St. 196 »late« v wiwim Onts ctnute cm ta put!) Trstu, v soboto 16. avgusta 1924. Posamezna številka 20 cent, Letnik XLIX -m ith*\*. UvcemSi pendeljek. vsak ^ Asišktga št 20, L nadrtropJg^V, piMiia se nc sprejemajo, ^ jProf. F. Peric. — Lastsik c/ •znaša z« mesec L 7,—> 3 £a inozemstvo mesečno S^j^-več. — Fr ^irtj. Uredništvo: se ne " Mt. — 1,-ic „^inoat Itoačaku O pol leta L 32.-4« celo-ieto L »edaiftva in uprave it 11-57- Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 30 cent — Oglasi se računajo t lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poiHjajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Teleftan nredniitva In uprave 11-67. »V Proti omeievavuu lastninske pravice Včerajšnji «Piccolo» trdi, da naša društva nimajo nobenega drugega namena, nego da med našim ljudstvom širijo nezadovoljstvo in zato da je popolnoma prav, če vlada prepoveduje prireditve teh društev. Radi te trditve, ki ne nasprotuje samo resnici, ampak tudi vsaki logiki, odgovarjamo «Piccohi» na drugem mestu, rac pa hočemo pokarati, da je med tiste Ki širijo nezadovoljstvo, stopil tudi — «fic- V svojem predvčerajšnjem opoldanskem izdanju je priobčil «Piccolo>> iz peresa Raimondo Desenti-ja oster članek proti dekretu-zakonu, ki omejuje lastninsko pravico. Članka* slika v črnih barvah neogibne usodne posledice, če se bo rečeni zakon izvajal. Ta zakon da vsebuje določbe, ki po mnenju juristov kršijo lastninsko pravico, ugotovljeno v splosnem zakonu, ker omejuje lastninsko pravico nad nepremičninami. Neizbežna in nepopravljiva posledica temu da bo, da bo vrednost nepremičnin padala. Nadaljnja posledica temu bo, da lastniki nepremičnin tie bodo mogli dobivati kredita in da nastane zastoj prometa. Clankar priznava, da sta interes sploš-K>sti in pravica osebe v medsebojni odvisnosti. ter da mora poslednja doprinašati žrtve na korist splošnega interesa, ki je v tem slučaju varnost države. Toda — ugotavlja pisec — omejevanje pravace •osebe je upravičeno le tedaj, če ga zahtevajo «potrebeDrugače zadobiva značaj trpinčenja. Zato je potrebno, da vlada odvzame rečenemu dekretu vsak in tudi navidezen znak izjemnosti in nezaupanja, da se ne povzroči nezaslužena gospodarska in moralna škoda za prebivalstvo. Pisec opozarja, da je bila Pula pod avstrijsko vladavino pomorska trdnjava prvega reda. Pula je bila bogato opremljena in oborožena za vsa nasilja, s katerimi je hotel cesarski Dunaj kratiti Italiji naa-vladje na Jadranu in ogrožati nje neodvisnost. Pula je pač poznala tudi tedaj servitute poslopij, ki jih je nalagala vojaška potreba v določenih pasih. Ali ti servituti se niso nikdar dotikali lastninske pravice, marveč so se omejevali le na klavzulo o pobiranju ter niso stavljale te pravice pod kontrolo dveh oblastev; vojaške in politične. Izkustva velike vojne pa so dokazala, da je bila tudi klavzula o podiranju nepotrebna previdnost. • Tu stavlja pisec vprašanje: Mari nima f>ula za Italijo isto strategično pomembnost, ki jo je imela za avstrijsko državo? O tem so mnenja razdeljena. Tu ima odločilno besedo generalni štab. Toda odločiti se je treba definitivno. Če tvori Pula z okolico ogromno obrambno jedro, potem jo je treba opremiti kakor je bila poprej', da bo imela arsenal, zaloge, ladje, da se povrne k prejšnjemu procvitu. Če pa je manjšega vojnega pomena, potem pa naj jo osvobode od vseh vojaških servitut, povrnejo naj se ji vsi njeni pičli viri dohodkov, da se bo mogla vzdrževati z delom. Sedaj je prebivalstvo Pule skrčeno na polovico. Mesto je v agoniji, odkar je odpravljen arsenal. Je mesto brezposelnih. Kaj pomeni odprava arsenala? Vsi pravijo na ves glas, da; je po mnenju sedaj odgovornih činiteljev vojaška funkcija Pule za-tonila, ker bodočnost Italije da je na Sredozemskem morju. Če je temu tudi res tako, je treba vendar — naglasa pisec — ugotoviti, da je Pula še vedno militaiizi-rana, da je še podrejena režimu vojašnice. Toda menaža je tako pičla, da se anemija hujša na grozilen način. Pula pa je moderno mesto s štiridesettisoč prebivalci, ki pa jih lahko sprejme stotisoč. Zato se mora rešiti. Delo mu more zboJjšati položaj!! Če se ne more povrniti Puli delo v prejšnji meri, naj se ji da vsaj po možnosti! Ker je oddaljena od velikih trgovskih poti, jo moreta rešiti le industrija in poljedelstvo. Toda vse pulsko obrežje je v posesti kraljeve mornarice, istotako pas nepotrebnih trdnjav in obroč zapuščene zemlje. Dva predpogoja sta neogibna za gospodarsko vzpostavo Pule: da so zemljišča nevezana, da se morejo odstopati industriji; da se trdnjave odpravijo in da se bodo mogla tla obdelovati! Tako bi mogia Pula živeti od lastnih prihodkov, kakor druga istrska mesta, ne da bi bila uvrščena v neko vrsto teritorijalne milice, slabo oblečene in slabo hranjene. Tu pa prihaja naenkrat — toži pisec — tisti dekret-zakon, ki nenavadno komplicira stvari in jemlje vsako nado. Kdo naj bi ustvarjal industrijo v senci dekreta-zakona, ki zahteva dovoljenje dveh oblastev, če je treba postaviti kak zid, ali izkopati kak jarek? Podirati se ne sme. Če pa se je kaka hiša sesula, kaj potem? Če se hoče izkopati greznica, je treba napraviti luknjo v zemljo. To pa se ne more brez dovoljenja, na katero je treba čakati tri mesece. Če ima kdo par krav ali oslov, ne more brez dovoljenja spravljati gnoja na kup. Toda v treh mesecih morejo živali poginiti v svojem lastnem blatu. Zemljiške zakupne pogodbe se obnavljajo v Istri koncem meseca septembra. Tudi za to bo potrebno dovoljenje, ki pa pride Sele v treh mesecih. Bomo v decembru in žito še ne bo posejano. Pa če imam uknji-terjatev na kaki hiši?! Ker dolžnik noče plačati, dam hišo na dražbo. Če pa oblastvo ne odobri prodaje? In kaj naj se zgodi, če kdo, ki je podedoval kako premičnino, ni simpatičen oblastvu? Člankar zaključuje: Na napjah sta potrebni pozornost in previdni«. Toda ta dekret deli prebivalstvo držsuve v tri kategorije, dočim mora biti le eni zakon: tisti, ki velja za vse kraljestvo! In to iz enostavnega razloga: ker zadostuje. Ostra je beseda gospoda Desantija v «Piccolu». Ali po tisti logiki, ki jo ta list uveljavlja proti našim društvom, bi mogli reči mi, da Desanti in «PiccoIo» — širit« nezadovoljstvo med ljudstvo, radi česar bi morali «Piccola» prav za prav zapleniti, a g. Desantija, če ne drugega, vsaj postaviti pod policijsko nadzorstvo kot nevarnega človeka! Pa tudi pulski odvetniki in notarji — « širijo nezadovoljstvo*. Sklenili so ostro resolucijo proti dekretu-zakonu, ki omejuje lastninsko pravico. Resolucija zahteva v imenu vsega prebivalstva dežele, katerega interesi da 90 najhujše ogroženi po rečenem dekretu, naj se ta razveljavi nemudoma, ker že zakon z dne 16. maja 1900. o vojaških servitutih zadostno ščiti interese države. Resolucija poziva politične zastopnike dežele, naj se z vso odločnostjo zavzamejo za odpravo rečenega dekreta! Članek v «Piccolu» in resolucija pulskih odvetnikov in notarjev pričata, da nismo le mi, «večni nezadovoljneži», ki toliko imenovani dekret označamo kot udarec gospodarstvu v ^Leželi, marveč da tudi naši sodeželani drugega plemena sodijo soglasno z nami. V tem soglasju ima akcija naših in nemških parlamentarnih zastopnikov za odpravo dekreta dragoceno, stvarno in moralno oporo. Pred novim zastojem konference „Francozi naj bodo mirni" PARIZ, 15. Ko se je povrnil sinoči Her-riot iz Downing-Streeta na svoje stanovanje, je rekel francoskim novinarjem, ki so čakali nanj: «Smo na višku razpravljanj, pa gre do sedasj vse dobro. Francozi naj bodo mirni!» «Matin» objavlja danes te besede in sklepa iz njih. da ni nobenega vzroka za kako vznemirjanje, četudi je nemška delegacija zatrjevala, da se Herriot pripravlja na novo popuščanje. Zaenkrat se zdi gotovo, da bo vztrajal Herriot pri svojem predlogu za izpraznitev Porurja v teku enega leta po udejstitvi Dawesovega načrta. Francoska delegacija je privolila v malo koncesijo s tem, da je sprejela predlog za razpravljanje o vojaški izpraznitvi; v drugič je popustila, ko je dovolila dveletno odgoditev; končno je šla na roko Nemcem še enkrat, ko je brez nobenih protiuslug znižala to dobo na polovico. «Nihče ne more dvomiti — pripominja «Peti t Journal« — o naši dobri volji za dosego miru. Kar se je logično moglo pričakovati, je to, da bi Nemčija morala staviti gotove ponudbe za dosego izpraznitve zasedenih pokrajin, ako jim že pripisuje tako veliko vrednost. Medtem pa odklanja že vsako misel na to ter smatra našo miroljubno voljo za znak šibkosti Francije. Skrajni čas je že, da sprevidita Marx in Stresemann ter začneta razlikovati med tem, kar Francija more in kar ne more narediti. Nemci morajo spoznati, da je Francija prišla do skrajne meje svojega popuščanja. Ako bi se pa Nemčija hotela delati slepo ter spravljati, v nevarnost sporazum, pri katerem je sama najbolj prizadeta, bo javno mnenje vsega sveta takoj zaznalo, kje da leži odgovornost radi neuspeha konference ». Tistim pa, ki radi izrekajo kritike proti francoskemu ministrskemu predsedniku, odgovarja «Matin» s tem. da jih spominja na nelahke težave, pred katerimi se je našel Herriot v Downing-Streetu. Sedanja francoska vlada da mora pač delati pokoro za marsikak greh Poincareja in da se ne sme za to delati odgovornega sedanjega načelnika vlade, ki ima itak nositi vse posledice, ki izhajajo iz pasivnosti prejšnje vlade. Z odgovorom, ki ga bo menda še danes nemška delegacija predložila po posvetovanjih nemšlah delegatov s predsednikom nemške republike Ebertom, se lahko smatra londonska konferenca za zak^učeno, in bo ne le z ozirom na udejstitev Daweso-vega načrta, ampak tudi glede perečega vprašanja odgoditve vojaške izpraznitve ruhrske kotline. Druga še viseča vprašanja Vendar čakajo rešitve še druge zadeve, tako vprašanje vzdrževanja francosko-belgijskih železničarjev na porenskih železnicah. amnestija v zasedenih pokrajinah, vprašanje to, za katero zahtevajo Nemci razsodišče, vprašanje barvil in kemičnih izdelkov, ki jih Nemčija noče vpisati v listo dajatev v naravi preko mej, predvidenih v mirovni pogodbi; garancije nemške vlade za dajatve industrijalcev na račun reparacij; in končno francosko-nemška trgovinska pogodba, ki naj zagotovi Franciji ugodnosti države z največjimi prednostmi glede carin in uvedbo preferen-čnega režima za pokrajinsko industrijo Al* zaške in Lotarinške v smislu mirovne pogodbe. _ Odkritje rudnika z zlatom in platišom na Češkem. PRAGA, 14. « Prage r Presse* objavlja, da je neka angleška družba odkrila v bližini Tol-lenstein pri Warnsdorfu na nemški meji bogat ne- ] rudnik z zlatom in platinom. Analiza ae pokazala najboljše usnehat Rodit ponavlja svoje izjave Brezobzirni r^Hr na kralja — Program HRSS — Rnsija na strani racfićevcev ZAGREB, 14. Danes se je vršila seja tako-zvanega hrvatskega narodnega zastopstva kakor se inaenuje klub Radićevih poslancev. Radić je bil pozdravljen z velikimi ovacijami. Posl. Jalžabetić, o katerem so režimski listi pisali, da pripravlja razcep Radičeve stranke, je slavil Radića kot srce stranke ter mu je čestital na velikih uspehih. Nato je imel Radič ekspoze, v katerem je v glavnem ponovil svoja včerajšnja izvajanja, nato pa je obširno razpravljal o pomenu nove vlade. «Današnja situacija*, je rekel Radić, «ni prišla v enem nfcomentu. Do nje smo dospeli s težkim delom, ki je trajalo več kot dve leti. Niti vodijo v one čase, ko so «nasa» gospoda« brez pooblastila prenesla suverenost in dinastijo Karadjordjevičev: Hrvatska ne more biti svobodna vsaj dotlej, dokler je Srbija njen žandar.* «Po lanskih volitvah nam je Pašič ponujal 'ministrske stolce, obenem pa žugal. Mi se za naše glave nismo bali, ker smo organiziran hrvatski narod« ali Pašič je bil zmožen pobiti svoje politične nasprotnike v Srbiji. To smo hoteli preprečiti, kajti s kom bi se potem pogajali? Čičerin se je bal, da bomo v Beogradu fanatiki in da se bomo držali forme, ne pa stvari. Toda mi smo pametni. Radi Pašiče-vega postopanja smatrajo Srbi, posebno dr. Voja Marinkovič, razpust parlamenta za državni udar. Ko je Pašić dosegel odgoditev beograjske skupščine, smo bili mi za to. da se parlamentarna večina (ožji in širši blok) proglasi za sabor, da sestavi vlado in to javi kralju, ker po vojni ni več absolutizma. Tudi kralj je sprevidel, da je to stanje absolutistično, in Francija in Anglija sta pritisnili, da je končalo to stanje. V novi vlacfi je 7 Hrvatov, ker so Slovenci v vprašanju dobre uprave še boljši od nas. SLS je socijalno naprednejša od vseh ostalih socijalnih strank. Ona je stvarno kmetska stranka, privatno pa tudi repiAKkanska. Da-vidović misli, da se lahko sporazume z nami; potem se bo republikansko gibanje razvijalo normalno. Monarhija je danes sicer mednarodno priznan fakt, toda ona ni dobila priznanja hrvatskega sabora. Laž je trojedini narod in edinstvena država, ustvarjena z versaillesko pogodbo. Nam Hrvatom ni treba beograjskih ministrstev. Mi gremo samo v vlado, ki jo sestavimo v Zagrebu. Sicer bi morali črtati v našem programu ne samo R (republikanska), temveč tudi H (hrvatska).« Radič je ponovil iz svojega včerajšnjega predavanja tudi sledeči razgovor s Čičerinom. < Rekel sem ČiČerinu: Gospodinu Pašiću ne bomo dovolili, da bi se mogel pohvaliti, da je hrvatski narod ostavil Radića in republiko. Hrvatski narod ne sme zapustiti svoie suve renitete. To bi se moglo zgoditi, ako bi dovolili, d ase na Hrvatskem provedejo mace-donske volitve. Kaj bi rekli Vi, Čičerin, ako bi v tem slučaju proglasili samostojno Hrvatsko? Ali bi nas priznali?« Čičerin je odgovoril: «Bi». (Navdušeno odobravanje). «Mi bi vas ne samo priznali, nego vsa materijalna in ft-nacijelna moč Rusije stoji za Vami (radićevci). A če Pašič proglasi diktaturo? <;Mi bi takoj priznali Vašo samostojnost,» je odgovoril Čičerin. Davidović je pameten človek. Dobil je vlado. Ali bomo imeli državno moč v rokah in parlament ter ne bomo v opoziciji, temveč bomo mogli vse sile posvetiti akciji v narodu za naš program. (Oduševljeno odobravanje). Svoje razgovore s sovjetsko vlado sem vodil kot njen sotrudnak in ravnopraven faktor, kot predsednik narodnega zastopstva in kot polnomočnik enega suverenega naroda. (Burno odobravanje). Zbor poslancev HRSS je po tem ekspoze j u soglasno votiral Radiću svoje neomajno zaupanje ter je s tem končno demantiral vsa vesti o pripravljajočem se razkolu v stranki. Nove podrobnosti o Radićevem govoru ▼ klubu poslancev HRSS, BEOGRAD, 14. Današnja «Politika» objavlja senzacijonalne podrobnosti iz včerajšnjega Radićevega govora v Zagrebu. Poročilo je sestavljeno na podlagi stenografskih beležk njenega zagrebškega dopisnika Prodano vića, ki je osebno prisostvoval Radićevemu predavanju ter vztrajal na tem, da je ločno zabeležil, kar je slišaL Po teh beležkah je Radič med drugim dejatl tudi to-le: Mi tega kralja kot človeka spoštujemo, ali na njega ne držimo, ker smo republikanci. Srbi so ubili svojega kralja, a njemu se od Hrvatov ne more zgoditi nič slabega. Najskrajnejše bi bilo to, da bi ga z vsemi častmi in svečanostmi nekega dne spremili iz države. Pašićev režim je imel za seboj največ dva milijona ljudi, ali proti sebi je imel 10 milijonov. Ako bi Srbi po običaju ubili svojega kralja in do-vedli novega, bi ga mi ne priznali. BEOGRAD, 14. Nocojšnje zemljoradniške «Novosti» objavljajo razgovor s Stjepanom Radićem o notranji politiki in o vladinem bloku. Radič smatra za gotovo, da pride do volitev. Glede volilne parole še ne more ničesar reči, bilo bi pa dobro, ako bi se vladine stranke v velikih vprašanjih sporazumele in potem skupno nastopile. Dokler se bo delalo skupno, je hrvatsko vprašanje notranja zadeva, če bi se pa hotelo brez Hrvatov (t. j. HRSS), potem postaae to vprašanje mednarodno. «Mi Hrvati hočeano svojo notranjo suvereniteto, da smo gospodarji svoje zemlje. Mi smo republikanci, ker hočemo popolno suvereniteto naroda. Naše vprašanje se lahko reši, saj imamo zgled v Irski.* Sokolski izlet v Zagrebu Delo odsekov jaklfnčeno — Prihod čeških in slovanskih Sokolov ZAGREB, 14. Danes ie zboroval pred-njaški zbor, župni načelniki in načelnice. Zastopanih je bilo 23 žup. Seje je vodil zvezni načelnik br. Ambrožič. Pravilnik tehničnih organov je bil soglasno sprejet, ravno tako tudi poslovniki tehničnih organov JSS. S tehnič^ N % m »tv^nd Ji «*• ganizatorični odsek in je zaključil glede rednega članstva sledeče določbe: 1.) Vse članstvo se bo osdlej imenovalo — redno članstvo in prenehajo torej podporni in ustanovni člani. 2.J Obveznost posečanja telovadbe traja do 26. leta. 3.) Poskušna doba za vse članstvo traja 6 mesecev. Po tej dobi je član definitivno sprejet, ako za sprejem glasuje dve tretjini članov upravnega odbora in prednjaškega zbora. Prednjaški zbor se je nadalje bavi! z vprašanjem telovadnega in slavnostnega kroja. Od sedaj dalje se bo prednjaški zbor imenoval «Zbor župnih načelnikov». Končno se je zbor bavil še s predpisi glede javnih nastopov in izletov. S tem je bilo delo odsekov končano in izvršene priprave za saborno zasedanje. Danes popoldne je prispelo v Zagreb 200 čehoslovaških Sokolov pod vodstvom bratov Dvoraka in Agatona Hellerja. Z istim vlakom je prispelo tudi zastopništvo poljskih Sokolov, obstoječe iz sedmih članov in dveh članic, med njimi baron Adam Zamojski, starešina poljskega sokolskega saveza in načelnik dr. Časlav Klos. Na kolodvoru je pozdravilo goste starešinstvo zagrebške sokolske župe pod vodsivom staroste dr. Otona Gavrančiča, zahvalil pa se je br. Dvorak. Sprejem na kolodvoru je bil nadvse veličasten. Zbranih je bilo več tisoč ljudi, od kolodvora do Ilice pa je tvorilo prebivalstvo špalir in viharno pozdravljalo došle Sokole, ter jih obsipalo s cvetjem. Tudi oba posebna vlaka iz Slovenije sta pripeljala lepo število Sokolov, enako tudi iz Reke in Dalmacije. Vlado zastopa na zletu minister dr. Dragutin Pečić. Mestna občina beograjska je naklonila krasno pirotsko preprogo, ce-tinjska staro, s srebrom okovano pištolo, samostojni demokratski klub zagrebških občinskih svetnikov pa velik srebrni pokal. Vsa tri darila dobe najboljše tekmovalne vrste. _ Otvoritev ljubljanskega velesejma LJUBLJANA, 15. (Izv.) Danes ob 9.30 je bil na svečan način otvorjen IV. ljubljanski vzorčni velesejem. Otvoritvi so prisostvovali poleg jugoslovenskega vladnega zastopnika tudi zastopniki Francije, Anglije, Italije, Španije, Grčije, Portugalske, Švice. Nemčije, Avstrije in Romunije. Ju-goslovensko vlado je zastopal prometni minister Sušnik. Kot prvi je govoril predsednik ljubljanskega velesejma tovarnar Bonač, ki je uvodoma pozdravil navzočne in obrazložil pomen velesejma. Omenil je dalje, s kako velikimi težkočami so se morale boriti jugoslovenska obrt, industrija in trgovina Vendar mora priznati, da jim je šla vlada vedno na roko. G. Bonač je predal besedo prometnemu ministru Šušniku. Prometni minister je poudarjal, da je tvoril največjo oviro uspešnemu raizvoju obrti in trgovine slabo urejen promet; poleg tega pa je neugodno vplival na napredek vsega gospodarstva skrajno slab carinski tarif. Dobro urejeni promet je prvi predpogoj za uspešni razvoj trgovine in obrti; le tedaj se bo moglo jugoslovensko gospodarstvo povzpeti do višine kakor gospodarstvo drugih držav. Trgovci, obrtniki in industrijalci se niso ustrašili teh težkoč in se pridno lotili dela, ter tako dvignili jugoslovensko gospodarstvo tako, da se lahko meri z gospodarstvi drugih držav. Trgovci, obrtniki in industrijalci naj gredo po tej poti naprej in od vlade, ki je vlada pravice, reda in miru, jim bo zagotovljena pomoč. Kajti vlada bo storila svojo dolžnost in s tem otvarjam IV. ljubljanski vzorčni velesejem», je zaključil minister Šušnik. Nato so si gostje ogledali razstavo, ki je vsem zelo ugajala. Otvoritev mariborske razstave MARIBOR, 15. (Izv.) Danes ob 10. uri je bila otvorjena v Mariboru industrijska razstava. Z razstavo je združena zajčje-rejska razstava, poizkušnja vin in umetniška razstava Groharjevega kluba. Odnofrjl med fašisti In bojevniki RIM, 15. Novo vodstvo fašistovske stranke je sinoči zaključilo zasedanje. Predmet posvetovanja je tvorilo vprašanje odnošajev fašistovske stranke do Udruženja bojevnikov. Po odločnem nastopu bojevnikov /na zadnjem zborovanju v Assisi proti sedanjemu režimu je prijateljstvo med fašistovsko stranko in bojevniki jelo vedno bolj padati. Mussolini je nenadoma zgubil oporo 300.000 organiziranih bojevnikov. Prvotno so mislili v fašistovskih krogih, da je treba disciplinarno postopati proti onim fašistom-bojevnikom, ki so glasovali na zborovanju v Assisi. Toda Mussoltni, ki bi si gotovo rad zopet pridobil simpatije bojevnikov, se je izrazil proti takemu postopanju. In v smislu te njegove želje je tudi vodstvo fašistovske stranke sklenilo, da se morajo ohraniti prijateljski odnošaji med fašisti in bojevniki. V vladnih krogih z veliko zadovoljnostjo komentirajo vest o ustanovitvi politično-soci-jalne rganizacije v Bologni «Centro itaHano-nazionale» (italijanski nacijonaini centrum), Fašistovski listi z veseljem ugotavljajo, da ima ta katoliška organizacija program, ki je naperjen v prvi vrsti proti don S t ur zovi stranki. Hotteotfllev M najden RIM, 15. Veliko zanimanje med občinstvom je vzbudila vest, da je policija našla jopič, katerega je imel na sebi posl. Mat« teotti, ko je bil umorjen. Predvčerajšnjim je namreč policija izvedela, da je na cesti 18 km od Rima, med Priano in Scrofano cestni čuvaj našel v cestnem žlebu jopič sive barve, kateremu je manjkal en rokav. Poveljnik karabinerjev stotnik Pallavicini je takoj sumil, da gre tu najbrže za Mat-teottijevo obleko, še posebno, ker je bil jopič na notranji strani krvav. Kmalu pozneje se je posrečilo karabinerju iztakniti še rokav jopiča, ki je tičal globoko v žlebu. Splošno prevladuje mnenje, da je jopič last Matteottija. Jopič nosi na notranji strani ime onega krojača, pri katerem je Matteotti naročal obleke. Mattcot-tijeva žena še ni mogla povedati svojega mnenja, ker je odsotna. Sbodo poplave u Lombardiji je ogromna M človeikii? žrtev — Grobovi se odkrivajo MILAN. 15. Se vedno prihajajo poročila o škodi, ki so jo povzročile poplave v zgornji Lombardiji. Posebno med Streso m Pallango je škoda velika. Železniška proga je vsled plazov pretrgana na petih krajih, na gotovih mestih je železnica težko poškodovana v razdaljo več kilometrov. Težko je poškodovanih tudi mnogo hiš in mostov. Samo v Stresi znaša škoda na 2 miiljona lir. Ob pobočju gore Rosso so vse ceste zasute od plazov. V vasi Gignese je plaz porušil gorsko bajto, v kateri se je nahajala vsa družina. Pod plazom so poginili oče, mati in sin. Tudi več krav je ostalo pod plazom. Udri se je tudi most; na njem se je slučajno nahajal potnik, ki je izginil v vodah. Nad Streso je voda vdrla v dve pokopališči ter pričela odnašati zemljo s pokopališč. Utrgale so se cele plasti, grobovi so se pričeli odpirati in prišli so na dan zemski ostanki pokopanih. Dogajali so se strašni prizori, ko je prebivalstvo spet ugledalo svojce, ki jih je pred kratkim zakopalo v hladno zemljo. Iz vse Valgaiine prihajajo vesti o veliki škodi, ki jo je povzročila neprestano de-ževanje. Lago Maggiore je narastlo za 1.20 m. Po bližnjih gorah je zapadel sneg; temperatura je zelo padla. Strašen vihar nad pokrajino Lucca Vsi pridelki uničeni -15 milijonov škode LIVORNO, 15. Sinoči je divjal nad pokrajino Lucca strašen vihar. Vihar je prišel nad pokrajino v smeri od pisanskih gor. Uničena je vsa pokrajina v razdalji kakih 70 kilometrov. Pogled na nekatere kraje je naravnost obupen. Vihar je izru-val na tisoče oljk in sadnih dreves. Vse sadje leži po tleh in je neuporabno, ker ni še zrelo. Najbolj prizadeta je vas Cami-gliano. Vihar je poškodoval tudi mnego hiš ter razbil vse šipe. Škoda znaša približno 15 milijonov lir. Prizadete občine so se obrnile na notranjega ministra za ood-. poro. Houo revolucija v Afganistanu MOSKVA, 15. Iz Taškenta poročajo a-genciji »Rosta«, da je izbruhnila vstaja proti afganistanskemu emirju. Revolucionarji skušajo omajati položaj emirja ter podpirajo predsednika Abdula kot kandidata za prestol. Položaj je zelo napet. Združene države za stalno svetovno razsodišče PARIZ, 15. Predsednik Coolidge je razglasil sinoči potom mikrofona, da je sprejel kandidaturo za predsedniške volitve. Njegov govor je sprejelo 15 radiotelefon-skih postaj. V tem svojem govoru slika Coolidge delo, izvršeno v notranjosti od republikanske stranke, ter izjavlja, da želijo Združene države pomagati narodom v stiski, akoravno se branijo podpisati pakt Društva narodov. Amerika namerava vstopiti v trajno mednarodno razsodišče ter začeti takoj po udejstitvi Dawesovega načrta razgovore z evropskimi velevlastmi za sklicanje nove konference, ki bo imela rešiti vprašanje oboroževanja in sestaviti mednaroden zakonik. Jauresa prepeljejo v Pantheon PARIZ. 15. Fran^ois Albert je dobil nalog, da pripravi vse potrebno za prenos zemskega ostanka socijalista Jauresa v Pantheon. Prenos se bo vršil takoj po otvoritvi šol in parlamenta. Sedanja opozicija je z vso silo nastopila proti prenosu Jauresa v Pantheon, češ da sedanja vlada izrablja dano ji oblast v strankarske namene, s tem da hoče prepeljati Jauresa v Pantheon v prvi vrsti radi tega, ker je bil socijalist. • • • Jean Jaures je bil rojen 3. sept. 1859. v Castres na Francoskem. Bil je profesor filozofije na vseučilišču v Toulousi. Kot politik je bil socijalist; bil je večkrat izvoljen za poslanca. Svetovni sloves si je pridobil s svojimi deli o socijalizmu. Ves čas svojega življenja je delal za zbližanje Francije z Nemčijo. Leta 1914. je nastopil proti vojni z Nemčijo, kar ga je stalo živ-I ljenje. Bil je namreč umorjen do naročilu l skrajnih naciionalistov. jev, kai Obreda sprejo Grazi odlikovmnje češkega polka j PRAGA. 15. VSeraj je prispe* ▼ Pfeenj fctnfijta&ski general Onrianj ki bo pri stvml svečanemu obredu izročitve za« stwve 35. polku čehoekrmčkih legiionar- kateri je bil urtaaovijen v Italiji, se bodo udeležili tudi italijanski poslanik v Pragi conte Ptgoaiti, vojaški ataše polkovnik Bertmi ter številno za-stopstvo mesta Foiigrto, kjer je bil omenjeni polk sestavljen. V pondeljek bo -ejel predsednik Masaryk polkovnika Banija v posebni av! fitra vode, vrvi, štiri kline in nekaj živeža, er se do včeraj ni vrnil, je njegov tovariš Ogrki takoj zaslutil, da se mu je zgodila kaka nesreča. Dr. Jug se je namreč vedno vračal ob napovedani uri. Odpravil se je nato takoj na poizvedovanje m poselil vse triglavske koče, vendar pa o dr. Jugu ni mogel dobiti nobene vesti. Gotovo mu je na navpični steni spodrsnilo in je padel potem v prepad. Mogoče se je še kje vjeL vendar pa je jako malo upanja. Iz Mojstrane so odšli orožniki in lovci-gonjači Že v sredo na Triglav, vendar pa se do včeraj zvečer še niso vrnili. Tudi iz Ljubljane je odšla včeraj rešilna ekspedicija, obstoječa iz Več dr. Jugovih ožjih plezalskih tovarišev, med njimi tudi g. Vladimir Kazelj. Dr. Jug je znan našim. planincem tudi po svojih zanimivih opisih v «Plan. Vestniku*. Pravkar izhajajo njegove »Plezalne ture v vzhodnih Julij- Doma je bil iz lovil rfce. Met j« bfl tako saottfen, da ni niti od dale« datil. da pluje psotf njemm obrežni parnik htw*ji» Ms v nadojem hipu, ko mu rm že šlo dkon# ■a koto, fn aapazii paznik ter se Bttdnitl ■nulrnita. a bilo je malo« prepono. Vendar oa se je Socer rešil iz ne-P^ofcja. ravnik j* namreč k sreči le malo trčil ob zadnji — sistem obrekovanja na škodo našega ljudstva in naših kulturnih organizacij. Včerajšnji «Piccolo» ye zopet objavil članek, ki je poleg toliko drugih nov prispevek k poglavju o žalostni obmejni politiki nekaterih italijanskih krogov v Trstu ta v naši deželi sploh. Da bi bila ta protislovenska propaganda čim bolj učinkovita, zarvzesna «Picco!o» seveda pozo budnega varuha meje proti slovanski propagandi. Kaj bi se ne posluževal tega sredstva, ko vecdar ve, da je slično izrabljanje patri-fotičnega čustva svojih čitateljev naj-tispešnepi pesek v oči, s katerim se jarome javjiosti vid, da ne more več razlikovati realnosti od fraz. obrekovanja od resnice! V svojem včerajšnjem uredniškem članku se «Piccolo» vrača k nedavni prepovedi socijalnega tečaja krščansko-socijalne ^Dijaške zveze» ter zopet namiguje na pretvezne protiitalijanske izgrede slovanski narodnosti. V sreči prebival st vas vštevši drugorodce, da je tudi sreća Italije. Dokro, podpisujemo ta poslednji stavek, toda potem pet, o gospodje: ne delajte propagande za preganjanje in zatiranje našega ljudstva s prepovedmi in oviranjem naših prireditev, s katerimi nočejo doseči prireditelji nič drugega, nego da napravijo našemu ljudstvu življenje čim prijetnejše brez vsake politične primesi in brez vsakega propaganaističnega namena! Protislovansko sovraštvo starega nepoboljšljivega «PiccoW» tega ne bo priznalo. To sovraštvo najbrže tudi nese — a to je obzir, preko katerega se «Picook>» m in se ne bo nikoli povzpel. Mi pa ponavljamo tudi tu upanje, da se odgovorna oblastva* ne bodo dala zavesti po tej proti slovanski propagandi in da bodo hotela bolje razumevati obmejne interese Itatije nego «Pic-colo» v svojem neozdravljivem sovraštvu.. Se par besed AttfBln Tmm Vesti z Goriškega PROSVETNI TEČAJ «ADRLJE» V GORICI Javnost se obvešča tem potom o sledečih spremembah glede predavanj in predavateljev; Mesto g. A. Kozmana bo predaval Jos. Pavlin 0 »Kulturnem položaju na Goriškem; mesto dr. A. Povha bo predaval akademik g. Joso Božič o "Kulturnem položaju na Tržaškem*; a drugo predavanje g. dr. A. Povha sploh odpade. _ Predsednik. Vieokošoleki zbor D. M. v Trst«. Slov. ak. dr. «Adrifa» v Gorici opozarja vse svoje članstvo na visokošolski zbor D. M., ki se bo sestal v sredo dne 20. t. m. v Trstik, in ga vabi, da se po motnosti v kar največjem številu »;-deleži. Kot običajno se vabi novi odbor in v lastnem interesu vsakega člana D. M. je, da temu zboru brezpogojno prisostvuje «A4rija». Iz KafcembcrJc*, « koncertu Pevskega in glasbenega društva iz Gorice, ki se bo vrSil v Rihemberku v nedeljo, dne 17. avgusta ob 3.30 pop., objavila® o vspoaed: 1. Leoncavallot 1 pagliacci Sob. 2. BartI: Of planine. Mešani zbor. 3. a) Adamič-: Franica, b) Jenko: Vabilo. Moški zbor. 4. a) Vodopivec: Ujetega ptička tožba, bj Ptici, c) Prstan. Mešani zbor. 5. a) Procbazka: Zvezde žarijo, b) Lajovic: Svetla noč, c) Dev: Vzdih, č) Dev: Mak. Tenor solo s spremnevanfem klavirja. 6. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Mešani zbor. 7. Mokranjac: VIII. rukovet. Mešani zbor. 8. Sattner: O nevihti. Mešani zbor. Koncertni vodja je g. Emil Komel. Tenor solo poje g. Ciril Bratuž, operni pevec iz Ljubljane, na klavirju spremlja g. Alojzij Branji iz Gorice. Miren, V nedelfo sem imel priliko opazovati •nogometno vajo*, ki se je vrilla na «Miren-slrih rojah* med Vrtojbo in Vipoizami iz Brd. Vrtojbenci se vežbajo že precej časa, ali kljub temu počasi napredujejo. Vzroki tiče v neorganiziranem moštvu. Grdo se sEši med igralci laika kletvina; tega bi se morali brezpogojno odvaditi. Zatajevanja jim tudi precej manjka; duška jeze do svojega soigralca naj se ne daje. Vipolžani so pričeli z vajami šele pred par tedni. Napredujejo. Moštvo dobro, gibčno in vztrajno. Uče se pridno in disciplinirano. Brici obetajo postati izvrstni igralci. Da se je vršila vaja v najlepšem redu, je poskrbel g. P., nogometaš S. K. «Miren.» Tudi v Mirnu je osnovalo društvo svoj nogometni odsek, kateri se žc pridno vadi. Fantje so agilni in redno obiskujejo vaje. Posamezni igralci precej napredujejo; posebno vratar Fr. Klančič se pripravlja z vso vnemo za svojo nalogo. Kljub nekaterim, ki govore o ^pretiranem sportu«, se ta lepo razvija. Le pustite gotovi j pristojbina L 2.—. Debele črke »ljudje* svoje skrito zafrkavanje, kajti navdu-! *---------— serije športnikov jc vsak dan večje. Le pridno se vežbajte, fantje, in želi boste uspehe. Ne s podeželskimi plesi, k| so prava kuga Goriške dežele — demoralizacija mladine, kjer se uničuje naš narod z alkoholom in divjanjem, ampak v sportu ki v telovadbi si ustvarite zdrav in krepak značaj. — Zatorej pogumno na delo! Prijatelj sporta! f Obveščamo znance in pcijatelje, da je nad ljubljeni sin Rapotec Anton bivši občinski blagajnik v Dolini, danes ob 16. uri po mučni bolezni, v 26. let* starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Prenos zemskih ostankov iz Prebenega na dolinsko pokopališče bo 16. t. m., ob 16. uru P r e b e n e g. 14. avgusta 1924. Ivan, oče; Urša roj. Prašel, mati; Ivan in Josipj brata; Marija Rapotec, teta; Rapotec Anton, stric. Vesti iz Istre Ilirska Bistrica. V Ilir. Bistrici sta se ustanovili športni društvi «Zora» in, *, katera je v majhnih presledkih dosegla 2 goala zaporedoma. Nato je zopet zavladala premoč v «Zori», katera je pet minut pred zvršitvijo polčasa dosegla svoj drugi goal, tako da je končal prvi polčas 2:2. — Po 10-minutnem odmoru se je začel drugi polčas, v katerem je napravila «Zora» 2 goala, tako da se je tekma končala s 4 : 2 v prid «Zori». — «Zora» je imela dobro obrambo, dočim je bila napadalna vrsta slabša, razen centra. Pri «Bistrici* je bilo napadanje boljše, obramba pa slabša, razen levega krila. Očividec. Če se otroci s silo izganjajo iz šole, ki jo želijo obiskovati« če ae hoče na ta način v prožnem duhu spačiti njih prvotno narodnost, povo-1 je to moralno nasilje nad mlimi nedolžnimi dom zadnjega planinskega izleta na Nanos, otročiči! Tako uči Attilio Tamaro v svojem katerih izgredov, kakor smo dokazali pre tekli četrtek, nikakor ni bilo in so vse tozadevne govorice izmišljene v svrho obrekovanja našega ljudstva pred italijansko javnostjo in oblastvi «Piccolo» opravičuje opisovanju pretveznega političnega mučeni-Štva Madžarov v Podkarpatski Rusiji. Pripominja pa obenem, kako zgodovinska izkustva učijo, da so taki računi zgrešeni. Pametno in lepo je povedal g. Tamaro —► tako poMeno, da bi ga človek kar objel, če bi mož tudi v Nali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša 4C sfotintr Najmanjša pristojbina L 4.— službo, plača polovično ceno. beseda. — Kdor išče IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25. avgusta 1924. (Velika konjska razstava dne 24. avgusta). Popust 30% na italijansk h, 50% na jugoslovenakih železnicah.. Vizum na potni list samo lir 5. Legitimacije dinar. 50, dobavljajo se pri Velesejmskem zastopniku Čehovin, Trst, XX Settembre 65. ' 1038 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza št. 50, pritličje. 1025 ŽIVO APNO, prvovrstno bo gotovo za odpo-šiljanje dne 20. t. m. v Gorenjah. Obrniti se na Fran Mahnič, Gorenje pri Divači, p. Sežana. 1031 AGENCIJA Aloma Company, Trst, XX Settembre 65, prevzema oglase in naročnine za časopise «Jutro», «Slovenski Narod . Novosti«, «Pravda» in drtige, po originalnih cenab. Da informacije trgovskega značaja iz Jugoslavije. 1036 W. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25. avgusta 1924. (velika konjska razstava dne 24. avgusta). Popust 30% na italijanskih. 50S6 na jugoslovanskih železnicah. Vizum na potni list samo lir 5.— Legitimacije Dinar 50.— dobavljajo se pri VeiescjmsJ. cm zastopniku Čehovin, Trst, XX Settembre 65. 1016 DVA ključavničarska pomočnika, dobro izvež-. bana, prvi ne pod 28 leti, za vsa v široka spadajoča dela, drugi za popravljanje kole« in deloma motorjev sprejme takoj M. Kri^e, Postojna. Reflektira se samo na dobre moči. 1013 Potati neizmerne Žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš preljubi brat, stric in svak, gospod Peter Pirievec L, trgovec In posestnik danes ob 17. uri, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogsefc s« bo vršil v nedeljo ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti domaČe pokopališče. SEŽANA, 15. avgusta 1924. Družine: Pirievec, itrehelf, StetkIJevISi. na domači hi* tako učil. Kajti: na«tlfe je nasipe ^ samo v Podkarpatski Rusiji, ampak tudi v polllično oblastjo pri tem po splošnih navodilih. ki veljajo po vsej Italiji. Povsod da se prepovedujejo zborovanja opozicijo-nai ni h strank in vsJed tega da je povsem naravno, da zadene slovanska zborovanja i sla usoda. Zakaj — pravi dalje «Piccolo» v svojem crbrekavakiem modrovanju — slovanske prireditve se sicer vršijo pod plaščem kulturnih nastopov, toda v resnici da gre za politične prireditve, ki jim C*; namen vrdrževati med slovanskim pre-ivalstvom stalno nezackyvoljstvo. Ni težko uvideti, da ni to «Piccok>vo» modrovanje le nizko obrekovanje naših društev, temveč tudi poskus grde denuncijacije vsega našega Iju-dslva. Hočemo se naši Julijski Krajini. Kvalifikacija grdih činov proti kulturi in človekoljubju se ne «pre«iinja po političnih mejah. Da se e moralnim nasiljem na nedolžnih otročičih ne dosega cilj raznarodovanja, marveč izziva le odpor, -to je pravilo, ki ni veljavno samo pod Karpati, mar-> več tudi povsod drugod, posebno pa tam, kjer se vr5i moralno nasilje proti narodno zbujenemu in kiritumenra ljudstvu. G. Tamaro! Doslej nismo bili z vami v razmerju prijateljstva. Poia vaših naziranj in vaše politike so se doslej daleč odvajala od naiih. Včasih smo se celo precej grtk> pogledali — seveda le v medsebojnem polemičnem občevanju. Toda verujte nam: čim bi vi začeli med svojimi soplemenjaki širiti tako plemenite ideje, kakor ■ ... -t . . i - v, _____ ■ so tu gori označene, mi bi sneli klobuk z postaviti za hip na stahšće «patn,otizma» laye ^ vami v štovaniu in tudi hva_ gospodov pn «Ficco4uVprašamo ph: ]ežnosti Kcr bi vi res piemenito delo v .-V vifV* .=■ -- BABICA, avtorizirana, sprejema noseće. Zdravnik na razpolago. Dobra postre/ba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 UHARI3&- ZLATA^NA Trst — daribaldi 35 (Podružnica Via Scalinala 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) kaj je boljše za Italijo in njene interese tu ob meji: ali popolna kulturna praznina m pomanjkanje vsakega napredka med slovanskim ljudstvom, ali pa sodobno ktil- ( turno udejstvovanje tega ljudstva v okviru . obstoječih zaJ&onov? Ko bi se hotel «Pic-colov le za hip pošteno poglobiti v to vprašan>e, namesto da bi ga tako lahkomiselno izrabljal za nepošteno obrekoval-no gonjo, ki ne more koristiti nikomur, kulture, deraokratizma in človeko- potem bi brez težav uvidel tudi on, da so : mladim. — Cisti dohodek je na-še prirediive pravzaprav po svojih praktičnih posie<Žicah naperjene ravno proti tistim črnim namenom, ki jih tako rad podtika nam in našim voditeljem. S športnimi tekmami, veselicami, predavanji, izleti in drugimi prireditvami daje to nase mirno ljudstvo svojemu živi je nju v novih razmerah ono vsebino, ki mu najbolje ustreza, in ravno s tem se odvaja od tistega političnega vzmirjenja m «splošnega nezadovoljstva«, ki ga po '»Piccolovemi® mnenju širijo take nedolžne prireditve med natfim ljudstvom. Toda za vsakega med na&m ljudstvom. Za vsakega pravega Kafijaobkega patrijota, ki mu sovTaitvo m za trk? vsakega čuta za objektivnosti, mora tudi biti jasno, da je patrijotizem. v imenu katerega se zahteva zatiranje in prepoveenJa Bankrot. Trgovcu Ferdinandu Polettu, iz Ravene, so Sle v zadnjem času kupčije zelo slabo. Kmalu je zlezel v dolgove do ušes, in ker im našel nekake rešitve, je naznanil bankrot ter zbeial v Trst. Tu je bil par dni, dokler mu m pošel denar. Včeraj je pa iel na policijo ter se javil. Okraden leani trgovec. G. Fran Svagelj, lesni trgovec iz Jugoslavije, je prišel te dni v naše mesto po rasnih opravkih. Tu mu je pa neki spreten tat odnesel Ustnico, v kateri so se nahajale 3 nakaznice: ena za 10.500 lir, druga za 10.000 lir in tretja sa 3385 lir. Poleg teh nakaznic je btto v liatnici še 10405 lir v gotovini. Trgovec je seveda naznanil tatvino na policiji. Parnfk trčil v čoln. Neki Anton Sucer, star 55 let, je veslal predvčerajšnjim popoldne s svoiim čolnom na odprto noiie. da hi Laza PODLISTEK W. Collins: 0REZ IMENA (108) St rakoma n obmolknila. Zhodljaj upravite-telfice jo j« tako globoko zadel, da se je kmalu spoaabila in pričela govoriti skoraj s svojim pravim glasom. Ko si je opomogla nekoliko, je nadaljevala proti gospodu Vansto-neju: «€>menili ste pisma mlajše »etre. Pustimo onidve, ki ju je frfsala vašemu očetu in govorimo samo o w ilnjani Ali je vsebovalo kakšno neresničnost? AH nista bili obe sestri na krut način oropani? Poslednja volja njih očeta govori še danes njima v prilog. Samo nepoznavanje postav in prezgodnja smrt sta mu zabranili, da ni sptsal nove oporoke takoj po poroki. AJf ni to resnica, gospod ?» Gospod Noel Vanstone se je nasmehnil in rekel: «Nikakor ne zanikujem tega. Nadaljujte, gospodična Cnth » •Ali ste po ne, tudi vas je pretreslo, Lecount?» Gospa Lecomt je zmajala z glavo, zaprla svoje lepe oči in rekla: «Strašno. ne morem -Nemogoče, Lecount,* se je zasmejal njen gospod. «Ne morem biti resen. Moj dobri oč« in gospa Lecount sta promatrala stvar z mo< drugega reči, kakor strašno, gospodična ralnega vidika, gospodična Garth. Jaz pa sero Garth! Kako je mlada ženska — ne, gospica ! živel pradolgo časa na celini, da bi se pustil •i veef» se nadaljeval« Magdalena, «da Mas zakone, ki ji obe sestri razedi-nil, vi podedovali nflh pretnoftenje, dasiravno ni vaš oče zapnalH nobene oporoke? Priznali boste, da je to zelo kruto za siroti.« ^Krntn ». ie potsdil Vanstone mlajša, zvedela, da je umrl moj gospod brez oporoke, mi ni popolnoma jasno. Ali je bilo v časopisih?* «Samo eno vprašanje še,» je rekla Magdalena. «Moja gojenka je v pismu nekaj predlagala gospodu Vanstoneju. Prosim, da mi poveste, čemu se upirate upošievati oni predlog?« «Draga dama!« je vzkliknil gospod Vanstone z zaaačljivim presenečenjem; "ali govorite resno? Ali poznate oni predlog? Afi 9te prebrali pismo ?» •Govorim popolnoma resno in sem tudi pismo prebrala,* je odgovorila Magdalena. «Ona poživlja vaš čut pravičnosti, naj naredi to za otroka, kar bi bil naredil umrli gospod Andrej Vanstone. Skratka, polovico denarja da dajte sestrama, drugo polovico pa obdržite. Tako se je glasil predlog, čemu ga niste upoštevali'.* «Iz selo preprostega vzroka,* je odgovoril gospod Vanstone veselo. -Dovolite, da vae opozorim na star pregovor: «Norec in denar sta kmalu narazen! Karkoli sem, no^ec nisem.* -Ne v tem tonu, gospod!* je prosila gospa Vanstone. «Kai i Lecount «Bodite tesni orosim vaa.* voditi od moralnih vidikov. Moj nazor o tej stvari je tako preprost, kakor da je dvakrat dva štiri. Jaz imam denar in bil bi tepec, če bi ga dal od sebe. To je moj vidik. Ne bom se ponašal s svojim družabnim staliičem, ne bom se skiicevwl na postavo, ki je na moji sirani, tudi vam nič ne očitam, da me skur-at« prepričati o nasprotnem, in ne zamenm dekletoma, če bi rada vtaknila svoje prste v rao>o malho: tako neumen nisem, da bi jo jima odprl.* Magdalena se je morala zatajevati. Ce bi ga mogla s kretnjo roke ubrti, bi bila to v tem trenutku napravila.* «Kar je gospa Lecount v svojem pismu v vašem imenu povedala, je vaSa zadnja beseda?* je vprašala. •Gotovo.* «Vi ste podedovali premoženje svojega očeta in povrhu še ono gospoda Andreja Vanstoneja, pa ne čutite nobene dolžnosti napram sestrama? In ne daste niti vinarja od onega denarja?* «Takoje! Gospodična Garth, vi ste praktična Lecount. gospodična Garth je praktična dama.«*