736
Razne stvari.
Oblak podaje še nekaj dodatkov. Ostanki starih oblik so: aor. č-bict-b; infinitivi se nahajajo le spo-radično v severno-zapadnih narečjih, sosebno v srbščini, in še tu le v narodnih pesmih. Spominiki dokazujejo, da se je infinitiv že v XVII. stoletju, vsaj v večini bolgarskih spominikov, popolnoma izgubil, dasi še ni povoljne razlage za to izgubo. Nato govori Oblak o oblikah, ki so po analogiji stvorjene, in jih deli v štiri kategorije. — Naposled omenja Oblak še predgovor in pagovor Kaline. Oba se bavita z vprašanjem o domovini staro-slovenščine; v predgovoru pa je tudi karakteristika jugoslovanskega jezika VI.—VIII. stoletja. Kalina je namreč prepričan, da so jugoslovanski narodi pri prehodu Čez Dunav koncem V. stoletja imeli še skupen jezik; toda pozitivnih dokazov nima, in Oblak mu oporeka, češ, če že za X. stoletje radi dl in vjr v brižinskih spominikih ne moremo dokazati jednotne slovenščine, kamo-li da bi Še za VIII. stoletje mislili na jednotni jugoslovanski jezik! Kalina opira svojo trditev na slovanske elemente v grščini, v latinskih in bizantinskih spominikih, v albanskem in romunskem jeziku, a Oblak pobija z uspehom vse razloge. — Vprašanje o domovini staroslovenščine obravnava Kalina obširno, in sredstva, s katerimi dokazuje, so  prava, le uporaba je brez zadostne kri-
Razne
Koncert „Glasbene Matice" v prid družbi sv. Cirila in Metoda dne 14. in 15. novembra. Naša šolska družba ima vedno več troškov, zato ji je skrbeti, da si pridobi čim več dohodkov. In prav dobra je bila misel, katero so pogodile nekatere društvenice, naj bi namreč naši Ciril-Metodovi družbi segla pod pazduho tudi „Glasbena Matica" s svojim mešanim in moškim zborom. Misel se je uresničila na korist in čast obeh društev dne 14. in 15. listopada v „Sokolovi" dvorani „Narodnega doma" pri koncertu, pri katerem je sodelovala vojaška godba c. in kr. pešp. št. 27., potem gospica Vetterova in gg. Ivan Meden in Josip Nolli.
Najprej je igrala vojaška godba Beethovenovo ouverturo „Blagoslovljenje", op. 124. Skladba je umetna in zahteva že nekoliko glasbenega vkusa pri poslušalcu, da napravi s svojo slikovitostjo nanj tisti utisek, ki ga je umetnik vanjo položil. Druga točka „Materine sanje", dramatična slika v jednem dejanju, katero je napisal E. Gangl, kaže nam v pesniški obliki in alegoričnih podobah materinsko ljubezen, katere ne premaga nobena izkušnjava, nobena sila. Mlade naše diletantinje so kaj ljubko deklamovale in tudi obleko simboličnim podobam primerno pogodile; zato jim je izkazalo občinstvo svoje priznanje z obilnim ploskanjem. — Naslednja točka: A. Rubinsteinova  „Rusalka"   je ženski zbor
tike; kot negativen rezultat dobi Kalina, da staro-slovenščina ni jezik panonskih Slovencev. — Po tej, tudi za slovenščino važni razpravi čitamo R. Abicht: „Der Angriffder Bulgaren auf C o n -stantinopel imJahre 896. n. G h r."; R. Me-ringer: „Ein altes lettisches Vaterunser"; Milorad Medini: „Veltranič's Pelegrin"; Mavro Vetra nič-Čavčič je živel v XIII. stoletju, in ž njim je napočila zora dubrovniškega slovstva. Pisatelj dokazuje, da njegov alegorični epos „Pelegrin" ni prestava ali imitacija kakega italijanskega dela, temveč da ima mnogo izvirnega; naslanja se sicer na italijanske vire, a obdelan je tako dobro, da se težko zasledi vir, iz katerega je zajemal pesnik. — Nadalje so pisali J. Bogdan : „Eine bulgarische Ur kun de des Car en Joan Sracimir"; A. Briickner: „Polonica"; Hil. Ruvasac: »Kleinigkeiten zur Geschichte der Balkanhalbinsel." — V kritičnem oddelku pišeta Fr. Pastrnek in G. Polivka, v biblijo-grafiČnem pa V. Jagič, V. Oblak, A. Briickner in G. Polivka. V. Oblak ocenjuje med drugim tudi Sketovo „staroslovensko čitanko". V zadnjem oddelku „Kleine Mittheilungen" poročajo: M. ReŠetar, C. C. Uhlenbeck, A. Pogodin in K. Štrekelj : „Zur Literatur iiber die Koleda bei den  Slovenen."
Fr. V.
stvari.
z orkestrom in alt-solom. Vsa skladba je primerno vsebini temnega značaja, podaje pa obilo umetniškega užitka,. Ženski zbor se je odlikoval v njej posebno v sopranu s čisto in točno intonacijo. — A. Forsterjeva: „Kitica slovenskih narodnih pesnij" je v Slovencih dobro znana skladba, ki še vedno poslušalce ogreva. — Zadnja točka: G. Mašekov „Kdo je mar?" je prijeten spomin na polpretekle čase slovenske glasbe. Orkester in moški zbor, kakor tudi solista gospoda Meden, in Nolli sta pela z dobrim glasom in pripomogla, da je kompozicija prodrla pri občinstvu.
Tako je koncert pod spretnim vodstvom gospoda dirigenta Jos. Čerina dosegel svoj smoter po Horacijevem pregovoru : utile cum dulci. „Dulce" so nam podali diletantje in „Glasbena Matica", „utile" pa je dosegla družba sv. Cirila in Metoda, kar ji tudi za bodočnost iz srca privoščimo.      dr. K.
Zvezdoslovni koledar za mesec gruden.
Ta mesec se vidijo ob večerih malone vse premičnice jako svetle. Merkur je seveda neznaten, krepkeje sije Venera (večernica), naj-krepkejše pa M a r s , ki je sedaj s svojo rdečo svetlobo sploh najsvetlejša zvezda nu nebu. Svetal je tudi Jupiter, in počasni Neptun se kaže v vsej  svoji moči.