Willy Birgel kot lord Bothwell Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din Leto I Ljubljana 1.—15. december 1940 Št. 17 H Miti lilmov Polet v svetovni prostor kot tehnično vizija v filmu V tem kulturnem filmu doživimo start in polet vsem irske rakete na luno in spet nazaj. Z. zemlje je treba prodreti 20 kilometrov zračnega prostora, potem se privlačnost zemlje konča in začenja se prazno, brez¬ zračno vsemirje. 400.000 km je z. zemlje do meseca, potem obkroži vsemirska ladja luno in se znova napoti na 400.000 km po¬ tovanja na zemljo. Drzni tehnični poskus, ki nam ga pred¬ vaja ta film, se povsem sklada s poskusi fizikov in eksaktnimi računi matemati¬ kov. Ob vsem obstoja le ena hipoteza: pogonsko sredstvo, v filmu »Neotan X« imenovano, ki daje eksploziv za rakete. Vsemirska ladja I — višek tehnike lah¬ kih kovin, je domnevno 130 m dolga, 35 m šnoka in tehta brez pogonskega sredstva 200 ton. Pred startom pa napolnijo vse ladja se dviga med strahotnim bobnenjem raket Vsemirska ladja je prvič javnosti na ogled prostore, razen onih za posadko in vod¬ stvo te ogromne rakete s 4000 tonami »Neoatana X«. Ta film s področja bodočih možnosti je izredno zanimiv. Vsemirsko ladjo pred¬ stavlja okrog tri četrt metra dolg, do vseh podrobnosti izdelan model in vsi snetki so delani v ateljeju na nekaj kvad¬ ratnih metrov veliki mizi. Na gotovem traku učinkuje vse presenetljivo narav¬ no, to je zasluga temeljitosti, s katero so se sodelavci Kutterjevega filmskega šta¬ ba lotili dela Uavnrin Pot okrog lune se je začela. Pod vsemir¬ sko ladjo izginja Bodensko jezero Velika nemška tovarna pletenin sgrejme lepo Slovenko za predva¬ janje svojih modnih izdelkov in zn model reklamnih fotografij — v trajno in dobro plačano službo. — Zahteve: velikost 168 cm, obseg prsi 94—96 cm, obseg kolkov 90 cm. Po¬ nudbe s fotografijo, katero tvrdka zanesljivo vrne, na našo upravo pod geslom »Maneken«. MAKIAIM-; v. novem Ufa-filmu »Kongo c x gre .s s«, v katerem je partnerica Willy, Bijgla »FILM«, »ECEMBFK 1940 ŠT. 17. Filmska veseloigra s Hansom Moserjem Vsebina Vaški branjevec Florian Klaghofer, (o je Hans Moser — hoče svojo hčer poročiti /. bogatini kmetom, toda hčerka ga ne ma¬ ra, pobere svoje stvari in se poda na Du¬ naj. Postane sobarica v vili tovarnarja Frischa in Greti, kakor ji je ime, je že dva meseca srečno poročena s tovarnarje¬ vim šoferjem in skoro pričakuje dete. Vsega tega očka ne vedo, ker je v svoji jezi vsa hčerkina pisma neodprta in ne¬ prebrana vrgel v ogenj. Šele razglednica, kjer je videti Greti pred »njeno« vilo in »njenim« avtom, ga pripravi na pot v me¬ sto, da bi dal hčeri naknadno svoj blago¬ slov. Seveda misli, da je Greti poročena z lastnikom vile. Ko dospe v hišo, je Greti pravkar odšla s svojo milostivo. Mlada tovarnarjeva gospa je imela namreč polom s svojim so¬ progom, kajti ta je še iz svojih fantovskih časov trpel na nagnjenju do lepe plesal¬ ke in ni bil toliko srčan, da bi razmerje s to, nekoliko dvomljivo damo, končal.. Soprogi Margi je bilo vse le nekoliko pre¬ več in šla je v pustiv k svoji teti Otiliji. Ufa . SOBARICA GRETL IN NJEN MOŽ KARL Elfriede Datzig in O. W. Fischer v Moser- jevem filmu »Moja hčerka živi na Du¬ naju« Gospodinja v vili ima Moserja za Mar- ginega očeta in ta nesporazum povzroči neštete, nad vse zabavne zapletljaje. Mo¬ ser odpravi nekega upnika, se pelje k ple¬ salki ter ji pobere nakit in obleke ter skrtači domnevnega zeta, da mu mora dati častno besedo, da bo poslej pustil druge ženske pri miru. Medtem se posreči teti Otiliji prego¬ voriti Margo, ko je poprej govorila z nje¬ nim očetom v G razu — za povratek v vilo. Toda doma jo čaka strahoten spre¬ jem: Moser jo smatra za eno izmed lju¬ ba vnic svojega zeta in jo prežene iz nje¬ ne lastne spalnice na cesto. Potem najde svojo hčer v šoferjevem objemu in meni, da tudi Greti vara svojega moža. Tedaj se odloči zapustiti grešno vilo, a prej še obračuna z gospodarjem, kateremu pri¬ pelje eno okrog ušes. Presenečen krik Greti ga spravi iz njegove zmote v res¬ ničnost. Njegovo počenjanje, kakor bi bil v resnici tovarnarjev tast, je imelo dobro stran; uredil je spor med mladima zakon¬ cema in medtem došli oče Marge mu za¬ gotovi, da bi sam ne mogel stvari boljše urediti. Klaghojfer-Moser je srečen, da je Greti poročena s šoferjem Karlom in ko še izve, da se mu obeta skoro biti stari oče, je s hčerkinim, brez njegovega privoljenja sklenjenim zakonom popolnoma sporazu¬ men. Film o življenju in usodi Marie Stuart Vsebina: Maria Stuart se vrača iz Francije, kjer ji je sreča naklonila veselo mladost, na¬ zaj v svojo škotsko domovino. Tani naj bi prevzela regentstvo. Toda škotsko plem¬ stvo je. noče za svojo vladarico. Večina lordov pod vodstvom Botlnvella ji odreka poslušnost. Maria Stuart da zapreti Botli- wella na svojem gradu, toda njegova od¬ ločnost tako vpliva na njo, da ga skoro vzljubi. Kraljica Elizabeta Angleška občuti v Mariji Stuart svojo veliko nasprotnico, ob kateri sluti nevarnost za svoj prestol in odpošlje princa Henryja Darnleya, ki je Škot* v Hblyrood z nalogo, naj znova pod¬ pihuje škotsko plemstvo proti njegovi kraljici. Toda Darnleya je očarala kralji¬ čina lepota in ga odvrnila od sprejete naloge, da se je priključil kraljici. Tedaj se združita dvorna dama Marie Stuart, Johanna Gordon, katere sorodstvo živi v smrtnem sovraštvu s kraljico, in lord Botlnvell, v maščevalnem naklepu. Zago¬ tovi mu svojo ljubezen in ga pregovori, naj zbeži z njo in mu ponudi dvaiisoč vo- 2 KRALJICA SE ZABAVA Uf« Maria Stuart (Žarah Leauder), škotska kraljica na svojem dvoru z zvestimi tovarišicami. — Prizor iz Ufinega filma »Kraljičino srce« jakov, s katerimi naj hi strmoglavil kra¬ ljico s prestola — in Botlnvell se vda. Maria Stuart spoznava, da je Škotski potreben kralj. Hoče vzeti za moža moč¬ nega in odločnega Botlnvella, toda ko zve za njegov beg z Johanne Gordon, napravi za kralja princa Darnleya. Princ Darnlev ni drugega kot lutka in ljubi lahko živ¬ ljenje. Vladne posle opravlja kot doslej kraljica sama s podporo svojega italijan. tajnika Riccia. Sovraštvo škotskih lordov je zmerom večje in tudi kraljica Elizabeta nadaljuje svoje spletke. Njen poslanik na škotskem dvoru rovari v ozadju. Ta trdi, da vara kraljica svojega moža z Ricciom; to povzroči, da spravi Darnlev s pomočjo lordov kraljičinega tajnika s poti. Isto noč napade Botlnvell s svojimi črnimi jezdeci Holyrood, da bi se polasfil oblasti. Darnley ubeži, Maria Stuart pa je ujeta in odvedena na Both\vellov grad. Botlnvell dopusti kraljici, da spravi svo¬ jega težko bolnega moža v Edinburgh, tam pa da pognati v zrak hišo z. bolnikom vred. Kratko na to vzame kraljica Botli- \vella, a ljudstvo se odvrne od obeh. Lord Jacob Stuart, polbrat kraljice, ki jo je zapustil in se podal na Angleško, se vrača z. angleškimi četami, Botlnvell je prema¬ gan in njegov zakon z Marijo je progla¬ šen za neveljavnega, Marijo pa odvedejo na Angleško V dvorcu Kothernghav so končane pri¬ prave za usmrtitev. Kraljica spozna, da je vse končano. Ne išče možnosti, da bi po¬ begnila. Pripravljena je umreti in z bese¬ dami »Kralji zmagujejo v življenju, a srca zmagujejo za večno!«, stopa h kladi, kjer jo pograbijo rablji ... 2oth Century Fox LVNN BARI 3 2olli Ccnlurv l'ox TYRONE POWER v filmu »Sen Indije«, kjer uteleša hinduj¬ skega zdravnika majorja Saftija, nasled¬ nika starega ranžipurskegn maharadže. Ta vloga je po vesteh ameriškega tiska ena njegovih najboljših udejstvitev. V filmu sodelujejo še: Brenda Joyce, George Brent in M vi na Lov Nastanek velikega ameriškega filma, ki je veljal 200 milijonov Roman znanega ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda »The Rains came« je |K)snet za film Ko sedimo uro ali dve na udobnem se¬ dežu v kinematografu in se pred nami od¬ motava niz zanimivih slik, ki se spajajo v celoto razgibanega dejanja, ne pomislimo, koliko je bilo porabljenih moči in sred¬ stev, da je dosegel film zadovoljujoč uspeh. Koliko umetnikov je dalo v tako delo vse od najboljšega in končno, koliko je bilo za vse to porabljenega denarja. Filmska podjetja le prav nerada izdajajo podrobnosti svoje organizacije in načine svojega dela, — to so njihove poslovne tajnosti. Kajti če kak film ne uspe, ve vsa javnost, koliko gmotnih dobrin je šlo v nič. Če pa je film uspel in ga z uspe¬ hom predvajajo širom vsega sveta, zvemo mnogo o njegovem nastanku, toda nikdar ne vsega, kajti nobeno filmsko podjetje se noče postavljati pred drugimi, s ka¬ kšnimi sredstvi je doseglo svoj namen. Slučaj z velikim ameriškim filmom »Sen Indije« ali z. drugim naslovom »Deževje prihaja«, ki je posnet po Bromfieldovem romanu, je posebno zanimiv. Objavljamo nekoliko podatkov. Že z. vsega početka je osupljivo dejstvo, da je film veljal 200 miljonov v našem denarju in to je zne¬ sek, ki imponirn tudi v Ameriki. Producenti Foxove družbe so izborni psihologi. Ko so videli, da je vso angleško javnost jel zanimati Bromfieldov roman, so se takoj odločili, da ga posnamejo za film. D. E. Zaimek je čisto preprosto po¬ klical Bromfielda k telefonu in mu ponu¬ dil gotovo vsoto dolarjev za pravice sne¬ manja njegovega romana. Nikomur ni zna¬ no, če se je Bromfield kaj pogajal ali ne, toda pogodba je bila sklenjena in Brom¬ field je dal svoj podpis za 53.000 dolarjev. Ko je bila ta reč opravljena, je Zaimek znova vzel svojo čekovno knjižico in iz¬ polnil ček za 3 milijone dolarjev, torej okrog 200 milijonov dinarjev in odredil, da se ta znesek porabi za izgotovitev no¬ vega filma. Tedaj je ves štab njegovih sotrudnikov začel z delom: najeti so bili najboljši hollywoodski igralci, podeljene so bile vloge in stvar je bila v teku. / igralci ni bilo prav lahko. Okrog 40.000 dolarjev je Zaimek porabil zgolj za po¬ skusne snetke, da bi mogel izbrati, od¬ nosno najti, lepo mlado deklico, ki je imela igrati eno glavnih vlog v tem fil¬ mu. Na vse strani je razposlal svoje iskalce talentov. Štiri mesece so ti križa¬ rili vzdolž in počez po Ameriki, intervju- vali stotine mladih deklet in kljub temu niso mogli najti prave. Prav slučajno je sam Zaimek nekje opazil plakat, na ka¬ terem je bila podoba mlade, lepe deklice 4 <&#/£ • ' • - .liiSSi RIBIC ENDRIK - I RI I/ VAN DONGKN Tobis igra glavno moško vlogo v Tobis-Cinema filmu »Pot v Tilsit« Njegova partnerica je Kristina Soderbauin v reklamo za neko tovarno nogavic. In ta je bila prava! Zdaj je to mlado dekle znana in priljubljena igralka, ko je bila še pred prav kratkim časom zgolj foto¬ grafski model. Njen vzpon je prava ame¬ riška karijera. Karijcra Brendc Jovce! Ob samem snemanju so morali rešiti številne tehnične probleme. Treba je bilo inscenirati velik potres, požare in popla¬ ve. Proračun za te stvari je bil 25 miljo- nov, čeprav so izkoriščali tudi pravi, ne- potvorjeni dež. Od 100 dni snemanja za ta veliki film, so 47 dni snemali v dežju in vodi. In to še ni bilo dovolj. Mr. Wittc, znani strokovnjak za elementarne kata¬ strofe, ki je improviziral ogromni požar za film »Chicago v plamenih« in ki je s svojo izredno spretnostjo ustvaril strašni puščavski vihar v filmu »Suez«, je napra¬ vil v tem delu naj večji in najsilovitejši dež, kcir ga je Holly\vood kdaj videl. S posebnimi pripravami je usipal vsako mi¬ nuto 30.000 litrov vode na uboge filmske zvezdnike. Da je imel pripravljeno po¬ trebno vodo in da je ni porabil preveč, je dal napraviti v študiju rezervat- s 300 tisoč litri vsebine. Njegovi odposlanci so proučevali 17 vrst dežja, ki padajo v In¬ diji in za vse te vrste dežja je bilo ob snemanju porabljenih 100 milijonov litrov vode. Dalje je bilo treba zgraditi celo mesto na zemljišču 18 ha in ga s potre¬ som in poplavo docela uničiti. Sama pa¬ lača maharadže, ki je žrtvovana potresu in poplavi, je v tem filmu veljala 70.000 dolarjev. Te slike naravnih katastrof so ostrašl ji ve. Seveda je bilo vse |>osneto v filmskih ateljejih in posebno prirejenih prostorih, vendar je iluzija resničnosti spričo dovršenega podajanja in mojstrske fotografije tako močna, da ji bodo gotovo zapadli vsi gledalci. S 14 kamerami je bil sneman prodor velikega nasipa, nakar je v dveh minutah vse mesto pod vodo. 800 tesarjev, ključav¬ ničarjev in drugih obrtnikov je delalo več mesecev neprestano, da je iz peščenih kalifornijskih tal vzraslo indijsko mesto. V samem dejanju filma pa je sodelovalo 4000 statistov. Kilm, ki je bil izdelan s tako ogrom¬ nimi sredstvi, mora biti pač nekaj poseb¬ nega. Osvojil je vso Ameriko. Sam avtor romana, ki je videl premijero tega filma v 1 lollywoodu. je bil iznenaden. — Louis Bromfield je iz Manfielda v Olriu. Svojo karijero jo začel kot novinar v Ne\v Yor- ku. potem pa je dolga leta živel v Fran¬ ciji in se je vrnil v Ameriko šele potem, ko so začeli snemati film. Kupil si je ob¬ širno farmo, na kateri s svojimi tremi hčerkami goji kokoši in govedo... 5 v FILM O IZUMITELJU PARNIKA Fox je končal snemanje velikega filma o Robertu Fultonti, ki je izumil prvo la¬ djo na paro. Njegovo življenje, borba do uspeha in vse zapreke, ki so mu bile na potu, so pokazane v tem filmu. Sodelu¬ jejo Aliče Faye, Richard Greene, Bren- da Joyce in Fred McMurrav. Režiser IIenry King. SPENCER TRACY JE OBOLEL NA SNEMANJU Eden najboljših filmskih umetnikov v Ameriki, Spencer Tracy, je na snemanju za velefilm »Stanlev in Livingstone«, obo¬ lel za tropsko mrzlico. S pomočjo nekih zdravil domačinov, ki mu jih je priporo¬ čila strokovna svetovalka, raziskovalka Ossa Johnson, ki je sodelovala kot fol¬ klorni interpret, si je skoro opomogel in kmalu tudi popolnoma ozdravel. ZANIMIVA KALKULACIJA Statistik ameriškega strokovnega film¬ skega časopisa Motion Picture llerald je izračunal, da stane vsaka posamezna sli¬ čica filma »Sen Indije« (Deževje prihaja) v našem denarju 14.000 din. Kako to? Foxovu družba je porabila za ta film 3 milijone dolarjev, trak je dolg okrog 3000 metrov, torej je stal vsak meter filma 1000 dolarjev, ker je na vsakem metru filma 52 slikic, je torej vsaka stala 14.000 dinarjev! 800 DINARJEV ZA ENO VSTOPNICO Prvemu predvajanju velikega filma »Ilolly\vood Cavalcade« je obenem z ve¬ liko množico občinstva prisostvoval skoro ves zvezdniški štab filmske metropole. Čeprav je bila vstopnina tudi za ameriške razmere izredno visoka, so bili vsi pro¬ stori že tri dni vnaprej razprodani. Čisti dohodek od te predstave je Foxova druž¬ ba darovala fondu za onemogle, brezpo¬ selne in ostarele filmske igralce. NAJLJUBŠE PISMO JANE WITHERS Čeprav prejema priljubljena filmska zvezdnica jane Withers tedensko po 2000 do 3000 pisem od svojih prijateljev širom vsega sveta, ji je vendar najljubše pismo, ki ga je pred nekaj leti prejela od pred¬ sednika Združenih držav Rooscuclta, v katerem ji čestita k ■ izredno uspelemu filmu, kjer oponaša znanega poslanca na agitacijskem potovanju. Roose\vclt je ku¬ pil eno kopijo tega filma in si ga da pred¬ vajati kadar je slabe volje, in to mu vse¬ lej pomaga, kakor pravijo... VSE OB SVOJEM ČASU Shirlcy Temple še zmerom najrajša jezdi svojega ponija, znanega iz njenih filmov, toda zadnji čas pogosto jezdi tudi krasnega arabskega belca, ki ga ji je po¬ daril egiptski kralj Faruk. — llenry Fonda je strasten lovec, toda radi preve¬ like zaposlenosti že tri leta ni mogel na lov. — Mnry Healy bi najrajša ves dan ostala na soncu kalifornijskih peščin, to¬ da pogodba s Foxoin ji prepoveduje pre- temno barvo kože. — Peter Lorre ne sim¬ patizira z Japonci, toda v filmu stalno interpretira popularnega japonskega de¬ tektiva Mr. Mota. SONJA II ENI E SE TOŽARI... Pred nekim sodiščem v Kafilorniji se je te dni pojavila Sonja Henie kot obto¬ ženka. Tožil jo je njen menažer, ker mu Sonja ni hotela priznati dogovorjenih 25 odstotkov od svojih dohodkov, katere naj bi ji izključno ta menažer preskrbel. Sonja je takšen dogovor z menažerjem zanikala, pač pa je priznala, da ji je posodil 2000 dolarjev, katere je rabila, ko je tik pred vojnimi zapletijaji na Norveškem pova¬ bila svoje starše k sebi. — Torej ni vse zlato, kar se sveti — tudi Sonji nanese, da je včasih suha... 2otli Cculurj- Fox SONJA HENIE 6 ilona ra ■ 11 eddy Nelson Eddy je odličen pevec, znan iz velikih ameriških glasbenih filmov. Pred kratkim so prodrle v strokovni tisk vesti, da se bo njegova stalna partnerica Jea- nette Mac Donald morala umakniti novo- odkriti pevski zvezdnici, ki je prišla v llollywood iz Evrope — madžarski operni pevki IIoni Massey. Ta vest, ki je v llol- lywoodu niso osporavali, pa tudi ne po¬ trdili, je vzbudila po vsem svetu in se¬ veda tudi pri nas — veliko presenečenje. Jeanette Mac Donald se je s svojima glav¬ nima filmoma »Pesem zlatega zapada« in »Beli jorgovan« silno prikupila občinstvu vsega sveta; kajti ta dva filma sta prijala ljudem kot le malokatero filmsko delo. Razprodane dvorane, borba za vstopnice in navdušenje je povsod spremljalo pred¬ vajanje teh filmov in če bi se producenti mogli povsem ukloniti zahtevam večine občinstva, bi v bodoče gledali zgolj filme z »božansko« Jeanetto in uživali zgolj njeno petje. Vzroki, ki so primorali producente,, da so pustili v javnost vesti o novi partnerici Eddyja Nelsona Iloni Massev, so gotovo nad vse pomembni. Raziskati jih ne bo moč, toda pričakovati moremo, da bo Jea¬ nette Mac Donald polagoma stopila v ozadje ob veliki umetnici svežega neame- rikaniziranega svojstva in evropskih kva¬ litet, mladi in nadarjeni Iloni Massev. Nek ameriški filmski časopis je zapisal, da bo Jeanette Mac Donald po dveh, treh filmih llone Massev že povsem pozabljena. Metro Goldwyn Maycr NELSON EDDY Ta drzna trditev, ki gotovo preseneča obo¬ ževalce Jeanette Mac Donald, naj bo za¬ pomnjena. Če se uresniči, bo nov dokaz o minljivosti filmske slave in o človeškem neprestanem hlastanju za čim novim, brez obzira na pravo vrednost in umetni¬ ško pomembnost. Novi italijanski filmi 1. C. T. izdeluje film »II Pozzo dei Mi- racoli« po istoimenski komediji Bruna Gora in Giuseppa Achille. Režiser: Gen- naro Righelli. ARTISTI ASSOCIATI ima v delu »Mnd- dalcna Zero in Condotta«. V glavni vlogi Carla del Poggio. ki je učenka »Centro Sperimentale«. Nadaljne vloge igrajo: Vitorio de Pica, Vera Bergmanu, Ar- mando Migliari, Amelia Chellini, Paola Veneroni. Režiser je de Sica. CINEG1TA bo dala v promet sledeče filme: »San Giovanni Decollato«, v glavni vlogi Toto: režija: Gero Zainbuto; »Ai Tempi di Cesare Borgia« (V času C. Bor¬ gia). Glavne vloge si delijo: Osvaldo Va¬ lenti. Elsa d i Giorgi. Enrico Glori. Re¬ žija Duilio Coletti. »La Corona di Ferro« (Železna krona). V glavnih vlogah: Luisa Ferida. Elisa Cegani, Rina Morelli. Oswal- do Valenti. Režiser: Alessandro Blasetti. »II Valzer della Felicita« (Valček sreče). Igralci: Vivi Gioi, Nino Taranto, Sandro Ruffini, Paolo Stoppa. Režiser Massimilia- no Neufeld. »II signore a doppio petto« (Dvovrsten gospod) v režiji Elavio Calza- vara; »Addio Giovinezza« (Zbogom mla¬ dost) z igralci: Maria Denis. Gl ara Cala- mai. Bella Sta race Sainati. Režiser: F. M. Poggioli: »Melodie Eterne« (Večne melo¬ dije) s Conchita Montenegro. Gino Gervi, Paolo Stoppa. Režiser: Garmine Gallone. »La Forza Brutta« (Surova sila), igrajo Germana Paolieri. Juan de Lancia, Maria Mercador. Režiser: G. L. Bragaglia. »Sen- /a Cielo« (Brez neba) z Tsa Miranda, Fosco Giachetti, Gustav Diessl. Režija: Alfredo Guarini: posnetki Vaclav Vich. »Manovre d’ Amore« (Ljubezenski manever) igrajo Jote Voleri, Antonio Genta, Antonio Gan- dusio. Vera Bergmanu. Režiser je Gun- naro Righelli. SCALERA izdeluje sledeče filme: »Lu- crezia Borgia«, v glavnih vlogah Isa Pola, Pina de Angelis. Nerio Bernardi. Režiser: Hans I leinrich. »Tosca« z igralci I m pero Argentina. Rossano Brazzi, Michel Simon. Režiser: Carlo Koch. FILM O JADRANSKIH RIBIČIH Pravkar predvajajo v Italiji film, kate¬ rega vsebina je prav tako pomembna za nas, posebno pa za obrežne dežele naše države. V filmu se kaže tihi, brezizgledni boj ribičev v njihovih lastnih malih čol¬ nih proti sili ribiške industrije. 7 ŠPANSKI FILM Španska filmska družba »Producciones Cinematograficas Častilki« dola, kakor po¬ ročajo iz Rima, na pomembnem vcrsko- zgodo vinskem filmu. Pod naslovom »El Mi- lngro del Cristo de la Vega« bo prikazana legenda znanega čudeža iz XVI. stoletja v Toledu. Glavno vlogo bo imela Mini Montiam, režiser je Adolfo Aznar. FRANCOSKI IGRALCI V ITALIJANSKIH FILMIH Marsikateri ljubitelj francoskega filma se je že vpraševal, kaj bo po zlomu Francije z njeno .bogato in cvetočo film¬ sko industrijo. Ni ravno nezanimivo — že iz političnih razlogov, da je cela vrsta znanih filmskih igralcev prestopila k ita¬ lijanskemu filmu. Tako je n. pr. Michel Simon zaposlen pri Scaleri v filmu •.-Tosca« v režiji Carla Kocha, 'že koncem septem¬ bra je bila v Riinu premijera nekega fil¬ ma, kjer sta igrala Edwige Faulliere in Jean Muraf. To je skupno francosko-ita- lijansko delo z dvojezičnim naslovom »L’ adorabile Sconoscuita J’etais line aven- turiere«. KINEMATOGRAFIJA NA JAPONSKEM Prvi kinematograf se je pojavil v deželi vzhajajočega sonca I. 1900. prvi filmski atelje 1. 1904. Kljub temu je Japonska še danes eno glavnih področij ameriškega filma in večina v lastni industriji zaposle¬ nih režiserjev, operaterjev i. t. d. se je izobrazila v Mollywoodu. Japonska ic po filmski produkciji druga na svetu. Deset filmskih družb poseduje nad dvajset ate¬ ljejev v Tokiu. Kvotu in okolici. Od leta 1939 je obvezno pri vsakem igralnem fil¬ mu predvajati tudi en kulturni film. radi tega je tudi produkcija teh filmov na vi¬ šku. Na Japonskem je vsega okrog 2000 kinov, od teh 2Š7 v Tokiu in 147 v Osaki. Japonski filmski igralec Sessue llayakawa je dobro znan tudi v inozemstvu in je nedavno sodeloval pri francoskem filmu. MADŽARSKA FILMSKA PRODUKCIJA Leta 1939. je bilo na Madžarskem izde¬ lanih 31 velikih igralnih filmov in otvor- jenih 200 novih kinov. Y tekočem letu je predvidenih za izvoz 100 madžarskih zvoč¬ nih filmov. > MICKEY ROONEY IN JUDY GARLAN1) sta spet partnerja v novem filmu »Rodbi¬ ne Hardy«, ki ima naslov »Ženskar Aiulv llardy«. Judy Garland poje. v tem filmu prekrasen šlager »Pni nobody's baby< (Jaz nisem za nikogar dete). »Plodovi mržnie« Na osebno intervencijo predsednika Roosevelta jc predvajanje dovoljeno! Spet moramo dopustiti, da nam ljudje, ki so postali trudni Evrope, govorijo, da je Amerika zemlja bodočnosti. Mi se bra¬ nimo te misli, ki vsebuje rahli očitek od¬ govornim. ki niso evropski kulturi mogli dati nobene nove moči. Prav tako se zdi. da fraze o zemlji bodočnosti ne morejo veljati za dokaz. Kultura mlade in v stal¬ nem izpopolnjevanju nahajajoče se civi¬ lizacije je vsekdar izpostavljena neneh¬ nemu kolebanju in napetostim, ki se iz¬ ražajo v umetnosti z močnimi in plodnimi revoluci jonarnimi pokreti. V literaturi, upodabljajoči umetnosti in \ filmu je začela Amerika odkrivati samo sebe in po dalekosežnih umetniških manifestaci¬ jah zadnjih let lahko ugotovimo, da so bila ta odkritja izčrpna, pomembna in močna, ko so v nenadni Inči pokazala Ameriko tudi v nasprotjih njene civiliza- torne izgradnje. tla varia ATTILA IIDRBIGER v vlogi učitelja Aiclnvalderja v filmu »V senci gore« 8 Vse to velja tudi za ameriški film. Po¬ sebno pa velja za veliki, trpki in lepi film »PLODOVI MRŽNJE«, ki je posnet po istoimenskem romanu Johna Steinbecka (»The grapes of the \vrath«), ki je razšir¬ jen po Ameriki v stotisočih izvodov. Leta 1934., ko se je v Ameriki končala velika gospodarska kriza, je snetnjavost v državah Oklahoma, Montana, Arkansas in Dakota uničila vso žetev in začelo se je veliko potovanje... Vse je mislilo, da je na zapadli v plodni Kaliforniji rešitev, delo. Mali farmerji in poljski delavci so prodaja 1 i svojo skromno imovino, kupili kak star, jcdva še poraben avto in se po¬ dali po velikih cestah proti zapadli kakor k obljubljeni deželi. Kdor je ostal, ker ni mogel zapustiti zemlje, katero je obdelo¬ val še njegov praded, tega so pozneje preganjale banke, kjer so bili zadolženi. Velike družbe, podpirane od bank, so jele obdelovati zemljo s stroji. Prišli so trak¬ torji in farmerji so morali gledati, kako so se podirale njihove hiše in kako je iz¬ postavljeno uničenju vse, kar je pustila na poljih snetnjavost. Tedaj so se tudi ti farmerji napotili proti zapadli. Ceste so se polnile in žalostna procesija je posta¬ jala vse daljša in daljša, — grozotna pro¬ cesija bede, obupa in lakote. 'Koda vsi ti stotisoči niso našli obljubljene dežele. Našli so samo strašno sebičnost, mržnjo in Tobis HEIDEMARIE HATHEVER /, Vizenzeni, ki ga igra Leopold Esterle v filmu »Jnstrebica Wally« odbijanje, niti kosa kruha in koščku zem¬ lje, na katerem bi mogli začeti novo živ¬ ljenje. Morali so prebivati v zasilnih ba¬ rakah na robovih velemest, vsak dan so se morali boriti za delo v sadovnjakih in vinogradih, morali so prosjačiti in dopu¬ ščati. da jih je oblast preganjala- kakor izgnance v njihovi lastni državi. Povest teh beguncev iz srednjega za- pada »Okies«, kakor so jih nazivali, kor so prihajali predvsem iz Oklahome, je Steinbcck z genijalno impresivnostjp opi¬ sal v svojem romanu »Plodovi mržnje«. Avtor govori z njimi z njihovim trdim, značilnim in slikovitim jezikom, prebival je z njimi v njihovih izgnanskih' tabo¬ riščih, z njimi vred iskal dela in gladoval. Samo radi tega mu je uspelo napisati to dovršeno knjigo. Ni to njegova prva, je pa na juspelejša, najresnejša;in najzre¬ lejša. To je pove-st človcčanstva v nečlo- večanskem času! Ameriška filmska družba 20th Centurv Kox. ki je Steinbecku plačala za pravico snemanja fantastično vsoto 70.000 dolar¬ jev, se je v vsem držala fabule roman,a. Režiser John Ford je šel celo tako daleč v želji za nepotvorjeiio resnico, da Je vsem igralcem, brez razlike prepovedal, kakršnokoli uporabo šminke! Vsebina V rodbini Joad. ki je bila z drugimi vred pregnana s svoje domačije in se po¬ dala na dolgo pot proti zapadu, se odraža usoda vseh družin. V nji so zbrani vsi ele¬ menti: tu je Tom, ki ob pričetku dejanja prihaja iz zapora, kjer je moral prese¬ deti dolga štiri leta, ker je v sili ubil člo¬ veka. Tom s svojo premišljeno aktivnost¬ jo vsekdar daje pobude in naposled pri¬ haja do spoznanja, v katerem se film kon¬ ča. Dalje je tu Al. njegov lahkomiselni brat. ki se hoče za vsako ceno osvoboditi iz tega začaranega in duši j ivega ozračja bede. a to mu nikdar ne uspe. Dalje se¬ stra. ki šele na koncu, ko povije s stra¬ hom pričakovano dete. najde pravo pot. smisel življenja in njegovo nalogo. Potem je John, ki je zgrešil samega sebe in zno¬ va in znova tava in greši, pa hoče svoje grehe stalno obžalovati. Sektarski pridi¬ gar spremlja rodbino in ustvarja nehote svojo filozofijo ter postane revolucijo- narcc. Oče Joad je hkrati s svojo žemljo izgubil tudi avtoriteto in občuti svojo tra¬ giko bolj ko kdo njegovih. Glava rodbine je. a mora prepustiti svoje mesto materi. Mati Joadov je eden največjih in najlep¬ ših likov tega filma. Ona s svojo dobroto in energijo še ohranja rodbino, ki ji po smrti deda in babice preti raz,pad. Ta ne¬ lepa, od težkega dela in porodov izčrpana žena, z dobrimi očmi in močnimi rokami je živ dokaz za njeno trditev, da družina ne bo propadla ... 9 MARIA NIKLISCH v filmu »Sedmi mladenič« Bnvaria Bavai in MARIA ANDERGAST v novem filmu, kjer nastopa tudi Hans Moser »Gospodar v hiši« Bliža se »ima in z njo doba dežja. Ta¬ bor brezdomcev ob reki preplavlja voda. Deca umira, groza raste. Toda iz gladu in bede raste tudi nova moč, ki more po¬ stati, če ji bi kdo dal pravo smer, tudi pozitivna moč... »V srcih vseli ljudi ra¬ stejo grozdi gneva in postajajo zreli za branje...« Tako se konča ta veličastna epopeja. Ta socialni film je brez dvoma naj večji, kar jih je dozdaj dala Amerika. Čeprav s svojimi prizori in celotnim dogajanjem pretresa človeka do dna duše in vesti, nam vendar kaže izhod iz. mnogih mračnih kotov in zablod človeštva. Toda kar je bitno v tem filmu, ki se bo tudi v bodoče štel za naj večje in najboljše ameriške filme je to, da v njem ni niti najmanjše propagandistične namere. Samo kruta, ne- olepšana resnica! Ni dolgo, kar je evropski tisk zabeležil senzacijonalno vest. da razpravlja ame¬ riška federalna vlada o predlogu nekate¬ rih senatorjev, naj bi se predvajanje tega filma omejilo na samo Ameriko, ker bi sicer neizmerno škodoval socialnemu ugledu USA. »Če sme sploh obstojati resnica in če moremo biti še sami sebi iskreni, nam ta film ukazuje, da ga ne zabranimo,« je odgovarjal šef Foxove produkcije D. F. Zanuck na napade reakcionarnega tiska. Ameriški državljani pa so sami posvedo- Tobis SKORO BO POSTALA NJEGOVA GOSPODARICA Hilde Kralil kot Lorc Klenim z najboljšim prijateljem svojega bodočega moža v fil¬ mu »Moderno meblirano srce« 10 Bavaria FILM O PLESU Dve lepi figuri nemškega mojstrskega plesnega para v kulturnem filmu »5 plesov sveta« Bavaria čili socialno in umetniško vrednost tega filma, ki je na ne\vyorški preinijeri do¬ segel nezaslišan uspeh. Do ena in petde¬ setega dne predvajanja je videlo ta film 341.433 oseb! Zastopstvu 20th Century Foxa je uspelo pridobiti ta film tudi za nas. Ko ga bomo videli, bomo morali priznati, da predstav¬ lja nov višek umetniškega ameriškega filma! Zakaj porozno perilo bolj greje? Zato, ker v poroznem specijal- nem pletivu podeljeni zrak tako izolira, kakor zrak med posa¬ meznimi dlakami toplega krzna. Radi tega je Goldfisch-Porowoll perilo izdelano z luknjičavim vzorcem. Tesno se prilega telesu in kljub temu greje prav tako dobro kakor nelično, debelo flanelasto perilo. — Na razpola¬ go v vseh boljših trgovinah s pe¬ rilom, tako pri nas kakor v dru¬ gih državah. GOLDFISCHWERK, Oberlungwitz i. Sa. Nemčija. 11 Produkcijski program Ufe 1940-41. Režiser prof. Karl Ritter Produkcijski program Ufe obsega kljub vojni 34 novih filmov. To sicer v razmerju s prejšnjimi pro¬ dukcijami ni mnogo, toda ob teii novih filmih je od¬ ločilno razširjeno poprišče dejanj. Močneje ko kdaj prej, stopajo v ospredje dogodki današnjega časa. Prav na splošno se more reči, da kažejo tudi filmi iz zgodovine in miljejev tujih dežel v svojih zgodah in nezgodah neutajljivo odvisnost od sedanje dobe. Pregled filmov podaja sledečo, s skopimi beseda¬ mi občrtano sliko Režiser Paul Ostermajr IZ SEDANJOSTI Predvsem je tu prav v ospredju veliko delo moj¬ strskega ustvarjalca prof. Karla Ritter ja »Čez vse na svetu«. To. je film nemštva in njegove neodoljive vo¬ lje za gospostvom. Po¬ membno propagandno de¬ lo, ki pa ne bo prešlo mej Nemčije. Dalje je pri¬ pravljen film »Podmornice na zahodu«, kjer se stop¬ njevana dramatičnost de¬ janja stika z reportažo o pomorski vojni in ljudeh v nji. Režijo tega dela je prevzel Gunther Rittau; sodelujejo med drugimi: Herbert Wilk, Josef Sieber Anny Ondra in lise VVerner. »Narvik« je posvečen bojem nemške armade na Norveškem. »Koncert po želji« je po¬ dobno delo in skuša poka¬ zati zvezo med fronto in ljudmi v zaledju. »Ježa za Nemčijo« je delo, kjer ute¬ leša Willy Birgel v vojni težko ranjenega ojjcirja, ki se z železno voljo, kljub svoji pohabi vzgoji za mojstrskega jahača. »Tri¬ najst mladeničev« kaže mlade ljudi, ki se daleč od sedanjega časa v pozab¬ ljeni zagorski vasi vzbuja¬ jo v novo življenje. — »Zlato mesto« kaže Prago kot deželo sanj mladega Heli Finkenzeller kmetskega dekleta, ki ne¬ izkušeno podleže velikemu, tujemu mestu. - Nadalje je \ pripravi še en film s herojsko temo. DOMOVINA Glavno delo je »Povra¬ tek« s Paulo \Vessely in Attilo Uorbigerjem v re¬ žiji Ueickvja. »Violanla« in »Der laufende Berg« (Ganghofer!) sta dveOster- maverjevi stvaritvi znanih kvalitet. »Poročna noč« je drugo folklorno delo, ki kaže kmete z vso njihovo robato in zdravo živah¬ nostjo. Glavne vloge si de¬ le 11 eli Finkenzeller, Al- Gustav Knutli 12 SMEH IN LJUBEZEN Tu srebamo Iloin/.a Riihmannu in A 11 ny Ondro kot partnerju v filmu »Gasmann« (pomeni inka- santa plinskih računov). Prof. Carl Frtilich bo po¬ kazal življenje povprečne¬ ga malomcščana, ki hoče živeti dvojno življenje. Nadalje bo Malika Kok k s Paulom Kempom v delu »Ne.spoznaua znanka« dala prijetno delce iz nekdanjih neskrbnih časov. »Rop že¬ ne« je. podobna zgodba s Karin llardt. Težko priča¬ kovani film »Levo (žara, desno Spreva«, ki obravna¬ va nasprotje med tempe¬ ramenti Miinchcnčanov in prebivalcev Berlina, izde¬ luje Paul ()stermayr. \Vieu-Film bo dal v pro¬ met »Denar, denar, denar«, ljubko filmsko komedijo s Hcinrichom Georgom \ glavni vlogi. To poglavje obsega vse¬ ga sedem filmov; omenimo naj: »Mož v najboljših le¬ tih«, potem »Nepopolna ljubezen« in »Kako moreš, Veronika?«, ki je zadnji film umrlega filmskega komika R. A. Robertsa. »Ples s cesarjem« bo za¬ poslil Mariko Rbkk v pri¬ jetni zgodbici iz. Časov Ma¬ rije Terezije. EKSOTIKA IN PUSTO¬ LOVŠČINE V ospredju tega dela je film »Suez«, ki naj bi s svojim dejanjem dokazal, da zamisel prekopa med Sredozemskim in Rdečim morjem ni ideja genijalne- ga K. Lessepsa, temveč ne¬ kega Nemca! »Baku« se bavi z velikopoteznimi sa¬ botažnimi poskusi na pe¬ trolejskih poljih. — Film »Bayer 205« je posvečen delu nem. znanstvenikov v borbi s spalno boleznijo. ONSTRAN ZAKONOV IN PRAVICE Sovraštvo napram Ži¬ dom se kaže v filmu »Rot- schildi«, ki ima za ozadje bitko pri Waterlooju in vzpon frankfurtske židov¬ ske družine na prestol sve¬ tov nih kapitalistov. »Pogon lise Petri bert Janschek in Gcraldi- ne Katt. OSEBNOSTI SVETOVNE ZGODOVINE Dok n men tar n o-biograf¬ sko je delo o izumitelju po njem imenovanih mo¬ torjev Rudolfa Diesla in kaže tragično usodo nek¬ daj daleč pred svojim ča¬ som stoječega moža. »Ka¬ tarina L« bo z /.arah Le- ander v glavni vlogi našla vredno interpretko na filmskem platnu. Prof. Carl Frolich bo pokazal mete¬ orni vzpon navadne dekle na stoletni prestol ruskih carjev. »Gutenherg« bo pokazal življenje izumite¬ lja tiskarstva, njegovo de¬ lo in pomembnost tega iz¬ uma. Gusti Huber brez milosti« obravnava z momenti napetega krimi¬ nalnega filma carinsko stražo na mejah Nemčije. POSEBNOSTI Izven obravnava nega programa so pripravljeni za snemanje še najrazlič¬ nejši filmi z raznih podro¬ čij, tako »Anilin« po zna¬ nem Sehenzingcrjevem ro¬ manu, potem »Beton« in ne najzndnje »Lovci na tanke in padalce«. Program je torej zelo obsežen in kakor rečeno, popoln odraz, sedanjega časa. Zaposleni so prvo¬ vrstni igralci in režiserji in pokazalo se bo, v koliko se je njihova umetnost mogla prilagoditi zahte¬ vam takega sporeda. Geraldine Katt 13 15. nadaljevanje i Medtem pa se je priplazil k Mundu v kajuto ste\vard, ki ga je doslej krmil in napajal. S solzami v očeh ga je rotil, naj ga — za božjo voljo! — nikar ne izda, ker sicer izgubi svojo službo ter bo povrhu Še kruto kaznovan. Murrel je imel mehko srce in solz sploh ni lahko prenašal, /.ato se mu je stcward zasmilil, tembolj, ker mu je moral v svoji duši priznati, da ga je vse potovanje resnično dobro zalagal z jedmi in pijačo. »Dajte mi dvajset dolarjev nazaj!« je ukazal Frank Murrel. »S tem je stvar za naju opravljena!« In steward je vrnil denar ter se zadovoljno odplazil... Tako je bil Jack Bell zasačen in zaprt. Gola kabina je imela edinole neznatno nagnjene .deske — ležišče kaznjenčevo — ter visoko zgoraj v steni okroglo okno. »Trav prijazna luknja!« je razmišljal Jack. »Samo, če bi bila malo svetlejša! Eh, pa pojdimo spat nocoj. Zabave je bilo dovolj!« In iztegnil se je po deski ter skušal zaspati. Bilo je že deset. Na ladji je po¬ stajalo tiho in mirno. V svoji kabini pa je Michel Mohr krčil pesti, letal z dolgimi koraki gor in dol ter rohnel: ' U »Grom in strela! Kaj bo zdaj? — Kako mu naj pomagam? In kam? S čim? Ta snpramenski komedijant, kar vrat bi mu zavil! Ampak Jack je le tič! Škoda bi ga bilo, če bi ga zdajle res prijeli in zamehurili ... Ampak le kaj naj storim? Kako, kdaj, s čim? — Gromska strela!« I nko je premišljal, rohnel, klel in letal iz kota v kot... XI. Skok v morje. »Pennsylvanija« se je bila zaradi malega viharja toliko zakasnila, da kapitan ni mogel več misliti na to, da dospe v luko še pred polnočjo. Zato je ukazal, naj se uporablja le polovico strojne sile ter je dal v Plvmouth brzojaviti, da ima mili¬ jonskega tatu, Jacka Bella na krovu zaprtega. Bila je že polnoč, ko je lezel parnik precej tesno ob Gowsandu. Takrat se je priplazil Michel Mohr iz svoje kajute ter je posluhnil. Nikjer nikogar. Vse je spalo. Tiho po prstih je stopal h kabini za kaznjence. Našel je ondi stražo, ki je na kupu vrvi sede spala. »Oho! Takole stražiš?« se je zadrl, toda skoraj šepetaje. »Ali ti nisem dovolj zabičeval, da pazi na tatu, ki je ukradel milijone? — Ilc, je li sploh še v kabini? Da spi, praviš? Mogoče, ali pa si slišal le lastno smrčanje! Daj ključ sem!« Razsvetlil je s svojo električno svetiljko za hi]), vtaknil ključ in odklenil. »Pazi in čakaj! Pogledam, takoj se vrnem!« je še pošepetal osorno ter izginil v kabini. Jack se je takoj prebudil, ko mu je Mohr posvetil v obraz. »Prijatelj —!« »Tiho, — ne govori — zunaj stoji straža!« je šepetal Mohr. »Tu imaš vrvico, da splezaš na okno. Potem skoči v morje!« »Drugače ni pomoči?« »Ni je! Verjemi! Vse sem premislil. .OMlIa je jako blizu. Nevarnosti ni no¬ bene. Če skočiš v pol ure doli, si rešen!« * Jack mu je stisnil roko: »Hvala tij« In segel je v žep svoje suknje ter mu izročil listnico. »Tu je ves moj denar. Naredi zavoj ter ga oddaj na ameriški agenturi v Plymouthu. Kadar bo vzduh čist, pridem ponj!« Vse storim zate! Zbogom! — A ne pozabi vzeti vrvico s seboj! Sicer me izdaš!« »Ne pozabim! Zdravstvuj, dobri kamerad!« Vnovič sta si krepko stisnila desnici ter ju stresla. Nato je stopil Mohr zopet iz kajute ter jo zaklenil zu seboj. »Spi,« je dejal stražniku. »Spi kakor ubit. Toda ne zaupaj mu preveč! Takile lojiovi so potuhnjenci prve vrste. Lahko noč!« 14 ^ ... »v* ?'>i£fc .*JMšmw ■ W&wMw‘. REŠEVALNA ODIMMVA »BERGWACHT« NA MESTU Bavaria Težka borba /. naravnimi silami se odraža v Bavaria-filmu »V senci gore«. Levo Atlila Horbiger kot Andreas Aicbwalder, v sredini Richard Haussler kot Alois Zumtobel In tiho se je odplazil v svojo kajuto. Tam je listnico zavil v velik robec ter jo skril med svoje perilo. Nato je legel iu čakal. Saj zaspati ni mogel. Bo li skočil ali ne? Ali ga opazi, stražnik? Kaj če po nesreči utone? Strašno bi bilo! Dolgo sc je premetaval, končno pa je nemiren usnul. Toda spal je jedva dve uri, ko je začul sumljiv krik. Ali je ušel ali pa so ga zasačili? — Urno se je oblekel in stekel proti kabini za kaznjence. Že oddaleč je slišal službujočega častnika, ki je preklinjal, da se je bliskalo in rohnel, kakor bi nameraval stražo pri tej priči na kosce raztrgati. »Ti lena svinja! Spi a v ječi je tat milijonov! Seveda ti je zdaj ušel — skozi okno je skočil, a ti ga še slišal nisi, mrha! Strela naj te ubije z. jasnega! Marš, h kapitanu!« »Dvakrat sem te svaril!« je zarežal zdaj še Mohr na trepetajočega stražnika. Še ponoči sem te opozarjal. O polnoči je bil tat še v kabini — sam sem se pre¬ pričal, da spi — ali da sc vsaj dela, kakor bi spal —! In zdaj ti je vendarle ušel! Gospod častnik, naj li izpustili čoln? Morda ga še ujamemo...« »Kaj veste, na katero stran je odplaval? — Morda je tudi utonil! Kod naj ga iščemo po temi! Gromska strela, kaj li poreče gospod kapitan!« se je jezil častnik. Stopaj! Poročat grem kapitanu.« Kapitan pa je le široko zaklel, velel stražo zapreti, se obrnil na drugo plat ter je zaspal znova. Kmalu na to se je moral parnik ustaviti. Dospel je do vhoda v luko, a ondi je moral čakati cele tri ure, preden je smel dalje. V Plvmouthu je imela ladja ostati le tri četrt ure. Za sprejem je bilo pripravljeno vse. Dodd jo bil s Polly dospel že dan poprej v Plymouth. Ameriško veleposla¬ ništvo v Londonu ga je brzojavno legitimiralo, in nato se mu je postavila vsa policija v Plymoutlui na uslugo. Toda še v isti noči je dočakal Dodd velikansko presenečenje: za prvo brzo¬ javko, da je tat zopet na ladji, je došla kmolu še druga, da je tat skočil v morje ter izginil ponoči brez sledu. Dodd je pustil brzojavko v hotelu ter naročil, naj jo izroče Poliv, ko se zbudi; sam pa se je takoj odpeljal s carinskim čolnom »Pennsylvaniji« naproti. . (Dalje) 15 K. S., H. To je vprašanje! Zagrebške in beograjske ulmske revije ciutjo ljudje tudi pri nas, torej imajo ti časopisi pre¬ cej večje področje 'kakor pa mi, ki se mo¬ ralno \ecjKiel omejiti samo na Slovenijo. Doli je težko najti koga, ki razume kaj slovenščine, pri nas pa vsakdo obvlada ■ srbohrvaščino. To je sicer laskavo za našo naravno inteligenco, a težko je zu izdajatelje... K. K., C. /. naslovi filmskih igralcev in igralk je tako: Cc želite komu pisati, se pozanimajte, za katero družbo dela, pa postavite za njegovim imenom družbin na¬ slov. Cisto preprosto, kaj n c? Mi bomo v naslednji številki objavili vse naslove Ulmskih družb, ^la nam ne bo treba vsa¬ komur posebe odgovarjati na vprašanja za naslovi. V. iN., C. Na Odgovor morate še nekoliko počakati. Sporočite nam, katera družba je izdelala predmetni lilm. K. K., K. Sporočite, katera družba je iz¬ delala predmetni film, ker je verjetno že starejši in nam neznan. R. L., L. Na podobno vprašanje smo že nekoč odgovorili. Prosim, preglejte odgo¬ vore v prejšnjih številkah in našli boste podrobno pojasnilo. T. K., M. Koliko je Annabella stara, bo težko zvedeti. Mora biti že precej v letih, tako okrog 35—40! Uspešno se je uvelja¬ vila tudi v francoskem filmu. Njena gla¬ sovna dvojnica, katere govorico so sin¬ hronizirali za nemške izdaje, njenih fil¬ mov, je Viktoria v. Ballasko. T. K., L. Pošta iz Nemčije prihaja s pre¬ cejšnjo zamudo. Čim prejmemo odgovor, Vas obvestimo. R. E., A. »Manon Lescuut« ni bila zdaj prvič filmana. Kabula je bila uporabljena že v dobi nemega filma s prav tako sla¬ bim uspehom. Med gledališčem in filmom je nepremostljiva razlika! F. J., D. Zvočni film o odkritju kra¬ ljevega spomenika v Ljubljani je uspel in pomeni velik napredek v primeri s lil- mnnjcm proslave otvoritve nove šole v Borovem. Toda od teh kratkih reportaž je vseeno še silno daleč do produkcije igralnih filmov. T. E.,C. »Alarm na Sredozemskem mor¬ ju« je izredno uspel francoski film! Go¬ tovo ga boste videli tudi pri vas. V njem sodeluje nemški igralec Koli' VVanka. T. J., L. Oglasite se ob priliki v ured¬ ništvu, pa Vam bomo povedali marsikaj zanimivega, potem se ne boste več čudili! R. K., I). »Emona film* je registrirana družba za promet s filmi, torej nikako samostojno filmsko podjetje. Slovenskega filma najbrž še ne bomo kmalu dočakali. YV. D., B. Filmske družbe so tik pred sedanjo vojno izdelale povprečno po 50 do 70 novih filmov letno! Trenutno je vsa produkcija, razen nemške in ameriške v zastoju. Filmov sicer ne bo zmanjkalo, toda moramo biti pripravljeni, da bomo gledali stvari, ki bodo zgolj propagandne. S. C., S. »Universum« zvočni tednik iz¬ deluje Ufa; krajši kot so običajno tedniki je zato, ker so nekateri za nas nepomem¬ bni prizori izrezani. I^. D., L. Deannu Durbin, »Ne\v Univcr- > sal# Hollvuood, Oalifornia USA. Kisati ji morate angleško, lahko tudi nemško ali francosko; njeni tajniki poznajo vse sve¬ tovne jezike. Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: I. kino v Ljubljani, 9. nemška znamka pisalnih strojev in koles, 10. fonetična transkripcija imena Ehrlich, 12. okrajšano žensko umetniško ime, 13. ograjen prostor, tudi ograja, 14. okrajšava za balkansko valuto (brez zadnje črke), 13. irska rcvolucijonarna organizacija, 17. svetnik, ki je no legendi kradel čebele, 18 . španski ples, 23. arabsko pleme, 24 a. nemški predlog, 23. okraj¬ šano moško muslimansko ime. 27. osebni zaimek + oseba iz llijade, 28. dva soglasnika, 29. razmnože¬ valni postopek. 30. maskerada. 53, krstno ime igral¬ ke de Putti, 35. naplačilo, 37. nota v solinizaciji, 38. finsko pristanišče + žensko krstno ime, 40. vzdih (medmet), 41. moško krstno ime, tretji sklon. 43. mestece v Sev. Ameriki, 45. zelo znani nemški filmski igralec. Navpično: I. nrislov, 2. španska predpona, 3. žlahtni plin za el. razsvetljavo (brez. zadnje črke), 4. posrednik čuta, 5. del leta, 6. irska rev. organizacija, 7. dva soglasnika, 8. Verdijeva opera. 9. italijanska filmska igralka, ki ie bila rojena v Ljubljani, 11. nemška filmska igralka doma iz. Slav. Broda, 16. kontinent, 17. kup zemlje, v prenesenem pomenu tudi grob, 19. švicarska reka, 20. t nem¬ ški zgodovinar in pisatelj, 21. gorstvo v Južni Ame¬ riki, 22. ime igralke Alpar, 24. italijanska pritr- dilnica, 26. dva soglasnika, 3t. tuje ime za uganko, 52. ptica, tudi zelo pogost priimek, 34. glas domače živali + dva soglasnika, 36. riž v nemščini, 38. ime igralke Shcridan, 39. latinski pozdrav, 42. kra¬ tica naše poročevalske agencije, 44. dva enaka so¬ glasnika. Spričo velikega odziva na zadnjo na¬ gradno križanko povečujemo število na¬ grad na 10. 1. nagrada vstopnica k vsem filmskim premijeram, ki bodo na sporedu meseca decembra; 2. nagrada vstopnica k trem premije¬ ram v mesecu decembru; 3. nagrada vstopnica k dvema premi je¬ lama v mesecu decembru; 4. nagrada vstopnica k poljubni pred¬ stavi v mesecu decembru; 5. nagrada vstopnica k filmu, ki bo na sporedu 8. decembra; 5.—10. nagrada originalne fotografije filmskih igralcev in igralk po želji. Izžrebani prejmejo od nas vstopnice, odnosno jim takoj po žrebanju nakaže¬ mo denar zanje, pri čemer poračunamo vrednost vstopnice z 10 dinarji. Rešitve je poslati hkrati s kuponom do 5. decembra na naslov uredništva. Torej na delo! Križanka ni prav nič težavna in jo bo vsakdo zlahka rešil. Izid žrebanja bomo objavili v 18. šlevilki, REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vod or a v n o : Bette Davis, altar, ti¬ ran, le, Singer, 10, bre, bor, Sarajevo, re¬ pa, ra, csra, .stur, al, stan, Damporto (dam + porto), aga, noi, N. N., Albert, pj, Sei- na, Pavia, V(W)arner Bros. N a v p i č n o : Bler, et, Tas, Trier, Ate¬ ne, Vir, Ir, salo, AJbers Hans, Normandi¬ ja, espada., Boston, Aara, Arap. jelo, vest, et, Ra, Milan, RUR, pb, gnev, opis, an + r, tar (a), ia, v(w)o. Razpisane nagrade so privabile k tek¬ movanju dokaj novih prijateljev, od ka¬ terih so mnogi prvič v našem krogu. Zna¬ ten kup, 187 pravilnih rešitev nam priča, da od številke do številke raste zanima¬ nje za naše križanke in z njimi za razpi¬ sane nagrade. Skrbeli bomo, da to zani¬ manje ne bo pošlo! Žreb je razdelil nagrade sledečim: Ivica Podgornik, Ljubljana. Mira Vodnik, Celje. Franc Košnik, Jesenice, Anica Dekleva, Maribor. Volbenk Pirnat, Ljubljana. Vsi prejmejo po eno vstopnico za po¬ ljuben film, ki bo na sporedu do 15. de¬ cembra t. 1. Sporoče naj nam do 5. de¬ cembra, kateri film si žele ogledati, na¬ kar prejmejo takoj vstopnice, odn, jim nakažemo denar. Spričo velikega odziva (187 rešitev!) pa smo sklenili nagraditi z nadaljnimi petimi nagradami še sledeče izžrebance: Sonja Velkavrh, Miron Trši- nar, Kati Pečnik, Milica Radojčič, Ivo Ko¬ drali. Ti prejmejo vsak po eno originalno fotografijo filmskega igralca ali igralke. IZ UREI3NIŠTVA Odziv na anketo, ki smo jo začeli z ob¬ javo v 16.. številki kaže, da se naši čita- telji zanjo živo zanimajo. Doslej smo prejeli večje število odgovorov, ki so nas potrdili v mnenju, da bo težko vsem ustreči. Vendar moramo takoj poudariti, da težave za nas ne pomenijo zapreke, ki bi nas oplašila! V našem prizadevanju ustvariti slovenski filmski tisk, nam lete polena od vseh strani in — s prav redki¬ mi izjemami — ne najdemo skoro nikjer potrebnega razumevanja, ne pri lastnikih kinov, ne pri filmskih zastopstvih. 'Poda revija izhaja že v 2000 izvodih, najmanj 6000 čitateljev film. obzornika pa pred¬ stavlja resno in vsega upoštevanja vredno skupino naših prijateljev, ki jim želimo služiti, in ti nas bodo v naših stremljenjih vsekdar podpirali. Zlobno zapostavljanje v naših razmerah itak ni nobena redkost, toda veseli nas le to, da nas skušajo ovi¬ rati zgolj ljudje, ki so prebrihtni, da bi se splačalo z njimi izgubljati čas! HENNY PORTEN slavna igralka nemškega filma, katero bomo skoro spet videli na platnu