Ptuj, Gornja Radgona in Murska Sobota Naznanilo! Ф PRVOVRSTNI MATER J AV-NIZKE CENE M..I rniita тш la&ofnih. l оШшпв i Po desetletnem službovanju kot tehnični vodja gradbenega podjetja G. Touni es. d. z o. z. v Liubljani sem ustanovil s 1. aprilom 1933 lastno tehnično pisarno oz. gradbeno podjetje. Priporočam se ceni. interesentom za projektiranje ter izvrševanje vseh v stavbno stroko spadajočih del. katera bom izvrševal z vestno točnostjo in po brezkonkurenčno nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Gradfteno podjefte ARCH. IVAN LEDI, LJUBLJANA oblastveno avtor. civ. arhitekt. Gosposvetska 4. Tel. 34-42 •j Kofmridska 45 (za Bežigradom) г nudi MIZARJEM ra«novrslni FURNIR doma iega izd« ka no nizki ceni Ima veliko iz biro lepih OREHOVIH KORENIN za moderna pohištva Za i dga vezanih plošč in trdega pre kuhanega iesa. — Telefon 23 — 79 vsafoo množino limeita letnikov 1928-1931 ki odgovarjajo kemični analizi Vzorec 5dkg s kemično analizo vpo slati z uavelbo !etnii50 Din 10 — 00X80 Din 27—, 35 —, !»wnll« polnjena 120X180 Din 90 — 135— Odeje .loinjeni z bato ali puhom Vzorci brezplačno. Pošlje se po povzetju Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar « Ms иттлтпп Za vsa '.avarovania ;Tide v poštev e tfzafemna zau#roDa!in!ca Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE; 1. požar. 2. vlom, nezgode, amstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje kantas« Zavarujte sebe in svoje Imetje edino pri do m uči slovenski zavarovalnici. v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje ; Denar ie pri njei naložen popolnoma varno kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem Za »Jugoslovanske tiskarno« v Ljubljani; Karel toč. izdajatelj: Ivan Eakovec. Urednik: franc tvroinžar.