TEDNIK PTUJ, 17. JULIJA 19scženo produk- tivnost, kar se bo ob neu- sklajenem porastu osebnih dohodkov povečalo nesoraz- morie v življenjskem stan- dardu tistih kategorij prebi valstva, katerih dohodki so vezani na proračunski sistem financiranja. — Skupščina SRS naj za- dolži svet za dosledno izva- janje določila zakona o re- publiškem proračunu za le- to 1969, po katerem se vsi presežki republiškega prora- čuna vrnejo v obliki inter- vencije v gospodarstvo. — Skupščina SRS naj sprejme priporočilo občin- skim skupščinam, izobraže- valnim skupnotim, skupno- stim zdravstvenega in po- kojninskega zavarovanja, skupnostim otroškega varstva in skupnostim zaposlovanja, da vse presežke dohodkov nad nominalno predvideno ravnijo v že sprejetih fi- nančnih načrtih imobilizirajo in vnesejo v že obstoječe ali posebne rezervne sklade, V bilanci splošne porabe za le- to 1970 bi se vsa ta sredstva upoštevala pri določevanju izvirnih dohodkov proraču- nov in skladov. »Samoupravno dogovarjanje« v interesu nizke produktivnosti Uvajanje gospodarske re- forme je v nekaterih grupa- cijah, ki jim ne gre vse tako, kot bi moralo iti, zapustilo čudna mišljenja o samo- upravnih dogovorih, ki nima- jo nobene povezave s tem, kar smo z reformo želeli do- seči. Ta plašč samoupravne- ga dogovarjanja ali »združe- nega gospodarstva« je po- stal za nekatere gospodarske organizacije izgovor proti te- žavam, ki bi nastale pri do- slednem izvajanju naše go- sx)odarske reforme. Uvodni referat na zadnji seji republiške skupščine je o teh primerih precej nazor- no spregovoril. Problem monopolizma v našem gospodarstvu je po- stal zelo pereč v drugem de- lu izvajanja gospodarske re- forme, ko so tudi pri nas za- čele dobivati vse širše ko- renine težnjo po omejevanju tržnih zakonitosti. Skromna sprostitev trga od državnega vmešavanja in prva liberali- zacija zunanjetrgovinskega sistema sta začeli povzročati vse večje težave tistim, ki niso bili pripravljeni na bolj sproščeni gospodarski sistem. Prodor nekoliko močnejših in bolj ekspanzivnih podjetij na domačem trgu ob nekoliko povečani tuji konkurenci in večje zaupanje v naš dinar je zarezalo v obstoječe go- spodarske strukture in zače- lo majati v preteklih letih pridobljene položaje na trgu. Reakcija prizadetih na tak položaj je bila zelo ostra. Svoje prizadevanje za ohra- nitev doseženih položajev in struktur pa poizkušajo zakri- ti z včasih bolj, včasih manj rafiniranimi argumenti, s ka- terimi se poudarja bodisi skrb za racionalen razvoj, bodisi nujnost dobrega go- spodarjenja 7. vloženimi sred- (Konec na 2. strani) NOVA BREZALKO- HOLNA PIJAČA BEAT ODŽEJA m OSVEŽUJE - PETOViNA PTUJ ; VREME ' nedeljt, 27. julija 1969 i Prvi kr.iicc bo v torek, , 22. julija, ob 13.10. , Napoved: V soboto, 19. j )""ia bodo verjetno nevih- kar bo povzročilo tudi riedeljo, 20. julija, po- i slabšanje vremena. Nato bo ' petka, 23. julija, lepo ! 'f^jne ia vroče do 26 sto- Pinj C, I. ^.|y Pettk so Še možne ne- J y ^5 i« je nevarnost toče. I ,yoboto, 26., in v nedeljo, I J.- lulija, bo h vroče do ,. stopinj in so možne vro- ?, inske nevihte predvsem v J "^^'^'h urah. j Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK 17. JULIjJ SZDL danes (Nadaljevanje) >— Socialistična zveza se bo prav tako borila, da se bosta družbena kritika in pobuda uspešno in učinkovito uve- ljavljali tudi v drugih samo- upravnih in družbenopolitič- nih organizmih. Ta pobuda še zmerom s težavami prodi- ra po vseh družbenih kana- lih do središč, kjer sprejema- jo odločitve. Tudi to bistveno omejuje vplivanje delovnega človeka na upravljanje druž- benih zadev. Delovanje Socialistične zveze na novih, bolj dinamič- nih osnovah bo eno poglavit- nih področij idej nepolitične- ga boja Zveze komunistov za demokratizacijo družbenih gibanj in njihovo socialistič- no vsebino. Zveza komuni- stov ima prostor za idejno akcijo v organih samouprav- ljanja v vseh delovnih orga- nizacijah, predvsem pa v So- cialistični zvezi. V Socialistič- ni zvezi bodo morali delova- ti komunisti in Zveza komu- nistov, kot najbolj zavzeta in najbolj napredna idejna no- silka socialistične misli in so- cialističnega razvoja ter si po demokratični poti prizadevati, da bodo kot njihova spreje- ta in uveljavljena stališča najbolj napredna. Socialistič- na zveza je prostor za naj- bolj pristni in najbolj nepo- sredni stik komunistov z množicami. Prek Socialistič- ne zveze se bodo tako spajale vodilne socialistične sile in napredna marksistična ozi- roma teoretična misel s po- budami in zahtevami samou- pravi j a vcev. Izreden pomen povezovanja komunistov z množicami v Socialistični zvezi ni prav nič izgubil na svoji veljavi od časov Osvo- bodilne fronte, ko je v nje- nem temeljnem dokumentu pisalo: »Vsak član partije je tudi že avtomatično aktivist Osvobodilne fronte.« Ljudje uveljavljajo svoje posebne interese v različnih družbenopolitičnih in druž- benih organizacijah. Proizva- jalci in delavski razred na- sploh še posebej izražajo svo- je interese, organizirani v sindikatih. Dejavnost ljudi, njihova družbena angažira- nost poteka tudi drugod, v Zvezi borcev. Zvezi mladine, Zvezi študentov, v Planinski zvezi, telesnovzgojnih dru- štvih, Rdečem križu itd. . . Skratka, v najrazličnejših or- ganizacijah, ki jih je na Slo- venskem okrog 180. Vsebina dela teh organizacij je hkra- ti sestavni del vsebine Soci- alistične zveze. V Socialistični zvezi je pre- malo čutiti vpliv proizvajal- cev in delavskega razreda sploh. Progresivni vpliv pro- izvajalcev in delavskega raz- reda na ■ vsebino delovanja Socialistične zveze in na oblikovanje njenih stališč bo pripomogel k večji usklajeno- sti interesov in k hitrejše- mu celotnemu družbenemu napredku. V Socialistični zvezi, ki je poglavitno sredstvo del.ivnih ljudi in neposredne demo- kracije, bodo prihaiale na površje različne pobude in se politično reševala tudi po- glavitna vprašanja polit-čne- ga življenja (Nadaljevanje prihodnjič »SAMOUPRAVNO DOGO- VARJANJE« V INTERESU.. (Nadaljevanje s 1. strani) stvi, bodisi smiselnost izčr- pavanja v medsebojni kon- kurenci ali skrb za varova- nje plačilne bilance ipd. Zaskrbljenost in bojazen za »višjimi interesi« pa v resni- ci skoraj praviloma skriva težnjo, za vsako ceno ohra- niti doseženi položaj, ki ga nizka produktivnost, poslov- nost in slabo gospodarjenje ne morejo ohraniti v konku- renčnem boju s sposobnejši- mi in bolj ekspanzivnimi. Vzporedno s takimi priti- ski se je izoblikovala in v praksi uveljavila ideja sa- moupravnega dogovarjanja, ki bi naj odstranilo tako ime- novane neracionalnosti trž- nega gospodarstva. Po seda- njih konceptih naj bi dogo- varjanje zajemalo zlasti raz- vojno politiko, uvozni režim in pa nastopanje na doma- čem tržišču. Nekoliko podrobnejša ana- liza ideje dogovarjanja pa zelo hitro odkrije vrsto ne- varnosti za naš gospodarski sistem in razvoj, ki se skriva- jo za tem. To dogovarjanje zajema namreč v bistvu dve skupini vprašanj. Pri prvi skupini prevladuje interes panoge in grupacije proti drugim panogam ali grupa- cijam ali celi državi. To so vprašanja cen, uvoznega reži- ma, vprašanja instrumentov, kreditov itd. Pri teh vpraša- njih ni težko doseči enotnost v grupaciji, saj je interes skupen, vendar pa dogovori, ki so v interesu takih grupa- cij, ne pomenijo že družbe- no optimalne rešitve, saj je sporazum ravno zato lahko doseči, ker varuje interese članov grupacije nasproti ti- stim ekonomskim subjektom, ki niso čani grupacije. Pri drugi skupini vprašanj pa gre za reševanje proble- mov znotraj grupacije: deli- tev proizvodnega in razvoj- nega programa, deviz, kon- tingentov ipd Praviloma se pri takem dogovarjanju po- skušajo podrediti interesi bolj ekspanzivne manjšine inte- resom bolj zaostale večine. Ze na prvi pogled pa je ja- sno, da taki sporazumi ome- jujejo konkurenco znotraj grupacije. zavirajo razvoj in varujejo prid.ibliene položaje pred tržno konkurenco. Ker taki sporazumi tudi ne odra- žajo dejanskih poslov in in- teresov vseh partnerjev, so, čeprav izsiljeni. navadno kratkotrajni in jih skušajo pr.zadeti udeleženci na vse možne načine izigrati _____________GV KOTIČEK ZA ŽIVINOREJCE Vloga in pomen risdninskih snovi ter vode v živalslceni oroa^izmu Rudninske snovi niso hra- nilne, vendai- so neobho<:lno potrebne za pravilen potek življenjskih dogajanj v te- lesu. Najvažnejše rudninske §novi, ki jih telo potrebuje v večjih množinah so: kal- cij (apno) in fosfor v obliki fosforne kisline, dalje kalij in natrij. Rudninske spojine lah- ko telo uporabi samo, če so v vodi topljive. V telesu mo- ra biti tudi pravilno raz- merje posameznih rudninskih snovi. Tako se zgodi, na pr., da je v telesu dovolj apna, vendar ga začne primanjko- vati, če je obenem preveč fosforne kisline, kajti v tem primeru porabi telo apno za izločanje piresežka fosforne kisline, ki bi bila drugače škodljiva živalskemu organiz- mu. Nasploh pa je važno, da je v telesu pravilno ravno- vesje med lužinami in kisli- nami. V nasprotnem primeru se pojavijo motnje, ki po- vzročajo resna obolenja. To ravnovesje vzdržuje v glav- nem kri in drugi telesni so- kovi. Tudi vitamini vplivajo na izkoriščanje rudninskih snovi. Na primer vitamin D je pomemben pri odlaganju apna v kosteh. Živalsko telo je čudovito zgrajen stroj, ki deluje v redu le, če ga oskr- bujemo z vsemi potrebnimi surovinami in pravilnih ter zadostnih količinah. Pa po- glejmo, zakaj so telesu po- trebne rudninske snovi in kakšne posledice nastanejo, če jih primanjkuje. NATRIJ: je potreben za na- stajanje novega tkiva in mle- ka. Zaito rastlinojede živali s tako slastjo ližejo sol. Sol jim moramo dajati, ker se si- cer lahko zgodi, da pride do različnih motenj. 2ivali so manj ješče, huj- šajo in s tem pride tudi do zmanjšanja molznosti. To je še posebej nevarno pri molz- nicah z veliko m.olznostjo. Krava, ki daje dnevno 20 li- trov mleka, potrebuje okoli 6 dkg soli, ki jo je najbolje potrositi po krmi. Lahko pa jo dajemo tudi v obliki liz- nih kamnov. Tudi KALIJ je za živalsko telo velikega pomena. Zlasti ga je največ v mišičnem tki- vu. Živali navadno dobijo z dobro osnovno krmo zadostne količine kalija. Množina ka- lija samega za telo ni tolik- šnega pomena, kot pa je raz- merje med natrijem in kali- jem, kajti to razmerje mora biti uravnovešeno ker se zgo- di da kalij prevladuje ter tako spodriva natrij v krvi, zaradi česar nastajajo v organizmu dru,ge, zanj nepotrebne snovi. Torej vidimo, da je kuhinj- .s,ka sol za govedo potrebna, zato jo moramo dajati pri vzdrževalni krmi na dan po glavi 20—40 gramov. Za pra- šiče pa je sol škodljiva. KALCIJ ali apno ima v .se- bi večina krmil, vendar je njegova količina odvisna od vrste rastlin in oji zefnljišča^ na katerih rastejo. Na pri- mer rastline, ki rastejo na ki- slih zemljah, so veliko rev- nejše na kalciju kot druge rastline, ki ne rastejo na ki- slih zemljah. Vendar je apno za živalski organizem veli- kega pomena, še pasebej za- to, ker zavira škodljivo de- lovanje kalijevih in natrije- vih snovi, če je teh v organiz- mu preveč. Veliko apna, lah- ko rečemo največ, ga potre- bujejo rastoči mladiči za raz- voj okostja in pa breje ozi- roma dojne svinje, ker se pri teh največkrat zgodi, da pride do velikega pomanjka- nja apna v telesu, zaradi če- sar nastanejo motnje, ki neu- godno vplivajo na razvoj in delovanje organizma. Posle- dica tega je, da nastanejo razne nevšečnosti kot je za- stoj v rasti, zmanjšanje pro- izvodnje in tudi kostolomni- ca. Taak žival nam seveda ne more dajati tistega, kar bi nam sicer lahko dajala, če bi ji nudili dovolj kalci- ja. Tako potrebujejo krave za normalno vzdrževanje na dan okoli 30 gramov kalcija in 20 gramov fosforja. Te ko- ličine moramo povečati v ča- su velike m.olznosti. Veliko teh rudninskih snovi bodo do- bile živali, če jih bomo kr- mili z deteljo, z raznimi dru- gimi metuljčnicam.i in z do- brim senom. Pazljivi pa mo- ramo biti tudi pri pretežnem- krmljenju s pesnim perjem in z malo sena. ker tedaj o- ksalna kislina, ki je v pesnih listih, veže nase večino apna, tako da ga žival ne more iz- koristiti. V< t.a.kem primeru moi-amo dajati kravam u- strezno rudninsko mešainico, ki jo dobimo v naših trgovi- nah na primer KOSTAN ali RUDNINKO in podobno. Tudi FOSFOR je neobhod- no potreben pri organizmu. Ce ga primanjkuje, se lahko pojavi pri živali lizavost. Ta- ke živali začnejo hujšati in s tem proizvodnja mesa in mleka upada. Pri lizavosti moramo biti previdni in ve- deti kaj je vzrok, ker jo lah- ko povzroči tudi pomanjka- nje bakra. MAGNEZIJA je navadno v krmi dovolj. Med njim in apnom je v telesu precejšnja uskla,jenost. Ma- gnezij je tudi važen sestavni del kosti in encimov kvasin pri presnovi ogljikovih vodi- kov, zlasti krmnega sladkor- ja. Tega v telesu ne sme biti preveč, ker se s tem zmanj- ša količina apna, zlasti, če je v krmi le malo fosfora. ŽEIvEZO je pomembno kot važna sestavina krvnega bar- vila in hemoglobina. Od nje- ga je odvisno normalno de- lovanie telesnih celic. Čeprav je v krvi navadno dovolj že- leza, ga vča.sih pov.sem pogre- šamo. Tak primer je največ- krat prisoten pri doječih svi- njah. Ce prašičku primanj- kuje železa, postane malokr- ven ali aneničen. Taki prašič- ki slabo izkoriščaip krmo. Da to preprečimo, riio. železo nadomestiti z pino železne galice. V t; men raztopimo 45 oglobljene oblike lamoupravl Janja v ietrtek, 10. julija,^ je bilo veliki dvorani skupščine ob- Ptui posvetovanje O NA- ALINJEM RAZVIJANJU iMOUPRAVLJANJA V POD- (TllH. Vabljeni so bili direk- Iji delovnih organizacij, sekre- ^ji organizacij In aktivov ZKS, jledsedniki osnovnih organiza- 5 sindikata in predsedniki ak- Jov ZMS. V uvodni besedi sta Franc feTiCKOVIČ, sekretar komi- ka občinske konference ZKS tuj, in Branko GORJUP.^član K ZKS seznanila udeležence osvetovanja s sklepi, ki so bili hrejeti na šesti seji CK ZKS. Samoupravljanje dobiva iz ueva v dan močnejšo in vse- insko bogatejšo vlogo, iz ka- re izhajajo neodtujljive pravice I dolžnosti našega delovnega loveka — proizvajalca, ki je ostal in mora postati kreator itvarjanja in delitve v svoji clovni organizaciji. Bolj kot do idaj mu bomo morali približa- uko pozitivne, kot tudi ne- itivne sankcije. Dobremu delu I skrbnosti dobrega gospodar- inaj sledijo nagrade in pohva- la kršitvam delovne discipline I mestnemu izkoriščanju po- ižaja pa ustrezne sankcije. V bodoče bo treba v našem Dglobljenem samoupravnem I lehanizmu urediti odnose do imoupravljanja in vodenja v elovnih organizacijah. Komu- isti v delovnih organizacijah, lani sindikata, predvsem pa vo- ilni uslužbenci morajo biti krl- icni najprej do sebe in mora- > s svojim Z!;ledom ustvarjati kolektivih še trdnejše temelje } nadaljnji razvoj samouprav- Rnja. Pri tem Ima bistveno vlo- ||0 strokovno in družbenopoll- ; l^^no Izobraževanje delovnih pdi. V bodoče bo treba še bolj ^slcdno kot do sedaj poudariti '''Žovornost za vsako delovno ; "^sto posebej. Obstaja sicer ko- . fKtivna odgovornost, ki pa je Di smeli napačno interprcti- : ^Ji. Vodstveni organi ne mo- , in ne smejo biti ločeni od . ^moupravljanja v delovnih or- !Pn'zacijah, saj je vodenje prav ^''0 del samoupravnega proce- .' je živ organizem neneh- : ^ prizadevanj za uspešnost na- \ ^ dela in razvoja soclalistlč- ;odnosov med ljudmi — pro- ^ J^,a|alci. VNaši nadaljnji koraki morali voditi tudi v vpra- ' -l'" "ajvišjih In najnižjih oseb- ." dohodkov. Razlike so vča- občutno previsoke. V real- ■j^j pogojih, ki jih Ima določena o^^g-^^iz^cija, je treba .rsak ° spoštovati določilo — 'sip-v*^"!," P° njegovem delu in if"I^Rovih zaslugah. It ''"»upravni sklepi so v bi- ^ oblastveni sklepi in je tre- I orm^^^ pritegniti k njihovemu ' irJi in sprejemanju naj- / ^ delovnega kolektiva. ^ ho^^. .Piimcih to seveda ni Jar potrebno, ven- i~ pa je treba imeti vedno pred očmi delavca — proizvajalca, ki ima iz svojega dela tudi neod- tujljive pravice in dolžnosti do samoupravljanja v svoji delov- ni skupnosti. Ob koncu razgovora so ude- leženci posvetovanja sprejeli skupni akcijski program, ki sta ga pred tem temeljito obrav- navala občinska konferenca ZK In predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta. (Program je bil objavljen že v naši zadnji šte- vilki Tednika v sestavku, ki nam ga je poslal F. FIDERŠEK.) J. S. LANI V ORMOŠKI OBČINF PORAST PREKRŠKOV ZOPER JAVNI RED IN MIR Kot smo lahko zasledili v poročilu Vinka Topolovca, ko- mandirja postaje milice v Ormožu, je bilo lani na ormo- škem območju 297 registrira- nih in obravnavanih kršiteljev javnega reda in miru. Ti so storili 212 različnih prekrškov. Ce primerjamo podatke z lan- skim in predlanskim, vidimo, da so ti prekrški v lanskem letu v porastu za 51 primerov ali za 31, 67%. Na prvem mestu so hujše kršitve javnega reda in miru in sicer pretepi, prepiranja, nespodobno vedenje na jav- nem kraju in kalenje nočnega miru. Pri nekaterih od nave- denih kršitev je sodelovalo hkrati več storilcev. Prekr- škov zoper javni red in mir je v največ primerih botroval alkohol, ki je pospešil mlado- stno objestnost. Kršitev zoper javni red in mir so najpogo- stejše v Ormožu, Tomažu in Središču, nekoliko manj pa jih je v okoliških vaseh. Razvese- ljiva pa je ob tem ugotovitev, da na — večjih prireditvah in veselicah kršitve javnega reda in miru upadajo. Predvsem v posameznih gostilnah so ti prekrški v porastu. Temu je skoraj vedno vzrok čezmerno popivanje. Postaja milice Ormož je še posebej skrbela za red in mir v Ormožu kjer je bila orga- nizirana občasna opazovalna služba, kombinirana s kontro- lo cestnega prometa. To ie bilo predvsem ob sobotah, nede- ljah, raznih praznikih večjih prireditvah in ob izplačilnih dneh. Po potrebi so to službo okrepili. Učnek tako organizi- rane pre\-entivne službe je bil predvsem v tem, da so pravo- časno zvedeli za razne kršitve in njihove povzročitelje. Zelo pozitivno in vsekakor preven- tivno pa je v takih primerih vplivala že sama navzočnost miličnikov. Proti naibolj vro- čekrvnim kršiteljem je bilo treba uporabiti tudi določene preventivne in represivne ukrepe ter druga prisilna sredstva. Med ukrepi za zavarovanje varnosti ljudi sta bili zaseženi dve lovski puški, 3 pištole in 341 kosov municije. Vse tc so nneii pri sebi ljudje, ki niso meh za to potrebnih dovoljeni. Zgorai navedeni ukreni so bili vsekakor lep prispevek k izboljšanju stanja lavn??? re- da in miru in seveda tudi na zmanjšanje števila kršitev. Po- staja milice Ormož in Tomaž pri Ormožu sta pristojnim upravnim organom poslali 31 obvestil o prekrških o sladko- vodnem ribištvu, o kršitvi uredbe o osebnih izkaznicah, kršitev zakona o posesti oro- žja ter o kršitvah požarnovar- nostnih in drugih predpisov. Ob tem velja omeniti nei» podbitno dejstvo, da delo mi- ličnikov in drugih organov, ki skrbijo za javni red in mir ter splošno varnost občanov še zdaleč ni lahko in hvaležno. Premnogokrat neopravičeno gledamo nanje kot na »nebo- digatreba« ljudi, a ob vsem tem ne pomislimo, da skrbijo in delajo za nas, da nas zava- rujejo in če smo na tapeti kot storilci kaznivega dejanja tudi kaznujejo in zavarujejo druge. Ce bi se tega v celoti zavedali, bi bilo nihovo delo nekoliko lažje, naša varnost pa bi bila v tem primeru še bolj zajam- čena. Naša zavest se sicer po- časi, vendar vztrajno dviga. Pri nekaterih ljudeh hitreje, j:ri nekaterih počasneje. In or- gani javne varnosti so tista uravnilovka, ki vzdržujejo družbeno potrebno ravnovesje med dobrimi in slabimi, po- boljšljivimi in nepoboljšlivi- mi . . . J. S. Hitrost in požrlvovul- nost V četrtek in petek so bile v nekaterih krajih ptujske ob- čine manjše gasilske vaje. Gasilci v Bukovcih, Markov- cih, Gori-šnici, Dornavi in v Ptuju so pokazali svojo pri- pravljenost. S praktičnimi nastopi so pokazali, da so kos še tako težkim nalogam. -b Zalete! se je v vprego 5. julija sta v Salovcih tr- čila motorist Mirko Bauman, trgovski poslovodja iz Ormo- ža in Jakob Ivanuša, ki je od bližnjega soseda vodil vprego proti svojemu domu M'itnrist je zapeljal na levo stršn cestišča, se zaletel v voz in obležal huje telesno poškodovan Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. J. S. Kdo je lahko kooperant? Proti navadi se je zadnja seja skupščine občine Sloven- ska Bistrica začela zelo bur- no. Ze na zadnji seji so od- borniki sprožili vprašanje, ali ni v zboru delovnih skup- nosti kmetijstva premalo za- stopnikov individualnih kme- tov. Današnje poročilo pa je pokazalo, da je njihovo šte- vilo zadovoljivo glede na šte- vilo kooperantov v občini. Zaradi tega je vprašanje: »Kdo je lahko kooperant?« sprožilo precejšnjo debato. V slovenj ebistriški občini je namreč okrog 6000 kmetov, od tega jih niti ena desetina nima statusa kooperanta. Za- to je odbornih Miloš Urban- čič dejal, da bi morali pri Kmetijskem kombinatu KZ Slovenska Bistrica določiti jasnejše pogoje za status ko- operanta, ker se sedaj doga- ja, da si eno leto lahko ko- operant, drugo zopet nisi, ta- ko kot najbolje ustreza za- drugi. Tajnik skupščine občine Slovenska Bistrica, Stevo Eberl, je poročal o delu upra- ve skupščine občine v pre- teklem letu. V poročilu je bi- lo poudarjeno, da obstoječa organizacija ni najustreznej- ša. Po izdvojitvi davčne upra- ve iz oddelka za finance je slednjemu ostal premajhen obseg dela. Zato obstaja pred- log, da se oddelek za finance združi z oddelkom za gospo- darstvo. Seveda s tem reor- ganizacija skupščinskih or- ganov ne bo končana. Na po- dlagi zakonov bo potrebna še nadaljnja prerazdelitev po- sameznih organov, kar bo vse doprineslo k boljšemu delo- vanju skupščinskih organov. V poročilu je zaslediti, da se je kvalifikacijska struktu- ra sistematiziranih delovnih mest v zadnjih letih močno popravila glede na stanje v prejšnjih letih. Tako še v glavnem zaostajajo za števi- lom zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, ki pa je že tudi mnogo bolj ugodnejša. Poročilo o svojem delu je podala tudi postaja milice. Iz poročila je razvidno, da je v lanskem letu na področju slovenjebistriške občine za- beležen občuten padec števila prestopkov pa tudi prometnih prekrškov in nesreč. Zvezni poslanec kluturnoprosvetnega zbora Vlado Ožbolt pa je de- jal, da nas ti rezultati ne smejo zapeljati, da bi naša budnost padla. Prav nasprot- no, z vsemi silami si moramo prizadevati za nadaljnji u- pad prekrškov in predst-ip- kov, predvsem kar se tiče mladinskega kriminala. Ko je gt>voril o mladoletnem pre- stopništvu, je dejal, da v naši šoli pMSvečamo premalo po- zornosti vzgoji otrok Med- tem ko so naši učni programi na evropski ravni, so pogoji šolanja pod vsako kritiko in še zdaleč ne dosegajo evrop- ske ravni. Precej debate je povzročil tudi odlok o prispevku na mestno zemlj išče. Nekateri odborniki so bili namreč mnenja, da bi naj odlok raz- širili tudi na območje, ki nI šteto kot mestno zemljišče. Prispevek pa se po zveznem predpisu ne sme pobirati za območja, ki nimajo svojega urbamističnega, oziroma zazi- dalnega načrta. V slovenj ebi- striški občini imajo te načrte samo za Slovensko Bistrico, Poljčane, Oplotnico in Pra- gersko. Odborniki so tudi od- ločali o dveh variantah; po eni bi se naj sredstva zbirala centralno, po drugi pa bi jih naj dobivale posamezne kra- jevne skupnosti. Odborniki so, preden so glasovali za sprejetje odloka določili, da se sredistva zbirajo po posa- meznih krajevnih skupnostih. -b Delu pri gradnji hotela v Ormožu lepo napre- dujejo Podoba na gradbišču no- vega hotela v Ormožu se iz dneva v dan spreminja. De- lavci gradbenega podjetja Ograd, elektrikarji, instala- terji in še mnogi drugi, ki bijejo bitko s časom, da bo hotel zgrajen do določenega roka — delajo tako rekoč ne- pretrgano. Ker ima hotel že precej dolgo nad glavo streho, so ostala le še dela pri no- tranji ureditvi in opremi, ta- ko da jim tudi vremenske neprilike na morejo povzro- čati večjih težav. Četudi smo bili včasih pe- simisti, sedaj zares ne more- mo dvomiti v to, da bo v Or- možu še letos odprt nov po- memben objekt, ki bo poskr- bel za nadaljnji razvoj turiz- ma in gostinstva na tem ob- močju, ki smo ga vse do se- daj kljub njegovim privlač- nim lepotam mao približali domačim in še manj tujim gostom. Tokrat torej gre za res! _J. S. Bazen je, vendar prazen Slovenjebistriška krajevna skupnost je v maju in juni- ju pripravila bazen v Zg. Bi- strici za kopanje. Za popra- vila so porabili precej sred- stev, kljub temu pa vode v bazenu še vedno ni (sedaj po dežju, je verjetno nekaj osta- lo). Od tajnika krajevne skup- nosti Aleksandra Keliha smo izvedeli, da vode ni, ker bi zaradi polnjenja bazena iz vodovoda prišlo do pomanj- kanja pitne vode, vsaj tako trdijo na Komunalnem zavo- du ... STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK 17. .TUl j Na Bori J so se zbrati gasilski veterani )bč;nska gasilska zveza ; vuj je priredila minulo sre- do na gradu Bori zborovanje gasilskih veteranov iz dru- •štev v občini. Zborovanja se je udeležilo čez slo veteranov. Kot gostje pa so zborovanju prisostvovali Anton Žagar, podpredsednik SO Ptuj, Franc Tetičkovič, sekretar OK ZK Ptuj, podpredsednik GZ Slovenije Avgust Stroma- jer idr. Vse pristone je najpreje po- zdravi! domačin Vlado Štum- berger, ki je zaželel vsem ga- silskim veteranom dobrodo- šlico na gradu Borlu. Vete- rane pa so pozdravili tudi o- stali predstavniki družbeno- političnih organizacij. Marjan Mesaric, predsednik gasilske zveze Ptuj, pa je spregovoril o nastanku ga- silstva v občini. Do prve svetovne vojne je bilo v ptujski občini osem ga- silskih društev. Do druge sve- tovne vojne se je število gasilskih dru.šlev povzpelo na petintrideset. Sedaj imamo v ptujski občini 58 ga,silskih društev, od tega jc 54 prosto- voljnih, štiri pa so industrij- ska. V vseh društvih imamo 1450 članov, 3t30 mladink, 180 mladincev in 220 pionirjev. Veteranov gasilcev je 117. Od toga jih je osem starejših od 80 let, 42 starejših od 70 let in 67 starejših od 60 let. Mno- gi med njimi so še vedno ak- tivni. Ce že ne kot gasilci, pa kot člani odbora, ki s svoji- mi izkušnjami pomagajo mlajšim pri njihovih nalogah. Ker letos proslavljamo 100- letnico gasilstva na Sloven- skem je bil namen zborova- nja, spomniti se veteranov, ki so dolga leta požrtvovalno pomagali ob vseh neprilikah, ki so se pojavljale. Razen te- ga so delali v nemogočih raz- merah, ki so mlajšim tuje. Vseh 117 gasilskih vetera- nov iz ptujske občine je do- bilo posebne plakete. Prvi je dobil priznanje najstarejši gasilski veteran v ptujski ob- čini Martin Segula, ki ima že 65 let gasilskega staža. Ta se je tudi v imenu vseh vetera- nov zahvalil za pozornost ob- činske GZ. Martin Horvat, Stanko Prejac, Ivan Vojsk in Simon Pernat, pa so dobili gasilska kladivca, kot prizna- nje gasilskim veteranom, ki so še vedno aktivni operativ- ci. Po podeljevanju priznanj je bila za vse veterane pri- rejena zakuska, na kateri so obujali spomine. Živahne razprave so pokazale, da če- prav že v letih, so še vedno pripravljeni na krepko bese- do in dejanje. -b Martin Horvat, Simon Prejac, Ivan Vojsk in Stanko Pre- jac še vedno aktivni operativci. Marjan Me.sarič, predsednik občinske GZ Ptuj Tržni in sanitorni inšpektor na poliodu v ormoški občini Iz krajšega razgovora z Vik- torjem RAJIIOM, tržnim in- špektorjem in z EdvinomGI- ORGIUTTIJEM, sanitarnim inšpektorjem v upravi občin- ske skupščine Ormož, smo izvedeli, da opravljata v tem času preglede po gospodar- skih, gostinskih in trgovskih obratih, kot tudi pri zaseb- nih obrtnikih. Prve ugotovit- ve kažejo, da bo treba izdati precej ureditvenih odločb za odpravo sanitarnih in tržnih nepravilnosti, ki že na prvi pogled zbodejo v oči. Sanitarni inšpektor Edvin GIORGIUTTI je odkril naj- več pomanjkjivosti pri neu- rejenosti prostorov in sanita- rij, meni pa, da se je stanje v primerjavi z nekaj leti na- zaj precej izboljšalo. Tržni inšpektor Viktor RAJH pa »ima največ te- žav« z nepravilnim označeva- njem trgovskega blaga s ce- nami, z gospodarskimi pre- stopki, z nedovoljenim pre- kupčevanjem z živino in z neprijavljeno obrtniško de- javnostjo. Da bo zadoščeno pravici in zakonom, bodo takim in po- dobnim pomanjkljivostim sledile ustrezne odločbe in v skrajni meri tudi kazni za storjene »grehe«. Več o tem bomo poročali ob zaključku akcije obeh o- menjenih inšpektorjev. Za- devo pa bo na eni izmed pri- hodnjih sej obravnavala tudi skupščina občine Ormož. J. S. 42-URNi DELAVHij V STANOVANJSK KOMUNALNEM PODJETJU ORMOlI v stanovanjsko koj nem podjetju v Ormc^ 1. julijem prešli na \ delovni teden. Delajo prvo soboto v mesecu, tri pa so proste. Kljiij hodu na 42-urni deloi den računajo, da bo LJUBEZEN IN DENJ 18., 19. in 20. julija fiU RATI IZ MANFREDi 22., 23. in 24. julija film NA PAPIRN: LETALIH: Tomaž pri Ormožu 20. julija ameriški ZANKA ZA STARS! Zavrč 20. julija italijanski HERKUL OSVAJA LANTIDO. DBNOVA MRLIŠKE VEŽE V SLOV. BIST Odlok, ki so ga snreje borniki prejšnje skul govori za mesto Slov Bistrico, da bodo t umrli ležati v mrlišl<' na pokopališču. Do se*^ ta odlok ne izvaja žara' manjkljive opreme ža'' že. Ker pa so sedaj opremo in ostalim ko' bo bistriška krajevna nost začela pokopavati kot je s tem odokom p pali.škem redu in mir' ločeno. Seminar sindikalnih delavcev industrije in gradbeništva Pretekli četrtek je bil v sindikalnem domu »Gorca« pri Podlehniku enodnevni se- minar za predsednike in taj- nike osnovnih organizacij sindikata delavcev industrija? in sindikata gradbenih delav- cev ptujske in ormoške ob- čine, ki je zelo lepo uspel. Seminar sta organizirala' medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudar- stva Ptuj-Ormož in Občinski sindikalni svet Ptuj. Uvodno predavanje je ime! predsednik republiškega od- bora sindikata delavcev in- dustrije in rudarstva Sloveni- je Jože Globačnik. ki je na zelo razumljiv način podrob- neje ')brazložil naloge sindi- kata v samoupravnem siste- mu in pri reševanju aktual- nih ekonomskih ter di-ugih problem IV. V nadaljevanju seminarja so 5ind'kalni delavci raz- pravljali o družbenoekonom- skih izhodiščih programskega razvoja ptujske občine; o na- logah sindikata pri uresniče- vanju sklepov VI plenunia CK ZKS o nadaljnjem raz- voju samoupravljanja ter o nalogah pri dopolnjevanju in spreminjanju samoupravnih aktov delovnih organizacij v skladu s XV. amandmajem ustave SFRJ; o sistemu zdravstvenega in pokojnin- skega zavarovanja; o druž- benih dogovorih za načrtno zaposlovanje nove delovne sile; o vsebini in organizaci- ji dela v osnovni organizaci- ji sindikata ter o njenem fi- nančnem in materialnem po- slovanju. Na seminarju so predavali in se pogovarjali s sindikal- nimi delavci: Simon Pešec, Jože Segula. Jože Friedl, Fe- liks Bagar, Stanka Bauman, Oto Mlakar in Vlado Cimcr- man. Ob zaključku seminarja so predsedniki in tajniki osnov- nih organizacij obeh sindika- tov izrazili želje, da bi naj organizirali več podobnih se- minarjev glede na zelo odgo- vorne naloge, ki jih morajo reševati osnovne organizacije sindikata v delovnih orgaai- zacijah. Zaloga r^^roških igrač v želodcu Ze več mesecev je čutila mala Angležinja Alison Terry hude bolečine v želodcu, ne da bi mogli zdravniki ugo- toviti, kaj jo muči. Nazadnje so jo poslali še na rentgenski pregled. Imeli so kaj videti: v želodcu je imela 28 ste- klenih frnikul, pol kosti iz gumija, majhno žogo (še le- po napihnjeno), nekaj peska in osern novčlčev. Povsem točno inventuro so lahk:) na- redili seveda šele ob opera- ciji, ko so ji odprli želodce in razstavili neprebavljene predmete. -js Zadnje potovoiije Oe- setega brata v tej se- zoni Ze večkrat smo poročali o uspelih gostovanjih prosvet- nega društva Podgorci in o popotovanju njihove ljudske igre Deseti brat. V nedeljo, 29. junija so imeli v tej sezoni zadnje gostovanje pri Veliki Nedelji. Ce pogledamo in na- štejemo vsa dosedanja gosto- vanja in če k tem prišteje- mo še predvidena gostovanja v jesenskem času, potem je njihov Deseti brat prehodil zares dolgo in lepo pot. Sicer pa svoje popotne torbe še ni odložil. J. S. ^ ČETRTEK 17. JULIJA 1969 STRAN7 35lava dneva borca in 10-letnlce lovanja ZROP vPodgorcih iro^flli že, da je bi- a praznik dneva borca Jdgorcih pri Ormožu cen- ?a proslava tega pomemb- „ praznika, ki je bil so- združen z orientacij- !f pohodom članov občin- organizacije Združenja .rvnih oficirjev in podo- rjev v občini Ormož. Ori- acijski pohod je bil kot :|nja leta, tudi letos ob ljučku šolskega leta in jaz doseženega znanja in ehov te organizacije. Po- la, ki je iniel svojo orien- ijsko traso na območju I ZROP Velika Nedelja, se udeležilo 24 tekmovalcev rezervnih oficirjev in pod- •irjev, ki so se pomerili libanju po karti, v strelja- I z malokalibrsko puško, navanju taktičnih in to- [rafskih znakov, reševanju itazlionejših vojaških na- in v hitrosti pohoda. Vsi ni so bili še .pred tekmo- ijem testirani.Na posebni S so morali odgovoriti na tatera vprašanja iz letoš- !ga izobraževalnega pro- ffna. la je bilo tekmovanje na- no in je zahtevalo mnogo čne kondicije dokazuje stvo, da je bil poprečen proge, ki je bila dolga 13 metrov — 122 minut. Cas )il seveda krajši, če ne bi I treba reševati med potjo tevnih vojaških nalog in i streljati. Merila za oce- vanje so bila prirejena ta- da so bila upoštevana pri movalcih tudi leta staro- ki seveda bistveno vpli- 0 na lažji ali težji potek anja po razmeroma raz- iki konfiguraciji terena, cigo je kontroliralo 19 kon- dorjev, v centralni komi- 1 pa so bili: Edvard PA- K predsednik občinskega ■uženja ZROP, Franc LO- !NClC, Vlado OZBOLT, jvko KACICNIK in Silvo 'DRAC. Tekmovanje je bi- 'Zredno skrbno priprav- fio, tako da so lahko udele- ^5' pohoda sproti kontroli- l! svoje rezultate. 'Sjboljši čas na pohodu je se?el Ludvik CIGLER iz ■"|«ža, ki je prehodil pro- 9S minutah, medtem ko najdaljši čas 149 mi- • N'ajmlaj.ši udeleženec y«a je bil Vlado PETEK ,*'^edišča ob Dravi, star 21 najstarejši, pa je bil MarKRAB od Toma- •star 44 let. ki pa je pre- ' progo v zelo dobrem ča- minut. I^rtni red posameznikov in Iv?! število točk: 1. Tvam p.^RA, 77 točk, 2. Ludvik točk, 3. Boris o v^.^lC- 68 točk, 4. Jo- :)rI. 67 točk, 5. Ivan S-Tnr^'^ 64,5 točk, 6. Maks ,y'^LlC, 64 točk, 7. Venče- ■an, JF^MBOL, 61 točk, 8. 'L PRapotNIK, 61 točk KUStER, 59,5 točk, f,'^f>ton PRAPOTNIK. 59 it^j^v Ekipami je zmagalo pred Ormožem, Ivajnkovci, Veliko Nedeljo, Tomažem in Miklavžem pri Ormožu. Po pohodu je bila razglasi- tev rezultatov. Prvih deset tekmovalcev je dobilo prak- tične, pet nadaljnjih pa to- lažilne nagrade. Tu je zbra- nim udeležencem orientacij- skega pohoda spregovoril Vlado Ožbolt, rezervni oficir in predsednik občinske kon- ference SZDL Ormož. Pouda- ril je, lep prispevek, ki so ga dali člani ZROP k svečani proslavi dneva borca in 10- letnici delovanja organizacij ZROP. Se posebej se je za- hvalil za nesebično in požr- tvovalno 10-letno vodenje občin.ske organizacije ZROP Edvardu PAJKU, ki žrtvuje ves svoj prosti čas in je z organizacijo povezan z dušo in telesom. V pravem pome- nu besede. Na proslavi dneva borca, ki je bila v prosvetni dvorani v Podgorcih, je o pomenu praznika spregovoril Milan SONAJA, v programu pa so sodelovali: godba na pihala iz Ormoža, pionirji osnovne šole Velika Nedelja, člani PD Podgorci, mladina in ansam- bel Frančeka Zibrata, ki je s svojimi godci in pevcema zavrtel staro in mlado. J. S. Izvlečki iz diplomske naloge Tončeka Praprotnika ^racial- nega delavca pri občinski skup.ščini Ormož VZROKI POJAVA PROBLEMA OSTARELIH KMETOV (Nadaljevanje Glede na vrsto belezni in možnosti zdravljenja so važ- ni sleideči podatki, ki jih je pokazala anketa: V skupino bolezni srca in ožilja spadajo štirje anketi- ranci, zdravstveno zavarova- ni v celoti in trije delno za- varovanci. V skupini živčnih bolezni je zavarovan eden v celoti in štirje delno. Rakasti bolnik je eden in sicer kmečki zavarovanec. Anketi- ranec z obolelimi dihalnimi organi je skupno enajst, od tega dva zavarovana v celo- ti (oba TBC bolnika) in de- vet zavarovanih delno (pet od teh TBC bolnikov). Na prebavilih jih boluje sedem delno zavarovanih. Pod dru- ge bolezni jih je opredelje- nih deset, delno zavarovanih, trije pa v celoti. Sedem an- ketirancev od celotnega vzorca oziroma števila 50 se še počuti zdravih. Ce primerjamo sedaj zdrav- stvene pravice kmečkega za- varovanca in procent njego- ve soudeležbe pri nekaterih zdravstvenih storitvah ter njegove finančne sposobno- sti in njegovo mentaliteto, lahko ugotovimo sledeče: — kmečko zavarovanje za- gotavlja zavarovancem brez- plačno zdravljenje za celo vrsto bolezni, ki že dolgo ni- so več aktualne; — kmečki zavarovanec bo iskal pomoč pri zdravniku le v najnujnejšem primeru, ko so mogoči samo še kurativni posegi. Uspešnost teh je vsled prepoznega pacientovega pri- hoda na zdravljenje ničeva; — stacionarno zdravljenje, poleg tega, da kmeta loči od dela in mu že s tem zada fi- nančni udarec, osuši njegovo denarnico, seveda, če je v njej še kaj! — individualne preventive, ki bi v naveč primerih bila cenejša, ni. Da kmečki zavarovanci ob- čine Ormož ne koristijo v dovolj ni meri zdravstvenega zavarovanja dokazuje to, da neimamo v kmečkem zdrav- stvenem skladu edini aktivno bilanco. S tem ne moremo tr- diti, da naši kmetje niso bol- ni, oziroma, da ne čutijo po- trebe po zdravniku, pač pa lahko zagotovo trdimo, da . o meni zdravljenje za njih preveliko potrato, ki si je gle de na svoje materialne mož- nosti velikokrat ne more pri- voščiti. Od anketirancev se lahko poslužuje zdravstvenih sto- ritev le 13 v celoti zavarova- nih, drugih 37 pa obiskuje zdravnika v mnogih primerih takrat, ko imajo denar. V zvezi z zdravljenjem kmečkih zavarovancev naj o- menim še odlok o družbeni pomoči v občini. Po 28. čenu tega odloka je nanu-eč mož- no odpisati delno ali v celo- ti bolniške stroške tistim, ki bi bili zaradi trenutnih soci- alnh, pridobitnih ali drugih razmer, zaradi plačila zdrav- stvenih storitev, gospodarsko ogroženi. Pravica do odpisa se uveljavlja v upravnem postopku za nazaj po pregle- du sveta kraj ene skupnati. Zal pa niso niti zvezni niti republiški predpisi, še manj pa sklepi komunalnih skup- nosti in razni občinski od- loki v dovoljeni meri za- gotovili zdravstvenega var- stva kmečkih proizvajal- cev, da ti v primeru bolezni ne bi bili ogroženi. J S. Nadaljevanje prihodnjič) Najstarejši med naistarejšimi: Martin Šegula Ko so se v sredo popoldne zbrali na gradu Bori gasilski veterani iz ptujske občine, smo med njimi poiskali naj- starejšega — Martina Segulo iz Moškajnc. Takoj je bil pri- pravljen za razgovor. Kljub svojim dvainosemdesetim le- tom je še čvrst in beseda mu teče kot kakšnemu mladeni- ču. Rad se spomni na tiste davne čase, ko je skupaj s sovrstniki pomagal ustanoviti gasilsko društvo v Moškajn- cih. »Z gasilstvom sem se se- znanil v letu 1904, ko mi je bilo sedemnajst let. Pogosti požari in druge nezgode so narekovale, da tudi v naši va- si imamo svoje gasilsko dru- štvo. Zal smo imeli od vsega začetka precejšnje težave. Sklenili smo, da bo povelje- valni jezik slovenski. To pa je bila tudi največja ovira, da smo na dovoljenje čakali celi dve leti. Seveda smo ta čas pridno izkoristili. S pri- spevki vaščanov in našim de- lom smo postavili lep gasil- ski dom. Kupili smo tudi za tiste čase najmodrnejšo čr- palko. Zanjo smo dali, če se prav spomnim, 2500 goldi- narjev. Vendar je bila kljub tako lepi vsoti denarja naša črpalka le ročna. Vsi smo imeli po dve obleki, paradno in delovno. Seveda nismo od nikogar dobili pomoči, takšne ali drugačne. Imeli smo, kar smo si ustvarili sami. V letu 1906 nam je le u- spelo iz Gradca dobiti dovo- ljenje za naše gasilsko dru- štvo je bilo priznano. Naš pr- vi predsednik je bil Vit Do- naj ,sam pa sem opravlja! tajniške posle. Nato sem po- stal poveljnik. To dolžnost sem opravljal precejšnje šte- vilo let. Najteže nam je bilo v dru- gi svetovni vojni. Okupator je zamenjal takratno vod- stvo, dobili so tudi druge u- niforme. Toda nekje so se le ušteli. Mene kot poveljnika so zamenjali, postavili so dru- gega, toda tudi zavednega Slovenca. Kljub temu smo komaj čakali osvoboditev, ki je le prišla po težkem štiri- letnem boju. Po vojni smo starejši svoje mesto prepustili mlajšim. Pe- tru Kekecu, Jožetu Firbasu, ki pa so danes že tudi vete- rani, kot jaz. Za seboj imam petinšestde- set let aktivnega dela. Se zdaj rad priskočim na pomoč, se- veda samo z nasvetom. In kar je res, mladi tudi poslušajo. Ja, tako je tudi prav, je bolj za se končal najin razgovor Martin Segula, najstarejši ga- silski veteran iz ptujske ob- čine. Martin Šegula je prvi prejel priznanje, ki ga je veteranom podelila obGZ Ptuj Ob tUčenju hu[e poškodovan motorist 10. julija se je pred Maro- fom v Ormožu pripetila tež- ja prometna nesreča, pri ka- teri je bil huje poškodovan Stanko Zibrat. Srdan Vidovič, voznik oseb- nega avtomobila danske re- gistracije ga je pred Maro- fom, ko je motorist Zibrat zavijal v levo, zbil po cesti- šču in ga kljub zaviraniu še okrog 21 m potiska! pred se- boj. Ponesrečenec je dobil hujše telesne poškodbe po glavi in na levi nogi. Prepe- ljali so ga v ptujsko bolnišni- co. Na obeh vozilih je za 4000 din škode. Začetek obnove šo!e v P&dgorciti Dela pri obnovi šolske zgradbe v Podgorcih so že v teku. Kot smo že poročali, je bila obnova šole zaradi dotrajanosti nujnost, še po- sebej letos, ko praznuje šola v Podgorcih 150-letnico de- lovanja svojega učno vzgoj- nega poslanstva. Kot je v razgovoru dejal Silvo Be- drač, bivši ravnatelj v tej šoli, sedaj analitik pri obč. komiteju ZK in konferenci SZDL Ormož, so z muko in težavami zbrali potrebna sredstva za obnovo in si s tem zagotovili nemoten potek obnovitvenih del njihove sta- re šole. Dela bodo končana do pričetka novega šolskega leta. Obnovljena šola bo lep prispevek k jesenski proslavi dveh pomembnih jubilejev: 130-letnice šole in 60-letnice delovanja domačega prosvet- nega društva. Obnovljene šo- le pa se bodo še posebej raz- veselili šolarji in učitelji, ki poučujejo v tem kraju. J. S. Neprevidnost in vožnja brez vouil- škega dovolje>nja 11. julija sta na Ptujski ce- sti v Ormožu trčila voznik o- sebnega avtomobila WV, ki ga je vozil Jože Bratuša iz Maribora, začasno na delu v Nemčiji in mopedist Janez Dovečar iz Ormoža. Nesreča se je pripetila na cesti tik ob ormoški bolnišnici, v trenut- ku, ko je pripeljal voznik Bratuša iz Ptuja, nasproti njemu pa po levi strani mo- pedist, ki je med vožnjo gle- dal nazaj. MopedLst se je za- letel v prednji blatnik in je bil lažje poškodovan. Skoda na obeh vozilih znaša 2500 din. J. S. TRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK 17. JULIJ J Na PolenŠaku so imeli v nedeljo praznik žetve in kruha Polenšak, prijazna turi.stič- na točka v Slovoniskih gori- cah, njegovo agilno turistič- no društvo, pobudnik prire- ditve uredništvo »Večera« in luri.stična zveza Maribor so bili ti.sti dejavniki, ki jim gre glavna zasluga, da je bila ne- deljska prireditev več kot u- .spela. Praznik žetve jc na Po- lenšaku pravzaprav že tra- dicija, ki je bila letos dopol- njena še z raz.stavo kruha, črnega, ajdovega, sadnega, koruznega ... Praznik žetve in kruha se je začel že v soboto, ko so v šoli odprli razstavo kruha in pogač ter delovnih pripomoč- kov pri žetvi in mlačvi. V prisotnosti številnih obisko- valcev je raz.stavo odprla a- gilna predsednica domačega turističnega društva Mimica SEGULA. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, ko se je zbralo na PolenŠaku staro in mlado od blizu in od daleč, saj so v ta namen vozili iz Maribora po- sebni avtobusi. V primerjavi z vremenom v prejšnjem ted- nu je imel organizator tudi to srečo, da je bilo ta dan razmeroma lepo vreme. Po- poldne so se pomerile v žetvi dekleta in žene iz okoliških vasi, najbolj živahno pa je bilo takrat, ko so začele iz več hiš, kot po tekočem tra- ku prihajati gibanice, ki se še niso uspele ohladiti in so še vroče romale k tistim, ki jim je ta prleška specialiteta posebna poslastica. Najspretnejše žanjice in gospodinje, ki so spekle naj- boljši kruh, so prejele sicer skromne nagrade, ki pa bodo vsekakor lepa spodbuda za nadaljnje delo in sodelova- nje pri tovrstnih prireditvah, ki bodo, oziroma so že po- stale tradicija in temelj za rgibančni« turizem na Po- -aku. Razstavo kruha in i je pripravilo več kot 30 žensk, pretežno kmečkih gospodinj. Kvalitetno pri- pravljena razstava in še o- kusnejši izdelki so spravili ocenjevalno komisijo, ki je bila sestavljena iz poklicnih pekov, dveh gospodinj in tu- rističnih funkcionarjev — v veliko zadrego. Ko bi mora- li razdeliti nagrade, so skle- nili, da je razstava tako kva- litetna in skrbno pripravlje- na, da si naj razstavljalke vse po približno enakem de- ležu razdelijo skupen »fond« nagrad same. Kot posebna redkost in za- nimivost je bil mladi meha- nik Vlado ŽGEC iz Strejac, ki je sam spekel In razstavil dve vrsti redkih prieških po- gač. (Upajmo, da žene tega njegovega podviga niso vzele preveč resno, da bi v bodoče tudi svoje može postavile pred krušno peč.) Razstava kruha in pogač je bila dobesedno razgrabljena in razprodana. Najbolj »po- žrešni« so bili seveda dragi gostje iz naših slovenskih mest, ki jim je bilo to morda prvo srečanje s trdim kmeč- kim kruhom. Prireditev je tako uspela, da je bil že v nedeljo spre- jet neuraden .sklep, da jo bo- do prihodnjo nedeljo prav gotovo ponovili. S tem .se je revno turistično društvo na PolenŠaku uvrstilo med tista turistična društva, ki so spo- znala, da je moč tudi na po- deželju razvijati turizem in da imajo za vse to pogoje tu- di Slovenske gorice. Treba bi bilo le zgraditi primerne ce- ste in vložiti začetne investi- cije. Sicer pa je nedeljska prireditev na PolenŠaku do- kazala, da je včasih dovolj tudi dobra volja in trdna or- ganizacija. J. S. Mimica Segula, predsednica TD Poknšak odpira razstavo BRANKO, LE TAKO NAPREJ! Branko Zor(;c med mi ranjem Pred dnevi je bila v pavi- ljonu Dušana Kvcdra v Ptu- ju zaključena razstava dveh mladih umetnikov. V Can- karjevi 6 smo obiskali Bran- ka Zoreča, ki je imel razstav- ljene svoje kipe. Ze uvodoma lahko povemo oceno prof. Lugariča, ki je razstavljena dela Branka, ki je letos kon- čal drugi letnik ekonomske šole, zelo pozitivno ocenil. Ze kot majhen deček, ki je imel komaj štiri leta, je iz gline izpod njegovih pr- stov nastala prva figura. Ne spominja se, ali je upodobil kravo ali konja, ki sta do njegove prve poti v šolo bila glavn predmet oblikovanja. Se v osnovni šoli je rad de- lal manjše kipce, s katerimi so se nato igrali. Potem je prišel čas, ko je popolnoma prekinil svoje delo in lani v jeseni se je trdno odločil, da bo oblikovanju in kiparstvu posvetil skoraj ves svoj pro- sti čas. Rezultat njegovega dela pa sta že dve razstavi v letošnjem letu. Najprej je razstavljal v Ljubljani na skupinski razstavi in pred dnevi se je končala pod po- kroviteljstvom Društva pri- jateljev mladine njegova pr- va samostojna razstava. Kako specifična in M raznovrstna je njego« javnost nam pove nM da ustvarja iz PQtna^ gline. In tehnika? Raz?] sične obdelave se poj! svoje, o kateri govori nosom. Razen gline s| predmet oblikovanja šf vec, kamen in les. Iz \ dela bolj malo, ker ne: tolikšnih stroškov. G: tema — ljudje, kurent, tastične maske ... In izobraževanje? Zopet je tu ovira, ki; ko malenkostna in tako ka. Želel bi sodelovati par j i iz Maribora. 2al povezano s stroški, ki j Všeč so mi čisti realisti njih je našel svojega nika Rodina, od domači! v njegovih očeh prvo n Meštrovič. .Modernisti? To ni umetnost zame. slim, da se izgubljajo v straktnosti iz katere ne dcjo izhoda ... Načrti? Najprej moram ko srednjo ekonomsko še! potem brez dvoma akai ja za likovno umetnost Kaj meniš o mladih? Za umetnost sem ( preveč radi zaidejo v si nosti. Drugače pa mi delo vzame preveč čas; bi lahko živel z njimi. Imel sem občutek, da Ijenjc Branku ni nakli no. Ima težave, o kater: govori rad. Verjetno jf njegovega življenja iS tudi v kipcih in figuri njihovih izrazih. Za svoje delo bi rabil jetno večji prostor. Sei večji od dveh kvadr- metrov. Toda z dobro se da marsikaj nsred- Branko jo ima ... Tvoj hobi? Slikarstvo, grafika, slikam, slikarstvo ima izrazno moč. Pred nj-i še vse življenje. Duha in či ima. Jih bo znal izkc ti... ? PREKLIC Podpisana Janežokov.' noz in Marija, posestna Crmljenšaku št. 11. pre!; jeva in obžaljujeva žalj ki sva j:"h dne 2.3. fi. in 1969 izrekla napram Cej nezu. mizarju v Crmlj' ku št. 6 ter se mu zah< jeva, da je odslopU oc ženskega pregona zope' ju. Janežekovič Janez '^^ rija. PROSLAVA OBČIMSKEGA PRAZNIKA OBČiNE LENART Občina Lenart je minulo ne- deljo praznovala svoj štirinajsti krajevni praznik, ki je minil v znamenju številnih prireditev in tekmovanj. Praznovanje se je za- čelo v prenovljeni šoli v Gra- dišču, ki jo je odprl predsed- nik skupščine občine Lenart Franjo MURŠEC. Lovske dru- žine so se pomerile v streljanju na glinaste j^olobe, mladinci pa so »liolesarili« v kolesarskem krosu na progi Gradišče—Le- nart—Gradišče. V znamenju občinskega pr.iz- nika je bilo 8. julija v Selcah kmetijsko in sadjarsko predava- nje, ki je bilo končano z ogle- dom sodobne sadne plantaže v Sclcah. V nedeljo jc bil p.uruljni tok. Na 15 km dolgi poti so udele- ženci pohoda obiskali slovenjc- goriške partizanske postojanke, ki so bile v času NOV pribe- žališče tukajšnjih parti/jinov. V kulturnem domu » Lenartu je bila svečana s\,\A so se je poleg domačih predstavnikov družbenopolitičnih o r g.i n i / a c i j udeležili tudi članica republiš- kega izvršnega sveta Zora TO- MIČ. republiški poslanci Adi PRAPROTNIK, Mitja .MRGO- LE, J-ranc KRANJC ter Branko ZADRAVEC, predsednik skup- ščine občine Gornja Radgona. Franjo MURŠEC, predsednik skupščine občine Lenart, je v sveč.incm govoru poudaril, da je vsakoletni občinski praznik v znamenju leta 1942, ko se je za- čela na tem območju organizi- rana oborožena ljudska vstaja. V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor Le- nart in harmonikarji giasboie šole. Tričlanska delegacija je od- šla s seje na pot v Cerkvenjak In ob spon^.eniku NOV položila venec. Ta dan je bilo na Polani pod Lenartom več pomembnih pri- reditev: r.t/.stava plemenske ži- viiie s podelitvijo pri/nanj naj- boljŠim rejcem, spretnosrna vož- nja z mopedu dirke s kolesi in velike konjske dirke, v organi- zaciji konjeniškega kluba Mari- bor. S tem so se Icnarcani lepo in dostojno oddolžili spominu in deležu, ki so ga dali okoliški kraji v času NOV amo Ivan in Ocilija, vsa dru- ga vozila so bila v celoti zase- dena z udeleženci Izleta. Z nami sta bila tudi Ivanova oče In ma- ti Ko sta zagledala mrtvega si- na, je njegova mama padla v ne- zavest. Prizor je bil nepopisen. Solze, krik in onemeli obrazi... Sklepamo, da je vozil voznik avtomobila z nemško registra- cijo 7. veliko hitrostjo In da voz- nic ni prilagodil razmeram na ce>;tišču, ki prav v tem času asfalrirvo F.n.i polo\'ica ceste je že asfaliir;in.x. driign pi le neko- liko nižia Rob na sredi ceste In prehitra vožnja sta bila usodna, da je voznik rekorda Izgubil oblast nad vozilom in se dobe- sedno zarii v flata, v katerem sta bila Ivan in Otilija. Očivid- ci pravijo, da je bilo slišati ob nesreči strahovit lom in da so potniki dobesedno po zraku iz- padli iz obeh vozil. Ivan je ostal za vedno priklenjen za vola- nom ...« Zdenka JAMBROVIČ, nata- karica v grajskem bifeju: »Ivan je bil zelo družaben in priljub- ljen med mladimi v Ormožu. Večkrat je prihajal na mladin- ske plese. Imeli smo ga radi. Ne morem verjeti, da je vse to res in da ga ne bo nikoli več med nami...« V grajskem bifeju, kjer se po navadi sestaja ormoška mladi- na in kjer je bil tudi Ivan veli- kokrat gost, te dni, kot po na- vadi, niso vrteli plošč in poslu- šali zabavne glasbe. Bilo je nemo in tiho. Ivanovi prijatelji In pri- jateljice so molče popili kavo In zamišljeni odhajali. Niso mogli verjeti, da je Ivanov mnogo prerani grob v torek popoldne na domačem pokopališču zasula vlažna prst in da je bilo cvetje, ki so mu ga poklonili, njihovo zadnje slovo od prijatelja. Ivan VENCELBERGER, di- rektor stanovanjskega komunal- nega podjetja Ormož in računo- vodja Franc POLIČ: »Ivan je bil naš vajenec sobosllkarske stroke. Bil je priden In marljiv delavec. Njegova nesreča nas je pretresla. Zelja, da bi se izučil za svoj poklic, je ostala neures- ničena in visokega črnolasega fanta ni več med nami . . .« Tudi jaz sem ga poznal. Več- krat sva se srečala v Ormožu, ko je hitel po svojih delovnih opravkih. Zadnjič sva se srečala nekaj dni pred usodno nesrečo, ki je v cvetu mladosti In ob pr- vih korakih na njegovi življenj- ski poti zahtevala, da je kru- ta usoda položila na krvavi žrt- venlk mlado življenje In ponov- no z velikimi črnimi črkami pripisala v kroniko prometnih nesreč s smrtnim izidom novo nedolžno žrtev. LJžidoščcne In globoko pretre- sene družine,' ki je Izgubila sina In brata, nisem hotel vznemir- jati z vprašanji o njihovih ob- čutkih. Vem, da bi bile solze edini odgovor na vsa moja vpra- šanja. Ivanovega pogreba, ki je bil v torek popo dne v Ormožu, se je udeležilo nenavadno veliko število ljudi. Ob odprtem grobu so bili redki, ki niso Imeli solz- nih OČI. Žgoče solze in Številni venci so blažili bridko resnico, ki nas je prizadela vse, ki smo ga poznali. Sočustvujemo s po- kojnikovimi svojci ter jim Izre- kamo iskreno In boleče sožalje, upam, da v Imenu vseh bralcev našega lista. J. Slodnjak Ivan Majhen, še v nedeljo ve- der in nasmejan 19-ietni fant, danes že v preranem grobu. Tistega usodnega dne Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. (Prešeren) DESTERNIK: V nedeljo, 6. ju- lija, sta se šoloobvezna učenca Srečko Kokol (20. 2. 53) in bra- tranec Vinko Kokol (3. 2. 58) odločila, da se gresta kopat. Ba- bici sta sicer večkrat namignila, da bi rada videla tisto novo je- zero, ki se razprostira ob vzno- žju gradiščanskega gričevja. Usodnega dne sta s kolesom zdr- vela proti Gradišču, ne da bi karkoli povedala doma. Vesela in razposajena sta prispela v Gradišče in brez pomislekov od- šla v jezero. Naivno zaupanje v samega sebe, zlasti pa že J otroška korajža, sta zvabil; Izkušena učenca v sredo j^, kjer se je 11-letnI Vinko p utapljati. Po opraskanih f;, domnevajo, da je starejši Srj hotel kakorkoli že ponn Vinku, toda pri tem ni b[i volj izkušen, še manj pa reševalnih spretnosti, da bi ko obema rešil življenje. V slednjih trenutkih njunega Ijenja sta vpila za pomoč, p ni bilo. Tako je utonilo dvoje n[ življenj na račun neprevidc In brezbrižnosti. Proti veče^ ljudje opazili v jezeru ( truplo. Obvestili so gasllct, so takoj prišli na kraj nesn Potegnili so utopljenca Iz v medtem ko so ostali pričeli kati obleko na obrežju. 1 groza; ob obleki je še le druga, za spoznanje manjša leka. Iskanje se je nadalje? dokler niso našli še drugega nesrečenca. Očividce je spt tel srh ob pogledu na dvoje mučenih in ovenellh trupel; bilo človeka, ki ne bi s tr| bolečino v duši sočustvovi prizadetimi starši. Te dni smo jih pospremili zadnji poti. Tudi sošolci osa le Desternik so v globoki po tosti poklonili venec na g pokojnih. Tako je nelzpro usoda iztrgala materi najdrai le kdo bi mogel razumeti kruto dejstvo in čutiti večjo; lečino v srcu, če ne mati, kf je sklanjala nad odprtim j bom. Tu je pokopana mlad njena sreča in edino upanje, se je tako nenadoma razbili sanje človeške sreče. Ostal je mo spomin na tisto, čemui nekoč darovala svoje življe Markei Učenca osn. šole v Desterniku Na podlagi 98., 99. in 100. člena statuta, 80. in 81. člena pravilnika o delovnih razmerjih, razpisna komisija DS TP »ZARJA«, ORMOŽ, VRAZOVA 4/1 razglaša 33 prostih učnih mest vajencev — štipendistov trgovske stroke v poslovalnicah TP »Zarja« Ormož, pri čemer je na področju občine Ormož 22 učnih mest, občine Varaždin 9, občine Ljutomer 2. Kandidati se lahko priglasijo do 23. VII. 1969, če iz- polnjujejo navedene pogoje: 1. da so uspešno končali osnovno šoHanje, kar do- kažejo z originalnim spričevalom osemletke 2 da so zdravstveno sposobni za vsako delo, kar do- kažejo z zdravniškim spričevalom 3. da niso mlajši od 14 let ter starejši od 18 let, kar dokažejo z izpiskom iz matične knjige 4. da uspešno opravijo izpit iz matematike in slo- venščine ali hrvaščine dne 25. VII. 19G9 v dvoran; de- lavske univerze na gradu v Ormožu 5. da po sprejemnem izpitu uspešno končajo preiz- kusno delo v trajanju od 1. 8. do 30 8 19C9. Razpisna komisija TP »Zarja« Ormož Trčila sta fiček in diana 6. julija sta v Pavlovclh Ormožu trčila Antolič Fra voznik osebnega avtomol zastava 750, in Albina Jam Ptuja, ki je vozila »dian Jančeva je peljala iz Orn ža proti Ljutomeru. V I merku je pripeljal na gli no cesto, ne da bi se prep čal, če je prosta, Franc ^ tolič, ki je trčil v diano. 1 lesnih poškodb ni bilo. SI da znaša 2000 dinarjev. J. S SPOLZKA CESTA IN POTOVANJE V JAREK 6. julija sta se soseda An Fakin in Herman Kacjan, iz Majšperka, vračala Iz M< vec proti domu. Pred želez kim prelazom pri Veliki Iji je Fakin, ki je vozil spre zmanjšal hitrost z zavirati) To je storil tudi za njim či Kacjan. Zaradi mokrcgJ mastnega cestišča je zaneslo kinovo vozilo v desno ob niško ograjo, isto pa se je ^ dllo tudi Kacjanu, ki je p""' v 1 m globokem jarku ob^ meji. Telesnih poškodb ni škoda nn obeh vozilih p* skupaj 2000 din. ČETRTEK 17. JULIJA 1969 STRAN 11 zamislite si, če morete, le- Mzstrelek, težek 3000 ton dsok 36 nadstropij. Takšen \q srede, 16. julija t. 1. do i ure in 32 minut počival svojem izstrelilnem kata- I^Hu v Kennedyjevem vse- nirskem centru na Floridi v >DA Imenuje se Apollo 11. ; nesel je tri ljudi na najpo- hembnejše potovanje v dose- gnji zgodovini človeštva, rajanje potovanja: sedem do fset dni. Dolžina poti okrog 00.000 kilometrov. Cilj po- zvanja: Luna. Blizu vrha tega izstrelka 0 trije ljudje potrpežljivo lakali na svojih ležiščih iz elila in drugih materialov. J centru za kontrolo izstre- itve se je že začela zaključ- la faza odštevanja. Trije a- itronavti Apolla 11 so že v adji, kjer kontrolirajo, pre- zkušajo in pripravljajo lad- 0. Sedaj je vse pripravljeno: amo nekaj sekund še in iz- trelek bo poletel proti svo- emu cilju. Raketa je sestavljena iz smih delov. Najvišji del je el za reševanje v primeru [esreče ob izstrelitvi. Ce bi ; prvih trenutkih izstrelitve astalo kaj nepredvidenega, 1 se komandni modul z a- Ironavti ločil od rakete ter letel v zrak, nato pa se spu- I til s padalom na varen kraj. Naslednji trije modeli so omandni modul, servisni lodul in Mesečev modul. Ikupaj tvorijo vsemirsko adjo. Astronavti so v ko- nandnem modulu, ki je nji- lovo stanovanje in labora- torij. Servisni modul ni samo Jgrodje za potovanje skozi fsemirje, temveč tudi objekt, ^ omogoča komandnemu nodulu potrebno električno !nergijo in umetno atmosfe- ff'; Mesečev modul pa je ta- ;^iza potovanje na Mesec. Štirje nižji deli so deli ra- ^°te, katere naloga je pope- 'iati vsemirsko ladjo v bliži- ao Meseca. Trije deli rakete ^ tri njene stopnje, četrti pa so možgani izstrelka. I^ekaj mesecev so vsak del l^lotne rakete natančno kon- rolirali vse do trenutka, ko 3^ bilo vse pripravljeno za Polet. Ob neverjetno hrupnem gr- pnju petih raketnih motor- prve stopnje rakete pri- ^aKujejo astronavti pospešek gibanju. Najmočnejši do- I zgrajeni motorji s potisno ; "°cJo. 3,400.000 kg razvijejo ^trebno silo, da bi pognali ^'°"ino raketo, težko nad jj^OO.Ooo kg v smer in bližino eseca. Trenutek po vžigu je ^"1^2, kakor da raketa lebdi K ° ogromnim plamenom, v desetih sekundah pa se 'Sne približno za svojo dol- jj'""- Toda izgorevanje 13 600 ^ 8or;va v sekundi omogoči, jtj. Postane raketa po 10 se- "^ah za 136.000 kg lažja, ^et ■' postaja lažja, ra- (j^j^^P^^idobiva na hitrosti in , trost^^ l^rnalu nadzvočno hi- * t. v prvih dveh in pol Toinutah se dvigne raketa 64 visoko in doseže hitrost B850 km na uro. Ker je opra- vil svojo nalogo, se prvi del rakete loči in odpade v A- tlantski ocean. Raketa je se- daj izgubila tri četrtine pr- votne teže. V tem trenutku se vžgejo motorji drugega dela rakete, ki s potisno močjo 500.000 kg v elegantnem loku usmerijo raketo proti Afriki. Ce je potrebna korektura smeri, dobiva druga stopnja rakete navodila po elektron- ski poti. Ko doseže raketa vi- šino 96 kilometrov, se na po- seben signal oddvoji poseben stolp za reševanje v primeru nevarnosti. Ce pa te ni, se oddvoji od rakete in pade na zemljo. Motorji druge stopnje gori- jo nekaj več kot šest minut. Raketi pa dajo hitrost nad 24.000 kilometrov na uro in jo ponesejo v višino 183 ki- lometrov. Na tej višini je druga stopnja opravila svojo nalogo. Zato se oddvoji od matične rakete iz z ogromno hitrostjo pade nazaj na zem- ljo. Končno zaželeno brzino, da pride raketa v krožni tir, do- bi od tretje stopnje, ki je vključena samo dobri dve minuti, nato pa se odcepi. S tem naloga tretje stopnje ni končana, ampak se dviguje z važnimi vesoljskimi instru- menti v tir okoli zemlje na višino 185 kilometrov. Od starta do te faze je preteklo samo dvanajst minut in se- daj začno tudi astronavti s svojim delom. Ko v raketi iz- vršijo vso potrebno kontrolo s pomočjo kontrolnega cen- tra na zemlji, preide polet proti mesecu v drugo kritično fazo — prehod v mesečev tir. Ta zahteva od vseh aparatov največjo preciznost in toč- nost, ker mora biti prehod izvršen v točno določen me- sečev tir. Ob vzletu je bil komandni modul, v katerem so astro- navti na vrhu. Takšno situ- acijo je narekovala skrb za varnost astronavtov. Sedaj pa tak razpored ni več po- treben, oziroma zavira na- daljnje operacije. Zaradi tega komandant posadke vključi eksplozivna polnjenja, ki od- stranijo velike plošče na a- dapterju, v katerem je mese- čev modul. S tem se je kom- binacija prevrnila tako, da se servisni modul dotika Mese- čevega. Nato pride do zdru- žitve obeh. Sedaj oba prednja dela modulov tvorita prehod iz enega v drugi. Takšno potovanje zahteva v vsakem trenutku največjo budnost vseh, tako v raketi kot v kontrolnem centru na zemlji. Cas, v katerem se pri- de do meseca je odvisen od relativnega položaja Zemlje in Mesega. Verjetno bo po izračunih trajal od 62 do 76 ur. Po tako veliki začetni br- zini ta po odstranitvi tretje stopnje vedno bolj upada in znaša v trenutku prehoda v Mesečev tir 3400 kilometrov na uro. Od tega trenutka na- prej pa se hitrost rakete za- radi mesečeve privlačnosti ponovno povečuje. Njena hi- trost po tiru okoli meseca bo _ŽQašala 9000 kilometrov. Ko so postaje za opazova- nje leta rakete na zemlji iz- računale vse potrebne podat- ke, dva od treh astronavtov preideta v mesečev modul. Pri tem sprožita sistem na »taksiju« za Mesec, razen te- ga pa sprožijo vse štiri kra- ke za spuščanje na Meseče- vo površino. Po tej operaciji se bosta astronavta verjetno vrnila v matično raketo za- radi nekajurnega počitka. Ko se bo Mesečev modul odlepil od matičnega, bosta nekaj časa letela skupaj v bližini petdeset do sto me- trov. Ko pa bo prišla pred- videna točka na zadnji strani Meseca, bo komandant spro- žil za nekaj trenutkov mo- tor, ki bo pripeljal mesečev modul na višino 15 kilome- trov. V tem trenutku se pri- žgejo motorji za nadaljnje spuščanje proti Mesečevi po- vršini. Končna faza spušča- nja traja dvanajst minut. Ob približevanju mesta prista- janja lahko astronavta ko- rigirata «ner pristaja ija na primernejšo mesto. Koman- dandt pa prevzame ročno vo- denje modula in pristane. Za večino ljudi ..bi bil ta trenutek posebno doživetje. Skozi okence modula se vidi Zemlja štirikrat večja kot Luna,- ki jo gledamo iz Zem- lje. Nebo je črno. Mesečeva površina pa je 80-krat svet- lejša v plavgm siju in njeno vrtenje se lepo vidi. Ob pristanku je prva na- loga astronavtov, da se pri- pravijo za takojšnjo vrnitev. Za to so že tri v naprej pred- videni časi. Prvi je dve mi- nuti po pristanku, drugi de- set in tretji 120 minut. V ko- likor pa bo vsa operacija po- tekala normalno, bodo astro- navti ostali v Mesečevi povr- šini 22 ur. Obstaja možnost. da se b:xlo v tem času tudi odpočili, tako da bodo tudi fizično pripravljeni za zadnji korak — na Mesec. Prvi človek bo prišel na Lunino površino s ploščadi na enem od krakov modula. Sestopil bo po lestvi na po- vršino, pokrito z Mesečevim prahom. Njegov hod bo zelo elastičen in prožen, čeprav bo v težkem vsemirskem o- klepu. Njegova teža bo zna- šala samo eno šestino njego- ve teže na Zemlji. Naloge kozmonavtov na Mesečevi površini so, da svo- je delo fotografirajo, da vza- mejo vzorce kamenja s povr- šine našega satelita in da na Mesecu pustijo tri aparate in sicer: napravo za opazovanje sončnih vetrov, seizmomete in reflektorer za laserje. Ko bodo uspešno opravili vse naloge, se bodo pričele pri- prave za povratek k matič- nemu delu vesoljske ladje. Po obvezni kontroli bosta astronavta vključila motorje za povratek. Ti bodo ponesli sam modul brez krakov, ki bodo ostali na Mesečevi po- vršini na višino od, 17 do 54 kilometrov. Po ponovni vključitvi novih motorjev pa bo modul prišel nazaj v Lu- nin tir. Po manevrih Mese- čevega in matičnega modu- la bo prišlo do ponovnega spajanja obeh. Ko astronav- ta preideta po »taksiju« na- zaj n-' matično ladjo, ostape me.s_<-ev modul v tiru okrog zemlje. Nato nastopi drugi z;'četek vračanja na zemljo, .'■'fajprej dobi ladja položaj ti- ra, ki ji omogoča izhod iz Lunmega tira v Zemljm Ce bi v tem trenutku zatajili motorji, bi ostali astronavti ujeti v Mesečevem tiru in tični fazi, ker jim zaloge ne njihovo življenje bi bilo v kri- dovoljujejo daljšega letenja kot satelit okoli Meseca Na- to se bo v glavnem ponovila operacija, ki so jo naredili astronavti apolla 10. Po vrnitvi na zemljo in po osvoboditvi iz karantene, ka- teri bodo podvrženi po pri- stanku, bo za njih priprav- ljen sprejem, ki ga verteno človeštvo še ni videlo. Rc^zvoj jugoslsvan- skega turizma do leta 1985 Srednjeročni program raz- voja turizma v Jugoslaviji predvideva, da se bo pove- čalo število prenočitvenih kapacitet do leta 1970 od 480.000 v letu 1968 na 600.000 postelj in do leta 1975 že na 800.000 postelj. Pri izdelavi perspektivnega programa razvoja turizma in pri pla- niranju novih kapacitet, so bila upoštevala dosedanja po- prečna-letna vlaganja. Za iz- gradnjo novih postelj smo v SFRJ vložili poprečno okrog 900 milijonov do ene mili- jarde novih dinarjev na leto. Ce se bodo investicijska vla- ganja nadaljevala z doseda- njim tempom, bopio imeli le- ta 1980 v SFRJ že 980.000 po- stelj, leta 1985 pa že 1,300.000 postelj. Približno toliko zna- šaiio danes prenočitvene zmogljivosti v Italiji. Vzporedno s povečanim šte- vilom prenočitvenih zmoglji- vosti naj bi po predvideva- njih srednjeročnega progra- ma razvoja turizma v SFRJ rastlo tudi število prenočitev gostov iz inozemstva. Leta 1965 smo realizirali v Jugo- slaviji 11,2 milijona tujih prenočitev, leta 1966 14,7 mi- lijonov, leta 1967 16,1 milijo- na in leta 1968 17,2 milijona tujih prenočitev. Srednjeroč- ni program razvoja predvide- va, da se bo povečalo števi- lo inozemskih prenočitev le- ta 1970 na 24 milijonov, leta 1980 na 50 milijonov in leta 1985 na 68 milijonov noči- tev. Poprečna dnevna potrošnja inozemskih gostov, ki se je gibala v obdobju 1965 do 1967 med 9,3 in 11,7 dolarji, naj bi se po planu leta 1970 povečala na 13 dolarjev in leta 1985 na 16 dolarjev dnev- ne potrošnje. Predvideni porast števila prenočitvenih zmogljivosti i i porast števila inozemskih go- stov bo imel za posledico tu- di povečan devizni priliv Le- ta 1975 naj bi znašal priliv od turizma v Jugoslaviji že 627 milijonov USA dolarjev leta 1985 pa že 1400 milijonov USA dolarjev. -js STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK 17. JUr.T.J^ Mali oglas ViMt.i Časopisne agencije so se bila odprla, toda Liiise je okle- vala vstopiti. Mala pisarna je bila podobna čakalnici pri zo- bozdravniku. Vedno jo je bilo sram, kadar je mogla pokazati svoje slabe, piskave zobe, češ svoje slabe, "piškavc zobe, češ. saj sem sama kriva, ker sem varčevala pri zobni pasti. Tri stranke so bile v oglasaem od- delku časiilka »Parisicn«. Uekle, zatopljeno v pravopis, suha ženščina, ki je listala po telefon- skem imeniku in elegantna de- bela dama, ki so jo zanimali sta- novanjski oglasi. Zunaj, pred omarico z razp- bešcnlmi ženitnimi oglasi je stal mlad moški in Luisi se je zde- lo, da je preveč eleganten in lep, da bi mora! iskati pomoči na tak način. Pazljivo si je za- pisoval naslove in naklonil Luisi za vsak primer prijazen nasmeh. Takoj se je obrnila in se zato- pila v oglase pod skupnim naslo- vom »PRODAJAM IN KU- PIM«. Medtem pa se ji je pre- drznež približal, z i/govorom,, da bere vse oglase po vrsti, in njegov komolec bi se je moral vsak čas dotakniti. Jezna je Lui- sa že hotela oditi, ko je prišel šef, poslovodja aH vodilni usluž- benec ter jo s svojim pogledom in glasom zadržal: »Stopite vendar bliže, spo- Stovana gospa, takoj vam bom vendar na razpolago!« Zmedena, toda vljudno se je Luisa postavila v vrsto za de- belo damo in ta varovalna stre- ha je pomagala, da se ji je vr- nila izgubljena samozavest. Pro- stor se jc počasi praznil. »Sedaj pa k vam, spoštovana gospa. Prihajate zaradi ženltne- ga oglasa?« jc vprašal šef pisar- ne. Lulse se je tresla. Uvod ji je pognal v obraz rdečico. Mar jc bila res vzorec stare device? »Da, toda zelo resen slučaj je.« Končki šefovih brčic so se pre- maknili in Luisc jc iz tega skle- pala, da se je nasmelinil. »Ni vam treba biti nerodno,« je dejal. »Pri nas ni nič dvoutn- nega. Sicer imamo od časa do časa primere, da stranke, pred- vsem ženske, skušajo na ta na- čin ribariti v kalnem, toda pred- vsem nas obiščejo resne ženske.« Zakašljal je, da si je tako olaj- .šal prehod Iz splošnih na .iz- ključno poslovne stvari. »Vaš oglas bo izšel pod šte- vilko 4326. Objava velja za tri- deset dni, stane pa pet frankov. E^odatek poldrugega franka pa računamo strankam, ki pri nas najemajo predalček za dobo treh mesecev. Ste prinesli s seboj iz- kaznico? Lepo. Želite- objavo pod šifro? Navadno izberejo krstno ime. Recimo: Glorija, ali vam je prav? Sedaj pa pro- sim da napišete besedilo, rad bi zaprl.endije za višjo in visoke šole v razponu od 250.00 do 350,00 din osnovne štipendije in 60.000 do InO.OO din gibljivega dela bodo podeljene s 1. 1969. Štipendije za srednje šole v razponu od 100.00 do 200,00 din osnovno štipendije in 20 00 do 60.00 din gibljivega dela od 1. septembra 1969. Prošnje je vložiti najkasneje do 17. avgusta 1969 na temeljno izobraževalno skupnost Ptuj. Trg mladin- skih delovnih brigad št. 1. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez pri- log ne bomo upoštevali. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Slaba potrežba v do- mu na Osankarici Na zadnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica, je bilo sproženo vprašanje po- strežbe in odnosov osebja v koči na Osankarici pri Treh žebl j ih. Kritika je padla na račun siabe potrežbe, ki je bila o- čitna ob četrtem juliju. Ve- liki množici gostov je stregla samo ena oseba pri mizah, čeprav so bili obveščeni o večjem obisku. Se bolj pa zamerijo odnos, ki vlada do obiskovalcev muzeja. Tam samo prodajajo vstopnice ni pa nikogar, ki bi prisotnim razložil eksponate v spomin na zadnjo bitko Pohorskega bataljona blizu doma. Kritika je šla tako daleč, da oskrbnik koče ne more zaradi svoje malomarnosti več opravljati svoje dolžnosti. -b HaVa uničila počitni- ški raj Debel, smrdeč sloj nafte pokriva nekdaj bleščečo belo plažo Santa Barbara v Južni Kaliforniji. Evakuirali so stotine jaht. Na tisoče ptičev je poginilo. Naftni objem vitega kopališča je v£ močnejši. V oddaljenos km od morske obale n iz morskega dna surova i ta, katere izvor leži lOO globoko. Doslej so vgradil več ton tesnilne mase, t še vedno prihaja na 100.000 litrov olja dne' Oljno jezero meri 2OO0 in je dolgo 60 kilomet Plast na obali je debela 15 cm. Množica delavce^ bori z nafto, ki bo za d leta uničila eno najlei kalifornijskih obal. Najpogumnejši ded NEW YORK — Naj po? nejši dedek je postal to' nar William Tedson iz P burga v ZDA. Za svoj rojstni dan je srečno sko padalom. Ob uspelem^ Ijenjskem skoku mu je cf talo osem vnukov. Mož J v tem zasluženo pridobil ziv najpogumnejši dede[' bi marsikateremu mlajš' moškemu, ki ni vešč sl^' nja s padalom, verjetni pred skokom padlo sr' hlače. C — CETRTP:K 17. JULIJA j06*? STRAN IS 40VO ŽIVUENJE (nadaljevanje) _ Toda gospa Mauphite ... iim vas,.. r Vi g3 mecete v zapor! •Kdar več ga ne bom videla, ij fred v ječi! J. prosim vas, pomirite se, ^la IVlauphite. — Senborna , obli! pot — Tega ne sme- ' napraviti! Ne pahnite nas pogubo! On ni hotel stori- nič hudega. Prisegam vam, g tega ni hotel storiti. Sliočila je s stola in mu ho- .ja objeti noge. Na srečo pa Tbila med njima pisalna mi- za; Senborn je v zadnjem reiiutku rešil svoje noge red njenimi stegnjenimi pr- 'l- Vse vam bom poplačala! . je kričala. — Vsak groš. 'rodala bom opravo, šla bom rat perilo, vse, vse bom sto- Ua. — Pomirite se, pomirite se, 3 je skušal Senborn pomiri- i. Ona pa je še dalje tarna- li Od je zame vse, kar imam. azumete? In otroci . . . — Otroci, mislil sem, da imate otrok. — Nimava, toda, on ima ečaka, je hlipala gospa lauphite. Mladenič tako ce- li Freda. Kaj naj mu rečem, adar mu bodo tetinega moža rgli v zapor? Kaj naj mu Ečem, a? Zopet se je vrgla na I »1 in si zakrila obraz z ro- ! ami. Senborn je mislil, da se I o zdaj umirila. Toda na- ; protnb, jakala je huje in uje, nazadnje je začela ! ilatiti s pestjo po pisalni 1 lizi. ; — Gospa Mauphite! je pro- il direktor brezuspešno, ona •a je mlatila po mizi vedno ' nočneje. Gospa, Mauphite! 'oslu.šajte me: sodišče bo i >rav gotovo postopalo bla- i !o . . . : Prenehala je jokati in ga i »ogledala z rdečimi očmi. . — Da? — Mislim, da bo dobil mor- leto, največ dve. ~ Joj, je zakričala In zo- : začela mlatiti po mizi. ^oJ ubogi Fred! Moj dragi >trok! ■ Senborn. Bom videl, kaj bom — Prav! Prav! je kričal '"'^gel storiti . . . Tožbo bom ; "malinil! j - Res? Obljubljale? 1'~ Obljubljam, je vzdihnil Penborn. L"~J^h, gospod Senborn! Vi kratko in malo čudoviti! T'3n!la je nanj, njemu pa se je posrečilo, da se je umak- nil na drugo stran mize. — Seveda pa ne pride v poštev, da bi ga zopet nasta- vili pri našem podjetju, je dejal Senborn strogo iz svo- jega zaklona. On je naposled vendar zapravil zaupanje, ki smo ga imeli vanj. — O, ne skrbite za to, je rekla žena. — Jaz si nisem nikdar želela, da postane knjigovodja. Leta ga že na- govarjam, naj se zaposli v slaščičarni mojega brata. — Hm, da, je zamrmral Senborn. Pojdite zdaj lepo domov in povejte Fredu do- bre novice. Takoj bom tele- foniral, da umaknem tožbo. — Kako naj se vam zahva- lim? je hlipala Stella Maup- hite razburjeno. (Dalje prihodnjič) ŽENSKE RASTEJO MOŠKIM ČEZ GLAVO Zdravniki in biologi so s statističnimi podatki potrdili v glavnem že znano dejstvo, da ženske počasi rastejo mo- škim čez glavo, in sicer v pravem pomenu besede. Res je, tudi možje postajajo večji — v minulih 50 letih se je poprečen moški »podaljša!« za štiri centimetre — toda pri tako imenovanem nežnem spolu gre ta reč znatno hitre- je: v istem obdobju so žen- ske »zrasle« za osem centi- metrov. Ne samo telesna višina kol taka, tudi roke in noge, se pravi dlani s prsti in stopala, so spričo splošne rasti izpo- stavljene nenehnim spre- membam. Tovarne konfek- cijske obleke ter čevljev in rokavic so ugotovile, da so jim obležali v skladiščih Iz- delki v velikostih, ki so še pred leti veljali za normalno žensko mero. Z drugimi besedami: pri vsakem novem Izdelku je tre- ba upoštevati, da sta se pri ženskah spremenili velikost in postava. Dosedanji sistemi mer ne ustrezajo več, to so spoznale že mnoge ženske ko so pomerjale ta ali oni kon- fekcijski izdelek. Obleke in plašči »njihove« velikosti ne- nadoma niso več ustrezali v pasu ali po dolžini. Kljub br- skanju ni bilo mogoče najti primerne velikosti in tako je biio treba širiti ali daljšiti, kakor pač. Marsikatera žen- ska, ki sta ji bila vzorec in kroj všeč, je nejevoljna od- šla iz prodajalne, ne da bi kaj kupila. Zdaljšanjem in širjenjem so imele prodajal- ne konfekcije dodatne str,o- ške. Tovarne tkanin, obleke in obutve so se spričo tega od- ločde za nove standarde, ki bi u.strezali novim »velikost- nim razmeram« nežnega spo- la. Njihovi ljudje so opravili dolgo vrsto reprezentativnih meritev. Ugotovili so, da mia kakih 30 odstotkov žensk oz- ke, 45 odstotkov normalne in 25 ( dstotkbv močne boke, pri čemer pa večji obseg cbleke nikakor ne pomeni tudi več- je d',.jžine. Nadalje so pokazale merit- ve, da je mogoče 28,6 odstJt- ka žensk prištevati k majh- nim, 33,7 odstotka k sred- nji.m in 19,3 odstotka k veli- km Zelo majhni ~ telesna višina pod 15i cm — je 13, zelo velikih (nad 172 cm) pa samo 5,4 odstotka žensk. Na podlč'gi vsega tega so ugoto- vili, da je potrebnih olcoli 80 n-v^h kombinacij, če hočejo tcvirne doseči, da bo lahko večina žensk kupovala kor- fekciiska oblačila brez ve':jih pred( lav Sc/eda bo minilo nekaj ča- sa, preden se bodo nove žen- ske mere uveljavile v praksi, se pravi, preden bo vsa indu- slrija oblačilne sLroke uvtdia n, ve liorme. Ko pa bo to u- rejeno, codo bolj zadovoljni vsi prizadeti, tako proizvujal- ci I^akcv trgovci in predvsem seveda ž.-nske, ki bodo kupo- vale konfekcijska oblačila, iz- delana po novih standardih. Poskus 5€ je obnesel: pri o- blekah z novimi merami se je odstotek ^potrebnih preclelnv z.T),M nji-'al za dve tretjini. Vaše zdravje SAMI ZDRAVIMO NEVROZO Bolniki z vseni: i. ; .mi subjektivnimi te/...\ ,.;n , a brez-bistvene objektivne os- nove dandanes polnijo zdrav- stvene ustanove in njihove čakalnice. Razširjenost ner- voze, tako imenovanega obo- lenja na živčni osnovi, je ve- dno večja, z njo v zvezi pa splošna živčnost kot posledica in izraz psihične neurejeno- sti današnjega človeka. Tako izgublja skupnost vsako leto na stotine delovnili ur in pla- čuje milijoine za bolniške sta- leže in zdravljenje. Poskusite se pozdraviti sa- mi! Vzemite fotografijo vam prijetnega človeka ali pa sli- ko lepe pokrajine ali mesta. Obesite jo na steno tako, da jo boste videli zjutraj, ko se^ zbudite. Prisluhnite utripu' svojega srca in med gleda- njem slike dihajte v ritmu: na prve štiri utripe srca vdi- hnite, pri naslednjih štirih zadržite sapo in spet pri šti- rih izdihnite zrak. Po nekaj minutah takšnega dihanja za- prite oči, dihajte sproščeno in se sprostite. Spomnite se kakšne priljubljene melodi- je in pričnite potihoma peti. Ne izbirajte med melodijami, temveč pojte tisto, ki se je najprej spomnite. Opazili bo- ste, da se bo vaše telo spro- stilo, da se bodo mišice opu- stile, počutili se boste prijet- no in imeli boste veliko vo- ljo do dela in veselje do na- stopajočega dneva. Tako bo- ste vstali sveži, spočiti in z mladostnim poletom lotili na- log tistega dne. Ce ste zaradi kakršnegako- li vzroka čez dan jezni, ne- razpoloženi, utrujeni ali ka- ko drugače uničeni, če ima- te pri svojem poklicnem de- lu težave, v zasebnem življe- nju pa neprijetnosti, se spet spomnite tiste jutranje slike in svoje jutranje »popevke«. Nekajkrat ritmično vdihavaj- te, zadržujte sapo in izdi- havajte, po sistemu 4:4:4, spomnite se jutranje melodi- je in jo pričnite potlhem —- ali pa le v sebi — prepevati — in čez nekaj minut boste presenečeni nad uspehom. Postali boste razpoloženi, sve- ži in pomirjeni. Varujte se jeze kot hudega ognja: jeza je vaš največji sovražnik. Ne hudujte se, če vaši sorodniki, znanci, doma- či ali poklicni tovariši niso dovolj jubeznlvi z vaiiii, če naletite pri njih na nerazu- mevanje in neprijaznost. Ljudje, ki so neprijazni, so v resnici nesrečnki, ki jih mo- ramo pomilovati... Ljudje brez notranjega miru in ve- drino. Manjka jim daševna harmonija, ta pa je prvi po- go za dobro človekovo počut- je... Tudi pred spanjem pcsve- tite nekaj minut svojemu du- ševnemu ravnotežju! Poglej- te spet svojo priljubljeno sli- ko na steni, zabrundajte ^vo- jo priljubljeno popevko ali pa ti.-5to, ki se je najprej spomnite. Prva melodija je prevladujoča in izvira narav- nost iz naše podzavesti. Ne pojavi se po naključju, tem- več jc vedno v tesni zvezi s kak.šnirn našim kompleksom, se pravi z nerešenim podza- vestnim problemom. Le-tcga 5 tem rešujemo in se pomir- jamo. Tako bomo zaspali hi- tro, globoko in mirno in se drugo jutro xbudili sveži in spočiti. K*«flvaden plen <»ncoskih ribičev 'fpy ^^skajskem zalivu so S^oski ribiči pred nedav- ij/" ujeli v svojo mrežo ze- «0 if.^^v-f^cn plen. V mre- jo spustili globoko gladino, se je Reri 'kositrna krsta, v ka- bilo človeško truplo. "•*"^miva »riba«, kajne? i 'is STRAli 14 TEDNIK — ČETRTEK 17. JULlj Adre Maurois POVRATEK Zgodba, ki vam jo pripo- vedujem, je resnična. Bilo je leta 1945 v vasi Chardeuil, čeprav to ni njeno pravo ime; iz razumljivih razlogov ga moram zamolčali. Priče- nja se v vlaku, s katerim so se vračali francoski vojni u- Jetniki iz Nemčije. V nekem oddelku za deset oseb se je nagnetlo dvajset preutruje- nih bivših ujetnikov, ki pa so bili razigrani in veseli. Po petletni odsotnosti so zanelji- vo vedeli, da bodo spet vide- li svojo domovino, svoje do- move in družine. Skoraj vsak je nosil v sebi podobo svoje žene in ljube- zen do nje v upih in skrbeh. Ali je ostala taka? kot je bi- la, in zvesta? Kaj je dožive- la, kaj je počela v dolgi do- bi osamljenosti? Tisti, ki so imel: otroke, niso bili toliko zaskrbljeni. Zene so se mo- rale posvečati otrokom in nji- hova navzočnost bo bivšim ujetnikom olajšala prve dne- ve po povratku. V kotu oddelka je sed°l mož. čigar poteze in oči so dopuščale domnevo, da ni Francoz, ampak Spanec. Ime mu je bilo Renaud Leymarie in je bil iz Chardeuila Med- tem ko je ponočni vlak dr- vel skozi pokrajino in je od časa do časa samo žvižganje lokomotive prekinilo enolič- no ropotanje koles, se je Re- naud razgovarial s svojim sosedom: »Ali si poročen, Saturnin?-' »No. seveda ... dve leti pred vojno, dvoje otrok. Ime ji je Marta; hočeš videti nje- no sliko?« Saturnin droben in vesel možak z brazgotinastim 3- brajom, je potegnil zamašče- no listnico iz notranjega že- pa svojega suknjiča in po- nosno pokazal že precej zde- lano sliko. »Zares ste čedna,« je me- nil Leymarie. »In se ne bo- jiš povratka?« »Bojim? Blazno se že vese- lim Zakaj naj bi se bal?« »Ker je lepa, ker je bila sama in ker je še toliko dru- gih mož na svetu ... « »Temu se moram smejati. Za Marto kratko in malo dru- gi možje ne obstajajo. Ved- no sva bila srečna. Ce bi ti prebral šele pisma, ki mi jih e pisala vsa ta leta ... « »No, da. pisma. To še ni- česar ne dokazuje. Tudi jaz sem prejemal lepa pisma, a sem vendar nemiren.« »Ti tore nisi prepričan o zvestobi svoje žene?« »Ze, vsaj nekaj sem bil. Sest let sva poročena in a- jino razmerje se nikoli ni skalilo.« »Pa kaj bi torej še rad'« »To stvar občutja, (^ragi moj. Sem take vrste čl; vek, ki nikoli ne veruje v srečo. \ edno sem si dopovedoval, da je Helena zame predobra, prelepa, prepametna Spos'h- na žena je„ ki se v vse razu- me Sam.o da se dotakne krt^e in že je iz nje napravila - bleko. Urejuje skromno po- deželsko hišico in že je iz -»je ustvarila paradiž. Med vojno je bilo v naših krajih mmgo beguncev in med njuni mno- go mož — boljših, kot sem jaz. Morda celo tujci, zavez- niki. Najlepša žena v vasi jim je gotovo zmešala gla- ve.« »Pa kaj zato? Da te je le ljubila!« »Prav imaš. Toda predstav- ljaj si, kaj pomeni biti pet let sam. Chardeuil ni njen domači kraj in v njem ni imela nobenih svojcev. Skuš- njave so torej bile zares veli- ke.« »Morim te že reči, da si ze- lo smešen. Preveč razglabljaš. In naposled: predstavljaj si, da se je medtem res kaj zgo- dilo. Kaj že to pomeni, če ji boš odslej spet samo ti vse! Glej mene! Ce bi mi kdo pri- povedoval, da je Marta ... V tem primeru bi pač odgo- voril: ,Nobene besede več o tem. Moja žena je; bila je vojna; bila je sama; zdaj je mir. Pričela bova znova.'« »Toda jaz nisem takšen kot si ti,« je menil Leymarie. »Ce bi ob povratku zvedel, da se je primerila le najmanjša stvar ... « »No, kaj bi storil? Ali bi jo ubil? Saj nisi čisto ob pa- met!« »Ne, ničesar ne bi storil, niti ji ne bi ničesar očital. Zapustil bi jo in se pod dru- gim imenom naselil v kakem drugem kraju. Pustil bi ji hi- šo in denar. Ničesar ne po- trebujem. Imam svoj poklic in pričel bi čisto novo življe- nje. Morda je idiotsko, toda jaz sem pač takšen: ali vse ali nič ... « Lokomotiva je zapiskala zavore so zaškripale in vlak je zavozil na postajo. Oba moža sta umolknila. Zupan Chardeuila je bil o- benem tudi vaški učitelj. Bil je mož na mestu, skrben im daljnoviden. Ko je nekega dopoldneva prejel iz ministr- stva obvestilo o bližnjem po- vratku Renauda Leymarieja, ki naj bi se vrnil s transpor- tom ujetnikov 20 avgusta, je sklenil, da bo o tem osebno obvestil njegovo ženo. Delala je na vrtu, ki je bil najlepši v vasi. »Prav dobro vem, gospa Leymarie, da vas ni treba obzirno pripraviti na povra- tek vašega moža. Vendar sem menil, da bi mu vsekakor želeli pripraviti lep sprejem. Vem, da tudi vi ne morete vsak dan dati kaj dobrega v lonec, toda ob taki priložno- sti... « »Prav imate, gospod žu- pan. Zares bom pripravila Renaudu lep sprejem. Dvaj- setega ste rekli? Ob kateri uri menite, da bo tu?« »Ministrstvo mi sporoča, da bo vlak zapustil Pariz opol- noči. Taki vlaki vozijo poča- si. Na postaji Thiviers bo vaš mož izstopil, kar pomeni, da ima do sem štiri kilometre hoje. Torej ga pred poldnem ne bo.« »Prav gotovo mu bom pri- pravila izbrano kosilo, gospod župan ... Verjetno boste ra- zumeli, da vas tokrat ne bom povabila. Za vašo pvozornost pa sem vam zelo hvaležna.« »Vsi v Chardeuilu vas ima- jo radi, gospa Leymarie. Si- cer niste iz našega kraja, to- da mi smo vas posvojili.« Dvajsetega avgusta je He- lena Leymarie vstala že ob šesti uri. Vso noč ni spala. Dan poprej je vso hišico te- meljito očistila, pološčila pod in pobrisala ploščice v veži, na oknih pa namestila nove zavese. Nato je odšla k fri- zerju, da ji je nakodral lase. Katero obleko naj si pripravi za ta veseli dan? Poskušala je belo modro svileno, toda opazila je, da je preohlapna. Mnogo je pretrpela in zelo je shujšala. Zato se je odlo- čila za obleko iz črne svile, ki si jo je sešila sama. Preden je začela priprav- ljati kosilo, je razmišljala, kaj naj pripravi, da bo mo- žu posebno všeč. Takrat, le- ta 1945, je v Franciji vsega primanjkovalo. Morda kako čokoladno jed, ki jo je imel Renaud zelo rad. Toda čoko- lade ni bilo... Na srečo je imela še nekaj jajčk iz do- mače zaloge. Njen mož je vedno trdil, da omlet ne zna nihče bolje pripraviti kot ona. Tudi napol opečeno me- so in pommes frites je bila njegova priljubljena jed, to- da kaj, ko je mesarija v Chardeuilu že dva dni zapr- ta. Torej je v kurniku zgra- bila kokoš, jo zaklala in spe- kla. Soseda ji je povedala, da neki trgovec v bližnjem me- stecu prodaja čokolado »pod pultom«, in tako se je odlo- čila, da ga obišče. »Ce se odpravim ob osmi, sem ob deveti spet doma. Ze pre bom vse pripravila, tako da bom pozneje samo še po- stavila jedila na mizo.« Čeravno je bila razburjena, jo je prevzelo neugnano ve- selje. Vreme je bilo lepo in nikoli ni jutranje sonce lep- še sijalo. S tiho pesmico je začela pogrinjati mizo. »Rde- če belo kockasti mizni prt sva v najinem gospcKU porabljala prvič. te krt)žnike, ki jih je| vedno tako vesel. Ste penečega vina. Predvi cvetice, vedno jih je j del na mizi.« Iz cvetic je sestavi pek v barvah državti boj niče: modriž, marje poljski mak, vmes nd senega klasja. Preden šla z doma, si je še skozi okno ogledala t jedilnico. Po vsem, Renard pretrpel,, bo vesel, da bo našel vse, in ženo, tako malo p njeno. Skozi okno se enkrat zagledala v ogli Da, nekoliko je shujšala da bila je mlada, sve prav očitno zaljubljen Vse priprave so jo zai le precej časa in ura ji že deveta. Potolažila saj ji je župan povedi prispe transport šele dvanajsti in do takrat li že davno spet doma. Hišica zakoncev L&]\ je stala ob robu vasi in ni opazil shujšanega vi z vročičnimi očmi, ki j< pil na vrt svojega nek(j ga domovanja. Zasleplji sonca in sreče, omamlji pisanosti cvetja na vn brenčanja čebel je za hi stal. Nato je potihomai cal: »Helena!« Nihče se ni odzval. S kajkrat je zaklical njem Tišina ga je vznemiril to se je približal hiši ii zi okno opazil mizo, pOj no za dve osebi pa stek penečega vina. Zadelo v srce, moral se je nsi na zid. Konec na 16. strani H HOROSKOP SKOP OVEN od 21. marca do 20. aprila Velika laž iz pre.jšnjega tedna vam bo onemogočila sicer dobro premišljen načrt. Malo počitka vam ne bo škodilo. Na delu bo- ste postali uvidevne,iši! BIK od 21. aprila do 20 ma|a V kratkem boste imeli poslov- ni sestanek, ki vam obeta dober zaslužek. Ne igrajte se z ognjem, da se ne opečete. Na obisku bo- dite prijaznejši. Denar? DVOJČKA od 21. maja do 22. junija Pazite na zdravje, ki Je zelo krhko. Z boljšo stranjo va.še.sa zr.konn razčistite nekatere stvari, da ne bo prepozno. Ljubezen in ljubosumje ne gresta v korak. RAK od 23. junija do 22. julija Ne jezite se po nepotrebnem. Nekdo vas Ima rad pa vam tega noče stalno kazati. Čakajte na ugodno priliko. Denarne težave bodo kmalu minile. Obisk! LEV od 23. JuMJa do 22. avgusta Sanje se redkokdaj uresničijo, zato ne lazite samemu sebi. O- troci vam bodo v veliko srečo. Oseba iz znameja strelca vam bo pomagala dobiti posel. DEVICA do 22 sept od 23. avgusta Dopust ste dobro preživeli, ven- dar so ostale nekatere neprijet- ne posledice, ki pa jiii boste kmalu pozabili. Nedeljski vikend se ne bo najbolje končal. TEHTNICA □d 23 sept. do 22. oktobra Čeprav ste očarljivi, nimate zaradi vaše redkobesednosti pra- vega uspeha tam, kjer si ga že- lite. Denar, ki ga pričakujete, bo kmalu tu. V sosedstvu ni nič no- vega. 5KOBPUON od 23. oktobra do 22. aov. Ljudje vas ne razumejo, čeprav bi morali biti do vas prijaznejši. Na delu nič novega, razen nove- ga šefa. Na dopustu ne nasedaj- te prvim vabam. Obisk. SISEIEC od 23. oov. do 20. dec. Vaš veliki načrt vam bo uspel. Držite se pravil. Na »lumpr^njii« ne bodite prvi, ker se ne bo do- bro končalo Težave zaradi ko- municiranja bodo ostale. KOZORO od 21. I do 20 l< Preveč ste bili prepriča vas imajo vsi radi. V nasl dneh se boste o nečem pre! Ne zapravljajte časa z nep nim delom. VODNAl od 21 1 do 20. I« Obetajo se vam bedne P' tive. Dopust ne bo tak .k" želite. Boljša polovica vi preprečila dobro skovan Z denarjem nimate sreče RIBI od 20. le do 20. ' Izpolnila se vam bo ^' zdravjem se boste poV' staro, dobro upeljano s' Sosedje bodo imeli dost> dati, vendar ne verjemit^' .pI^lK — ČETRTEK 17. JULIJA 1969 STRAN 15 k Koesler: kinu .iza hodi zeo rada v kino. mn.iist let ji je in kdo v letih ni zaljubljen v ki- Kal^c vam je bil všeč film, i J?« I Katf-ri film?« 'Tisti vendar, ki ste ga gle- iizi so pordela lica ii bla- 11 se je nasmehnila. Niser se dosti zmenili za n,« ]e priznala. »Bi!? cem 'p*rnni. Ali vaju lahiv:; sc- inim ... moj zaro^^^inec t ■'lia je že deset let pcro- la s svojim Petrom. Vzela se iz ljubezni. In spet se- a v kinu, kajti kino ]9. st- i^ni del življeja sodo o ie,^a čio-( e>a. »Kak.;. • a'n je bil všeč T'm, I uv"« »Kateri i' m?« »Tisti vei dar, ki ste gt pravAar geotli.« Liza je giilcko zavzdin i.^a. »Bolj inaio sem gleda i r:s platn:. Mncgc skrbi imAn. S S..njo ni \ v redu. Di tn gripa! Upam da ne bo r č resnega. Mali Toni dobivi z~- t:e in revček vso noč ne 2P- tisne očesa. L-. jutri imam ve- liko pra,ije. Tudi zavese bo treba popra-viti. Se dva obr:- ka moram j Jačati za hldiii- nik, Petej pa potrebuje n^^vo oblekvO. NajMž jo bo tudi tta- ba kupiti r.a obroke. Du, pa še mama ni najbolj zdM'^j. Morala bi v zdravilišče, o j je ne morerro spraviti. Takj s^- dim v kiru m premJšiju.err. .SKrbi. sain< skrbi... « Minilo je novih deset 'ei. JAzi se p iLližuje petdeseti i?. Spet sedi joleg svojega Pč- tra v kinu. Držita se za r--:- ko, kct VI f. Ji o. »Kak 1 vj m je bil všeč, Lut; r.iza?« »Kateri fi.m?« »Tisti \endar, ki ste gn prav k Ji f.ief ali.« Liza se je prisrčno nasar J^- nila. »Zeh) doiei je bil,« je r.-- s.'a. »to se pravi, saj niti se vem, kai je bilo na plit.-iU. Fo glavi so se mi pletle i .si- ne inisli. .'cL; se bomo v s"v.> jn hišo. '^elo prijetno bo vr- tiček ima In otroci bodo k,-ir.- no do]3.;i v» oj kotiček. Sj.ija se bo če/ rt kaj mesecev pz- ročiln. Spr< \ ili smo ji že sku- paj neka, stvari. Toi; je pred maturo Z banko ne Dc tako težko, le obresti nas bo- do še precej ča^sa dajale. Pa sem kar srečna. In kje naj človek premišljuje o vseh teh stvareh, če ne v kinu ... « Lizi ie že čez šestdeset let. Sedi v kinu s svojimi vnučki. Poleg nje ni več Petra, po- kopala ga je pred osmimi le- ti, a otroci vedo, kako ra.ia gre babica v kino. Po stari navadi jo primejo za roko in jo peljejo k predstavi. In ko je fima konec: »Kako vam je bil film všeč, babica?« »Kateri film?« »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.« Babica se nasmehne. »Ah, otroci moji, oprosti- te mi, prav nič nisem videla,« je priznala. «Pozabila sem doma naočnike in vam raje nisem povedala, da ne bi kdo tekel ponje in zamudil fil- ma. In veste, kaj je bilo po- tem? Lepo sem sanjala in sa- njalo se mi je o mojem Pe- tru ...« I 400.000 Tomosovih mopedov Tovarna Tomos slavi te dni svojevrsten praznik. Z ! J°t^™^Sa traku se je popeljal štiristotisoči moped. ''aKljučje — ali bolje rečeno plan montaže — je na- I |esel, da je bil ta štiristotisoči izdelek dvobrzinski o.ibri-ii^ namenjen švedskemu tržišču, kjer ga imenu- '^|o »tomos standard«. Ob tem dogodku in ob spoštovanju vredni številki 0-000 smo se spomnili skromnih začetkov iz časov I .'^'^tir&nja prvih modelov po licenci avstrijske tovarne I ^^r-Daimler-Puch, osvajanja prvih sestavnih delov mopedov, prvih samostojnih korakov v konstrulra- lastnih prototipov, pričetka samostojne proizvcd- ; i?:..Proizvodnih načrtov, ki so iz leta v leto beležili ■ ''finski in kakovostni porast, vseh neštetih majhnih ' rspvi^'''^''~ ovir, ki so sprem.ljale proizvodnjo mopedov, h majhnih in velikih uspehov. ■^^■^"^ največjih uspehov tovarne je nedvomno njen ^p^P^vek k razvijanju tehnične in prometne kulture 5g . "najširšimi sloji našega ljudstva. Prav tak uspeh ■^h^ t^di tradicionalni izvoz mopedov na tehnično he ^^'^^^vna tržišča držav severne in zahodne Evro- j^^^feviika 400.000, ki je v mislih vseh članov kol-kti- Vzbuja ponos ne le zaradi vizuelne predstave a j^^"^'^^ vrste jeklenih konjičkov, ki se je popclja- »Ovp , temveč tudi zaradi nešteto priznanj nji- ^ Kakovosti. Rezervirano za Lotzeka DOBER DEN DROGI PRI.EKI NO BOTE LEPO POZDROVLENI Prafzapraf van poven, ke man gnes tak zmešano glavo, ke sploh ne ven, kaj za enega vraga van naj napisen. Veve Včo.sik je tak, kak da bi meja flajšter pjek krez gobec zavezani pa sploh nemren nič s sebe sprafti. Aha, sen se že spuna. najpret mo malo po Ptuju proh zmeli, hvala bogeci mamo ga zaj, kdo tote ceste razkoplejo, viin zado- sti. »Premoj kršeni duši, kaj pri samemi vrageci i^čedo po totih Ptujskih gasah, ke je vse tak razkopano« — mi je reka to ovi den en moj projotel iz Holoz. Poveda son mu pač, ke je Ptuj rimsko naselje no da aeheologi išejo ostonke štorih Rimlonof no še to, da so pred krotkin, kdo so razkopali ptujske gasc pomo- toma zakopali v zemlo tudi nek- šne krampe no lopate, ki jih morejo zaj drgoč na svetlo spra- viti. Kdo de VSe to najdeno no odkrito pa do. če de fse po sreči, tote gase malo z asfalton zaniaza- li. Kaj čcmo, Ce pa je pri nas toka navada, ke moremo glih te, kdo se priprovlamo za kokšni vejšni rum-pum-pum, vse raz- kopali no narobe obrnoti. Zaj pa še neke za tisr:e, ki ra- di ribice papcajo. Na Ptuji smo zaj odprli v gostilni pri Ribiči provo ribjo restavracijo, v keri lehko dobite vse morske živol- ce, razen kitove pečenke. Seve- da pa vas že v naprej opozor- jan, ke se jejo ribe brez kosti, no da morete meti prekleto pa- sko, ke nete mogli iti k šintari. Najbojše je pač, če si naročite ribe brez kosti. Vsi tisti, ki ma- te boj malo penez, no si nemre- te kupiti govejega no svinjskega mesa, abonivajte se »Pri ribiči«. Prineste ribiško palco s trnekom, privežite na jega storega jurja, ga podržte v kuhjo pa te dobili lepo ribiško pečenko, pa še Spri- car poleg. Ja, pa e neke van moren po- vedati v zvezi s totimi ribami. Tan na Bregi pri Ptuju sen ba to enkrat v eni privatni gostilni na obedi pa so mi notri v šaloti servirali dobro rejeno muho, v petek pa so meli na jedilnen li- sti tiidi ribe. Napisana je bila vejka reklama: »DANES MOR- SKE RIBE«. »K«, ki je izpadna iz besede, je vena glih tak kak jaz tisto miiho požrja koki lačen gost. KANALIZACIJSKI PROBLEMI v NOVEN NASELJI v ORMOŽI Da van rečen, koka gužva je zodje cejte v Ormoži zavelo ko- munalne ureditve Novega nase- lja. Eni so si že spiivali svoja gnezda, pa se zavolo neurejenih komunalnih naprof nemrejo fse- liti, saj bi si mogli nositi vodo z Drove pa tudi na vsokodnevne človekove potrebe bi mogli b.o- diti v Mestno grabo. Problem "bi bija seveda rešeni, Ce bi v Or- moži zgrodli jovno stranišče. To pred krotkin mi je eden pisa. ke je meja namen odpreti privat hajzlc, pa je najbrž ne doba lo- kacijskega no obrtnega dovoleja. Ja, vete, neje hec. če si Clovik z vejkimi mukami kočo zbuta no se do vun zakople v pufe, te pa še more nazodjo poleg svoje hi- še biti podnajemnik. Glovnega krifca za fse to v Ormoži s pri- žgono leterno pri belen dnevi nemremo najti. Eno provijo »vi ste krivi«, driigi pa drgoč nazaj »vi ste krivi«. No ja, pri nas je pač tak, ke niše neje nikol nič kriv. 2JEMO, KE MO MELI POZIMI KAJ ZA POD ZOB DJOTI Tote dni, ke nan je dež malo pšenico odmoča, je na naših ji- vah provi dirndaj no bitka s caj- ton. Moja te štora se mi je to ovi den že pogrozila, ke de mi s srpon keblaCo odrezala, če ji nemo na lici mesta kombajna kiipa, ke de si lehko požela no- jino fliko pšcničke. Jas ali ne ven, se ji je čista zmešalo ali kak je z jenim frštantkasicon. Vena še ali ne ve. kak je stotin našin lubin zasebnin Kmetijstvon. ki iz srmačkih razlogof ne prenese kmetijske mehanizacije no. da je provi greh. če se kmet na svojen traktori v mesto prirtela. Jeb.al vr.^g, ke pa mo te s tistimi naredii. ki Se mercedesih no 'ža- bah« vozijo (na ne s službenimi, pač pa s svojimi) ki so si iih »s trcMn delon« zasliižili. No ja. ne- k.ik de te že, ke do koza cela no vuk lačen no da mo rv^li po- zimi .kaj za pod pob d.ioti. To.'k(> van fo po n.ii ho z.t Ejnes no drugi tjeden več, če te pridni no Ce še mo pri živieji. Vaš prleški Lujs ] TV SPORED NEDELJA, 20. julija 9.00 Smotra folklore 10.30 Kme- tijska oddaja 11.15 Propagandna oddaja 11,20 Otroška matineja 12.15 TV kažipot (do 12.35) 18.10 Po domače z Milanom Križanom 18.40 ApoUo 11 19.25 Mladi levi 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.45 Vijavaja 20.50 Videofos 21.10 Apollo 11 21.35 Humoreska 22.20 Športni pregled 22.50 Propagan- dna oddaja »Progres« 22.53 TV dnevnik II. PONEDELJEK, 21. julij 6.30 Apollo 11 15.00 Apollo 11 — posnetek dopoldanskega pre- nosa 18.20 Fantastično potovanje — vmes direktni posnetek z me- seca 19.45 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 Vijavaja 20.35 PotrC: Krefli — drama 21.20 Poročila. TOREK, 22. julija 18.15 Risanka 18.20 Papirnata letala 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 Vijavaja 20.35 Folklorni festival 21.45 Veliki mojstri 22.23 Poročila 22.30 Posnetek Water- polo tekme Mladost:Partizan. SREDA, 23. julija 17.45 Rastimo 18.30 Velika pu- stolovščina 19.00 Pisani trak 19.15 Popularna glasba 19.45 Cikcak (za JRT) 20.00 TV dnevnik 20.30 Vija- vaja 20.35 Zemlja pleše 21.35 Pro- fesor King — opera (za JRT) 22.30 Poročila. ČETRTEK, 24. julija 17.30 Apollo 11 — pristanek 18.30 Pionirski TV dnevnik, 19.00 Iz beograjskega festivala krat- kega filma, 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Mo- da in balet 21.10 Pot v vesolje 21.50 Orion 22.50 Poročila. PETEK, 25. julija 18.30 Jane Eyre. 19.00 Po Slo- veniji 19.20 Naš globus 19.50 Cik- cak 20.00 T V dnevnik 20.30 Vija- vaja 20.35 Sumljiva oseba 21.50 Poletni QUIZ 23.20 Poročila. SOBOTA, 26. julija 17.50 Nove melodije 18.15 M. Machado: Ukradeni čebulici 19.00 Risanka 19.15 Podvodna lovska presenečenja 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Pesem poletja 21.35 Rezervirano za smeh 21.50 Inšpektor Maigret 22.40 TV kažipot 23.00 Poročila. Kam sredsi^va iz skla- da za pospeševanje i 4.45 Iiilormiitivna oddaja 5.00 rotilu 5.30 Svelujenro včiin 5.45 Iti- tormativiia odduja 0.00 Poročila 0.30 Iniorincitvna oddaja 6.50 Za vas 7.00 F'oiOLi!iJ 1.2^) Inloniiativna oddaja 7..'jO /.a kruetijslie proizvajalce 7.5U Inloiiiial.vna odduja tt.OO Poročila 0.05 Kadij. igra id otroke 8.55 (Jlas. nicd- igia tt.OU Poročila 0.05 Srečanje v stu- diu 14 10.00 1'orocilj 10.05 Se pomnile, to/ariši . , . 10.30 Pesmi boflje io dola 10.45 El^ 10.50—13.00 Poslušalci tesiiiajo — vmes ob 00-11.20 Po- reč iia 12.00 Poročila 13.00 Poio^čila 13,15 Zabavna cjlasba 13.30 Doir.ate viže 13.40 Nedeljska reportaia 14,00 Poročila 14.05 zabavne molodije 15.05—10.00 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 — 15.50 Humoreska te- dna IG.O EP 16,05 »Po domačcj 17.00 Poročila 17 05 Nedeljsko šport- no popoldne 19,00 Lahko noč, olrocil t-i.lO Obveslila 10,15 Glasbene raz glednice 19,30 Poročila 20.00 »V na- dcljo zvečert 22,00 Poročila 22,U Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Lilerjrni nolvUirno 23.15 GodiJa v aoč: 24.00 Poročila. Vsak dan ra/c-n nedelje. PONEDELJEK, 21. julija 4.30—3.00 DOBRO JUTRO! - vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutra- nja kronika 6.30 Informativna odda- ja G.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgaja 7,45 Intorinativna oddaja 8.0 Poročila - Radijslti in TV program. 14.00 Poročila 14.05 Lepe melodije 11.30 Pet minut za EP 14.35 Poslu- šale; čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.0 Poročila 15.20 Glasbe- ai inlerinczzo 15.40 Poje zbor iz Šent- vida na Koroškem 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 G. Rossini: odlomki iz opere »Seviljski brivec« IB.OO Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Lal.ka glasba 19.00 Latiko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.IS Ansambel Pavla Kosca 19,25 EP 19,30 Poročila 20,00 Simfo- nični koncert orkestra Slovcaslto fil- harmoaiie 21,30 Orkester Mantovani 22.00 22'00 Poročila 22.15 Jazz 23,00 Poiroči'a 23.05 lilernrni nakliirno 23^14 Zabovna glasba 24.00 Poročila, TOREK, 22. julija 14.00 Poročilu 14.05 Simfonični or- kester R'TV Ljubljana 15.00 Poročila 1'5.05 220 voltov za vroče poletje 10,00 Humor v partizanih 10,20 Polke ia valčki 17.00 Poročila 17.05 Ples ob petih 18.00 Radijska igra 1B.42 Lahka glasba' 19,00 Lahko noč, otro- ci! 19.io Obveslila 19,15 Ansambel »Zadovoijai Kranjci« 19.30 Poročila 20,00 iNovi ansambli — nove melo- dijes 21.00 Pisan; zvoki 22.00 Poroč- la 22.15 Za ples in razvedrilo 23.00 Poročila 23.05 Lilerarai nokfurno 23.15 Za lahko noč 24 00 Poročila. I SREDA, 23. julija 14.00 Poročila 14,05 Za oddih 14,30 EP 14.35 Posiu,ša]ci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poro- čila, !i5.20 Glasbeni inlcrmezzo 15.40 Zaje Simfonija v c-molu IC.OO Za vas 17 00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 13,00 Poročila 18,15 Solistična koficerlna glasba 13,45 Kulturni ka- žipot 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obveslila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Poročita 20.00 Operne melodi- je 21 00 Zabavne melodije 22.00 Po- ročala 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 t>iteaarni nokUirno 23.15 Veliki za- bavni orkestri 24.00 Poročila. ČETRTEK, 24. julija 14.00 Poročila 14.05 Mladina po- je 13.20 Operetne melodije 14.55 Kreditne banko Slovenije 15.00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Georges Bizet: odlomek iz 2. dej. opere »Carmcn« 16,00 Za vas 17.00 Poročila 1-7.05 Simfonični koncert' 13.00 Poročita 18,15 Turizem in gbsba 19.00 Lahko noč, olrocil 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Dorka Skober- nela 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Domače pesmi 21.00 Od Ibsena do" lonesca 21.40 Glasbeni nokliirno 22.00 Poročila 22.15 Komorno-glasbeni ve- čer 23.00 Poročila 23.05 Literarni noklurno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, 25. julija 14,00 Poročila 14.05 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo I4!55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15,20 Napotki za luirisle 15.25 Glasbeni intermezzo.15,40 Olto- rino Respighi: »Rimske pinije« 10.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Clove.k in zdiavje 17.15 Po željah poslu.šalccv 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glasba 18.50 Na mednarodnih križpotjih 19,00 Lahko noč, otrocil 19.10 Obvestila 19 15 Ansambel Mrhe Dovžana 10.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Mali koncert zbora RT Beograd 20.30 Rad imam glasbo 21.15 Oddaja o pomoišrak.ih 22.00 Poročila 22.15 Glasba vohkih orkestrov 23.00 Poročila 23,05 Lite- rarni noklurno 23.15 Plesni ivoki 24.00 Poročila. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Ema RodoJek. IVIed vrti 3 — IVIatejo: Slatiislava Vegan, Majš- perk 11 a — deklico: Dragica Ku- haric, PuSenci 41 — IVIirana; Ljudmila Sek, Jurovci 28 — deč- ka; Irena Draškovič, Kidričevo 2 — deklico; Jožefa Cafula, Pod- lehnik 8 — Antona; Anica Ko- rošec, Prešernova 30 — dečka; Ariica Pulko, Skorba n. h. — Vladimira; Felicita Murks, Dra- ženci 33 — Brigito; Katarina Mo- horko. Gorca 86 — dečlia; Ama- lija IMesarič, Savinjsko 34 — Zlatka; Dragica Seruga. Jadran- ska 17 — Leonido: IVIarija Potoč- nik, Paradiž SS — Anico; SlaviC^ Voglar, Brstje 32 — Danico; Ani- ca Judež, Sp. Hajdina 125 — Franca; IVIarija Snajder, Prešer- nova 18 — Anastazijo; Marija Karnpl, Grajcnščak 14 — Janeza; Silvestra Horvat, Tomaž 15 a — Roberta; Angela Petek. Lačaves 47 — Zlatka: Marija Ličina, Za- mu.^ani 12 — Miloša; Ivanka Krajnc. Oh Grajeni 5a — Jasno; Danica Vek, Pongerci 31 — de- klico; Štefka Zagoranski, Zg. Le- skovcc 10 a — Ireno; Angela Bezjak. Borovci 5 b — dečka; Kristina Hrga, Gajevci 57 — Frančlca. POROKE: Radovan Vučkovič. Prešernova 6 in Majda Cihal. Sp. Hajdina 85; Vladimir Mai-oh, Sp. Hajdina 136 in Lidija Ribič, Mejna cesta 1. U.MRLI SO: Aloj;^ Senica, Formin 47. p. Go- rišnica roj. 1889. umil 7, 7. 1969; Alojz RcSkar. Gorišnica 89. roj. 1906, umri 12. 7. 1909; Alojzija Kuharic, Vrtnarska 4, Ormož, roj. 1896. umrla 11. 7. 1969; Mari- ja Drevcnšek, Majski vrh 6, Vi- dem, roj. 1912, umrla 13. 7. 1909. MALI OGLASI PARCELO prodam ob ZagrcUški cesti, Ptuj, Spolenjakova cesta 11. PRODAM hišo z vrtom na lepem kraju. Našel j« bratov Reš 12, Ptuj. GLOBOK Otroški voziček, pro- dam. Naslov v upravi. VINSKA klet Makole — Znidar išče dobro gostinsko moč — po možnosti z znanjem nemškega jezika. Nastop službe takoj. ZELO ugodno prodam več oken 60X120, 120X125 in 1000 strešnikov (skoraj novih), ftlaks Tominc, A- pače 110. ODD.\M enosobno opremljeno sianovanje za dve do tri leta. Prednost, družina brez otrok. Naslov v upravi. PROD.\M ali dam v najem pod- strešje, možnost izdelave sobe in kuhinje ali pa prodam polovico hiše. Naslov v upravL 56 .AROV njive blizu pokopališča v Hajdini prodam. Vprašajte v Skorbi 69. IŠČEM prazno sobo in kuhinjo ali samo večjo sobo v Ptuju ali okolici. Dam nagrado 1000 N din. Naslov v upravi. OPOZARJ.VM vsakogar, da nisem plačnica morebitnih dolgov za možem Ludvikom Lampretom iz Medvcc 26 in prepovedujem, da se brez moje vednosti ne skle- pajo kakršnekoli pogodbe za na- kup ali prodajo nepremičnin. Genovefa Lampret, Mcdvece 26, MajSperk. REZERVNE dele za DKW — pi- onir 1960 ter odličen motor z menjalnikom za fiat GOO ugodno prodam. Naslov v upravi. KUPIM kovaško nakovalo. Na- slov V upravi. PRAZNO sobo v Slovenski Bi- strici iščem. Naslov v upravi. PROD.lM posteljne vložke, mo- drace in žensko (dekliško) kolo rdeče barve. Naslov v upravi. PROD.\M enoosni traktor s pri- kolico, plugom in okopaluikom (freza). Urek, Mestni vrh 30, Ptuj. FIAT 600 prodam. Vzamem tudi ček. Mariborska 10, Ptuj, ISCEM gospodinjsko pomočnico za varstvo otrok. Nudim hrano in stanovanje. Drugo podogovo- ru. Zadravec Janko, Pobreška cesta 38 — Maribor. Starejšo žensko, ki bi mi 5 ur dnevno pazila na otroka •— iščem od 1. avgusta dalje. Naslov v upravi. Povratek (Nadaljevanje s 14. strani) »Moj bog.« je vzdiiinil, »Helena ne živi sama.« Ko se je Helena Levnnarie čez dobro uro vrnila, ji je soseda povedala: »Videla sem vašega Re- nauda; tekel je po ulici nav- zdol in se niti ni ozrl, lio sem ga k lica! a. K »Tekel je? V katero smer?« Proti Thiviersu,« Helena je pohitela k župr.- nu. ki pa o vsej stvari ni ve- del ničesar. •Zelo se b'ij:m, gospod žu- pan. Renaud je kljub svoji Eun.nnji trdi skorji sl