URN_NBN_SI_DOC-YW8LSOMB

471 Poročila in ocene no šolo Kozje pri različnih strokovnih vprašanjih in z izposojo nekaterih muzejskih predmetov za osrednjo šolsko slovesnost, ki je znova potrdila velik pomen šole v kraju. Marjetka Balkovec Debevec Božo Jakovljević, Iz prošlosti hrvatskoga školstva u Istri, Reprezent, Račice 2006, 184 str. Knjiga Iz prošlosti hrvatskoga školstva u Istri vsebuje pet poglavij. Prvo poglavje govori o učiteljskih društvih. Spremenjeni proizvodni odnosi, nastali po letu 1848, so privedli do napredka istrskega gospodarstva in s tem tudi do sprememb v duhovnem smislu. Prišlo je do razvoja narodne zavesti in težnje po enakopravnosti med narodi. V Trstu, Puli in Reki se razvija industrija, kar vodi do rasti omenjenih mest, v katerih se odpirajo nove gospodarske in kulturne ustanove. Nov način gospodarstva terja večje število izobražencev, zato se odpirajo nove šole. Istrsko meščanstvo je nastajalo iz vrst mestnega gospodarstva, trgovine, male industrije, bančnega poslovanja ter v poslih pomorskega gospodarstva, zatem v krogu občinskih uprav, v okrajnih upravah ter v svobodnih poklicih. Istrski meščanski sloj je bil italijanske narodnosti, hrvaško in slovensko meščanstvo je nastalo nekoliko kasneje, v 19. stoletju. Večji del prebivalcev Istre se je ukvarjal s poljedelstvom. Ob nenehnem gospodarskem boju je potekal boj tudi na narodnem polju, zaveznika hrvaških in slovenskih kmetov pa sta bila hrvaška in slovenska inteligenca. Začetki političnega delovanja Hrvatov in Slovencev še niso dovolj raziskani, tako da ni ugotovljen niti čas nastanka strank v Istri. Prvi politični zbor Hrvatov in Slovencev je bil tabor v Kubedu leta 1870. Istega leta je v Trstu začel izhajati poučno-gospodarski in politični časnik »Naša sloga«. Leta 1874 je bilo ustanovljeno politično društvo »Enotnost«, leta 1876 pa je pričelo izhajati glasilo »Enotnost«. Hrvatje in Slovenci so torej imeli svoja glasila, ki so desetletja prispe- vala k napredku gospodarskega in družbenega življenja na tem prostoru. Koncem šestdesetih let je bilo sprejetih nekaj zakonov, ki so imeli znaten vpliv na nadalj- nje delo učiteljstva. To so bili Zakon o društvih (1867), Zakon o odnosih med šolo in cerkvijo (1868) ter Zakon o osnovnih šolah (1869). Učiteljem je bilo omogočeno združevanje ter napredovanje učiteljskega dela, ki se je kot družbeno priznano tudi plačevalo, to pa je pripomoglo k dostojnejšemu življenju učiteljev. Prvo učiteljsko društvo v Istri je bilo ustanovljeno leta 1882. To je bilo Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj. Sredi leta 1897 je bilo ustanovljeno hrvaško-slovensko učiteljsko društvo Narodna prosveta s središčem v Pazinu. Društvo se je leta 1906 preimenovalo v hrvaško učiteljsko društvo Narodna prosveta za Istro v Pazinu, od 1. januarja leta 1906 društvo izdaja mesečnik za šolstvo, književnost in prosveto. Z izstopom manjšega dela članov iz hrvaško-slovenskega učiteljskega društva »Narodna prosveta« je bilo leta 1911 ustanovljeno katoliško učiteljsko društvo za Istro »Hrvaška šola« s sedežem v Pazinu, to društvo pa je od 1. januarja leta 1912 izdajalo svoj mesečnik »Hrvaška šola«. Med prvo svetovno vojno je delo hrvaških in slovenskih učiteljskih društev in s tem tudi delo »Narodne prosvete« in »Hrvaške šole« zamrlo. Takšno je bilo tudi stanje po okupaciji hrvaških in slovenskih krajev.