OB desetletnici Ha narodni praznik, 29.oktobra 1947.,je bila ustanovljena "Slo = venska Pravda". Njen nastanek, v majhnem begunskem taborišeu v sever= ni Nemčiji, je bil tiste čase komaj zaznaven, tako nepoznani in tudi mladi so bili njeni začetniki. Toda, kdor bi hotel razumeti,zakaj je tedaj vzklila ta nova politična organizacija in kako je sploh mogla združiti na skupno idejno politično osnovo ljudi iz različnih predvoj nih političnih ali če že hočete "svetovno nazorskih" okoli j,ne sme ± skati odgovora v ljudeh,ampak si naj prikliče v spomin vso tragiko slovenskega in jugoslovanskega medvojnega življsnja in zlasti vzdušje, v katerem je tista prva begunska leta živela, bolje rečeno: životari= la slovenska politična emigracija. 29.oktober 1947. je pomenil za "Slovensko Pravdo" dan odpora pro ti miselni ohromelosti slovenskih in jugoslovanskih politikov,ki so z gesli, da še ni čas ali da se ne da nič storiti, branili mrtvilo v ti s ti emigraciji,ki je iz političnih razlogov zapustila domovino in bi torej v svobodnem svetu morala z vso iznajdljivostjo ,neodjenljivostjb in predvsem najširšo koncentracijo nadaljevati svoj politični boj. Proti "povratku no staro" je bila rojena ustanovna "Izjava". Iz lakote po resnici in žeje po novih idejah smo pred desetimi leti, dobesedno pozabljeni od večine slovensko emigracij o,od nokatedh njenih vodnikov pa obsojeni kot izrodki, začeli presodno proučevati slovensko in jugoslovansko preteklost ter svet okoli sebe in se doko= Povati do novih spoznanj,ki so bila v marsičem drugačna od onega,kot nam je bila nekoč doma soljena pamet. Tako smo bili željni delovanja, da nismo toliko gledali na svojo o bliko ali obleko, da bi si le omogočili organiziran nastop in s tem dovolj močan glas, da bi slovenska in jugoslovanska emigracija slišala in spoznala,da ne bo pripomogla k izboljšanju razmer v domovini,če se bo predajalo filozofiji slabičev, ki vedno čakajo in zato tudi vedno Zamude. Sprva smo bili deležni značilnega maloslovenskega posmeha in ka= sneje formalističnega "nasveta",da hoj ustanovimo politično stranko. Kot da bi mi tedaj razmišljali prav o tem, kako bo kdo zasedel kak po ložaj v Ljubljani ali pa da, je samo s politično stranko moč tolči ko* Diunizem.. . Toda čez nekaj let so tudi drugi prišli do nam podobnih spoznanj in zaključkov, ne med zadnjimi oni, ki so nekoč kazali s prstom na has. Tako smo tudi od drugod slišali kritiko filozofijo čakanja in za kujanja; tudi drugi so prišli do spoznanja, da vendar "mladi rod" od= i'ašča in da se bo treba z njim sporazumeti. Toda tudi tu je nazadnje, kot tako pogosto v malih slovenskih razmerah, prevladal :formalizem: ^ker niste stranka, zato ne morete med nas odnosno se morate prej 'vkLju siti v kako stranko.’ Kot da bi bila delavoljnim in požrtvovalnim lju ^em samo partijska izkaznica dopustilo,da bi smeli ali mogli politič ho misliti in delovati,zlasti še v emigraciji. Šlo je torej za čisto formalistično vprašanje, ker ni vendar danes v emigraciji prav nobene bazlike v delovanju političnih s trank,t.j.skupin,ki jim je do oblasti, ter političnih organizacijski niso stranke in jim ni do oblasti. Ob tem vprašanju smo se đokonnno ločili. Ta nova "ločitev duhov" in razvoj dogodkov sta nam narekovala nova razmišljanja in nova iška = nja ter prav za deseto obletnico določamo prilikam in prihajajočemu času odgovarjajočo obliko "Slovenske Pravde". Izvršni odbor "Slovenske Pravde" VELIČINA J.E. KREKA Pred štiridesetimi leti, 8.oktobra 1917., je umrl dr.Janez Evange list Krek, ljudski tribun, kakršnega Slovenci nismo imeli pred njim in ne za njim. Imeli smo večje politike in časnikarje, bolj izobražene pro svetne delavce in vzgojitelje, boljše organizatorje in govornik e,sve = tejše duhovnike in sposobnejše gospodarstvenike, toda ni ga bilo člove ka, ki bi deloval na vseh teh in še drugih področjih in v eni osebi storil toliko kot Janez Ev.Krek. V tej njegovi vseobsegajoči dejavno= sti se brez dvoma skriva njegova veličina,kot so skrite tudi njegove slabosti in napake. Toda Janez Evangelist Krek ne bi zavzemal še posebej visokega me= sta med Slovenci,če ne bi v tistih usodnih vojnih letih zavestno ali podzavestno slutil,za kaj tedaj dejansko gre. Težko je reči, če je sam prišel do tega spoznanj a,kaj ti tudi on se je razvijal: Prepeluh celo ■fcrdi^ da v marcu 1917. leta še ni bil prepričan v razpad Avstro-Ogrske. Nič čudnega, saj si celo Zavezniki še niso bili o tem na jasnem. Čisto možno je, da so v mnogi meri nanj vplivali socialno demokratski mladi= ni,ki so v mladih srcih podpisali smrtno obsodbo Dvojni monarhiji,in s katerimi je Krek imel stike. Toda ne zadostuje biti samo mlad in revo= lucionaren. Treba je tudi notranje sile, moči prepričevanja in vpliva, moči avtoritete,^s katero zajameš množice in jih kot M0jzos popelješ v obljubljeno deželo. To je storil Janez Evangelist Krek. . Nepride nam na misel, da bi nižali pred vsem negativnim,česar je bilo toliko v prvi Jugoslaviji. Ne zanikano, da so naši narodni vodniki vstopili v novo državo v nekem romantičnem navdušenju,ne da bi to novo skupnost dovolj poznali. Tudi ne tajimo,da so poleg Srbov in Hrvatov sami storili mnogo,da bi bila to država boljša,a tudi opustili marši = kaj, kar jo je slabilo. Toda kljub slabim stranem skupne države,ki je bila pač taka,kakšni so.bili njeni državljani in vodniki, skupne drža= ve, ki j e po vseh zakonih političnega in družbenega razvoja morala pre iti različne stopnje dviganja in padanja, si upamo trditi,da nas je Ju goslavija leta 1918. kot narod v bistvu rešila. Porajanje Češkoslovaške in Jugoslavije, zlasti prvo, je pomenilo propadanje Avstro-rOgrske.Značilno je, da se je ta zlomila prav ton ,kjer je hotela utrditi svoj položaji da bi spet postala neodvisna velesila! v vojni s Srbijo. Toda kakor hitro so Srbi vdrli na Ogrsko in Rusi za = sedli karpatske prelaze, je bila Nemčija tisto, ki je reševala Dvojno monarhijo in s tem prevzela tudi njeno vojaško in politično vodstvo. S tem se je pričel krvavi nemški boj za gospodstvo v Evropi in Hobsburža ni so ostali.posl ej samo še nemški sateliti. Po drugi strani pa so Mn = džari postali zavezniki Nemcev in oba gosposka naroda sta v svojih rn= eunih že likvidirala habsburško cesarstvo v korist Velike Nemčije in Velike Madžarske. Tako se je pričel uresničevati načrt o Mitteleuropi, cesarstvu sedemdesetih milijonov, v katerem bi bili Slovani obsojeni na propadanje. Avstrija je bila namreč tedaj vojaško, politično in gospo = dnrsko ze tako šibka in tako odvisna, da bi kakršnakoli reši tov’avstrij skega narodnostnega vprašanja v habsburškem okviru dejansko pomenila le krepitev Nemčije, tem prej, ker bi takozvano "avstrijsko poslanstvo" pomenilo praktično nič drugega kot le posilstvo Slovanov, da bi se bori li za nemško nadvlado v Evropi. V položaju je bilo razbitje Dvojne monarhije za. nas Slovence edino rešilna bilka,ce smo se hoteli ohraniti kot politični narod in kar največ rešiti svojega ozemlja. Popolnoma pravilno opozarja angleški zgodovinar A.J.P.Taylor, da bi bila trialistična preosnova habsburšega cesarstva,ki je še danes ne morejo pozabiti zagovorniki Podonavske fe= đeracije, možna edinole, Se bi jo prostovoljno dovolili tako Nemci kot Madžari. Toda ker so bili ti proti temu, Habsburžani pa so bili nanje vezani na življenje in smrt, je prav to družabništvo končno pokopalo tudi Monarhijo. Nemška in madžarska oblast bi sicer mogla biti oslablje na samo z njunim vojaškim porazom, 'toda ta poraz, je pravtako kot bi ga morebitna zmaga neizogibno uničil^ habsburško cesarstvo,ki je že pred časom prenehalo biti neodvisno. To revolucionarno reševanje narodncs tnega.vprašanja v Avstro-Ogr ^ ski je slabilo tako Dvojno monarhijo kot Nemčijo in Madžarsko,čijih zmaga je postajala vse manj verjetna. In takšno narodnostno vprašanje je s posredovanjem velikega Masaryk'a končno tudi odločilo razpad cesar stva,ko so bili za to pridobljeni tudi Zavezniki. Sicer smo dobrih dvajset let dobili "Novo Evropo", toda tedaj smo bili Slovenci pred sve tom že uveljavljeni kot politični narod jugoslovanske države; torej v mnogo boljšem položaju kot bi bili leta 1918., ko bi z Avstro-Ogrsko nosili vse posledice nemške zmage, ali poraza, Če bi za vsako ceno vztra j ali pod habsburškim orlom. Ko se je torej Janez Ev.Krek odločil za tako revolucionarno reše= vanje slovenskega vprašanja izven avstro-ogrskega okvira, je doprinesel za naš narodni obstoj in razvoj več kot kdorkoli prej v slovenski zgodo vini. Zato se predvsem zaradi tega danes spominjamo velikega Kreka. ZAPAD IN VZHOD _ Nikdar še ni obstala kakšna vladavina,kadar so se državljani odlo ?e "k"1:?]?? 9 n j o '.pomes ti f je zapisal Leonard Shapiro v svoji pre Pričljivi knjižici, o kateri poroča naš stalni sodelavec na naslednjih straneh. Toda nikdar doslej še ni bil spopad idej tako velikanskega obsega, kot smo mu priče danes. Kljub navidezni idejni defenzivi,ki jo bije Zapad in ki jo je moč zlasti pogosto zaznati na političnem prizo rišču, so vendar ideje svobode na pohodu v sovjetskem delu sveta. V tem pogledu je nedavni svetovni mladinski festival v Moskvi vsaj toliko storil za.stvar Svobode kot so si sovjetski oblastniki obetali Propagandnih koristi^od njega. Žeja sovjetske mladine,da spozna zuna = 0i svet in njegove ideje, je prihajala znova in znova do takega izra= Za,da je povsem razumijivo,da se je pričela sovjetska vlada' zavedati ja ima miroljubna koeksistenca .tudi svojo senčno str,an. Sovjetska in = teligenca jo je pričela namreč razlagati tako, da to ne znači le žive= pl v miru z drugimi ampak tudi tolerirati druge ideje in jih celo spre jemati, na političnem,znanstvenem in celo•ideološkem polju,če se poka= sejo pametnejše od sovjetskih. Tako herezijo ge prav pred kratkim ostro obsodi! tajnik sovjetske>Akademij e znanosti v ideološkem glasilu komu= isticne stranke: "Koeksistenca teh ideologij je povsem napačna.To je Prav tisto,kar žele naši^nasprotniki: ideološko razorožitev sovjetske nanesti". To pot.je meril na sovjetske znanstvenike. Malo prej pa smo QUli o težavah s pisatelji in še prej med študenti. Tako se sovjetski oblastniki znova in znova znajdevajo pred dile= jjio,kako dovoliti svobodo razpravljanja,ki je prvi pogoj napredka v zna ^osti, ne da bi bili pri tem omajani marksistični temelji sovjetskega sistema,kot je ugotovil Victor Z0rza. v "Manchester Guardianu". On skle Pn, d.n je zaradi takih, vedno številnejših pojavov povsem verjetno, da so ovjeti znova sprožili hladno vojno le zato, da bi "spričo zapadne agre 1vnosti" umetno vzdrževali gotovo stopnjo mednarodne napetosti,da hL Jako lahko opravičili potrebo po močnejši roki nad sovjetsko inteligen co,ki naj bi se discipliniranejše vedla in delala, m i fa razlaga utegne držati. In povsem verjetno je, da bodo sovjetski Oblastniki vsaj za nekaj časa tudi uspeli obdržati vajeti v rokah.KaltL v tem se razna poročila strinjajo - današnja ruska mladina jev prvi ^rsti^evolucionistično, ni revolucionarna, pa zato poskuša najprej pre režimskih organizacij vplivati na razvoj dežele in družbe, čeprav že udi cujemo o obstoju malih debatnih krožkov v zaključenih družbah,kier ^■povsem nevezan način proučujejo politična, gospodarska in socialna vprašanja. Gotovo je tudi, da je ruska mladina vroče rodoljubna in da istoveti svoj patriotizem s sovjetskim sistemom, v katerem je odrasla -kar je poleg drugih potrdil nedavno "Observerjev" dopisnik George Sher man po svojem povratku s Festivala. Zato je prav verjetno,da bo'v go= tovem oziru zaradi pomanjkanja točnih informacij o zapndu in zaradi uradne propagande v dobri veri nasedala partijski tezi,da je "svobodni svet obkrožil Rusijo in da ta predstavlja zanjo nevarnost. Iz tega vi dika o e torej v neki meri sovjetska trda roka zanje če že ne opravič = ijiva pa vsaj razumljiva in mnogi mladinci niso čisto nič voljni,da bi pospeševali hitrejšo liberalizacijo, čeprav se zavzemajo za večjo svobo do, kot oe s konkretnimi primeri popisal svoje vtise s Festivala Mauri w ^itanski komunist,ki po. je zapustil partijo zaradi madžar= he protirevolucije m kasneje šel na: svojo pest v Moskvo. Z _ozirom na to so torej zapadne napake v veliki meri krive,da uži va sovjetski'sistem pred svojimi državljani več podpore kot pa bi to zasLuzi1. iz tega vidika je bila torej sueška afera noro, nepolitično početje,ki je v prvi vrsti okrepilo sovjetske oblastneže in pred niiho vim! drzavijani opravičilo, potrdilo in podkrepilo partijsko tezo o ka P tališticnem imperializmu^ poleg tega da je v dneh madžarske rovoluci riščakrvave^rame VSa^ delilo pozornost vsega sveta od glavnega prizo , v 2atozayisi v veliki meri prav od Zapada,kdaj se bodo sovjetski državljani odločili,da je treba pomesti s komunističnim režimom. To ne bltl P^?3, dok]:er državljani Sovjetske zveze ne bodo počutili popolnoma varni v svoji deželi, dokler ne bodo spoznali,da je režimska teza o zapadni napadalnosti^laž. Zapadne ideje i svobodi in o človeš= kem dostojanstvu naletijo sicer v S0vjetski zvezi na odprta ušesa in ^ ^11 ?1npn5nr’ zapndna politika kje na Bližnjem vzhodu, Afriki ali južni Ameriki podre z enim zamahom,kar jo bilo grajeno skoti dolge mesece ali celo leta. J KRŠČANSTVO ALI MARX ? britanskih laburistov na socialistična gibanja širom sveta nlln^PJZeripZ^a+ti ned?vnen kongresu Socialistično internaciona= le na Dunaju. Pri tem je zanimivo,da predstavlja evropski kontinent s spomini na "kulturni boj" trši oreh kot pa preostali svot,zlasti tisti, ■, PGvv’ britansko Skupnost narodov. Dunajskega kongresa se ie udeležil tudi indijski delegat KriPalani,do pred kratkim SledseđnikJ indijske socialistične stranke. Ta je postavil dva pogoja- za globlje razumevanje ned azijskimi in evropskimi socialisti: nldvoumno stališče etl5nih naäel n™esto socialist! nekdanjih in obstoječih britanskih kolonij,je s to indijsko zahtevo naredil občuten korak naprej v tihi borbi, da se svetovi 30- nri^ksi3ticno-materialističnega bremena. Ni pa preseneti , a je prišel n^jvečji odpor prav z evropskega kontinonta.kjer še vetao nekateri socialisti poudarjajo,da nora biti anrksizon osnovo sooi r-VS0 111 an a8,.16 n° 'ta “'''?:Ln rao!S iztrgati konuniston iz rok nonopol nad Marxon. S tem v zvezi je po drugi strani a« i vseh kontinentalnih socialističnih strankah Pojavljajo’glasovi in^ftuJ jajo frakcije,ki želijo pospraviti z Marxom in postaviti socializem na duhoimo osnovo. Evo,kaj se je zgodilo nn Nenäken: Delavske Švoze s^ se “j L0 Gl® S0*1??* 40? STOjih protovol jcev v verske tedaj e,ki sta jih priredila katoliška in evangelska Cerkev. Med njimi so bj 1 j n + n-!a+--i ??korikiaiT0J števila knjig, ki bodo obravnavale eno ali s«S? 1;)enia>V dFZQVi* Knjiga Leonarda Shapira o bodočno= -nm +a>c skušala ta problem proučiti še pred 2Q.ktogre= i. omunis ticne partije oovjetske zveze. K pisanju knjige sta ga sili imp?laSti vpraša^i bodočnosti in miru, na katerega bo Sovj etska^zveza a?ih„»81Ten I511!- .shaPlr? seveda zanina zlasti mir, toda ne prelre ejotva, da v današnjem malem svetu politično svobodni državljan Znpa t o^varu^svojegaPbrata?S0<31Ci “a ^ 36 -dolžno Povzemimo torej gln:Vne misli Shapirove knjižice: n ^9dOGnoatJSov'je'take zveze je pomembna za vse, saj je izjavljeni 1 n.^ ?meSe komunizma po vsem svetu. K0t je trdil Lenin že St1 ^ je sožitje socialističnega in kapitalističnega sveta nemoS 'c’ eden ni1 drugi bo končno zmagal. Izraz "zmaga" predvideva va-ias a11 sun'®nJi - J. Ml vofhnf tema s™nl?s3fe Politike od njenega začetka. D0 približno leta 1934. je bil ta spopad notranje narave,saj dokler socializem ni bil ustvarjen, ie bilo teeba le Ž5 b0-b0' P°.letU h934-36 M1° teže voditt to borbo, sajQ »azred Intoat te “St V ^vezi obstojal samo en Sovjetske zjeza žarah tp? 5 teorl0° kapi tališ točnega obkrožanja •tbeŽnalladlheiorjaln llstel0^^ slISHru^ ITA le lothlohS0 oinlisti8ne/atI’blla T"Zn(i ?e—etike,ki so trdili, da zaradi obstoja so= ne?hnoh«:gSprYvhnaiPSjfj3eSurjaYh?ečfderlhlVhniVz1eSobdene ^j|reutSe°S^hi;rae?UfLfjIaŽhSjSa1SjrbeneSa ra2l0Sa WMM MrSrir&M%Ä°»e bu hrnh «lnYnr3e® T sovjetski zvezi, da mislijo resno’,ko govore o Si Drugi pa verjamejo, da se s potrpežljivostjo da Priti dn -Han? ° lagodltve.ki bi zavarovala pravične interese obeh strani j d 4 a:,n® prl ■ Brteoh11"31??“3?!’1 poflnnu obravnava Shnpiro vzroke hladne volne in P^ide do zaključka, da Zapad za to ne nosi krivde N-i mz-niVi ia 2d^r5’e R°°?evelt marsikdaj potegnil a Stalinom in ne s Churchille)^ = iz EvSL ?Zre «° m ob^aviie» .da nameravajo umakniti svoje čete* v0Pa o kakšnevarnnsti B? Pg vojni, torej sploh ni moglo biti go ^ra o levici nevarnosti za Sovjetsko, zvezo od strani Združenih držav. S ^6enzdšloa?erta:i9T55e.PutUre of Russi^ Bellman Books, cena 5/6, str a. Že septembra 1945. so Združene države predlagale Sovjetski zvezi podpis sporazuma za dobo 25 let in popolno demilitarizacija Nemčije in Japonsl® v zameno za resnično svobodo v vzhodni Evropi,kar' pa je Sovjetska zveza gladko odbila. Da je Moskvo vodila želja po vzpostavitvi komunističnih marionetnih režimov v vzhodni .Evropi, je bilo dokazano leze. 1948. v pri = meru Jugoslavije,ko je Sovjetska zveza prekinila z njo odnose,ker ta ko munistična država ni bila za sovjetske pojme zadosti hlapčevska. Shapiro govori nato o osnovah miru in ugotavlja,da je mir možen le med državami, kjer lahko javno mnenje izvršuje pritisk na vlado in kjer so vlade v dobrih odnošajih z narodi,katere predstavljajo. Potem raz = pravlja avtor o vprašanju,če želi Sovjetsko zveza vojno ali ne in sma= tra,da je ne želi. Politika Moskve je,zanetiti razdor med državami za= padnega sveta in z oboroženim napadom manjših razmerij,tam kjer se po= nujo za to^prilika, izvleči zase koristi; n.pr.v Koreji,kjer ni bilo ameroških čet. Vendar so sovjetski glavarji pristali na to vojno samo zato,ker so bili trdno prepričani,da bo vojna kratkotrajna in zmagono= sna,sicer je ne bi podvzeli. Öe Zapad ostane močan, Shapiro ne verjame v obstoj nevarnosti vojne. V poglavju o moči in slabostih Sovjetske zveze pravi pisec,do je ena^najpomembnejših močnih točk sovjetskega režima marksistični nauk, to je občutek gotovosti,da je komunizem zgodovinsko določena stopnja v razvoja človeške družbe. Ljudje,ki niso za marksizem, se naposled vda= jo pod težo.dokazov,da bo komunizem neizbežno zmagal,ker je pač tako lo gika zgodovine. Druga moc je občutek dinamičnega gibonja.Delavcem pra = vi jo,da bodo oni pripomogli z delom k bolj rožnati bodočnosti svoje de = žele in vsega sveta, čeprav je sedanjost slaba in vsega primanjkuje. To sta dva pozitivna vira moči. Pasivna stran v Sovjetski zvezi pa ^?v^nerc^^a‘„aTS0 ZQ komunizem, toda ker je že n.a oblasti,ne žele ničesar storiti proti njemu. V tem pogledu je odigralo svojo vlogo tudi osamljenost Sovjetske zveze: prebivalstvo ne ve, kakšno je življenje dr^ god po svetu^in razen peščice ljudi,ki se &e spomnijo življenja pred re volucijo,nihče ne pozna drugega sistema vladavine in nihče ne ve,kaj sploh bi ga utegnilo nadomestiti. Tretjo sila v Sovjetski zvezi je polici ja.Sicer je težko reči do katere mere je ta zanesljiva,toda ni dvoma,da je policija potrebna dik= tazuri pravtako kot je diktatura potrebna policiji. S propadom diktetu= re bi se sprostile strasti maščevanja in prav člani policije bi plačali najhujšo kazen za svoja dela. Med slabostmi,ki jih Shapiro vidi v Sovjetski zvezi, pasivni od por kmeta, ki je v načelu proti kolektivizaciji. Država ne more podvze= ti^proti kmetu terorističnih mer,ker je od njega odvisna preskrba z ži= vezem in ker brez tega zastane v državi življenje. Druga slabost je izguba.revolucionarnega zanosa: z uničenjem starega režima je zanos iz= pojavila se je lastna korist zmagoslavne kaste. Pravtako se poklapajo.interesi novega birokratskega razreda in zlasti tehnokratov z interesi komunistične vlade. Ta dva razreda uživata ogromno veljavo ii sta v.relativno mnogo boljšem položaju kot isti stanovi drugod po svetu; nadaljnje uživanje predpravic je za ta dva razreda možno le v miru. V zadnjem delu knjige govori avtor o nalogah svobodnega sveta.U^o tavija njegovo slabost,ker se je sovjetski dinamični politiki zperstsv= Ijal.s cisto negativno politiko. Ta svet se je s koncesijami uklanjal začasni prilagodi tvi, s amo da bi ohranil mir in zadržal komunistično pro13 diranje,kjerkoli je bilo to možno.Nikjer ni bilo opaziti neke aktivne' politike. Cas je prišel,da se tudi Zapad oprime dinamične politike kot odgovor taki politiki Vzhoda. Enako kot delo, sovjetski režim na tem,da se konča vladavino svobode po svetu, morajo zapadne države preusmeriti svojo politiko proti nekemu pozitivnemu cilju in sicer da z miroljubnimi m zakonitimi sredstvi končajo nadvlado komunističnega sistema. Pri tem naj se zavedajo,da še nikdar ni obstalo kaka vrsta vladavine,če se le prebivaistvo odločilo,da mora zgini ti.Is to se bo zgodilo v Sovjeti ji,če .rzavljam spoznajo,da njihove koristi v miru,medtem ko njihovi gospodar ji teze k vojni. . x- .S tako novo politiko je treba seznaniti ljudi,ki se jih tiče.Morda bo mir na svetu odvisen od volje ljudi pod komunističnim režimom,da pri* silijo svoje voditelje,da opuste doktrino,ki pelje le v vojno. J.G. ZA OBLETNICO KOROŠKEGA PLEBISCITA * ' ' ^ f • •• ; . Kdor je Slovenec» ga mora brigati In zanimati usoda slovenske zemlje In slovenskega naroda» Kajti narod je organizem In tudi zanj velja: če trpi en ud» trpijo vsi udje» te se en ud počuti dobro» je to v prid In korist vsem udom» Slovenska Koroška je del slovenske zemlje» zato mora njena usoda brigati vsakega Slovenca» Zato se vsako leto spominjamo koroškega plebiscita» ki se je vršil IO»oktobra 1920, . Kako je prišlo do plebiscita? Prva svetovna vojna je bila končana» Narodna vlada v Ljubljani je stala na stališču» da se bo vse samo uredilo» kakor je prav In pravično» Le Dr» Janlco Brejc» član te vlade» je bil mnenja, da je treba slovensko.Koroško takoj zaaeestl» Tako v Celovcu kakor v Beljaku so bili prepričani da bodo slovanske čete zasedle Koroško» V Beli'aku so nalepili lepake: "Ostanite mirni, ko vkorakajo slovanske čete", Vlada v Ljubljani je, z Izjemo Dr.Brejca, stala na stališču, da' to ni potrebno. Tako je pretekel usodni november 1918» Ljubljana se zadovoljila s papirnatimi notami. Dne 5»decembra 1918. so v celovškem deželnem zboru proklamlrall boj za Koroško» ki se je šele tedaj začet» potem ko je Ljubljana zamudita zlato priliko, ko bi lahko brez borbe zasedla slovensko Koroško. Ta boj je priklical na Koroško ameriško Mllesovo komisijo. Na podlagi mnenja te komisije je Wilson za Koroško zahteval plebiscit. Ob koncu aprila 1919. so slovenske čete na Koroškem napravile ofenzivo, ki pa^nl Imela uspeha» Dne 2.majntka so nemške čete začele protiofenzivo» še Istega,dne so zasedle.Velikovec In do 7.maja so bite gospodar cele Koroške. Ravno trt tedne pozneje,,dne 28.maja 1919. so začele z napadom jugoslovanske čete In so 6.junija 1919ivkorakate v Celovec, vr Dr.Stelnacher piše v knjIgl,"Požar na Koroškem" (Feuerbrand In Kamten): "Od treh strani so korakati Slovani proti Celovcu. Na čelu svojih čet je vkorakat redoljubni tn.pravični polkovnik Milenkovič v mesto; pehota» nato' topničar j l s svoj trni 'gorskimi topovi, kt so. Imeli še pet let vojne za seboj In končno konjenica. Na‘Zmajevem trgu (Novi trg) so taborile rjave postave Macedoncev"» Vincenc Sumi» ponemčeni Slovenec» piše v svoji nemški knjigi "Boj za enotnost In svobodo Koroške": "Potrebno je ugotoviti» da so se obnašale srbske čete v Celovcu vseskozi korektno" , Jugoslovanska ofenziva je prišla prepozno. Wilson je neizprosno zahtevat plebiscit. Kaj moramo reči o tej zahtevi? Ta zahteva je bita krivična. Wilson ni poznal položaja na Koroškem» Nemška šola je še skozi polnih 5p let ponemčevala z vso brezobzirnostjo Slovence na Koroškem. Vzgojita j’e hov rod, pretežna večina glasovalcev j;e hodita, v to šolo. Nemška šota je učila slovenske otroke; "nemško je nobel» slovensko je grdo". Ta šola ni nikdar vzgajala slovenskih otrok na Korovskem v ljubezni do slovenske 'govorice In do slovenstva; ndhprotno: učila jih je prezirati In zaničevati vse, kar je slovensko. Zato je treba reči: krivično je najprej pojanlčarltl narod» potem pa mu dati v roke plebiscit. Nemška šola, ki je skozi polnih 50 let ponemčevala Slovence ha Koroškem, je odločila koroški plebiscit. V takih razmerah je pravičen plebiscit nemogoč.. To je glavni vzrok» da smo propadli pri plebiscitu na Koroškem. čuditi se moramo, da je bilo oddanih za slovansko državo še toliko glasov. V osemnajstih občinah je bila oddana večina glasov za Jugoslavijo. Te občine so (v oklepaju števila glasov za Jugoslavijo v odstotkih):’ l) Sele (97); 2) Blato pri Pliberku (85); 3) Slovenji Ptaj-j?erk nad Borovi j and (79,5); 4) Bllžovs nad Rožom (79,4); 5) Bela pri Železni Kapli (78,5); 6) Žvabek pri Pliberku (75); 7) Zg.Vesca nad Ro-2om (69); s) Svetnavas v Rožu (66); 9) Bistrica - Šmihel v Podjuni (65) JO) Loče pri Baškem jezeru (64); II) Ledenice pri Baškem jezeru (58); 12) 'Libeliče pri Labudu (57); 13) Logavas pri Vrbskem jezeru (57); 14) Bistrica v Rožu (55); IS) Ltbuče pri Pliberku (S5); 16) Št*Jakob v Rožu (S4j; 17) Globasnica v Podjuni (54); Radiše pri Celovcu (Sl)^ V triintridesetih občinah je dobila nemška država'večino glasov» Vseh glasov za Jugoslavijo je bilo oddanih 15,279, za Avstrijo pa' 22*025* V odstotkih: za Jugoslavijo 41, za Avstrijo 59* Večina za Avstrijo je znašata 6.746 glasov. Južno od Drave je bila večina glasov oddana za Jugoslavijo. Samo v mestih in trgih Borovlje, Pliberk, Železna Kapla, Labud, Velikovec, Grebinj, ki so jih temeljno ponemčili z nemškimi šolami in z nemškimi otroški vrtci, je bilo oddanih za Avstrijo 5191 glasov»Okrog 2000 glasovalcev je prišlo iz nemških in ponemčenih mest (Celovec, Beljak, Št Vid ob Glini, Gradec in Dunaj) glasovat v svoje rojstne občine, in ti so skoro vsi glasovali za Avstrijo. Po nepotrebnem ,so priključili glasovalnemu ozemlju ponemčeno občino Pustrico, ki je dala za Avstrijo 634 glasov. Koroški plebiscit je samo dokazat, da je nemška šola v petdesetih letih ponemčurila večino slovenskega prebivalstva na Koroškem in ga zastrupila in napojila z narodno brezbrižnostjo ati pa celo z mržnjo do lastne narodnosti in jezika. In v takih razmerah je nemogoče, da bi pri ljudskem glasovanju zmagala slovanska država. Zato je bila v takih razmerah določitev plebiscita že sama po Sebi krivična. Eden izmed I5.279~tih. PISMA UREDNIKU "GOSPODARSKA ALTERNATIVA11: G.urednik! Nadaljnje preklanje o "izkorišča nju delovne sile" pač ne bi imelo haska, a k pismom v KT 219 "bi rad pri' pomnil,da se mi zdi zelo čudna pripomba Vašega predhodnika, da ekonomi= sti gledajo na probleme "skozi očala politične stranke,pokreta,ali sve tovnega nazora,kateremu pripadajo." Gledanje na probleme se pač tiče ali dejstev ali mnenj.Treba j©1 1) ločiti med znanstvenimi dejstvi in mnenji.Na dejstva morejo politični nazori vplivati le v diktaturah, na. škodo resnice.Z mnenji je drugače.A treba je 2) vedeti,da so osebna nne nja. ali subjektivne cenitve o zadevah,ki jih znanstveno ni mogoče pre veriti,le osebna mnenja in nič več. V diktaturah bodo ta na zunaj seve da uradno določena.A svobodni ljudje si jih bodo svobodno ustvarjali. Morda presega kranjsko zaplankanost ,a je na srečo le res,da si mnogi ljudje ne puste omejevati mnenj od ozkih in zarjavelih okvirov strank, pokretov,ali svetovnonazorskih taborov (kako je ta beseda zastarela!). M.T. "NEMCEM SO ZAGODLI": G.urednik! Izvajanja "bivšega častnika angleške vojske" so zanimiva,toda od vsega,kar je napisal,me najbolj čudi obup, v katerem se osebno nahaja in ki je razlog,da piše:"...naši listi izha jajo pač v tolažbo ljudem,ki žive v obupu..." Öe bi mi vsi 'živeli v obrt pu",sem gotov,da bi ne bilo niti enega lista niti kakršnekoli emigrant ske akcije. Ne, emigracija ne živi v obupu,temveč v upu,da bodo njene sanje in njene želje postale stvarnost. Kdaj,kako in če bo sploh do te ga prišlo,pa ne more nihče zagotoviti niti sebi niti drugim.Smo preve= liki optimisti? Verjetno, ver jetno... B.častnik v jugoslovanski, poljski in britanski vqjski. "USTAVNA IN NEUSTAVNA VPRAŠANJA": G.urednik! V svojem članku (KT 220) pi&e g.3j0vrenc ponovno kot tudi mnogi pred njim o "samoodločitvi" t.j. da imajo Hrvati,kot vsak drug narod,pravico do samoodločitve.Čeprav sem bil napaden i v Klicu Triglava i v Hrvatski zori,da osporavam hrvatske^ mu narodu pravico do samoodločitve, (kar pa ni res!),ponovno želim pono= viti svoje s tališče,toda z drugimi besedami; prosim g.L0vrenca,da preči žira važno stvar; Kadar on ali drugi razpravljajo o sam®dločitvi,tedaj želijo v glavnem dokazati,da ima hrvatski^narod pravico do samoodločbe. Do tu se z njimi v celoti strinjam.Vprašanje pa je, kdaj morejo Hr vati to pravico uporabiti. Moje mnenje je vedno bilo in ostaja,da jo mo rejo Hrvatje (in tudi drugi narodi Jugoslavije) uporabiti šele tedaj,ko bo Jugoslavija postala demokratična in ko bo videti,da skupno življenje ni možno niti v zares demokratični Jugoslaviji. Drugo stališče,s kate = rim se ne morem strinjati,pa je n.pr.mnenje g.Anet Cilige,objavljeno v zadnji štev.Hrvatske zore,kjer pravi za Jugoslavijo: "Velikosrbsko zgmd bo - i materialno-državno i ideološko-politično - je treba najprej poru šiti do temeljev,ustvariti suvereno hrvatsko državo,noto pa graditi hr= vatsko-srbski sporazum na osnovi svobode in enakosti". Z drugimi bese= dami: g.Ciliga ni proti Jugoslaviji,če bo takoj po propasti Tita dana možnost Hrvatom (na podlagi pravice do samoodločitve),da ustanove svojo neodvisno državo,ki bi potem "na ravnoj noži" razgovarjala s Srbi; on ne izključuje možnost ustanovitve skupne jugoslovanske države,če bodo razgovori uspeli. Ma ta način so za Jugoslavijo tudi mnogi Hrvati iz H3B. Nisem v stanju dognati,kako bi bilo danes moč te druge prepričati,da je pred samoodločitvijo potrebna demokratična Jugoslavija, koncesija,ki jo zahteva g.L0vrenc od vseh, t.j."da kot izhodišče vzamemo Jugoslavijd'. Iz članka je videti,da se g*L0vrenc očividno ne strinja z g;Ciligo; če bi bilo to mnenje le Ciligino,ne bi bila vsa stvar važna, toda tako gle da na stvar večina članov HSS.) Morda bi bilo dobro,da bi g.Lovrenc re= alističneje gledal na vprašanja,ki jih želi poenostaviti. " ^ ü.Simonič STRANKE V EMIGRACIJI: G.urednik! Öudite se mnenju,ki sem ga izrazil v članku o "Slovenski Pravdi" v brošuri "Slovenci na Angleškem",da nnm= reč člani Pravde smatrajo,da politične stranke ne morejo delovati in se razvijati v emigraciji.K temu pripominjate,da te stranice "delujejo in se razvijajo - doklej,pa je seveda drugo vprašanje". Pri tem ste najbr= 2e mislili na SLS,ki je nedavno ustanovila svoj odsek v Vel.Britaniji in s tem pokazala,da je še pri živijenju.Toda to nima nobene zveze s tem kar sem zapisal v omenjeni brošuri. Kolikor mi je poznano,je bila Slov. Pravda_vse od svoj e.ustanovitve pod pritiskom nekdanjih slovenskih po= liticnih strank,da izjavi,da je tudi Slov.Pravda s tranka,odnosno da se v nasprotnem primeru pridruži kaki drugi"obstoječi" stranki. To je bilo^ tudi postavljeno kot nekakšen pogoj za ev.sprejem v Narodni odbor odn. za reprezentacijo preko kake stranke,ki je že tara. K temu so občni zbo= ri Slovenske.Pravde izjavijali,da Pravda ni stranka. Glavni argumenti za tako stališče so vedno bili, da je l)nesmiselno ustanavljati v emigra ci ji nove stranke in 2) da je nesmiselno vzdrževati mit o obstojanju stan!'* v emigraciji. V begunstvu imamo nekatere predstavnike nekdanjih strank, toda to ne pomeni,da imamo stranke v emigraciji. Trditi kaj takega je ve lik nesmisel,ker je večina nekdanjih pristašev teh strank ostala doma -t.j.volivcev,ki danes predstavljajo precejšnjo neznanko. Stranka ima sri 3e_l samo doma na terenu,ko se s svojin programom bori za oblast na ob = Glh volitvah.Obs to j slovenskih ali jugoslovanskih’at-rnn ir. I --uc v nuuxtuije ^Mueve "a tare domovine"v’ predstavlja meša = CHURCHILLOVA PISMA Koncem avgusta so objavili v‘Moskvi pisma, ki so si jih za časa vojne izmenjali S talin,Roosevelt in Churchill. Dopisovanje je bilo ze= lo obsežno,saj je objavljenih pisem nič manj kot 900. Nekatera,zlasti Churchillova, so se tikala «Jugoslavije,kar je razumi jivo, saj je v Lon= donu sedela begunska kraljevska jugoslovanska vlada,Britanci sami pašo bili zainteresirani,da ne pride do prevelikega sovjetskega vpliva na jugovzhodu Evrope. Njihovi napori,da se prilagodijo položaju,zlasti v Jugoslaviji, in da rešijo,kar se rešiti da, niso imeli v Moskvi velike ga odziva - a še manj pri Titu,ki je Britance do konca izigral in s • sovjetsko potuho dokončno razbil sanje o nekakšni "fifty-fifty" razde litvi interesnih sfer na Balkanu in v Jugoslaviji. Kar se tiče Amerikan cev, predsednik Churchill ni delil Churchillovega nezaupanja do S0vj'e= tov in tako sta oba zapadna zaveznika korakala v diplomaciji vsak po svoji poti,kar je škodovalo zavezniški stvari - in škoduje še danes. Proces prilagoditve se je pravzaprav začel šele po teheranski kon ferenci,ko je postalo jasno, da je Churchillov načrt invazije na Belka nu padel v vodo in se je težišče vojne proti Nemčiji premaknilo v za = Padno Evropo, Italijo in Francijo. Takrat se je Churchill odločil sto= Piti^v neposredno zvezo s Titom. Dne 5. januar ja 1944,> je Churchili-pi = sal Stalinu: "Moj sin Randolph se bo skupno z brigadirjem Macleanom,ki je.šef naše misije, spustil pri Titu,tako da bom dobro informiran.Vsi oficirji so dobili nalog,da delujejo v tesnem sporazumu z misijo,ki io boste poslali Vi." j > j Tri dni kasneje, 8.januarja, je Churchill pisal Titu in mu žago = tavljal,da Angleži nimajo .nikakega namena diktirati bodočo vlado v Jugo slaviji,kakor tudi,da se je angleška vlada odločila, da preneha podpi= rati Dražo Mihailoviča in prenese vso pomoč na Tita. V istem pismu se je Churchill izgovarjal , da njegova vlada ne more prekiniti odnošajev s kraljem Petrom, toda poudaril je, da bo v bodoče vsa britanska vojaš ka pomoč v Jugoslaviji šla k Titu. "Lahko ste prepričani," je pisal Churchill, "da bom.delal v najtesnejšem stiku s svojima prijateljema maršalom Stalinom in prezidentom Rooseveltom. Iskreno upam, da bo vo = jaška misija, ki jo misli poslati v Vaš štab sovjetska vlada, enako de lovala v sporazumu.z anglo^meriško misijo pod vodstvom brigadirja Mapie ana. Prosim Vas, pišite mi preko brigadirja Macleaha in javljajte mi o vsem, kar se Vam zdi,da'bi moral vedeti, tako da Vam bom lahko pomagal." Prepis tega pisma je Churchill poslal l2.jnnuraja tudi Stalinu. Ta je potrdil pismo z lakonsko pripombo:"Vaše sporočilo Titu,katerega tako bo drite s svojo pomočjo, bo imelo velik pomen." 24.januarja 1944. je Churchill obvestil S talina,da sta njegov sin Randolph in brigadir Maclean srečno prispela v Titov štab. V pismu 19. ma ja «19 Churchill sporočil Stalinu, da so odnosi med angleško in sovjet sko vojaško misijo pri Titu odlični in izrazil upanje, da bodo taki osts li v bodoče. 10.avgusta je Churchill obvestil Stalina,da se-bo v krat= kem napotil v sredozemsko področje in da se bo sestal s Titom ter da mu bo poslal poročilo o tem sestanku. Stalin je na vsa ta pisma odgovarjal na kratko, ne da bi dajal kakršnekoli protipredloge. OSividno je bilo da Sovjetom britanska pomoč Titu ni bila všeč,zlasti še ne, ker sami ni so nudili.Titu nobene praktične podpore. Sovjeti so med tem raje delali po svoje in prodirali vse bliže Jugoslaviji ter s tem spravljali Britan c'e in Amerikance v politično zadrego. Zgodilo se' je celo, da so ameriš= ka letala napadla ruske čete v jugovzhodni Srbiji in da sta obe strani imeli večje izgube,ko so ruska letala prišla vojski na pomoč. Toda za= Padni zavezniki,ki so svojo vojno aktivnost prenesli predvsem na zapad no fronto, niso mogli več•zaus tavi ti toka dogodkov. Sporazum "fiftv --fifty" je bil pogažen. 28.aprila 1945. je Churchill pisal Stalinu: "Dolžnost mi narekuje da Vam povem, da je tok dogodkov v Jugoslaviji takšen, da ne vidim, do’ bi bilo.razmerje interesov v razmerju 50:50. Maršal Tito je postal po polen diktator. Izjavil je tudi,da je predvsem vdan Sovjetski zvezi.öe= Prav je dovolil vključitev članov kraljevske jugoslovanske vlade v svo= jo vlado, je teh elanov samo šest v primeru s petindvajsetimi,ki jih je on osebno imenoval. Imamo tudi vtis, da se Tito ne posvetuje z njimi o vprašanjih visoke politike in da predstavlja to začetek enopartijskega sistema." V kasnejših pismih Stalinu je Churchill izrazil bojazen, da bo sovjetska politika povzročila razcep na dva tabora, kar bi utegnilo i= meti težke posledice. Stalin se na ta Churchillova opozorilo ni oziral. In ko se je Churchillova bojazen uresničila, je Churchill prenehal na=* slavij ati pisma na "prijatelja Stalina". PISMO IZ AMERIKE (Od našega dopisnika ) V enem svojih pisem sem obljubil,da na kratko opišem slovenske no ^3 ^organizaci j e v* Clevelandu *ter n jihovo delovanja« število eh je precejsnj e,morda preveliko.Clevelandski Slovenci bi verjetno ime li samo korist,ako bi se vse te organizacije povezale v nekakšno matic no telo,ki bi registriralo delovanje posameznih skupin ter povečalo u= oinkovitost njihovega delovanja,kakor tudi omogočilo dostojno predstav nrstvo slovenskega kulturnega življenj a,kadar nastane potreba po tem. Napstarejša organizacija ter obenem menda edina,kjer so združeni stari in novi1' je tako zvana "Liga katoliških slovenskih Amerikancev". Liga je v svojih početkih,ki segajo v leto 1948.,predvsem olajšala vs