Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico Stev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ue vračajo.
Inserati:
Šostatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravuištvu:
za celo loto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za oetrtlota2gld. 60 kr. in za jedon mesec 85 kr.
V Ljubljani v sredo, 4. junija 1884.
Štev. 79.
Tečaj I.
Nemški „Schulverein“ v Gradci.
O binkoštnih praznikih obhaja krščanska cerkev spomin onega pomenljivega dneva, ko se je zbranim apostolom in učencem razodeval sv. Duh, zapuščenim sirotam od izveli-čarja obljubljeni tolažitelj. Zbrani množici v vidne* znamenje prikazala se je tretja božja osoba v podobi plamtečih jezikov, neskaljena sloga zavladala je v navdušenem krogu krščanskih blagovestnikov, čudesna moč razvozlala jim je okorne jezike in glej! neomikani učenci izveličarjevi razgovarjali so se v vseh narečjih tedanjega sveta!
Da bi dostojno praznoval prelepo cerkveno slavnost, napotil se je tudi nemški „Schulverein“, ne sicer v Jeruzalem — kakor bi hudomušni šaljivec utegnil ugibati, sodeč po narodnosti premnogih družabnikov imenitnega društva — temveč v prijazno štajersko dolino. Občni zbor zboroval je v graškem mestnem gledališči. Tudi udeležba bila je sijajna, ogromno število 82173 društvenikov bilo je zastopano po 1360 odposlancih — toda sloge, praznične sloge smo pogrešali v odlični skupščini, ubrano soglasje motili so hripavi glasovi Schonererjeve garde in po okinčani dvorani se je razlegal en jezik, narečje narodne prenapetosti, nemškega fanatizma !
„Schulverein“, šolsko društvo — soditi po tem naslovu imeli bi pričakovati na dnev-nem redu zgolj pedagogične razprave, in vneta domišljija bi nam morala predstavljati po gosto natlačeni dvorani izstradane postave onih nesrečnežev, katere je nemila usoda priklenila v zadulilo ozračje naših selskih ljudskih šol. Toda, kaj še! Nič menj nego 16 državnih poslancev udeležilo se je »nepolitičnega11 shoda, njim se je pridružilo precejšne število slavohlepnih državno-zborskih kandidatov, sprejemali in pozdravljali so jih mestni in deželni dostojanstveniki, graški župan Kienzl, deželnega glavarja namestnik Schreiner in vse-učiliščni reetor Rol let, iz Kremsa dr. Hans Stingl, eden najbolj vročekrvnih Tevtonov,
Listek.
Vivat, crescat, floreat „Slovenija“.
(Konec.)
Kočljivo in ravno z ozirom na razmere dunajskega dijaštva prav aktuelno prašanje o dijaški politiki ni več prašanje, ampak ono je rešeno. Politika ni za dijake in oni niso za njo. Mnogo grajani Goethejev rek: „po-litisch' Lied ist ein garstig Lied“, je za dijake povsod umesten. Vender je treba zmiraj pomniti, ka navdušenje za naš narod in njega pravde še ni politika, pomisliti, da je mladen-čem, ki imajo za dve, tri leta stopiti v kolo narodnih boriteljev, potrebno, politike se učiti, ker dandanes nismo več v — ako hočete: srečnem položaji kakor nekdaj, ko se je človek lahko odtegnil po vsem javnemu življenju. Du Bois Raymond stavi denašnje učenjake in dijake v paralelo z mnihi iz Moutferrat in in Monte Casino. Kakov razloček! Ti so se
porabil je ugodno priliko ter razveselil zbrano „nepolitično“ družbo z eminentno političnim govorom, v kojem je razvijal državnopravni program svoje stranke, dokler mu ni predsednik dr. Wei11 of prestrigel besede, — po dvorani pa je razsajal, ploskal, sikal in žvižgal tragični kor novodobnih nemških komedij, nemški „burš“ s pisano čepico na glavi, s nepokvarjenim germanskim čutom v prsih.
In zakaj se pečamo s tem predmetom na odličnem mestu, zakaj ga razpravljamo v uvodnem članku, mesto da bi ga prepustili prijatelju sodelavcu, kateri jednake zanimivosti obdelava pod črto ali tam zadaj pod rubriko »Razne novice?"
Od nekdaj bili smo do dobrega uverjeni, da se pod krinko pedagogičnih namenov pri nemškem „Schulvereinu“ skrivajo politične tendence, če dalje bolj se vzdviguje prozorno zagrinjalo, pravo obličje se pokaže, razdejana bode kmalu ona fikcija, ki je svet mamila in sleparila z lažnjivimi poročili o nedolžni, le šolstvu in narodni omiki posvečeni delavnosti velikega društva. V tem prepričanji nas potrdi glas, kojega smo te dni culi z Dunaja. In ta glas ne prihaja iz zakotja slovenskega sikofantizma, izustil ga je mož, ki je sigurno veljavna avtoriteta v vseh zadevah, tikajočih se nemško-narodnega vprašanja. Ni-kdo drugi nego veliki gromovnik na nemškem 01ympu, gospod Schonerer, dosedaj sam v nadzorniškem svetu nemškega „Schulvereina“ ter z veliko večino tudi v Gradci zopet izvoljen, napada isto društvo v svojem tedniku „ Unverfalschte deutsche Worteu ter mu pred-baciva — politične namene! Radovedni smo, če se bode kedo upal, ugovarjati veljavni besedi velikonemškega tribuna!
In še v drugem oziru vidi se nam zanimivo zadnje zborovanje nemškega „Schul-vereina“ na zelenih obalih deroče Mure! Tudi v tej najbolj utrjeni postojanki skrajnega nemštva buhnil je plamen notranjega razpora, in kdor ume čitati med vrsticami, zapazil bode v poročilih dunajskih listov, s kako bridkimi čutili da navdaja krivonoso dunajsko novinarstvo
tužna vest o hrupnem nastopanji Schonerer-jevih antisemitov v graški gledališni sobani. Znano je, da je zlasti židovski živelj radodarno podpiral „Schulvereinove“ težnje z izdatnimi doneski; tako so nekatere podružnice na češkem skoraj izldjučljivo sestavljene iz društvenikov, katerih imena nas bolj spomi-najo Jordanovega obrežja nego germanske Walhalle. In tedaj ni nemogoče, da se bodo ti krogi kmalu precej ohladili v svetem svojem navdušenji, in potem bode občutil žalostni rezultat graškega zborovanja — „Schulver-einov“ računski sklep za bodoče leto.
Pazljivo smo prečitali poročila o veliki binkoštni slavnosti v Gradci, a zastonj smo iskali po njih podrobnosti, tikajoče se njegovega delovanja v Slovencih. Le to smo morali, dasi obžalovaje, konštatovati, da se le slabo priznavajo odlične zasluge naših domo-čih pokroviteljev. Niti tega nismo mogli raz-videti, če je bila tudi ljubljanska podružnica zastopana na velikem kongresu, in bridko nas je presunilo, čitajoče, da je odlični sevniški podpornik „Schulvereina“, g. Kautschitsch, navzlic priznanim svojim zaslugam vender le propal pri volitvi v društveni odbor. Otožnost se je hotela polastiti naše duše, in resno na-gubančeno čelo razvedrila nam je stoprav napitnica drž. poslanca Foreggerja, kateri je „in vorgeriickter Nachtstundeu napival — slo-vensk im kmetom!
O izsušenji ljubljanskega barja. iii.
Sedaj nam še ostaje, da spregovorimo nekoliko bolj natanko o glavnem projektu najnovejšega časa, o podrobnem Podhag-skyjevem načrtu, za katerega je močvirski odbor žrtvoval nad 16 tisoč goldinarjev, in kateri je temelj sedanjim preiskavam. Pod-hagsky je bil prvi, ki je barje natanko premeril in niveloval. Tedaj mu je tudi bilo mogoče, podati močvirskemu odboru mnogo gradiva stalne vrednosti, ki bode podlaga
brezskrbno znanosti posvečevali, vsakdanji hrup jih ni motil. In mi? „Von Kindheit an ge-horen ivir dem Staat. Jede Ausnahmsstellung schtvand — Prufungen, Kriegsdienst, Biirger-pflichten sind aflgemein, ja so g ar d er Politik sieh nichtzu enteiehen, erscheint als Gebot“. To velja za dijake se vč cum grano. Realne, aktuelne politike ne boš in ne smeš, ako si prijatelj dijaštva, od njega pričakovati. Kdor pa zahteva, naj je dijak vsem javnim poslom svoje domovine nasproti hladen in mrtev, popolno prezira najplemeniteje dijaške čute. Ne samo mladeniška nrav se temu upira, ampak tudi zgodovina. Poglejte vender dijaštvo na Nemškem v drugem desetletji našega stoletja. Ali je res zavzimalo tako ponižno mesto ? Povsod so dijake nahajali med prvimi. In ko so jih zavrniti hoteli, kaj so odgovorili ? Mnogo jih je med nami, so djali, ki so vredni, na bojišči za domovino svoje življenje darovati ter za slobodo in pravico svojo kri preliti.
Če pa smo vredni z mečem v roki se družiti z najplemenitejšimi možmi, če smo vredni, da nas na bojišči z križci in svetinjami kinčate, potem nam — ker smo tam doletni
ter za življenje in njegove najlepše čine sposobni — tudi ako smo besede zmožni, beseda in govor pristoja, kadar velja idejo domovine, njene pravice, njeno slobodo. „Es kann daher jetst soivic im Jahre 1813, als es die Waffen m gebrauchen galt, nicht von dem D ur fen, sondern nur von dem Konnen die Rede sein.u Če pa to pravo dijaku priznamo, da, ako zna, tudi povsod odločno svoje mnenje naglaša, ne smemo pričakovati od dijaka Bog vč kakih velikih novih idej. Dijak je gotovo nositelj lepih idej, ali te se med dijaštvom ne rodijo. Kako bi moglo biti ono vstvarjajoče? Za to nima dovolj izkustva in zbog tega sprejme zmirom ideje, načela starcev z mladeniško navdušeuostjo ter si jih prilasti, ob jednem starce podpirajoč, ko vidijo, kako je njihovo seme našlo rodovitna tla, katere pa gotovo tudi nada, da se njihova načela po mladini nadaljujejo ter enkrat utelesijo, zel6 spodbuja. Ker pa so tudi starci v mnogo čem različnih mnenj, mar bodete mladini zamerili, da se tega ali onega iz med raznih nazorov prime, ter ga razvija preveč
—	navdušeno? Nima li mladina pravice, ne-
prihodnjemu delu, tudi če se Podhagskyjev načrt ne obistini v svojili podrobnostih.
Znano je, da je ljubljansko barje velik kotel, obdan krog in krog z griči in gorovjem — le pri Ljubljani je ta rob pretrgan. Vse vode, ki dohajajo raz ta rob ali pa ki drugim potom pridejo na površje barja, za-morejo ga zapustiti jedino le pri naši stolnici. Ljubljanica je torej glavni recipijent za vse vode močvirja; po njej se odtekajo potoki in viri, po njej zapušča izpodnebna moča močvirsko ozemlje. Ko pri d ero na barje velike vode, katere se ne morejo naglo odteči skozi mesto, žalijo površje kotla in povodenj stopi čez barje in senožeti, uničevaje posestniku mnogo pridelkov. Zato je glavna naloga projektu, da omogoči na močvirji umno gospodarstvo, in sicer neodvisno od vsakokratnih naj višjih vod. Razumno je, da se zamore taka naloga rešiti le v gotovih mejah, v katerih stojč troški, ki bi se potratili, in vspehi, ki bi se dosegli, v nekakem pravem razmerji. Ko bi hoteli na močvirji spodnjo zemljo po polnem odkriti, požrlo bi to podjetje velikanske troške; najvišja voda bi se namreč morala vsaj za 3 metre znižati — in to bi veljalo take svote, da bi pač ne bile v nikakem reelnem razmerji s doseženim dobičkom.
Zato je po mnenji veščakov dovelj, če se zniža najvišja voda za dva metra; uže tedaj bode nevarnost povodnji odstranjena na vsem barji in umno gospodarstvo se lahko prične in bode neodvisno od velikanskih vodnih sil, ki sedaj leto za letom preplavljajo močvirsko ploščino. Ako pa znižamo najvišjo vodo, zgoditi se zamore le s tem, da znižamo Ljubljanici strugo in ji razširimo profil, ki sedaj zaožuje vodne mase in jim brani hitri odtek. Podhagsky predlaga, da bi se najprej poglobočil G ruberje v kanal. Izkoplje naj se po njegovem nasvetu kuneta v kanalu, šest metrov široka in dovelj globoka, ki bode zamogla va-se vzeti vso navadno množino vode, ki priteče iz barja. Dela, ki bodo potem potrebna v strugi skozi mesto, se bodo potem lahko zvršila na suhem. Po projektu dunajskega veščaka bi se torej glavna poglobočevanja naredila v Gruberjevem kanalu. Ker bi se pa pri plitvih vodah lahko pripetilo, da bi se odtekala vsa voda, ki pride iz barja, po globokejši strugi Gruberjevega kanala, v pravo Ljubljanico pa bi ne prišlo nič vode, predlaga Podhagsky, da se narede pred kanalom velikanske zatvornice, ki bi prisilile vodo tudi v mesto. Zatvornice bi bile zidane in železne; poseben čuvaj bi imel hišico zraven orjaške stavbe, da bi čuval zmiraj na došle vodne mase in po potrebi reguliral njihov pritok v mesto. Zaradi po-globočenja kanalove struge bi se moral dolenjski most deloma podreti in popraviti. Ker je profil njegov preozek, trebalo bi mu najprej odstraniti osrednji steber in ž njim se ve da obadva oboka. Stranski stebri bi se
umnosti počenjati tudi tam , kjer bi se to „v politiki osivelim starčekom" prav zamerilo ? In ti starci, niso li bili enkrat mladi ter so takrat tudi — — no, homo sim . . ■
V	poznejem življenji bodo se nerodnosti, in marsikaj se tekom časa kot taka pokaže, vže zgubile, zdaj pa še so za dijaka idejal, katerega mu morate pustiti, vsaj pride le prehitro čas, ko bode plakal: „der Morgenthau der Ideale hat sich zum grauen, kalten Land-regen entfarbt“ (Jean Paul). Pa še takrat ga bodo greli žarki mladostne navdušenosti, a tužna mu majka, komu je tudi mladost le — grauer, Jcalter Landregen. Sirota, kdo se v mladosti ni čez vsakdanjost k vzvišenemu idejalu vspel. Zavolj tega ne smemo dijaštvu v greh šteti, ako mnogokateri, dem Zuge der Zeit fol-gend, misli, da je vže s tem vses toril, ko povsod svojo narodnost naglaša. To je vsakega dolžnost, a zasluga? — ne. Zlate besede govoril je o tem Brinz pred par leti pražkim dijakom, katere so mutatis mutandis tudi za nas resnične: joj nam, ako bi ponehali biti Slovenci, ali trikrat joj, ako bi mislili, ka s
morebiti dali ohraniti, ker so zidani jako solidno na pilotiranih branah. Na nje bi se potem položila železna konstrukcija, ki bi ne motila vode v njenem odteku, kakor jo sedaj zaožuje osrednji široki steber.
Ker bi tedaj Gruberjev kanal odpeljeval najvišje vode, meni Podliagsky, da bi se lahke ponižanje Ljubljanice začasno opustilo, kar bi prihranilo od začetka mnogo troskov; pozneje pa bi se porabljali le mali letni doneski, katere bi gospodarji na močvirji uže lahko plačevali iz zvikšanih dohodkov svoje zemlje.
Za temeljito izsušenje pa še ni dovelj, da se uredi glavni recipijent močvirskih vod, treba je tudi pritoke na barji poprijeti in spraviti v soglasje s celim delom. Vsled tega je Podhagsky premeril 34 glavnih potokov ljubljanskega barja in predložil podroben načrt, kako bi se regulirali in bi se jim povik-šal pad (strmec), da bi ne zastajali in zamla-kuževaifi sveta, kakor do sedaj. Posebne važnosti so pri tem razne vodne stavbe, ki stojč na barji in zadržujejo vode s svojimi jezovi tako močno, da je ves sosednji svet zamlakužen. Take zgradbe bi se torej morale deloma odkupiti in podreti, deloma pa popraviti, kar bi dostikrat uže sami lastniki morali izvršiti, ako se bode strogo oziralo na obstoječe zakone. Tudi razni mostovi in mostički zavirajo odtek vode; treba jih bode v teku let popraviti in nadomestiti z druzimi, ki bodo vstrezali zahtevam izsušenja.
Vrh natčrnih vodotočev treba bode tudi natanko pregledati sedanje umetno izkopane izsuševalne jarke. Morali se bodo deloma precej močno poglobočiti, deloma pa v novič kopati, ker so sedanji uže na mnogih krajih vzdignili svoje dno. Za take kanale naj bi se ustanovila posebna društva iz direktno inter-esirariih posestnikov, ki bi skrbela — se ve da pod nadzorništvom in kontrolo glavnega odbora za obdelovanje močvirja — za umno izvršitev in čistenje potrebnih jarkov, ki bi se napravili skozi njihova zemljišča. Vrhovno vodstvo vseh del bi imel poseben odbor, ki bi stalno namestil skušenega inženirja za izsušenje barja. Ta veščak bi nadzoroval vsa dela, pomagal bi odboru pri vseh tehničnih vprašanjih, čuval bi objekte in bil sploh duša umnemu, znanstvenemu postopanju.
Posamezni stranski pritoki bi se tudi dali vporabiti za namakanje zemljišča; a kakor nam poročajo podatki, koje so 1. 1880 sestavili veščaki o množini izpodnebne moče na ljubljanskem barji, nema poslednje nikakoršnega pomanjkanja mokrote. Z namakanjem bi se torej še le takrat pričelo, ko bi nastala potreba za to vsled spremembe razmer na zemljišči ali vsled predrugačenja klimatičnih razmer. V ta namen je Podha,gsky uže sedaj deloma preračunil in premeril množino vode, ki bi jo zamogli vzeti posameznim pritokom; a kakor rečeno, se sedaj ne kaže nujna po-
tem vsem svojim dolžnostim nasproti svojemu narodu zadostujemo. Učiti se je treba dijaku. Vsak, ki je res „studensu a ne samo kruho-borec, vsak, kojemu je znanost „die hohc, die himmlische Gdttinu, a ne samo „die milchende Kuhu, naj bi vsaj jedno vedo tako predelaval, kakor da nameni njej celo svoje življenje posvetiti. Za to imajo Slovenci na Dunaji mnogo prilike. In kako je spet bivanje na Dunaji ubožnemu sinu ubožnega naroda olajšal Knafl. Zares, lepšega daru svoji domovini Knafl ni mogel podariti kot svoje ustanove. Na Dunaji se temu sme primerjati le zavod za madjarske bogoslovce, Pazmaneum. Pravijo, ka so 1. 1867 kanili ta zavod preseliti v Budimpešto, ter da se je to le zabranilo z ozirom na ustanovno pismo, ki neki določuje, da mora ta zavod za madjarske bogoslovce ostati na Dunaji, „ut saltcm homines fiantu. Neko zrno resnice je v tem, in zbog tega nas veseli, da so slučaji zmir redkejši, ka namreč dijake, ki vživajo Knafljeve ustanove, med letom prepogostoma vidiš — v Ljubljani. Upamo, da se po tem tudi skrči število preobilih večnih doktorandov
treba tacih naredb, ki se lahko pozneje o priliki izvrše.
Podhagsky razdeli dela v dve dobi. V prvi naj bi se napravila omenjena kuneta v Gruberjevem kanalu od njegovega pričetka do Fužin in potrebne stavbe ob kanalu; potem naj se prične z delom pri stranskih pritokih in regulirajo naj se glavni vodotoči, n. pr. Mali Graben, Ižica, Borovniščica, Gradaščica, Švica, Cornov kanal i. t. d. V drugi dobi zidanja pa naj se regulira Ljubljanica od Malega Grabna naprej do izliva Gruberjevega kanala; nadalje naj se z jezovi zapro nekatere doline, ki vodijo sedaj veliko prodovje na barje, napolnujejo vodotoče s prodom in tako zmanjšujejo vspeh struge.
Troške obeh dob preračuni Podhagsky na 1 703 200 gld. V tej svoti pa niso vraču-njena ona dela, ki bi jih morali posestniki sami, občine ali podružna društva napraviti v izsušenje zemljišč, ležečih ob njihovih mejah, ako bi jih zahteval glavni odbor, in ako bi se hoteli udeležiti občne koristi.
Podali smo svojim čitateljem glavne poteze Podhagskyje vega projekta. Kakor vidimo, ta veščak svetuje, da naj se najprej poglobočf Gruberjev kanal, ki bi potem bil glavna struga za odpeljavo vode ljubljanskega barja, menjal bi z Ljubljanico svojo ulogo in bi se skoiej moral smatrati kot glavni vodotoč Ljubljanice; sedanja Ljubljanica, ki teče skozi mesto, pa bi postala nekak stransk rokav njegov, postala bi jarek nekdanjega lastnega kanala. Iz mnozih ozirov so se veljavni glasovi upirali tej vrhovni misli projekta dunajskega veščaka, in tudi slavno mini-sterstvoje bilo nasprotnega mnenja. Ukazalo je, da naj se stvar še jeden-krat preišče in če je mogoče, naj se prava Ljubljanica poglobočf prej, nego njen kanal. Ker je stvar principijalne važnosti za ljubljansko mesto, lahko razumemo, da je zanimanje za rešenje tega vprašanja jako veliko. Sedaj je zadeva ravno v delu in zato danes le zabilježimo, da se preiskave v novič vršč. Ko bodo dognane, bodemo svojim čitateljem bolj podrobno poročali o njih ter izrekli svojo sodbo o novem projektu.
Veseli nas pa, da se je koristna ta stvar vzela v resen prevdarek, ki nas navdaja z upanjem, da se morebiti vender prične z delom, za katerega so se uže pred stotinami let unemali naši dedje in potomci njihovi. Ogromne koristi, ki bi vsled izsušenja nastale ljubljanski okolici in stolnici sami, po njej pa tudi celi deželi naši, povdarjal sem uže v jednem prejšnjih člankov. Zato je pa treba, da se zanimajo za izsušenje vsi razumniki Kranjske, da ga podpirajo z vsemi silami lastniki mokrotne planjave ljubljanskega barja, in da se krepko poteguje zanj stanovništvo glavnega mesta. Svote, ki bi jih trebalo, pač niso tako velikanske, da bi se v sedanjem času kapitala in podjetij, ki stanejo na milijone, smelo obupati nad izvršenjem. Država pač ne bo odtegnila
in kandidatov med nami, o katerih veljajo besede Ulricha Huttenskega:
«In Institutis
Comparo vos cum brutis,
In Codice Scitis modice.
In Digestis Nihil potestis.
In des Reichs-Abscheyd Seid ihr gekommen nicht weit.
Et tamen creamini doctores,
O tempora! o moreš!»
Tudi da se to zboljša je zasluga „Slo-venije“, v kateri se taki mnogoletni kandidati pisano gledajo. Dijak je zelo oprezen in zbirčen glede ljudi, s katerimi se shaja, in kdor ima uže preveč semestrov, zgubiva zmi-rom bolje poštenje v dijaških krogih. Casi, v katerih je bila posebna slava, imeti brezštevilne semestre, so minoli. Taki ljudje se dandanes bolje skrivajo, ker ne velja več, da bi gledali z nekim ponosom na mlade „kravce“
—	slovenska varijacija za „fuchs“-a nemških dijakov — katere v „kroku“ še niso dospele do vrhunca. Nemška dijaška društva, v prvi
svoje pomoči in to nam je nova spodbuda, lotiti se dela in dokončati, kar so pričeli naši predniki. Se vč, mi bodemo morebiti uže pošli v grobove predenj bode vspeh popolen, a zanamci naši bodo se hvaležno spoininali svojih dedov, ki so jim ustvarili s svojim trudom cvetoča polja in zelene travnike, ki so jim zapustili „slovenski Banat!"
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve za deželni zbor vršile se bodo v Dolenji Avstriji dnč 4., 7. in 10. julija, a na Moravskem dne 30. junija, ter 1. in 7ega julija.
Na Ogerskem je volilno gibanje v polnem razvoji, a tudi obligatno pretepanje na dnevnem redu. Brzojavno smo uže poročali, da je v Kološu druhal s kamenjem napala pristaše kandidata Hegeduša ter da je bilo blizu 60 oseb ranjenih. O sličnih dogodkih javlja se nam tudi iz družili ogerskih mest. Ako se bode volilno gibanje, ali bolje rečeno, volilno pretepanje v sedanji meri razvijalo, bodo morali Madjari za časa volitev ustrojiti posebno društvo „rudečega križa“, katero bode imelo gotovo dosti opravka na volilnem bojišči.
Tuje dežele.
Med Srbijo in Bolgarijo nastal je resen razpor. Bolgarska vlada naseljevala je sama srbske emigrante v Vidinu ter ob srbski meji. Pretečene dni pridrvile ste dve druhali teh emigrantov v timoško dolino na Srbskem ter plenili in odnesli kar se je dalo. Bolgarska vlada se ni ozirala na ponovljene reklamacije srbske vlade, da bolgarski ministerski predsednik Cankov zahteval je cel6, da se odstrani srbska straža pri Bregovi ter v protivnem slučaji grozil z oboroženo močjo. Srbska vlada naložila je svoji straži, da se v tem slučaji ne umakne bolgarskim oboroženikom ter ob jednem pooblastila svojega zastopnika v Sofiji, naj odločno zahteva razjasnenja od bolgarske vlade, ter, ako ne dobi odgovora, da nemudoma zapusti bolgarsko stolico.
Odsekovo poročilo o reviziji ustave na Francoskem predložilo se bode te dni francoski komori, in prihodnji ponedeljek uže pričela se bode dotovo dolgotrajna in strastna debata. Vlada je sigurna, da bode predlog o reviziji ustave sprejet.
Vsled preiskave dinamitnih petard, ki so počile pretečeni petek zvečer v raznih vladnih poslopjih londonskih, konstatiralo se je, da je strelivo iz angležki policiji dobro znane ame-rikanske fabrikacije. O narodnosti zločincev ni torej nobenega dvoma več. Da-li se bode policiji tudi posrečilo zasačiti nevarne zarotnike, je še neizvestno. Do sedaj nima še nobenega sledu.
Nedavno so je bil raznesel glas, da je Berber pal v roke ustašem. Ta vest se se-
vrsti Bursdicnschnft in soi disant „mednarodni" corps so celo drugačna, ona ovirajo resno delovanje zelo. Da kaj veljaš treba ti je prestati par mensur itd. V „Sloveniji“ pa niso tako krvoločni. Zgodi se sicer tudi tu in tam, da kak vročekrvni „mladenč“ (tudi terminus technicus!) od druzega „vitežko“ zadostenje zahteva, ali potem — kako uže pravi francoska pesem:
Us 6taienl quatre,
Qui voulaient se battre;
11 y en avait trois,
Qui le ne voulaient pas;
Le quatrišme elit: Moi je ne m’en mGle pas! Mais ga n’emp8che pas Qu’ils etaient quatre etc. etc.
Mi Slovenci smo bolj ovčje krvi in se zavoljo krivega prsta ne bojujemo. S tem pa naj ne bode rečeno, da slovenskemu dijaku čast ne bi bila važen faktor. Obratno! Podlaga vsemu dijaškemu življenju je čut za svobodo in za osobno čast. Ta čuta dajeta dijaku svest, ka je zmožen gojiti najplemeuitije in najviše idejftle ter v boji za to svetinje z svojo osebo in svojimi zmožnostmi obveljati. To
daj dementuje ter ob jednem pristavlja, da je posadka berberska ustaše srečno odbila ter jim prizadejala velike izgube. General Gordon brani se uspešno Mahdijevim napadom.
Razne vesti.
— (Kraljev sin.) Ko je bil cesarjevič Budolf na Sedmograškem na lovu, stal je necega dne z baronom Bornoinisza na preži. Kar se približati dve dekleti onega okraja in vprašati barona, ki je stal nekoliko oddaljen od cesarjeviča, kateri je „kraljev sin“. Oni-le, pravi baron, ka-zaje na princa. „ Gospod, vi se šalite, ga zavrne jedna izmed deklic — kajti ko bi bil ta-le sin kraljev, bi imel pač daljše hlače!“ (Cesarjevič je bil v lovski opravi.) „In tudi klobuk bi si lahko kupilpristavi druga, „in bi mn ne bilo treba nositi take grde čepice!“ — Po teh besedah ste odšli, hudovaje se na barona, da ja je hotel „na-farbati“. — Cesarjevič jo to zgodbo pripovedoval svoji soprogi, ki se ni malo smijala priprostemu sklepanju in naivni neveri onih dveh kmetskih deklic.
— (Maščevanje „špitalarjevo.“) Nekov Lipe Kaufmanu iz beljaškega okraja se je sprl s svojo občino; šel je od doma s strašnim žuga-njorn, da bode sedaj hodil iz bolnišnice v bolnišnico in provzročeval svoji rojstni vasi — troške! 721etni starec jo originalno maščevanje res doloma uže izvršil. Ležal je v bolnišnici v Celovci, v Wolfs-bergu in drugod, povsod le navidezno bolan. Občina njegova je sedaj pisala na vse bolnišnice in opozorila dotična opravništva na porednega starca. Ako mu pridejo na sled, vrniti se bode moral s „šubom“ v zaničevano rojstno vas, kjer ga pač ne bodo prav lepo sprejeli!
Domače stvari.
— (Cesarsk dar.) Cesar je občinam Loka (Igglack) in Studenec pri Ljubljani podaril po 50 gld. podpore za napravo gasilnega orodja.
— (Imenovanje.) Kakor poročamo med telegrami, imouovalo je vis. c, kr. pravosodno mi-nisterstvo g. Dan. Šuilaja, sodnijskega adjunkta na Krškem, za okrajnega sodnika v Velikih Lašičah
—	Srčno čestitamo!
— (Državne štipendije po 50 gld.) za obisk II. letnika podkovske šole v Ljubljani je podelilo poljedeljsko ministerstvo Ivanu Kemperlu iz Sorič (okraj kranjski), Josipu Tomšiču iz Trnovega, Josipu Jenku iz Verbovega in Andreju Mikuletiču iz Vel. Bukovice, vsi trije iz postojin-skega okraja. Dotično svoto 200 gld. je ministerstvo izročilo kmetijski družbi.
— (Trgovinska in obrtna zbornica.)
V	seji dud 30. maja t. 1. vzelo se je poročilo g. K. Luckmanna o slednjih obravnavah državno-železniškega sveta v znanje. Poročevalcu se je izrekla zahvala za odločno zastopanje; sklenilo se je nadalje, prošnji Avg. Tschinklovih sinov in pa K. Moline o tarifnih zadevah pri c. kr. vodstvu državnih želoznic podpirati. Ukrenilo se je
loči dijaka uže zunanjo od „filistra“. Sicer je ravno tako oblečen, ravno tako izgleda, in vendar ima nekaj posebnega na sebi, kar ga od navadnih postopačev, ki hodijo po mestnem tlaku ter sedijo po kavarnah, loči. „Ce je ne sais quoi est tout simplement Vair nataV, menil je nedavno listkar — oprostite besedo, pa ne vem druge — v „Journal des d6bats“, in pravo je pogodil. Je-li mogoče, da bi dijak kedaj suroveža, naj bode karkoli, spoštoval, ali barem cenil? Nikdar! Zato se združijo dijaki med sabo, zbirajo se v društva, ki vstvarjajo med članovi tesne vezi za vse življenje.
Zgodovino takega društva pisati je težavno. Stalna v njem je le večna menjatev. Ti gredo, težkim srcem se ločijo — ja, schci-den und meiden thut iveh’ —, drugi pridejo, in vedno se zrcali v društvu življenje, katero nahajaš ravno v našem narodu, v tem malem številu — tudi solnce se zrcali v rosni kapljici — najdeš vse stranke, vse to, kar naš narod navdušuje ali teži, toda s to prednostjo, da je tukaj tudi dovelj mladeniškega
potem, poročati na dotično mesto, da ni treba izdati ukaza, s katerim bi se onim, kateri imajo pravico z žganimi opojnimi tekočinami trgovati, prepovedalo imeti v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in nezapečatenih steklenicah. Sklenilo se je dalje, poročati, da po došlih poročilih mlinarji v Kranjski ne pečejo črnega kruha; priporočati prošnjo mestne občine Radovljica za dovolitev živinskih sejmov in izreči, da se prošnja farne občine Prežganje za tri sejme ne more podpirati. C. kr. deželni vladi se priporoča, naj dovoli 8 prositeljem nastopiti obrt, da-si ne morejo dokazati, da si so ga priučili. Končno se sklene obrniti se na c kr. poštno vodstvo, naj bi ukrenilo, da hi se na nabiralnike za pisma napisalo, ob katerem času pobira poštno osebje iz njih pisma.
— (Ljubljanski mesarji) izročili so po predsedniku svoje zadruge, g. Franu Štruklju, prošnjo mestnemu zastopu, naj isti prenaredi pet paragrafov novega klavničnega regulativa, ki so jako nepraktični za mesarje in so tudi le v kvar občinstvu, ki želi zdravega mesa.
— (Udrl) so jo vsled neprestanega deževja breg tik Hradeokyjevega mostu na dvornem nasipu. Ker je nevarnost velika, da se ne udere še več brega, so mestni delavci breg s koli podprli.
— (Neznan človek) prišel je predvčerajšnjem po noči ob VslO- uri v sobo žene pismonoše Jaueza St. na Marije Terezije cesti št. 1. Videti je bil star kakih 50 let, srednje postave, z rujavo polno brado, belkasto obleko in črnim klobukom. Na vprašanje, kaj želi, začel je razgrajati in pitati ženo z grdimi izrazi, trdeč da je v svoji lastni sobi. Žena je poklicala moža, ki je bil odšel kratko prej iz sobe, na pomoč, na kar se je nezuani mož, pustivši v sobi raztrgan dežnik, odpravil. Ugiba se, ali je bil mož zblaznel ali se je le do dobrega navlekel „žlahtne kapljice. “
-	(Našel) je barvar Pr. Bernik iz Spodnje Šiške 27. m. m. ob 5. zjutraj v Latermanno-vem drevoredu s platnom prevlečen ročni kovčeg, ki je bil napolnjen s ponošeno obleko in perilom, doloma opranim, deloma umazanim. Kovčeg je izročil občinskemu uradu v Spodnji Šiški.
— (Tatvina.) Pretečeno noč so neznani tatovi kajžarju Janezu Kožarju v Dragomljah hišna štev. 35, v kamniškem okraji, pokradli vso obleko in perilo, obuvala, v vrednosti 50 do 60 gld.
(Toča) pobila je včeraj zvečer v mraku okolo Eudnika ter je napravila precej škode.
— (Postojinska jama) bila je binkoštni ponedeljek ogromno obiskana. Kačih šest do osem tisoč ljudij je prišlo skupaj, občudovat podzemeljsko krasote. Največ gostov je dospelo od jadranskega morja, iz Trsta in Eeke. Gnječa je bila velika, posebno pred vhodom v jamo. A človek je lahko pozabil na jednake malenkosti, £:o je stopil v podzemeljske prostore in ga je objel čarovni svet. Bili smo prejšnja leta v jami in prinesli domov velikanske vtise — a letošnjih občutkov pač ne moremo primerjati z nekdanjimi. Kakor bi človek glodal nove, neznane prostore, tako se mu zdi, ko koraka po električno raz-s vitij enih votlinah. Ta mila mesecu podobna
ognja in trdne volje, to vse enkrat tudi izpeljati. Poleg tega pa vidiš, ako zamoreš nekoliko dalje gledati, v takem društvu in nuce našo prihodnost.
Bene Valtery konča svojo knjigo o francoskih dijakih z karakteristiko dovršenega dijaka, „qui par Velevat ion de son caraetere, Vhonnalete de son eoeur et la serenite de son intelligence reprenente tout ee qu'il y a dans la jeunesse d'aujourd’hui d'opinions a la fois hardies et sages, d'idees tolerantes et de senti-mens hospitaliers", ter mu kliče: „va, pour-suis ton oeuvre, rallie autour de toix tous eoeurs qui ont la foi, le devouement et Vesperance. Vous etes la jeunesse d'aujourd 'hui, vous serez la france de demain“! Tudi jaz nimam za »Slovenijo" boljše želje, kakor' da naj združi v svoje kolo vse, ki imajo „la foi, le devove-ment et l'esperanceu na lepšo bodočnost ubogega našega naroda, vse, ki so danes mladina, jutri vodje narodu, ter jim kličem
»Pravici udani, luči, svobodi; naprej za svoj dom, navdušeni roj!»
Dr. Janko Babnik.
svitloba, ki lije doli na tisočero kapnike in tisočere goste, oblivajoč prve in druge s prej nepo znanim bleskom, napravlja take vtise na občudujočega tujca, da nam manjka besed, s katerimi bi jih čitatelju izrazili. Tu velja: Pojdi in poglej sam! — Posebno veličasten je bil tako zvani „dom“, ki je letos izzival nepopisno začudenje. — Električno razsvitljeni so samo glavni prostori — in menimo, da je to splošnemu vtisu le na korist. Kontrasti med staro in novo razsvitljavo pomno-žujejo čudovite efekte in podajajo noko mnogovrstnost, ki nam dela podzemeljska čuda še bolj zanimiva. — Vreme je bilo popoludnž krasno postalo in mnogobrojni gostje so se razlivali po okolici in mestu, razgovarjaje se na zgornjem svetu o čudili, koje krije zemlja in vporabljajoč gostoljubnost Postojinčanov. Drugo leto na svidanje!
— (Gledališki vlak v zlato Prago.) Ko so je razglasilo, da mladi domoljubi snujejo v Ljubljani poseben gledališk vlak v Prago, začeli so se oglašati domoljubi po vsom Slovenskem, da se hočejo udeležiti te vožnje. V ljubljanskih domoljubnih krogih se je ukrenilo, pisati ravnateljstvu državne železnice, naj jim naznani pogoje, sploh naj jim sestavi proračun Ravnateljstvo je uže odpisalo in ker so pogoji res ugodni, nadejati se je, da se bode domoljubna ideja prav lahko izvršila. Kakor čujemo, osnoval se bodo v to poseben odbor v Ljubljani, ki bode to stvar prevzel v svoje roke ter stopil v zvezo z domoljubi po Slovenskem, katerim bode naznanil ceno, sploh vse, kar bo treba!
Narodna slavnost v Mozirji.
Binkoštne praznike, 1. in 2. dau mosoca junija, vršila se je slovesnost za blagoslovljenje zastave „Savinjskega Sokola" v Mozirji. Koj, ko je počila vest, da se v sredini savinjske dolino, v Mozirji, priredi redka slovesnost blagoslovljenja zastave, pripravljala so se na bratski poziv odbora „ Savinjskega Sokola" sokolska in pevska društva od blizu in daleč, da se udeležb častnega dne najmlajšega „Sokola.“ Glavno zbirališče raznih društev in njih zastopnikov bilo jo Celje. Iz Ljubljane privel je vlak 60 udov ljubljanskega „ Sokola", 25 pevcev ljubljanske čitalnice, 9 tržaških in 30 zagrebških „Sokolov." Pridružili so se tudi tu pevci celjske čitalnice (30), drugi rodoljubi iz Celja, Ptuja in spodnjega Štajerskega. Uže sprejem na kolodvoru v Celji je bil porok, da štajerski Slovenci v ta dan posebno svoje došle goste iz sosednih dežel hočejo s prirojeno jim gostoljubnostjo in preprijaznim sprejemom prepričati bratskega sporazumljenja. Uže s prvim svitom bilo je vse na nogah in živahno gibanje pred kolodvorom in celjsko čitalnico. Nebo ni hotolo prijaznega lica pokazati in dež je čedalje bolj vznemirjal popotnike v daljni Mozir. A tu so ni bilo obotavljati; ob 5. uri oddrdralo je okoli 200 vdeležiteljev slavnosti v prekrasno savinjsko dolino. Koj v prvi vasi za Celjeni pozdravljalo je pokanje možnarjev potujoče goste in po vsej savinjski dolini ni bilo vasice, katera bi se ne bila zavedela lepe slavnosti. Povsodi stali so ob levi in dosni mlaji in čez cesto prepreženi so bili zeleni slavoloki s primernimi napisi. Posamezne hiše razobesile so zastave in ozaljšale hišo z zelenjem in cvetjem, v oknih pa so bile naše slovenske krasotice, katere so došle goste obsipale s šopki in venci.
Ko so dospeli gostje v Žavec, je bilo vreme še vedno jako slabo in vzprejem na prostem moral je izostati; tem srčneji pa je bil potem v prostorih znanega rodoljuba g. Hausenbichlerja. Ves trg je bil na nogah; požarna bramba pričakovala je goste z godbo pri slavoloku, akoravno je dež curkoma lil Umaknilo se je vse slabemu vremenu v Hausenbichlerjevo gostilno, kjer pozdravi župan g. Dragotin Žuža došle goste v imeni prebivalcev žavskega trga. Na to vstopijo pred zastavonoše raznih društev tri žavske krasotice, njim na čelu blagorodna gospica Marija Roblekova, katera nazdravi goste s sledečimi besedami:
„Mili nam bratje, častiti gostje!
Radosti kipi nam sreč, ko Vas vidimo v tolikem številu od daleč in blizu zbrane na potu k blagoslovljonji zastave »Savinjskega Sokola" v Mozirje. Vi hrabri boritelji za sveto našo pravično stvar prišli ste k nam v našo krasno savinjsko
dolino, da nas še bolj navdušite za mili nas slovenski narod in vcepite pogum, delati tudi v prihodnje v prospeh predrage nam slovenske domovine; prinesli sto seboj svoje zastave ne le samo, da se bodo tiste med seboj pobratilo, ampak tudi zato, da opominjate omahljive sinove majke Slave, naj se trdno oklenejo svoje zastave, s katero moramo vse ovire svojih sovragov premagati in prej ali slej dospeti do naše pravice. — Žavske Slovenke Vas torej z veselim in navdušenim srcem pozdravljajo in meni je prav posebno v ponos, Vam to v njihovem imenu izraziti in Vaše zastave dičiti z venci. Ti, ljubljanski „Sokol“, najstarejši slovenski „Sokol“, ki uže drugič s svojo zastavo v naš trg prideš, sprejmi dobrohotno trak žavskih Slovenk v spomin našo udanosti.
Živili Sokoli! Živili pevci! Živili gosti!" Gromoviti „Živili!" zaori vrlim domorodkinjam in od tega trenutka rastla je navdušenost od ure do ure. Gosp. Valentinčič, koji je ves čas slavnosti zares taktno izvrševal častni posel staroste ljubij „Sokola“, zahvaljuje so ginjeno za krasni kinč zastave. Pa tudi za Sokole, pevce in druge goste pripravljeni so bili krasili šopki cvetic, s katerimi so odičile gospice prišle goste.
Tu je bil tudi zajutrk, in po enournem počitku, odpeljati se je bilo naprej.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 4. junija.
si<l.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................80 45
»	»	>	» srebru.........................  81-30
Zlata renta.............................................102-10
5°/o avstr, renta...................................95 ■ 85
Delnice n&rodne banke................................. 859’	—
Kreditne delnice......................................  308-20
London 10 lir sterling..................................122-20
20 frankovec............................................ 9-696
Cekini c. kr............................................ 5-76
100 drž. mark ....	 59-70
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.4*
Dunaj, 4. junija. Cesarski patent i dn6 2. junija sklicuje deželne zbore v Dalmaciji in na Tirolskem na dan 16. junija, na Moravskem na dan 10. julija in v Bukovini v dan 22. julija. — Dvanajsti dunajski semenj za semena bo v 25. in 26. dan avgusta v rotundi.
Dunaj, 4. junija. Okrajnim sodnikom v Velikih Lašičah je imenovan g. Dan. Šuflaj, c. kr. sodnijski pristav na Krškem.
Budimpešta, 4. junija. Anarhist Fried je izpovedal, da je bil on na preži pri Ei-sertovem roparskem umoru, Kammerer in Stellmacher sta pa neposredna morilca.
Trst, 3. junija. Cesarski patent z dne 2. t. m. sklicuje deželni zbor isterski, gori ški in grad iški na 9. dan junija.
Brno, 3. junija. Za volitve deželnih poslancev na Moravskem določil se je dan 30. junija, 4. in 7. julija.
Klauseuburg (Kološ), 3. junija. Zaradi včerajšnjih dogodkov vrše se zaslišanja prič in konfrontacije z sodelavci opozicijonaluega lista „Ellenzek“. Z županom in mestnim glavarjem je prebivalstvo obče nezadovoljno. V jutrajšnji seji mestnega zbora bodo stavili predlog o suspendiranji in grajanji teh dostojanstvenikov. — Po noči straži vojaštvo. Mesto je mirno.
Kološ, 3. junija. V Gyergyoalfalu je bil pretep med strankami. Zandarje so sprejeli s kamenji in jih napadli. Dva žandarja sta hudo ranjena, osem osob je vstreljenih. Sedaj se vrši preiskava.
H u e, 3. junija. Pogodba s Francosko sprejela se je v principu. Ko bodo vse do-tične zadeve rešene, se pogodba podpiše. Kralj se bolje počuti.
Tuj c*i.
Dnč 2. junija.
Pri Maliči:	Fischel, zasebnik,	iz Niemesa.	— Pod-
hradetzky in Polaczek, trg.	potovalca,	in	Christl,
vpok. c. kr. general, z Dunaja. — Notar, inžener, s soprogo, in Baron Tschok, graščak, iz Gradca. — Seeger, prokurist, s soprogo, iz Celovca. — Coro-schetz in	Tadejevič, trgovca,	z Reke.
Pri Slonu:	Carnaias, trgovec,	iz Grške.	—	Pristau,
udova okr. sodnika, iz Gradca. — Dr. Dery, c. kr. pomorski zdravnik, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Moller, kamnosčk, in Mtihl-mann, uradnik, z Dunaja. — Ludvvig, trg. potovalec, iz Trsta — Pammer, profesor, iz Pazina. — Jager, posestnik, in Kveder, tesar, iz Beljaka. — Wolfer, restavrator, iz Gorenje Avstrije. — Kravagna, vino-tržec, iz Ptuja. — pl. Leviš, zasebnik, iz Budimpešte. — Griindl, c. kr. soproga majorja, iz Pragarskega.
Pri Virantu: Wotruba in Kutsehera, medicinca, in rodbina Duler, iz Gradca. — Dr. Stiadalig, dr. medicine, iz Litomeric. — Strauss, zasebnik, iz Leo-poldskirchna._______________________________________________
TJmrli so:
Dn6 2. junija. Mina Zdešar, gostinja, 63 1., Flo-rijanske ulice št. 17, jetika.
D n 6 3. junija. Antonija Krašovic, šivilja, 27 1., Rožne ulice št. 13, bram6rka.
Meteorologično poročilo.
1 c rt O	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mokri n a v mm
I 2. junija 1	7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-25 732-35 731-19	+121 +17-6 + 14-2	jzpd. sl. zpd. sl.	obl. » d. js.	0-80 dež
1 3. junija j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727-32 727 09 724 02	+13-0 + 13-8 + 13 0	zpd. sl. svzh. sl. szpd. sl.	obl. dež obl.	40-90 dež
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so ]>o 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
I|.v.Kleimair&MBail)eri-ova
knjigarna v Ljubljani.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr&Bamberg
v Ljubljani.
Odpretje kegljišča.
V gostilnici „pri metliškem mestu“
na potu v Udmat hiš. štev. 18,
en streljaj od šentpeterske farne cerkve, se je otvorilo
dobro opravljeno, pokrito, čisto novo kegljišče.
Podpisani uljudno vabi p. n. občinstvo k obilnemu obisku ter bode čestitim gostom vsigdar postregel z okusnimi in cenimi jedili, z izbornim metliškim in lirvatskim vinom ter s svežim Auerjevim marčnim pivom.	(49) 3—2
Nace Dolinar, gostilničar.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinraayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.