OB GROBU PROF.DR. MARJANA ŽAGARJA Mnogo nas je znancev in prijateljev, ki nas je 11.decembra 1980 pretresla novica o mnogo prerani izgubi našega dragega Marjana. Med njimi smo tudi m i , njegovi sodelavci v Geografskem društvu Slovenije in v pedagoško znanstveni enoti za geografi jo pri filozofski fakulteti v Ljubljani. Dovolite m i , da ob slovesu spregovorim v njihovem imenu nekaj besed o rednem pro - fesorju Filozofske fakultete d r . Marjanu Žagarju (1920 - 1980) kot o nepo- grešljivem strokovnjaku in kot nepozabnem kolegu. f Pokojnega Marjana je v geogra fske vrste pripeljalo zanimanje za rodni kraj in za domačo pokrajino. Serija njegovih geografskih razprav se začenja z geografsko monografijo rojstnega Šentjurja, objavljeno v 1. 1956. Nato se vrsti jo članki in razprave o sosednjem Kozjanskem in Savinjskem. Regio- nalnogeografske raziskave dosežejo svoj vrh v disertaciji o pokrajini, ki j o j e prehodil v najtežjih dneh naše zgodovine kot aktivist in borec NOB, o Ko- zjanskem. Regionalnih študij ni opustil tudi kasneje, ko so njegovo pozornost pritegnile druge panoge geografi je . O tem pričajo študije o krajih od Štajer- ske do Primorske. Njegovo poznavanje domačih krajev je rodilo tudi bogat opis štentjurške občine in njenih krajev, objavljen v tretji knjigi Krajevnega leksikona Slovenije. Vključil se je tudi v delo Geografskega inštituta uni- verze in Inštituta za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je sodeloval pri proučevanju kvartarnih sedimentov in poplavnih po- droč i j na Slovenskem. Ko je naš oddelek za geografi jo v petdesetih letih razširjal svoje področ je , je pokojnik 1. 1961, to je tri leta po izvolitvi za asistenta, prevzel preda- vanja iz geografije turizma, kasneje tudi iz geografi je prometa. Za geogra- fi jo turizma je res lahko našel nekaj zbranega gradiva, ki j e čakalo, da ga znanstveno sistematično oblikujejo. Toda pri geografiji prometa je moral zaora ti ledino skoraj docela na novo. V njegovih objavah se skraja javljata obe tematiki, turizem in promet, skupno in povezani v regionalne analize. Kasneje pa se je Marjan vedno bolj loteval sistematičnih analiz vsake po- sebe j , in to v okviru Slovenije. Zadnja leta ga je pritegoval zlasti promet. Tu ne moremo podrobneje analizirati njegovega prispevka znanosti. Zaklju- č imo naj samo, da se j e Marjan, kljub mnogim drugim nalogam, razvil v dveh desetletjih v vidn ega strokovnjaka za turizem in v najvidnejšega ra - ziskovalca geografije prometa na Slovenskem. S svojimi nastopi na zveznih geografskih zborovanjih in predavanjih po Jugoslaviji si je pridobil ugled v državi in tudi v tujini. Z Marjanovo smrtjo je nastala prav taka vrzel tudi v metodiki geografske- ga pouka, to toliko bo l j , ker smo skoraj točno pred dvema letoma (10. de - cembra 1978) izgubili še enega metodika, prof . d r . Jakoba Medveda. Kot šolnik s prakso v srednji šoli je Marjan že pred desetletjem in pol prevzel predavanja iz metodike na višji stopnji geografskega izobra ževanja na uni- verz i . Ko danes govorimo o Marjanu kot pedagogu, se spomnimo na stoti- ne slovenskih geografov, ki jim je prof . d r . Marjan Žagar z njemu živo in plastično besedo predaval geografi jo razvitih dežel in posredoval pedagoške in metodične izkušnje. Zadnji dve leti j e Marjan vodil tudi našo katedro za metodiko in z njo vred prevzel nehvaležno skrb za učne programe geografi je v usmerjenem šolstvu, 6 pa tudi mentorstvo pri podiplomskem študiju iz metodike geografskega po- uka. Kmalu se je vključil tudi v novo nastalo gibanje z značilnim naslovom Zna- nost mladini. Bil je eden od ustanoviteljev slovenske organizacije in po 1. 1969 njen dolgoletni predsednik. Od 1. 1974 je bil predsednik zvezne orga- nizacije Znanost mladini in od 1. 1976 predsednik UNESCO-vega odbora za popularizacijo znanosti in razvoj zunajšolskih znanstvenih aktivnosti ( I C C ) . Najviš je možno slovensko priznanje za pedagoško delo , nagrada Staneta Ž a - gar ja , ki jo je pokojnik dobil pred letom dni, je zasluženo potrdilo njegovih prizadevanj. Geografsko društvo Slovenije izgublja z Marjanom svojega ožjega sodelav- c a , dolgoletnega člana~up)-avnega odbora, nekdanjega podpredsednika g l a v - nega odbora in predsednika ljubljanske podružnice. Pomagal je pri organi- zacij i republiških zborovanj, vodilno zlasti pri izvedbi 9. zborovanja v Ro- gaški Slatini, ki mu je uredil tudi zbornik. Čeprav vemo, da je smrt nerazdružljivo povezana z življenjem, čeprav smo že dolgo vedeli za značaj njegove okrutne bolezni, le počas i do jema- mo bolečo izgubo ob njegovem odhodu. S sabo v grob odnaša mnoge delovne načrte, ki mu jih zahrbtna bolezen ni sesula do zadnjega dne življenja, in na tisoče naših skupnih drobnih spominov na uspehe in neuspehe dela, ki l mu je posvetil svoje moči v najlepših življenjskih letih. Globoko pretreseni izražamo našo globoko sožalje njegovi družini, svo j cem, prijateljem in znancem. Z njimi bomo ohranili lep spomin na nepozabno in enkratno osebnost, ki je vpisala svoje ime v zgodovino slovenske geografi je . Ivan Gams 7