Državni zbor. Dunaj, 12. maja, 1903. Postava zaradi uradniških varščin se je v seji dne 12. maja sprejela. Dozdaj so morali uradniki gotovih vrst, predno so nastopili svojo službo, vlož<ti crimerno denarno zastavo. Kakor je >Sl. Gosp« že naznanil, je vlada predložila pred nekim časom postavni načrt, naj se te varščine cpustijo. Vlada trdi, da so te varScine ranogo premajhne, da bi mogle pokriti slučajne goljufije. Postava se je torej sprejela; pa odklonil se je nasvet dr. Heilingeria, naj se opustijo tudi varščine c. kr. notarjev. Postava radi nedeljskega počitka v prodajalnicah. Nekateri trgovci izkoriščajo neprimerno svoje uslužbence, da morajo po 14 do 18 ur na dan opravljati svojo službo. Nimajo nobenega počitka niti ne ob nedeljah. Socijalno politični odsek predlaga torej, naj se skrči po trgovinah delo ob nedeljah. Vsaj od 12. ure opoldne — ob nedeljah namreč — naprej bi se ne smelo več siliti teh uslužbeneev, da ostajajo pri delu. Obravnava o tem postavnem načrtu se je začela v torek, dne 12. majnika. Predlaga se tudi sledeči poziv: C. kr. vlada se pozivlje, da se v najkrajSem času predloži postavni načrt, da se vpelje popolni nedeljski počitek po raznih pisarnah, kakor po notarijatskih, odvetniških in drugih kancelijah. Nemiri na Hrvatskem. »Slovanska zveza« je spravila v državnem zboru razgovor o surovem postopanju Mažarov proti Hrvatom. Po pogodbi med Hrvatsko in Ogrsko ne sme biti razobešena na brvatski zemlii mažarska zastava, niti bi se ne smeli napravljati napisi razun v hrvatskem jeziku. A zadnji čas so oholi Mažari začeli razobeša*i po državnih poslopjih na Hrvatskem n. pr. po kolodvorih mažarske zastave. Hrvatski narod se je tetnu uprl; a mažarska vlada je posiala orožnike in vojake, da napravijo mir v deželi. Zapirali so nedolžne ljudi, tekla je kri, več Hrvatov je že ubitib, mnogo Dalmatincev se je že izgnalo iz Hrvatske, veliko so jih zaprli. Poslanec Bianchini je v družbi z mnogimi drugimi slovanskimi tovariši vložil interpelacijo na ministrskega predsednika, kaj namerava storiti, da se napravi konec krivicam, katere se gode Hrvatom v banjevini? Dr. Korber je na to vprašanje odgovoril, da na te stvari, katere se gcde v drugi državni polovici (v ogrski), ne more odgovarjati, ker se ne more vmeSavati v onostranske notranie zadeve. A Hrvati iz banevine zahtevajo od svojih rojakov v državnem zboru, naj se zavzamejo z vsemi močmi, da se odpravijo velike krivice, katere se jim godijo. V tej zadevi je imela »Slovan. zveza« posvetovanje v svoji seji dne 12. t. m. Glasovanje o dr. Eohnn. Ker se ni moglo v torek 5. maja izvrSiti glasovanje zastran olomuških stvari, se je to zgodilo dne 12. maja. Predlog se je sprejel po večini glasov. Nesreča v Slovenjem Gradou. Dne 12. majnika se je vložil v zbornici nujni predlog v pomoč pogorelcem v Slov. Gradcu. Podpisali so ga štajerski poslanci obeh narodnosti. Nemiri ua dunajskih visokih šolah. Ze dalje časa napadajo nemško narodni visokoSolci tiste svoje tovariSe, ki so člani katoliških druStev, ki se nočejo dvobojevati in so dobri avstrijski državljani. Pretečeni teden so nemški narodai dijaki zopet napadli svoje katoliške tovariše. Ko so poslednji prepevali cesarsko pesem, so jih prvi zasmehovali. To se sme goditi na avstrijskih visokih šolah! KrSCansko socijalna poslanca Prohaska in dr. Weisskirchner sta v seji dne 12. maja interpelirala dr. Korberja in naučn. ministra dr. Hartlna, kaj hočeta storiti, da se taki škandali ne bodo več ponavljali. Dr. Hartel je odgovarjal in grozil, da bo dal šolo zapreti, če se ne vrne red in mir. Pruski poslanec Franko Stein je predlagal, naj se o tem odgovoru ministra začne v prihodnji seji — v petek — razprava. Ta predlog se ie sprejel.