illuni
Dk7_|I|||||I|||I|||ì||||||||||||||||I|||||I|i|IIIII|ìIIII|:|I|!I l ili I l lll N ili ri lil lllil lllll l f llllllllllllll llllllllllinilllllllllil l llll lll j^g :
lE ŠTEV. 4-5.
LETO II. I
*	■X-
GLASILO ZBORA SVEČENIKOV SV. PAVLA I
1

UREJUJE
IU A N REJEC
€Š #

Tiska Narodna Tiskarna.
V Gorici - 1921.
im m 111 mi niiiij n m iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiii 11 i!i!iii!i!iii!i:i!i!M:i i 11 iniiiiiiiiiiiiiiiaiiii im iaaiiaaa~

_______________^______________________________®)
IZDAJATELJ IN ODGOVORNI K UREDNIK
FRHNC BRHTUŽ :=:
Upravlji: JOSIP	VODOPIVEC,	kurat	v	Nabrežini.
Naročnina	15	lir	za	tiste, ki	niso	Ciani	«Zbora».
(s	^	š)
Sv. Ciril in Metod.
Odlični poznavalec slovanske ceikvene zgodovine in delavec za unijo univ. prof. dr. Fran Grivec je v prvem zvezku »Bogoslovnega vestnika« objavil velepomembno razpravo o pravovernosti sv. Cirila in Metoda. Kritična raziskava je vzbudila že pozornost inozemstva1) ter je resnično osvetlila problem z uovo lučjo. Ni dvoma, da so s tam podanim dokazalom vsaj nekatere točke v kompleksu zadevnih vprašanj končno dognane. V »Slovencu« št. 149 (5. jun. 1921) je g. profesor jedrnato posnel zmisel razprave v »Vestniku« ter je zanimive rezultate še posebno poudaril. »Pri katoliških histerikih tako v »Slovencu« čitamo misel, da je bil sv. Teodor Studit, posredni učitelj solunskih bratov, poslednji odločni bizantinski katoličan. A pravičnejša je misel, da sta solunska brata poslednja velika bizantinska katoličana, ki po svojem istinito kato-iilkem, vesoljnem pojmovanju krščanstva celo nadkriljujeta sv. Teodora Studita «... » Veličina sv. solunskih bratov je prav v tem, da sta v dobi največjega bizantinskega in german-■skega cerkvenega imperializma ostvarila in branila samostojno slovansko cerkveno organizacijo ter položila temelj samostojni slovanski krščanski kulturi «... » V misjonskem načrtu sv. Cirila in Metoda se javlja neskaljeni duh onega krščanstva, ki je v prvih stoletjih združevalo Vzhod im Zapad v eno krščansko družino. Sv. Ciril in Metod sta poslednja velika predstavnika vzhodne cerkve pred razkolom, zastopnika vesoljne ga krščanstva, nepokvarjenega po bizantinstvu. Poleg tega se v slovanskem bogoslužju javlja duh krščanske demokracije. Kristusova ljubezen do preprostih in zatiranih, duh Kristusov, ki hoče naj bodo tudi preprosti deležni vseh dobrot in kulturnih zakladov krščanstva «... » Čudovita je energija sv. bratov ... Sv. Ciril je teoretično branil slovansko bogoslužje z
A Revne pratique d’a p o 1 o k é t i q u e, tome XXXII (maj 1921) str. 1S3 poroča o ljubljanski bogoslovni fakulteti in »Bogoslovnem vestniku« ter kratko posnema vsebino Orivčeve razprave. Referent Mich. d’Herbi-gny - dober poznavavec vzhodnega bogoslovja — opozarja, da se je francosko katoliško bogoslovje že polastilo enega izmed važnih dokumentov, ki jih navaja prof. Grivec, to je protest (prevoda) slovanskega nomokano-na zoper 28. Kanon kalcedonskega zbora in njegova veroizpoved v neiz-premenljivo prvenstvo rimske stolice. d’Herbigny, Theologica de Rc-clesie, t. 11 Beauchesne. Paris.
- 66 —
veliko spretnostjo in bistroumnostjo; nežni apostol je postajal bojevit in je nasprotnike krepko zavračal, češ da so krivoverni, pilatniki, trijezičniki. Sv. Metod je organiziral cekvenc razmere, trpel je v nemških ječali, sredi največjega apostolskega dela je trikrat potoval v Rim in nazaj, da je ohranil svojo misijonsko organizacijo. Ko se je orjaški Metod zgrudil pod težo let in dela, se je pokazalo, da je istinito sam na svojih ramah nosil vso res ogromno, genialno zasnovano zgradbo. Po njegovi smrti je bilo njegovo delo v središču Evrope nenadno do tal porušeno«.
Tako riše g. profesor epohalno in mnogoskransko delo sv. apostolov, ki je potekalo iz duha in srca, po naravi bogato obdarjenega in po pristnem krščanstvu požlahtnenega. Ostane, da se ozremo še na poglavitne podatke, s katerimi dokazuje sv. bratov tolikrat sumničeno pravovernost.
Vse častivce sv. bratov mora že zanimati pregled vprašanja in zadevnega slovstva. Filologi in historiki so doslej predmet bolj obravnavali kot pa teologi; delo pa si delijo katoličani in pravoslavni. Viri p življenju sv. Cirila in Metoda so poleg papežkih pisem zlasti tri legende: Translatio s. Clemen-tis ali italska legenda, in obe panonski legendi: Vita s. Constant™ in Vita s. Methodii.") Vse vire podaja Pastrnek. Dejiny slovanskych apoštolu, regeste pa Kos, Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Ljublj. 1885. in isti. Gradivo II. Liublj. 1906. »Glavni vir sta še vedno »panonski« legendi. Mnogi podatki teh lenegd so potrjeni po papeških in drugih dokumentih; verodostojnost je velika. Razni znaki kažejo, da sta obe legendi delo učenca (ali učencev) sv. Cirila in Metoda. Splošno se sodi, da se v panonskih legendah razodeva duh sv. Cirila in Metoda. Zato je za mnoge znanstvenike pojmovanje sv. C. in M. odvisno od tolmačenja panonskih legend«.
Nadalje p. Grivec označa stališče učenjakov do obeh svetnikov tako-le: »Tradicionalno mnenje slavistov je. da se v panonskih legendah izraža miroljubni duh sv. C. in M.: naglaša se cerkveno edinstvo. prvenstvo rimskega papeža ter spoštovanje do Rima in Carigrada. Tako je o panonskih legendah sodil histerik Dlimmler, ki je po naročilu in v imenu Miklošiča napisal komentar k panonskima legendama; tako sedijo Ja-gič, ) Pastrnek,4) Vondrak, Ritig3) i. dr. Izmed ruskih cerkvenih historikov je bistveno enako sodil temeljiti Voronov, ki je naglašal, da je staroslovenski življenjepisec dobro izrazil osnovno črto Ciril-Metodovega značaja. Katoliški cerkveni
h Kratko označbo teh virov glej v Kosu, Gradivo II, LXXXI ss.
:t) Ritstehungsgescli. d, Kirchenslav. Sprache. Berlin 1913. h Dejiny slov. apostoiu. Praga 1902.
r’) Povijest i pravo slovenštine u crkvenom bogoslužju. Zagreb 1910. “) Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda. Zagreb 1857—59.
historiki (Rački,1') Ritig, Hergenrothe.r7) i. dr.) se do večini skladajo s tradicionalnim mnenjem slavistike. Nekateri katoliški cerkveni historiki pa trdijo, da sta panonski legendi (posebno Ž. Met.) spisani v fetijevskem duhu, tako Ginzel.J Martinov (bollandist), Lempl,”) Sncpek."’) Snopek iz tega izvaja, da pisatelj legend ni bil učenec sv. bratov. Berlinski pcljsko-nemški slavist Brtickner (Žid?) pa iz legend sklepa, da sta bila sv. brata odločna fotijevca. ki sta iz oportunizma varala Rim, ter da sta katoliški cerkvi več škodovala nego Luther. Razumljivo je, da nekateri pravoslavni historiki (Milaš, Lamanskij i. dr.) sv. brata slikajo kot nasprotnika Rima«.
Tako je g. profesor opredelil stan problema ter zastavil vprašanje: I. Kako sta sv. Ciril in Metod sodila o prvenstvu rimskega papeža ter v kakem odnosu sta bila do Rima in Carigrada? II. O izhajanju Sv. Duha (Filioque).
I.	Prvenstvo rimskega papeža.
V grški cerkvi se je izza 4. veka širila o papeževem prvenstvu teorija, ki je dobila izraza na 1. carigrajskem (1. 381) in kalcedonskem (1. 451) cerkvenem zboru. Papež ima sicer orvenstvo v cerkvi, a to je utemeljeno v politični prednosti Rima, torej historično- ali cerkveno-pravno; človeškega, ne božjega izvora. Božjepravnega temelja rimskega prvenstva niso direktno tajili, a so ga radi zamolčevali in pozabljali. Listala vzhodna (antioh. aleks., jeruzalem.) in cela zapadna cerkev pa je dosledno naglašala, da je rimsko prvenstvo utemeljeno v božjepravnem apostolskem nasledstvu sv. Petra. V sami erški ..erkvi pa so za dobe sv. bratov menihi imeli velik vpliv: tvoril takorekoč »cerkev v cerkvi«. In ti menihi so bili odločni zagovorniki pravovernega nauka o papeževem prvenstvu. Zlasti je našel ta nauk najjasnejšega izraza v spisih sv. Teodora Studita (t 826), ki je bil za dobe ikonoborstva voditelj grških menihov in mjih duhovni vzgojitelj. Ker sta bila
r) Photius 1- -III. Regensb. 1867—69.
8) Geschichte d. Slavenapostel. Wien 1861.
") Lempl, kritične beležke o potovanjih sv. Metoda v Rim. Vodit-li. III. (1900).
— V obrambo škofovskega reda sv. Cirila. Voditelj V. (1902).
— Razne pripombe k zgodovini sv. Cirila in Metoda. Vodit. 1907.
10) Fr. Snopek je številne razprave, češki spisane, posnel v nemški knjižici: Konstantinus-Cyrillus nnd Methodius. Kromeriž 1911. — O Snop-kovi teoriji je opetovano poročal v »Času« prof. Grivec. — Znanstvenega celotnega življenjepisa sv. bratov. Slovenci nimamo, tudi Majarjev prevod poljudne knjige Bilega je davno razprodan. Največ gradiva ima Kosova Spomenica. Ostalo raztreseno slovensko literaturo glej pri Kosu. Gradivo II, VII.
tudi sv. C. in M. v samostanu dobila svojo vzgojo, tako da je bil Teodor njun posrednji učitelj, je naprej verjetno, da sta sc tam navzela tudi v pričujočem vprašanju Studitovega duha in prepričanja. To je prof. Orivec tudi dejansko dokazal.
Oba nasprotujoča si nauka o rimskem prvenstvu sta našia izraza v rabi različne terminologije na obeh straneh. Zapadna in vzhodna cerkev, razun grške, zlasti pa vzhodni menihi rabijo uradni izraz »apostolica sedes« za naslov rimske cerkve (ali »cathedra Patri«), V uradnem carigrajskem slogu (»Stylus curiae«) se pa ne rabi izraz »apostolica sedes« kot antonoma-stični naslov rimske cerkve; rimski papež se navadno imenuje škof starega Rima, carigrajski škof pa škof novega Rima. Fotij sam dosledno rabi carigrajsko uradno terminologijo (Hergen-rbther najde eno samo izjemo).
To razliko v terminologiji prof. Orivec z veliko metodično •preciznostjo uporabi za merilo, da pokaže, h kateri stranki sta spadala sv, brata in pisatelj panonskih legend. S pomočjo specifično studiisko-ciril-metodijske terminologije je ugotovil, da so v panonskih legendah posamezni odstavki naravnost odlomki Ciril-Metodove govorice, odlomki njunih propovedi.
Tak naziv je »apostolik« (substantivno) za papeža, (v latinski legendi petkrat, v Cirilovi šestkrat, v Metodovi sedemkrat), ko sicer nahajamo v istodobnih zapadnih spisih samo izraz »papa«. — Tako besedilo je tudi istovetenje Petra in papeža: »pokrajina sv. Petra je« = papeževa pokrajina je; »krst od sv. Petra« = od papeža; »sodba sv. Petra« = papeževa sodba.	‘ j
»Na tej govorici se spozna pristni vzhodni dih Teodora Studita, kakor je vel v vzhodnih samostanih, odkoder sta ga slovanska blagovestnika prinesla našim očetom. Tega izražanja si ni mogel izmisliti fotijevski pisatelj, ker je rimska tendenca preočitna«.
Duh sv. Teodora Studita in vzhodnega meništva posebno izrazito odseva iz odlomka I. poglavja Metodove legende, kjer se naštevajo dotedanji vesoljni cerkveni zbori. Rimska tendenca tega odlomka se razodeva na dva načina. Premišljeno se na prvem mestu pri vsakem koncilu imenuje papež (kot predsednik in sklicatelj), dasi so vzhodne zbore sklicali cesarji; papeži so sklicanje odobrili ali pa šele pozneje potrdili sklepe zbora. Sv. C. in M. sta pri tem bolj gledala na dogmatično nego na historično točnost; historična dejstva so z ozirom na papeže netočno izražena, da se tem boli naglasi oblast papeža nad cerkvenim zborom. — Ta odlomek prof. Orivec po pravici smatra za »govorniško prikrojen odlomek Ciril-Me-todovega katehetskega pouka«. Sv. učitelja sta po tedanjem cerkvenem običaju navajala cerkvene zbore v veroizpovedih, ki sta jih morala ponovno pismeno in ustno predložiti Rimu; navajala sta jih v veroizpovednih formularih svojim učencem.
- 69 —
Prav tako vidi prof. Grivec posledico vzhodne meniške tradicije v dejstvu, da legenda šteje samo šest vesoljnih zborov. ne omeni pa sedmega (2 nikejskega 1. 787), ker ta še ni bil po rimski stolici potrjen, dočim ga je uradna carigrajska cerkev takoj od začetka štela med vesoljne. Zopet rimska tendenca v skladu s protifotijevsko meniško tradicijo.
Popolnoma izrečen dokaz za priznavanje apostolskega nasledstva rimskega papeža in božjepravnega značaja njegovega prvenstva pa podaje staroslovenski prevod grškega »nomo-kanova« (zbornika cerkvenih zakonov), ki ga slavisti in histeriki pripisujejo sv. Metom (Met. leg. 15), in ki se je pri Slovanih rabil do 13. stoletja.
Ruski kanonist in historik A. Pavlov je v dveh starih rokopisih odkril važen dodatek o božjepravnem značaju rimskega prvenstva (priobčil Vizantijski Vremennik 1897). Ta dodatek je del večjega članka o prednostih patriarškega »prestola Konstantina grada«. Članek navaja 28. kalced. kanon se sho-lionom, ki še enkrat naglasa, da je rimski škof zato dobil prvenstvo* ker je bil Rim cesarska prestolnica, in zaključuje, da .mora imeti carigrajski škof iz istega razloga prvenstvo v cerkveni hierarhiji, ker se je s prestolnico prenesle tudi cerkveno prvenstvo. — Cerkveni histeriki naglašajo, da ima ta kanon v sebi kal kasneje dozorelega cerkvenega razkola.
Staroslovenski prevod pa zoper ta kanon in sholion pripominja, da to ni pravilno, kakor je že opozoril papež Leon, ki ni potrdil tega kanona. Nadalje dokazuje, da je to prvenstvo božjepravno, utemeljeno na prvenstvu sv. Petra; naglaša, da je rimsko prvenstvo neizpremenljivo. V pojasnilo navaja, da so cesarji stolovali tudi v Milanu in Raveni, a vendar škofje teh dveh mest nimajo prvenstva radi tega; »apostolske časti in božji darovi se namreč ne dajejo zaradi zemskih cesarjev«. Naposled uči, a ima papež oblast nad vesoljnim cerkvenim ■ zborom. - M. .bigie (profesor na Vzhodnem zavodu v Rimu) sodi, da je ta polemični dodatek o božjepravnem prvenstvu papeževem prvotno pisan v slovanskem jeziku, torej Metodov original.
Res, da so našteta dokazala v neki meri že drugi katoliški histeriki uporabljali (liergenrbther, Jugie itd.), a prof. Orivca zasluga je, da je obe sodobni grški teoriji o rimskem prvenstvu kritično uporabil za presojo panonskih legend 'n pa prvič s poudarkom pokazal na harmonijo med legendama in polemičnimi opazkami staroslovanskega prevajavca nomokanona.
(Konec bo sledil.)
T. Rejec.
Italijanski katoličani za svobodo šole.
Leopold Cigoj.
Čijjar je šola, njegova je tudi bodočnost. Zato nravi nekje učeni Humboldt: »Kar hočemo vpeljati v življenje, moramo vpeljati naprej v šolo«.
Tega načela se zavedajo in držijo vse stranke in vsa ve-roizpovedanja širom sveta — od najradikalnejše katoliške skupine notri do skrivnih framasonskih lož. Vsaka politična in verska organizacija motri šolski problem z lastnega idejnega vidika, vsaka skuša v javnosti uveljaviti «svoj» šolski program.
Boj za šolo se bije danes vsepovsod; po božjem in naravnem pravu se ga udeležujejo tudi katoličani in krščanske stranke sploh, dasi ne povsod z enakim uspehom.
Doslej imajo še najidealnejši in krščanstvu najpravičnejši šolski zakon na Nizozemskem in v Belgiji. Več svobode in pravic kot v Italiji pa nudi celo francoski šolski zakon. Tudi načrt nemškega šolskega zakona, ki je bil nedavno predložen nemškemu državnemu zboru, dovoljuje veri in starišem mnogo pravic in vpliva do šole. Zelo vroča' in veri nasprotna pa so postala tla na Čehoslovaškem in pod vplivom te države že tudi v Jugoslaviji. V poslednji posebno vsled raznih Pribičevi-čevih naredeb in učnih načrtov, ki stremijo za vedno hujšo laj-zacijo šole, da bi jo končno podjarmili centralizmu m usužnili svobodni misli. Seveda so si jugoslovanske kršč. stranke in verske družbe visoko zavihale rokave in stoje na braniku; za njimi pa stoji kot en mož vse krščansko ljudstvo.
Najbrže prinesemo v prihodnjih številkah več podrobnega pregleda črez šolski ustroj v omenjenih državah. V tem trenutku nas pa najbolj zanima italijanski šolski zakon in prizadevanje krščanskih strank za osvoboditev šole iz močnih državnih klešč.
Celo gibanje se je začelo šele v zadnjih časih in je tako-rekoč še v povojih. Datira namreč iz dni, ko si je ustanovilo krščansko ljudstvo v Italiji močno politično stranko in jo poslalo v parlament. Ko je stopila na plan »ljudska stranka«, začrtala si je po vzgledu ostalih romanskih držav tudi jasen program v zadevi šolske reforme proti dosedanjemu državnemu šolskemu monopolu ter se odločno bori za božje in naravne pravice starišev in cerkve.
Prvi in glavni tačasni cilj in postulat katoličanov v Italiji bi zamogli na kratko takole označiti: Sprememba in pravičnejša uredba postavno predpisanih izpitov za višjo stopnjo
srednjih šol; odprava dosedanjega »e same legal e« m uvedba novega »esame dello Stato« in sicer z istimi obvez-nostmi in ugodnostmi tako za učence javnih, kakor tudi privatnih šol.	,	. ,
Na prvi pogled bi se zdela ta zahteva preče.) skromna, a katoliki Italije vidijo v tej osvojitvi »un buon principio« ter prvi in najpotrebnejši korak na poti k postopni in vedno večji osvoboditvi šole. V naslednjih vrstah naj podam nekoliko pojasnila. Svoja izvajanja pa naslanjam na tozadevne članke v »Civiltà Cattolica«.1).
V Italiji so od 1. 1849. dalje — legge Casati — javno m nostavno veljavni le oni izpiti, ki so bili narejeni na državnih šolah in sicer pred komisijo, sestavljeno iz profesorjev detičnih državnih šol. Le na takih šolah smejo delati izpite tudi ekster-nisti in privatisti ter gojenci privatnih zavodov; nikoli pa niso deležni raznih olajšav, kakor jih zakon predvideva in komisije faktično tudi dovoljujejo dijakom državnih šol in zavodov.
Le državno postavni izpit »esame legale« usposobila učenca, da more prestopiti v višji razred ali tečaj državnih šol in državnih zavodov. Samo tak izpit odpira usposobljencem vrata v razne javne službe, bodisi državne ali deželne in občinske.
Zakon priznava sicer tudi zavede, ki so izenačeni z državnimi šolami oz. zavodi. V le teh pa se smejo pripustiti k izkušnjam le domači gojenci.
Sicer pa so te vrste zavodi le bolj redki. Država jih ne pripoznava rada. katoliških, pa naj bi bili tudi »fiorentissimi«, menda že celo ne »per ragioni settarie«. Katoliški zavodi se pa tudi sami ne potegujejo preveč za to izenačenje »pareggiamento«, ker bi bili v tem slučaju močno vezani na izbiro profesorjev, knjig in drugih učnih pripomočkov. Knjige so večkrat v mnogočem nasprotne krščanskim načelom; pa tudi drugače bi katoliški zavodi ne mogli s prostim razmahom uveljavljati v vzgoji svojih principov. Morajo biti itak vsi profesorji v internatih »laureati o diplomati« na državnih šolah. Razen tega država po svojih organih nadzoruje tudi te zavode z ozirom na pouk, higijeno in moralo in posebno še z ozirom na »tutela dei principii, che governano l’ordine sociale pubblico dello Stato«. Država najde torej lahko vsak hip po-
]) Cfr. Civiltà Cattolica »Gli esami legali e la libertà della scuola media« 1. 1920; quaderno 1690 — str. 333—341 in quaderno 1691 — str. 438—442 ter letnik 1921. — quaderno 1696 — str. 337—346 članek »La ri-partizione scolastica e la libertà delia scuola media«. —
‘Kdor bi se pa hotel o italijanskem šolskem zakonu še bolj natančno poučiti, cfr. R. Ferruzzi: Legislazione scolastica, alunni, esami e tasse. Raccolta completa delle disposizioni vigenti per le scuole medie e normali, fino all’anno scolastico 1919—1920, Roma, Rditr. »Ausonia«, Via delle Convertite, 8. — Prezzo L. 5.—
72 —
vodu za premnoge sitnosti. Previdnost veleva zato vodstvom internatov skrajno natančnost in opreznost.
Opreznosti zahteva od teh zavodov že tudi dobrobit lastnih gojencev. Le ti namreč pri skušnjah niso tako leno sprejeti kot domači gojenci državnih šol. So v nekem oziru bolj tujci in tudi izpiti so jim v marsičem precej otežkočeni. Le poglejmo!
Da morejo biti pripuščeni k izpitom, treba vložiti kolko-vano prošnjo in jo opremiti z mnogimi kolkovanimi in legaliziranimi dokumenti in sicer a) s certifikatom o bivališču; (vsak kandidat sme namreč polagati izpit le na bližnji državni šoli) b) rojstni list; c) spričevalo o istovetnosti: d) o cepljenju koz. Razen tega morajo plačati trikrat večjo takso nego dijaki državnih zavodov. Po najnovejših predpisih znaša ta taksa za gojence državnih šol L 80. - za »privatiste« pa L 255.—
Glede izpitov samih bi bilo pa pripomniti sledeče: Kdor ni z veseljem sprejet, ta je navadno šikaniran. — Sicer so ustni izpiti javni, pa nobeden domačih vzgojiteljev ne gre zraven, ker bi taka »kontrola« izzvala še hujši odij. V boljše umevanje povedanega naj služi v naslednjem kratek poglejd na ves ustroj italijanskega šolstva.
Postava pozna elementarne, srednje in visoke (unverzi-Ijen na tri dobe (periodi): Istruzione primaria.
L Pouk v elementarni šoli obsega 6 letnikov in je razdeljen na tri dobe (periodi.)): Istruzione primaria.
Prva doba — 3 razredi — se zaključi s posebnim izpitom .»esame di prosciolgimento«, s katerim otrok zadosti šolski obveznosti. Starisi so pod kaznijo dolžni poskrbeti otroku vsaj to vzgojo. — Spričevala o prestanem izpitu pa smejo izdati edino le občinske elementarne šole, nikdar pa privatne.
Druga doba —- 4. šolsko leto — se zaključi zopet s posebnim izpitom, ki sliši na ime »e same di m a t u r i t a«, seveda ne v onem pomenu, kakor smo bili pri nas vajeni pojmiti maturo. I a izpit usposoblja učenca, da sme prestopiti v katerokoli kategorijo srednjih šol.
Tretja doba — 5. in 6. šolsko leto — »corso popolare«, je že nekak cilj sam na sebi in to za vse one, ki ne nameravajo nadaljevati študijev na srednji šoli. Zaključi pa to dobo t. i. »1 i c e n z a e 1 e me n t a r e« — odpustnica, ki dovoljuje učencu vstop v najnižje javne službe.
Tako torej vidimo, da sta že v elementarni šoli predpisana dva javna izpita t. j. »di prosciolgimento« in »di maturità«.
2)	Italijanski šolski zakon pozna nadalje tri vrste srednjih šol: Istruzione media. Vsaka teh treh kategorij obsega zopet dve stopnji — skupini (due gradi); za vsako dovršeno stopnjo se izda po prestanem izpitu posebno spričevalo. Pridnim učencem se izpit tudi izpregleda. Tri vrste srednjih šol pa slišijo na ime:	'	■
- 73 -
e)»Corso classico« — obsega 5 let »gimnazije« iin 3 leta »liceja«. —
b)	»Corso tecnico« — 3 leta »tehnične šole« in 4 leta »tehničnega zavoda« (istituto tecnico.)
c)	»Corso completamentare-ncrmale« — 3 leta »dopolnilne šole« (scuola complementare) in 3 leta »scuola normale« (ki odgovarja našemu učiteljišču.)
»Scuola complementare« je samo za ženske in odgovarja po učnem načrtu nekako »tehnični šoli«; moški pa zamorejo iz tehnične šole prestopiti v »scuola normale«. Drugače pa so vse srednje šole odprte obema spoloma.
Naj pripomnim tudi, da ne more nihče delati izpita črez višjo stonnio šol, ako se ne izkaže s prejšnjimi spričevali. Zakon uozna edino izjemo za kandidate, ki so že dosegli 23. leto starosti.
Učiteljski kandidat — privatist — se mora razen tega podvreči še enoletni poskušnji — tirocinio — na kteri javn-: elementarni šoli, seveda pod kontrolo učiteljstva in nadzornika; mora potem napraviti poseben izpit »o praktičnem poučevanju« in šele tedaj se mu izda učiteljska diploma in spričevalo črez »normalno šolo«.
Člankar v Civiltà cattolica razpravlja še tudi podrobno o načinu in metodi, kako večkrat postopajo s privatisti pri teh skušnjah in odkriva čeri, kjer kandidat tako lahko ponesreči. Gre že skoro za zistem.
Če preidem visoke šole, nam bo že iz povedanega pač dovolj umljiva zahteva italijanskih katolikov po novem načinu javnih izpitov z isto mero pravic za vse kandidate, pa naj bodo že gojenci državnih ali privatnih zavodov. Njili zahteve gredo za tem, da se:
1)	odpravi t. i. »esame legale« za višje stopnje srednjih šol in se namesto njega vpelje »l’esame dello Stato«,, nred komisijo, ki naj bo sestavljena iz mešanih moči t. j. učiteljev državnih in privatnih zavodov v enakem številu, ali pa e-ventualno iz samih univerzitetnih profesorjev. Sedež naj imajo komisije izven lokalov državnih šol!
2)	K tem izpitom naj bode enako dovoljen pristop tako gojencem javnih kakor privatnih šol! Vse dosedanje preference in ugodnosti, dovoljevane dijakom državnih zavodov odpadejo. Izpiti črez srednje šole se morejo polagati samo pred to komisijo.
3)	Kandidatom bodi dana možnost, da smejo položiti izpit črez višjo stopinjo, četudi se ne izkažejo s spričevali črez vse zaporedno zaukazane izpite tja do malenkostne mature.
4)	Taksa bodi za vse enaka!
5)	Za te tri glavne izpite srednjih šol »liceale«, »d’istituto? tecnico«, »scuola normale« naj se približno zaokroži in že vnaprej določi detična snov. Tudi naj sc kandidatom dovoli večja prostost v izbiranju metode. Sploh naj bi se vpeštevala bolj:
vsa intelektualna usposobljenost (maturità intellettuale) gcjen-čeva in ne toliko množina memoriranega gradiva brez vsega kritičnega in praktičnega zrnisla!
6)	Po možnosti naj bi se ustanovile za polaganje teh izpitov stalne komisije v provincialnih središčih ali univerzitetnih mestih in kandidatom naj bi se nudila štiri do petkrat v letu prilika za polaganje izpitov. (Doslej je bila le dvakrat in sicer poleti in jeseni.)
To bi bile v glavnih obrisih najnujnejše zahteve italijanskih katoličanov po reformi šele. Seveda ne izkazujejo niti od daleč krščanskega ideala na polju šolstva in vzgoje; pa dasi navidez zelo skromne, so vendar take, da osvobode šolo zaenkrat vsaj najhujšega jarma. Ore za omiljenje šolskega monopola in za ugodnosti, kakršnih so deležni po zakonu celo francoski katoličani. Krščanskim starišem bi bila namreč dana lažja možnost, da izbirajo med državno - laično šolo in med konfesionalno vzgojo v privatnih zavodih, ne da bi bili njihovi otroci prikrajšani na pravicah in ugodnostih, kakršne nudi sedaj državna šola le svojim gojencem.
'^8je med socialnimi slryiami.
J. Kralj.
Najmočnejša svetovna politična skupina, ki posega v socialne boje sedobja, je brez dvoma ona, ki črpa ideje iz Mark-sa. Zatorej je razumljivo, da v navadnem govoru in tudi v znanstvu govorimo o socializmu, misleč pri tem na marksistični socializem. Enačbo »socializem = marksizem = socialna demokracija ” komunizem« bo treba radi jasnosti razveljaviti, saj je pojem »socializma« vse bolj obsežen. Imamo celo vrsto socialističnih sestavov, katerih večina je sicer ostala in zamrla v knjigah ; toda živi v svetu nekaj sestavov in struj, ki hočejo, kljub temu da so v ostrem načelnem nasprotju z marksizmom. oživotvorili socializem v družbi. Najvažnejša teli struj je neoporečno »krščanski socializem«. Kakšni so znaki, ki nam dovoljujejo, da vse te razne struje zaznamujemo z enotnim izrazom? Kakšne ideje so vsem tem strujam skupne? Kai spaja krščanski socializem z drugimi socialnimi strujami in kaj ga v temeljih loči od njih?
1. Socializem v gornjem obsežnem pomenu besede je težko definirati. Proudhcn je prvi označil ta pojem tako-le: »Socializem je vsako teženje po zboljšanju socialnih razmer.« V tern stavku najdemo res eden glavnih elementov socializma: On ima za predmet socialne razmere, ki jih ne sestavljajo sarrm gospodarske, ampak tudi kulturne, verske, nravne.
Idealne vrednote. Gornja definicija pa ne more podati karakteristike socializma. Socialne razmere sta hotela zboljšati že Graccha, socialne boje najdemo v vseh časih, ko o socializmu ni bilo še sledu. Da. socialne razmere je hotel zboljšati celo gospodarski liberalizem. Njegovi teoretiki in začetniki so se zavzemali za popolno gospodarsko svobodo, za odpravo vseli umetnih meja in stopenj, ki jih je bila postavila fevdalna družba, ker so bili prepričani, »da je neprestano boljšanje materialnega položaja človeštva nujen sad naravne svobode.«1)
Socializem je sicer teženje po -zboljšanju socialnih razmer, a je teženje z določnimi, od drugih temeljno se razlikujočimi cilji. Liberalizem je hotel doseči zboljšanje položaja družbe s tem. da je vzel za izhodišče neomejeno gospodarsko svobodo posameznika, pravice posameznika. Družba je po liberalnogo-spodarskih nazorih umetna tvorba, nastala po svobodni pogodbi. s katero je svota posameznikov (vsi ali večina) prenesla del pravic na višjo organizacijo, n. pr. državo.
Socializem pa vidi v družbi naraven organizem in sne svate posameznikov; ko teži socializem po zboljšanju socialnega položaja, teži za tem, da interese posameznikov podredi interesom družbe, pusti pa vsem individualnim silam, ki so skupnosti koristne ali vsaj neškodljive, prost razmah. Treba le, da v organizmu družbe zavlada red. zakon socialne blaginje. Po liberalizmu je nastalo brezredje, ki se kaže v tem, da se vršita produkcija in konsum v celotnem narodnem gospodarstvu brez vsakega enotnega načrta in regulatorja. Ljudje so svota posameznikov — kot zrna v peščenem griču. Treba je, da se naravni družabni organizem, ki ga je liberalizem razje-del, obnovi v obliki, ki bo odgovarjala sodobnim razmeram. Liberalizem je proglašal: Po svobodnem razmahu posameznikovih sil pride socialna blaginja. Socializem trdi:	Blagor
družbe je načelo: zato ima družba pravico, podrediti interese posameznikov interesom skupnosti in jih omejiti, v kolikor bi mogli škoditi celotnemu socialnemu telesu, ne da bi se pa dotikala naravnih pravic posameznikove osebnosti. Izhodišče je tu družba, splošnost. Gospodarstvo je družabno, kakor je človek družabno bitje. Ni nujno, da bi gospodarstvo moralo biti kolektivna last, če je družabno: to pomeni, da je vrhovni regulator gospodarstva družba, ki ima pravico posegati v zasebna gospodarstva, ko je to socialno koristno. To je ona črta, po kateri se loči socializem od socialno-liberalnih reformnih struj: te stremijo za postavno zaščito delavcev, za svobodo združevanja in drugimi delnimi reformami, načeloma pa odločno zametavajo zahtevo, da se narodna produkcija in konsum postavita pod vrhovno nadzorstvo družbe, da postane narodno gospodarstvo družabno.
d Cf. nerkmer, Die Arbeiterfrage 1908.-..
Ta črta »socialnega gospodarstva« deli socializem od gospodarskega liberalizma, pa tudi od vseh onih socialno-re-formnih struj, ki hočejo sicer zboljšati, a ohraniti današnje individualno gospodarstvo. Toda tudi na drugo stran, napram komunizmu, moramo začrtati mejo.
Komunizem je dosledno izveden kolektivizem. Svoj gospodarski program je strnil v priprostem stavku: Vsa produkcijska sredstva postanejo last družbe. — Družba je suverena, indaviduum nima drugih pravic, razen onih, ki mu iih podeli družba. Ker je družina gnezdo individualnega egoizma in ko-tišče želje po zasebni lasti, je treba družino odpraviti. Dva faktorja ostaneta v socialnem življenju: Posameznik in družba. Vsi drugi vmesni avtonomni členi, (družina, organiziran samoupravni stan itd.) odpadejo, ker bi omejevali suverenost družbe. — Meja med komunizmom in socializmom je v bistvu tale: Socializem stremi za socialnim gospodarstvom, t. j. za gospodarstvom, ki se bistveno vrši V interesu skupnosti, ne pa zgolj v interesu privatnikov. Da doseže ta cilj, daje organom družbe pravico, direktno posegati v privatna gospodarstva, v kolikor je to socialno koristno, — ne da bi pri tem kršili naravne pravice osebnosti. Individualna iniciativa in delavnost bo imela široko polje, omejena bo le v toliko, kolikor bo to socialno koristno. Edini zanesljivi kriterij za razdeljevanje gospodarskih pravic je osebno, družbi koristno delo. — Komunizem se ne ozira na naravne pravice posameznika: rešuje vse gospodarske probleme s priprosto gospodarsko dogmo, naj postanejo vsa produktivna sredstva kolektivna last.
2.	Razmejili smo socializem od individualizma na desni in od komunizma na levi. Odpre se vprašanje, kakšen skupen idejni temelj imajo vse struje, ki jih združujemo pod pojmom »socializem.« Ker imajo skupno gospodarsko smernico, morajo pač imeti vsaj en skupen pravzrok v mišljenju. Imajo ga. Vsem strujam, ki težijo po zboljšanju socialnih razmer — od anarhistov pa do komunistov — je skupen neki ethos, ki ga je Krek s toplim razumevanjem označil z besedami: Kakor neutolaženi ogromni vzdihi po rešitvi teh zagonetek (svoboda in avktori-teta) se glase vsi sociališki in anarhiški nrogrami. Iz skrajnih zmot komuniškega socializma in individuališkega anarhizma doni orjaška prošnja po rešitvi, zdravo, sveto jedro človeške nature, koprneče po sreči«.
Socializmu vseh struj je ta ethos lasten v veliki meri in samo ta zavest je, ki daje agitatorično in napadalno silo njih idejam. »Vsak človek ima pravico do življenja, ki je človeka vredno«. To je osnovna skupna ideja socializma. Z ozirom na sedanji kapitalistični družabni red sklepa socializem dalje: »Pokazalo se je, da te splošne človeške pravice ni mogoče zajamčiti drugače, kot s tem, da združimo razcepljeno svoio individuvov v organsko socialno telo, v družbo. Zato je potrebno socialno gospodarstvo.«
— li-
lo bi bila skupna gospodarska in etična osnova raznih struj socializma. En korak dalje ini že se odprejo globoki prepadi med njimi, pokažejo nasprotja v idejah, ki so globlja in večja kot so skupni elementi, ki družijo razne smeri socializma.
.k Predno je mogoče določiti temeljna nasprotja med raznimi smermi socializma, je treba ugotoviti, katere smeri pridem tu v poštev. Imamo pred seboj v prvi vrsti Marksov nauk in struji, ki izhajati iz njega - marksistični socializem In marksistični komunizem. Obe struji koreninita v Marksovem nauku, ki vsebuje elemente-socializma kakor tudi komunizma: vendar so pomembnejši, da, glavni v Marksovem sestavu poslednji. Elemente socializma je razvil en del marksistov šele v polemiki proti mnenju, da se mora delavsko gibanje držati strogo in brez popravkov Marksove doktrine. Pokazalo se je, da je marksizem v jedru komunističen, kolektivističen. — socialistični elementi v njegovi doktrini ne rastejo organsko m logično iz njegovih idej, ampak so kot tuje sestavine zablodili v njegov materialistični nauk. Ta pa zato ne bi mogel izpolniti ideala socializma: ustvariti namreč organsko enoto družbe ker zameta etiko, edino silo, ki more trajno vezati človeštvo. To dokazati, bo naloga naslednjega poglavja.
Izmed aktivnih socialnih struj v Evropi bi prišle še v poštev za primerjanje: Etični socialisti (Carlyle, Puškin}, ki s° močno vplivali na socialno delo v Angliji, četudi ne predstavljajo politične organizacije; nadalje socializem angleškega In avstralskega strokovnega gibanja (Sidney in Beatice Webbs, Keir liardie) : deloma je bolj po praktičnem delu kot po teoriji zanimivo gibanje zemljiških reformistov (Bodenreformer), ravuotako poskusi, utemeljiti teorijo zadružnega socializma. Vendar so vsi ti pojavi, ki vsaj po enem delu idej spadajo v okvir socializma, več ali manj neenotni ali pa omejeni na majhen del Evrope. Nas mora v prvi vrsti zanimati pač znanstveni sestav, ki hoče stremljenjem katoliške socialne akcije dati enouiost in jih naravnati v smeri proti socializmu, da se s pomočjo krščanskih etičnih principov spojijo ljudje v socialno telo. vcepi socialna odgovornost v njih vest in s tem položi temelj socialnemu gospodarstvu.
V glavnem nam ostaneta dve struji socializma: marksist krni in etični. K marksističnemu socializmu štejemo del marksistov, ki zametajo dogmo o kolektivizmu (revizioniste). Etični socializem zastopajo zgoraj navedene struje, od katerih ima daleko največji pomen krščanski socializem.
4. Marksistični socializem in krščanski socializem stojita medseboj v istem odnosu kakor materializem do krščanstva.
"J la. iz katerih raste marksizem, so zgodovinski materializem. Zgodovinski materializem, uporabljen na moderne socialne probleme, je rodil marksistične idejne smeri. Če pa gledamo
moderne socialne probleme z vidika krščanskih družabnih načel. dobimo odgovor: Krščanski socializem.
Naj ta prepad takoj izmerimo v konkretnem slučaju. Iz kakšnih motivov izvira težnja, da se zboljšajo socialne razmere in uvede socialno gospodarstvo — pri nas, iz kakšnih pri Marksu, v kolikor je socialist in ne komunist? Celi Marksov sestav je golo ugotavljanje, da se vrši z mehaniško sigurnostjo in točnostjo proces, katerega vrhunec bo silna akumulacija in centralizacija kapitala; ko bo razvoj na vrhuncu, se bc prelet, polastil državnega krmila oziroma — država in vse gospodarstvo mu bo padlo v naročje, kot prezrel sad. Vse idearne vrednote izvirajo iz človekovega družabnega razmerja in to zopet iz gospodarskega reda; s prevratom gospodarskega reda st izvrši istočasno prevrat idealnih vrednot. Kadar pade kapitalizem, se bo z njim zrušila vsa na njem zgrajena idealna sturba, buržoazno mišljenje, buržoazna etika, filozofija, religija.
znanstvo.... iz novih tal bo zrastla proletarska kultura, ki bo
idealni odblesk kolektivizma, tako kot je buržoazna (sodobna) kultura le odblesk kapitalizma.
V teh miselnih vrstah je dosledno uporabljen zgodovinski materializem. Za razumevanje tega sestava je važno dejstvo, da Marks ne priznava etičnih načel kot nekaj stalnega, absolutno veljavnega; vsa etika mu je le sveta nazorov, ki raste iz materialnega temelja družbe in se izpreminja, z njim vred. Marks razlaga železne naravne zakone gospodarskega razvoja in kdor doume ta »znanstveni socializem«, bo izprevidei, v kakšno smer gre razvoj družbe in se bo pridružil proletarskim množicam, ki se zbirajo zato, da pospešijo razvoj in se pripravijo na hip, ko jim pade vodstvo gospodarstva v roke, ko se izvrši razlastitev razlaščevalcev. Tu ne gre za to ali ono etično pravico delavnih slojev; saj stalne, absolutno veljavne etične norme sploh ni. Gre za mehaničen razvoj, ki se vrši po nekih nespremenljivih zakonih.
To so strogo izpeljane materijalistične ideje. V Markso-vem sestavu najdemo pa vrsto etičnih elementov, ki sicer niso jasno izraženi, pač pa trepetajo na dnu idej. S kakšnim nravnim ogorčenjem, s kakšno sveto jezo opisuje Marks posledice kapitalizma v Angliji! V njegovem žgočem sarkazmu, s katerim obdari vladajoče meščanstvo, se skriva globoka etična misel, da je treba popraviti krivico, ki se godi delavnim slojem. Vroče in silno čustvo za teptane pravice delavstva, zoper krivično buržoazijo, ki mandra dostojanstvo človeka, trepeta v stavkih komunističnega manifesta. Odkod te strogo etične ideje sredi mehaničnega materializma? Odkod ta ideja zedin-jajočega socializma sredi v logični stavbi atomističnega komunizma? Fe ideje, to silno orožje ogorčenja, protesta proti krivic; je vzel Marks iz drugega arzenala, saj mu ga zgodovinski materializem ni mogel dati. Etični in social, element v Marksu ni zrastel organsko iz celega nauka, ampak je za-
biodi! v sestav, k! je po svoji osnovi protietičen in protisocialističen. t. j. materialističen in komunističen.
Iz tega moremo zaključiti: Marksizem uči, da se po nujnih zakonih razvoja mora prevaliti kapitalistični družabni red m preiti - po diktaturi proletariata ali pa po mirnem razvoju — v komunizem. Odločilno vlogo bo v tem prevratu imel proletariat. ki se mora na to pripraviti; ne združuje se zato, ker je kršena ta ali ona pravica delavstva, — saj stalne etične pra-vice ni, — ampak zato, ker mora izvršiti nalogo, ki mu jo nareka nujnost razvoja. — Etični elementi v tem sestavu so sicer izborno agitatorično sredstvo, a so le neorganski in zablodli v celotno gradbo.
Vse drugi motivi so nagnili in nagibajo del katoličanov, da se podajajo v socialne boje. Versko prepričanje in etična za- ' vest jih silita k temu. Krščanstvo varuje stalne in neizpremen-Ijive resnice; njegov najvišji cilj je, uveljaviti vzore v ljudskem življenju, vzgojiti v ljudeh veliko notranjo kulturo in jim tako odpreti pot v večno življenje. Osnovni zakon ljubezni do bližnji!! kliče kristjane k sodelovanju, da se doseže ta naivišji cilj, in jun nalaga dolžnost, izkazovati dejansko ljubezen vsem o-trokom ^ Očeta našega«, — vsem ljudem. — Ko skušajo kristjani izpolniti to svojo dolžnost, zadenejo na velike ovire, ki jih postavljajo sedanje socialne razmere. Je priprosta resnica, Marks jo je razvil v vsej obsežnosti, a enostransko, — da je povprečni človek glede notranje etične kulture pod vplivom gmotnih razmer, v katerih živi. Naj v podkrepitev te trditve navedem samo dva slučaja.
\a podlagi znanstvenih raziskovanj je mogoče postaviti splošno pravilo: Čim večja je gospodarska odvisnost in revščina. tem večje je število zločincev. »Poljedelstvo1) da med vsemi drugimi poklici, če smemo verovati statistiki, najmanjše števno zločinov. Statistika iz 1. 1899. šteje na 100.000 prebivalcev s'edeče število zločincev:
Trgovina	33
Industrija .	22
Posli	io
Strokovni delavci	15
Zemljedelci	7
V samem stanu kmetskih delavcev so- v Angliji ugotovili, de je število zločinov v direktnem razmerju s številom dninarjev Med 100.000 prebivalci pride, kjer so računali na vsakega samostojnega kmeta:
2 dninarja	37 zločinov
2—3 dninarji	104 zločini
3—4 dninarjev	117 zločinov
5—7 dninarjev	142 zločinov
7	 dninarjev	184 zločinov
!) C!'. Herkner, Pie Arbeiterirage 1908.
— 80' -
Za kristjane je v teni slučaju stvar jasna: Stremeti morajo za tem, da se čimveč ljudi gospodarsko osamosvoji, da jim bo zagotovljena »človeka vredna eksistenca«. To pa se more danes zgoditi le, če dobi družba pravico, posegati' v zasebno gospodarstvo.
Še drug slučaj, ki ga moremo opazovati doma. Vsak resen človek bo pritrdil mnenju, da je alkoholizem ena naj-večjih ovir. da se naši ljudje versko, etično, in umsko dvignejo. V današnjih razmerah se da temu praktično odpomoči s tem, da se omeji število gostiln. Toda tu zadenemo že na načela socializma, da mora gospodarstvo postati družabno, da morajo organi celokupnosti vršiti nadzorstvo nad produkcijo in konsumom (tu pride konsum alkoholnih pijač v poštev). Iz čisto krščanskega, etičnega izhodišča pridemo do socializma. To pojmovanje socialnili problemov loči krščanski socializem od vseh drugih socialnih struj.
'uoboko in nepremostljivo nasprotje med marksizmom irr krščanskim socializmom izvira iz različnosti svetovnih nazorov Ta različnost se jasno pokaže v motivih, ki nagibajo obe struji k socialni akciji. Marksizem ugotavlja mehanične postave razvoja in učlenja v ta mehanizem vse idealne vrednote: soc. akcija marksizma izvira iz stremljenja, pospešiti razvoj. V kolikor uporablja marksizem etične elemente, so ti heterogeni in nedoslednost. — Krščanski socializem dokumentira svoj izvor že v celotni zasnovi. Socialna akcija katolikov je postulat verskega in etičnega prepričanja. V sodobju začenja ta akcija zavzemati obliko socializma, ker ve, da je treba razcepljene sile človeštva združiti v notranjo enoto, prežeto z duhom vzajemnosti. in vzporedno s tem tudi v višjo gospodarsko celoto — v družabno telo, katere produkcija in konsum se vršita v interesu celokupnosti.
I o so meje med raznimi strujami socializma. Krščanski socializem, čigar obseg smo začrtali, do danes ni še do podrobnosti izdelan znanstveni sestav. Obdelana je pač socialna filozofija krščanstva, ki ji nadevamo označbo »selidarizem«. Tudi morejo načela krščanskega socializma le polagoma pronicat; v katoliške akcije raznih narodov, v katerih vladajo često še močno individualistični nazori. Vendar krščanski socializem na vsej črti, predvsem v znanstvu, napreduje in ni daleč čas, ko bo prežel vsa socialna gibanja katolikov in jih združil v svetovno silo, ki bo mogla z mednarodno organizacijo uveljaviti socialno mišljenje in socialno gospodarstvo v ved-nem boju proti sebičnosti kapitalizma in. grobim zablodam komunizma.
— 81
Razgled po primerjalnem veroznanstvu.
Ivan Rejec.
Ko so za 1. 1900 slovenski bogoslovci izdali almanali.je neki tovariš iz goriške bogcslovnice tam podal razpravo »izvor ideje o Bogu«. O tisti priliki sem se tudi beleženi mimogrede zamislil v ta osrednji problem veroznanstva ter se ozrl po dotičnem slovstvu. Moj razgled v tistih omejenih razmerah ni segel daleč, vendar mi je prišlo do zavesti, da v področju religiozne historije*) in primerjalnega veroznanstva neovirano gospoduje krščanstvu sovražen duh in da katoliška apologetika v tem pogledu ne zadostuje nastalim potrebam. Od tačas sta potekli dve desetletji. Veroznanstvo je po večini še vedno ohranila starega duha, vendar pa se je apologetika dodobra ovedela naloge v tej smeri in pa — kar še več pomeni katoličani so jeli v tej stroki z vnemo sodelovati. Vidimo pa. da so tisti napadi zoper krščanstvo, ki so se več kot stoletje sem dvigali v imenu naravoslovnih znanosti, našli najuspešnejšega nasprotnika v pravem napredku taistih znanosti samih, ki je blodne in netočne podatke in podmene zavrnil ali popravil. Tako danes ni več moči dvomiti, da bo tudi napredujoče veroznanstvo skupaj s premerjevalnim narodo-slovjem prišlo do treznejše sinteze, ki ne bo več v oprečju s krščansko resnico. Vendar ostane v tem pogledu tudi apologetiki velika naloga.
Da bi mogli razgledati položaj krščanske resnice v razmerju do primerjalnega veroznanstva in pa oceniti delo krščanske apologetike, sem se namenil kratko očrtati novi razvoj one vede, označiti različne rešitve problemov, ki jih dozdevno podaje, in pokazati smotre, ki si jih je postavila za bodočnost.1)
*) F. Grivcc priporoča internacionalno »historijo« za omejeno slov. zgodovino. — Bogoslovni Vestnik I.
') Tudi katoliško slovstvo o primerjalnem veroznanstvu in religiozni histeriji je precejšnje. Od 1. 1906 izhaja na Dunaju (Sankt Gabriel-Moed-ling) periodično glasilo Anthropos v uredništvu p. VV. Schmidta S. V. D.. ,ki je namenjeno zlasti katoliškim misijonarjem (pisano nemško in fran-/cosko). Nekateri drugi periodični zborniki imajo deloma tudi katoliške sodelavce: Zeitschr. f. Etimologie (od 1869); Archiv f. Rcligionswissenschaft (od 1898). Revne de riiistoirc des religions (od 1880). Obilno gradiva je tudi v misijonskih vestnikih; Missons Catholiques in Kathol Missionen. Zbornik monografij s katoliške strani je: Darstellungen aus dem Gebiet der nichtchristl. Religionsgesch. (od 1. 1890 — zadnji čas deloma v novih izdajah. Založba Aschendorff). — Sestavni katoliški pregledi so: J. Bri-cout. Où en est 1’histoire des religions? Paris. Létouzey et Ané, 1911. )»~j
— 82
1. Predmet primerjalnega veroznanstva.
Poslednji mednarodni kongres za primerjalno veroznan-stvo v Oxfordu 1908 je razvil precej določno sliko o stanju te vede, o nekaterih uspehih in napredkih, a tudi o blodnjah in zmedah v njenem področju. Tedaj so se zanimali za dogodek tudi odlični katoliški časopisi. V »Etudes religieuses« od 20. nov. in 5. dec. 1908 je strokovno poročal F r. F. B o u v i e r pod naslovom: La Science comparée del religions: comment elle sc fait et se defait. Pisatelj je kasneje organiziral vzajemno s p. W Schmidtom drugi tečaj za religiozno etnologijo v Lou-vaini 1. 1913. O kongresu v Oxfordu pravi: Tam je bilo moči dobiti pojem o aktualnem stanju veroznanstva. Mogli bi ga primerjati tistim skupinam ločenih zgadeb, ki jih je pogosto najti v napol civilnih pokrajinah in ki so vse skupaj obdane z enim samim obzidjem, ki daje selišču neke vrste umetno skupnost, a zgolj materialno. Nekatera poslopja so neodvisna od drugih : njih glavne arhitektonične linije so določene, zidovi se dvigaja s trdnih temeljev; a ob njih boku je mdeti groteskne gradbe, ki so jih dvignili stavbeniki-šušmarji s surovim ali obdelanim gradivom, a obstanejo komaj en dan. pa se zrušijo in poderó predno so dograjene. Vsemu manjka naprej določen in splošen načrt, in razun daljne podobnosti v gradivu ni najti ničesar, kar bi ogromnemu nekopičenemu zidovju dalo enotno lice. Tako je bilo na oksfordskem kongr. razdeljeno delo na devet odsekov ; malokateri od njih, kakor tisti za indijske vere in za klasične starine so imeli za rabo številne dokumente, dobro urejene in obrazložene, njih člani so bili že usposobljeni učenjaki, složni v nekaterih načelih; ostali odseki pa, kakor n. pr. tisti za religijo primitivnih narodov in zlasti drugi za občo metodologijo, so stali nasproti šibkim podmenam, improviziranim sestavom, malo zanesljivim dokumentom, nasprotujočim si opredelbam, in sicer v taki meri, da se niso mogli sporazumeti niti o imenu, ki bi ga dali novi vedi. Ali naj govorimo; o hierologiji ali hierografiji? tn kar pripravljamo, je li naprosto zgodovina ali p r i m e r j a i n a zgodovina verstev.2)
K tej malo ugodni sliki podaje L. Grandmaison naslednje pojasnilo: »Ta razlika nazorov nas ne sme preveč iznenaditi. Glede vseh dokumentov in glede ugotavljanja dejstev, ki naj služijo za podlago veroznanstva, treba pomniti, da nobena druga snov ne daje priložnosti za tvorbo tako nedoločnih in svojevoljnih podmen: zakaj s to vedo hočemo preučiti in sno-
f. Huby, Christus. Manuel d’histoire des religions, 1912. — C. (j. Martindale (e collaboratori), Storia delle religioni. Traduzione dalFinglese. Firenze 1913 ss. 5 zv. (dva nista še izšla). — Od nekatoliških avtorjev imenujem: Creili, Allgem. Religionsgesch. Bonn 1899.
:>) L. de Grandmaison v Storia delle rei. L 23.
— 83 -
znati notranja čustva in skrajne nazore ljudi, ki so od nas oddaljeni za tisoče kilometrov v prostoru, za. cele veke v času, hočemo razumeti običaje in dedne navade, ki so v kričečem nasprotju z našim načinom mišljenja. Ponekod so priče redke, drugod zelò obilne; a vselej pisane v jeziku, ki ga je težko prevesti, oslanjajoče se na duševne ali socialne položaje, ki so davno minuli, zahtevajoče liturgičen ali praktičen komentar, brez katerega dokument izgubi vsako vrednost ali vsak določen pomen. Podatki so negotovi ; med osamljenimi besedami so često velike vrzeli. In če se to godi pri narodih, ki imajo versko slovstvo, tudi če je precejšnje, kaj pa naj šele mislimo o necivilnih narodih? Izkustvo priča, da je od njih moči dobiti izpovedbe skoro kakršne komu prijajo. Ker divjaki izredno oprezno čuvajo skrivnosti, ker ne zaupajo izprašujočim potnikom in so redoma nezmožni, da bi pravilno razložili obrede, misterije in običaje, o katerih niso nikoli razmišljali, zato vpra-ševavce pogosto nalašč varajo, skoro vedno pa vsled resnične nesposobnosti za izražanje?)
Grandmaison dalje razlaga, kako različnost metode In svetozorov določujoče vpliva na rezultate, ki se pri različnih raziskovavcih tako zelo razlikujejo. A o tem bom spregovoril, ko bom razpravljal o metodi te vede. Gori povedano pa že pojasnjuje, da niso vsi delavci v področju veroznanstva edini o pojmu in obsegu predmeta svoje stroke. Že odtod razstaja-nje delavcev in neenotnost dela. Odtod celò različna terminologija za vedo nasploh in njene panoge.
Religijo ali verstvo razni znanstveniki zelò različno pojmujejo. To pojmovanje najbolj zàvisi od tega, kar je »sveto-zor-W e It an sch a un g « vsakega misleca. Apologet Anton Seltz, je zbral celo galerijo nazorov o pojmu religije pri modernih mislecih in je pokazal, kako so ti pojmi v organični zvezi z vsem miselnim sestavom avtorjev.'') Zato ne bom navajal aori-orističnih opredelb starejših modroslovcev, kakor so Kant, Hegel, Schleiermacher, Feuerbach, ker je njih pojem, religije ie posledica njih filozofskega nazora. O novejši empirični šoli pa priznava Jos. Frobes S. J.: Kljub vsem nasprotjem v trditvah je pri novejših raziskovavcih opaziti težnjo, da se zbližujejo v priznavanju dejstev in v najprvi psihološki razlagi?) Zelo je razširjena z g olj e m o ci o n al n a teorija religije, pokladajo-ča bistvo religije v samo čustvo. Wundt1'); »Religija je ču
‘) L. c. I, 24.
d Or. A. Seitz, Natiirl. ReliKionsbegriindunp:. Regensb. 1914, str. 1183.
>) .los. Froebcs, Lehrb. d. experiment. Psychologie IL 476. — Izvajanja k opredelbi religije so posneta večinoma po tej knjigi iz poglavja: Die Anfgabe der Religionspsychologie 476—483.
") Voelkerpsych Mogie VI. » 1915.
— 84 -
stvo, da kdo pripada nadčutnemu svetu, v katerem si misli udej-stvene ideale, ki jili smatra za najvišje cilje človeškega stremljenja.« Podobno glavar ameriških verstvenih psihologov J a-mes: »Bistvo religije je v tem, da kdo občuti realnost nadčutnega; označa jo občutje velike spoštljivosti in ubranost srečnega pokoja in entuziastične radosti. Čustvo ie globiji vrelec religije; šele kasneje um razvije dogme.«7 * 9) Fr obes ugovarja: »Čustvo pripadnosti k nadčutnemu svetu podstavlja že dve prepričanji : namreč o bitku tega sveta in o pripadnosti k njemu. Celò spoštljivost pred nevidnim vsebuje ta predmet kot pogoj. Vsaka religija ima zase neki temelj prepričanja, ki se morda s temelji drugih religij ne skada, a je vsaki posebe brezpogojno potreben.« V tem nahaja avtor pristaše tudi izven katoliškega kroga med novimi vertvenimi filozofi in histeriki. L e uba (Američan) piše: Moti se, kdor hoče najti religijo samo v prepričanju ali samo v čustvu. Bistvo religije nujno vsebuje obojno. K. O e s t e r r e i c hs) označa religioznost za odnose čustva in volje do nadčloveških bitij, kojih eksistenca se priznava; brez vere imamo le religiozne utvore domišljije: a tudi zgolj umska dejavnost ne zadostuje, treba da se pridružijo deji volje in čustva, kakor strah, čaščenie. ljubezen; tem pa sledijo dela, n. pr.: daritve, molitve. Prepričanje o bitku in učinku tega nadčutnega sveta ni šibkejše od onega, ki ga imamo o bitku tujih dežel.
Razdelitev veroznanstva na panoge podajem po Bricou-tovem uvodu k delu »Où en est l’histeire des religions? ”) Sklicuioč se na Chantepie de la Saussaye-tain) piše: Veroznan-stvo (Religionswissenschaft - la Science des religions) ima za predmet proučavanje religije, njene narave in njenih pojavov. Naravno se razdeli na fliozofijo religije in histerijo religij. Ta dva oddelka pa druži zelo tesna vez: prazna bi hibi filozofija. če bi se zadovoljila iskati obstrakten pojem religije, ne da bi pošte vala dejanske podatke. A h istori ja ne more vnaprej pogrešati filozofije, zakaj treba ji je vsaj provizorne ideje religije, ne samo da razvrsti in opredeli religiozne pojave, ampak celò da jih za take spozna... Razvrstitev različnih verskih pojavov (fenomenologija religije) vodi od verstvene histerije do filozofije. Ta poslednja proučuje subiekt in objekt verstva. vsebuje torej psihologičen in metafizičen del.
Torej: histerija religij, religiozna fenomenologija in filozofija religije.
7) Varieties of religions experience, 18 1907. Citira Froebes.
s) K. Oesterreich, Einfiihrimg in d. Religionspsychologie, 1917. Citira Froebes I. c.
9) O. c. I, 18.
‘o) Chantepie dela Saussaye, Lehrb. d. Religionsgeschichte, Freib. i. Breisg. n. Leipzig. 1897.
— 85 —
Religiozna fenomenologija, kakor se zdi, da jo pojmuje de la Saussaye, se naslanja na historijo, a je več kot gola histerija. Ta poslednja le opisuje celo vrsto verskih pojavov ali enega od njih, izkuša odkriti njih zvezo in vzroke. A redki ve-roznanski pisatelji se s tem zadovoljujejo, marveč iščejo splošnih zakonov, ki ravnajo, vladajo in razvijajo religiozne pojave. Tako fenomenologija zabrisuje točno mejo med verstveno histerijo in filozofijo ter spleta mnogobrojne niti od ene do druge. Zato mnogi znanstveniki, obravnavajoči predmet religije v obliki fenomenologije, svoje delo vobče imenujejo veroznan-stvo ali tudi primerjalno historijo religij.
( 1 o b 1 e t d’ A1 v i e 11 a (profesor za historijo religij v Bruxellih). ki je na oksfordskem kongresu septembra 1908 načeloval IX. odseku, je predlagal sledečo razdelitev in terminologijo: hierografija [opis svetega], hierologija in hierozofija. Hierografija obsegaj verstveno historijo in (po Bricoutovem predlogu) verstveno psihologijo; hierologija se istoveti z verstveno fenomenologijo v gori označenem smislu; hierozofija naposled naj znači metafiziko verstva v obsegu običajne »naravne teologije theologiae naturalist)
Znanstveniki v tem ne soglašajo, ali naj obravnavajo — zlasti histeriki — vsa verstva, ali naj katera načeloma izločijo. Tu gre predvsem za judovstvo in krščanstvo vsled njunega izjemnega značaja. Priča o spoštovanju tega značaja, če sta še nedavno oba najbolj razširjena učbenika te stroke Saussa-yetov in Orellijev obravnavo obeh ver izpuščala. ,J) Vendar so se katoliški sestavljavci občnih verstvenih historii večinoma odločili za sprejemi judovsko-krščanskega oddelka (Bri-cout, Huby, Martindale), že zato ker so nekateri nasprotniki ta del s sovražno pristranostjo obravnali (žid Šal. Reinach v »Orpheusu«),
O razmerju in razmejitvi veroznanstva nasproti najbolj sorodni vedi, ki je etnologija ali naravoslovje, bo priložneje spregovoriti v poglavju o njega metodi. Ostane pa, da katero rečem o pomiselkih proti naši vedi in o njenem pomenu za krščansko apologetiko. Ima namreč nasprotnikov tako med prlj. vere, kakor tudi med sovražniki. Ti poslednji smatrajo religijo za zastarelo ali pa za patclogičen fenomen, kažoči na praznoverje. na religiozno blaznost. Tako je Comte-u in Hegelu vobče religija primitiven poskus, obrazložiti svet. poskus, ki je izgubil vsako upravičenost, ker ga je nadomestila veda.
h) Transactions of tlie third internat. Cougr. for thè liist. of Rei. t. II. p. 305—366. Citira Bricout I. c. — Vendar praktično večina pisateljev te terminologije še ne pošteva. — Za primer običarne religiozne filozofije navajam razprave Fr. Terseglava o budizmu. Čas V (1911).
■-’) l'ruga izdaja Saussayeta ima na koncu poglavje o judovski religiji.
- 86
Podobno Feuerbach. Med novejšimi Ebbinghaus13) : »Človek iz strahu išče višje pomoči; duhovi mu bivajo, ker jih rabi. Da doseže njih pomoč, uporablja molitve, daritve i. dr. Religija je DOtemtakem varstvena naprava zoper strahove grozljivo neznanega (gegen die Schrecken des Unheimlichen).« — Razumljivo, da s takih vidikov nima veroznanstvo nobenega pomena.
Nasprotno pa prijatelji religije večkrat vidijo v veroznan-stvu nekako profanacijo. Res je dovolj delavcev v tej vedi, katerih podatki končajo z obsodbo vsake religije ali vsaj z izpovedjo popolne relativitete. »A to dejstvo ne pade na rovaš vedi kot taki : tudi se bo samo od sebe menjalo, če se obdelava stroke ne bo prepuščala samim sovražnikom vere. — Ako psihologija religije abstrahira od resničnosti vere, to ne pomeni, da tisto resničnost taji. Če se v razpravi o religioznih dejstvih obude (Erweckungen) zeli) dvomljive narave obravnavajo poleg mističnih doživetij svetnikov, je samoumevno, da ,se radi tega obe vrsti dogodkov še ne smatrate za enakovredni.« Tako jezuit Frobes zagovarja religiozno psihologijo, kar nalično velja o vseh panogah veroznanstva.
11 koncu naj še navedem besede nekaterih znamenit"1’ apologetov, ki pričajo, kako važno je obče veroznanstvo tako za umevanje krščanstva kakor še posebno za njega brambo v pozicijah modernega boja med vero in nevero. P. Scita n z14 piše: »Ako jc vobče študij histerije najboljši učitelj. to še posebe velja o študiju religiozne historije. Ne samo kar je skupnega, še bolj, kar je različnega v religijah, bo prispevalo k temu. da se bomo učili lastno vero bolje ceniti... Tudi če se najnovejša ména induktivne, empirične religiozne historije bolj sovražno kot prijazno vede nasproti nadnaravnemu značaju razodetja ;er skuša vsako spekulacijo izobčiti, vendar to ne more biti razlog, da bi jo zanemarjali. Marveč si mora apologetika tembolj prizadevati, da ovlada to polje, od koder tako pogosto napadi na vero dobivajo orožje.« Še odločneje govori H. Schell15) »Apolegetične raziskave morejo le tako postati resnično apologetično dokazovanje, če kar možno brezpodstavno in prostodušno proučavajo podatke religiozne historije. Verstvena zgodovina stare zaveze je dejansko postala del primerjalnega veroznanstva: noben ugovor tega dejstva ne prevrne, nobene tožbe ne morejo njegovih učinkov zaustavili. Apologetika torej m o r a poštevati religiczno-historične raziskave o postanku in vrednosti starozavezne kakor novozavezne religije. Drugače so niena izvajanja za množico teh, ki resnico iščejo, ki dvomilo, ki brezo-
ls) Kultur der Gegenwart, Th. 6, Psycholosie. i«) Apologie d. Cliristeiit. II, 11.
H Schell, Apologie d. Christent. II, S.
87
zirno vprašajo — Prež pomena.« Najbolje pa ilustrira pomen religiozne historije in sorodnih ved (praehistorike, antropologije) za apologetiko — profesor za etnologijo na misjonišču v Sl. Oabrielu pri Dunaju: p. W. Schmidt S. V. D., in sicer v razpravi »Die Uroffenbarung als Anfang der Offenbarungen Qot-tes«. ki je uvrščena v apologetično delo »Religion. Christen-tum. Kirche«.16) Tam podaje kot strokovnjak v etnologiji in religiozni historiji marsikatere migljaje in pobude za aktualno nujne naloge. »Tako je dobljeno, pravi, že mnogokaj gradiva, drugo bi trebalo še zbrati. A manjka delavcev, ker dalek' -sežni pomen tu danih nalog m še spoznan. Naj bi to kmalu drugače postalo. Potem bo assvriologija, katera zdaj pri ocenjevanju Izraelove religije v pradobi nekoliko preveč vsilivo v ospredju stoji, kmalu zavrnena v postojanko, ki ji pritiče, in šele tedaj bo tudi mogla dejansko dopolniti pristojno nalogo«.57)
Na Katoliškem institutu« v Parizu je od 1. 1880 dalje De Br oglje predaval primerjalno veroznanstvo; in rajni sv. oče Pij X je daroval institutu 100.000 lir, da se stolica vzdrži ter popolni. S tem je tudi najvišja avtoriteta pokazala, koliko važnost pripisuje tej stroki.
(Nadaljevanje bo sledilo,)
Asceza in pastorala.
Beseda o Marijinih družbah.
Leopold Cigoj.
Pravi post smo imeli, dokler ni smel Bogoljub k nam. Vsem dobrim se je hudo tožilo po njem in vsi vemo tudi, zakaj? Že desetletja je bil Bogoljub mil gost in prijatelj krščanskih družin, središče in opora vseli verskih organizacij med slovenskim ljudstvom
Hvala Bogu! Sedaj zopet prihaja med nas in z veseljem ga bere pastir in čreda, v kolikor je je še dobre. Vsem nudi obilo duševne hrane in tolažbe. Ne moreš ga odložiti, dokler nisi nrečital vsega. Pač edini list svoje vrste Nikoli ga ne bereš brez koristi. Pretoplo je pisan, da ne bi ogreval, preveč logično, da ne bi prepričal. Iz vsake strani, iz vsake vrste veje topla sapica in te milo blaži kot prijazno pomladansko sobice: v srcu pa ti odmeva venomer: Tako je prav. tako se mora ...
N) INsser - Mausbacli, Relig., Christent., Kirche; Koesel 1911. 1 str. 477—633.
17) L c. 607.
— 88
Ce v splošnem, velja ta zaključek še posebno o prizacic-vanju »Bogoljuba« in vseh, ki so okrog njega, da bi zopet poživili Marijine družbe (štev. 5, 6. 1921.)
In to prizadevanje ni prazno. Vsaka številka nudi ob koncu vedno nov imponujoč razgled na te čvrste cerkvene organizacije. Vselej so se doslej še dobro obnesle in tudi sedaj stopajo v vedno mogočnejših falangah na branik vere in čednosti — toda žal —le bolj onstran meje ...
Kako pa pri nas?
Ne preveč dobro in čuje se celo, da gremo še vedno navzdol ...
Sobratje! Gotovo bo v korist dobri stvari, če ventiliramo zopet enkrat, pa prav resno — tudi to vprašanje.
Res je, da imamo pri nas izjemne razmere. Polovica dežele je bila torišče najhujših bojev in naš človek je moral begunki. Škoda materialna in duševna je mnogo hujša kot v zaledju. Poh vica sobratov se je iz begunstva vrnila na dvojne razvaline.
Zato pa je upostavitev prejšnjega reda sila težavna: povsod le ovire in težkoče in premnog sobrat se čuti že srečnega. če more doseči le najpotrebnejše in zabraniti naihujše.
Navzlic vsemu temu pa se je začelo ozračje vendarle jasniti in verske ter moralne razmere zadebivajo vedno boljše lice. Človek se počasi končno le spametuje; vsaj o mnogih moremo to trditi in razni razveseljivi pojavi so priča temu.
Na društvenem obzorju že vstaja danica in lepe prireditve budijo naše ljudi iz vojne odrevenelosti. Povsod sicer še veliko plešejo a skoro ravno tako radi tudi pojejo in igrajo. S tem so pa že dani prvi pogoji za zastavitev izobraževalnega dela. pa dela na socialnem in gospodarskem polju. Skoro bi rekli, da se je lotila naših ljudij nekaka igromanija — a doslej le na korist in hvalo. Nemalo tega truda in dela sloni pa ravno na du-hovskih ramenih. Bodi pa temu že kakorkoli, naša naPga bo sedaj, da te nove kulturne ooganke primerno požlahtnimo in cepimo. In ravno Marijine družbe so taki žlahtni cepiči.
Seveda se bodo vzbudili, temu in onemu proti družbam razni nemisleki. morda celo resni. Umevno, ker razmere niso povsod enake, in najboljše je večkrat sovražnik dobrega. Še hujši sovražnik dobrega pa so večkrat predsodki in tista malodušnost, ki bi se nas hotela tako rada polastiti. Toda spomnimo se: Kar stane truda, to prinese duhovniku navadno največ tolažbe.
Vsporedno z našimi domovi, ki vstajajo iz ruševin, moramo postopno zopet zidati tudi vse verske trdnjave, organizirati naše najboljše čete. In v tem oziru nikakor ne smemo prezreti Marijinih družb, drugače bi to pomenilo, da smo obupali nad sedanjim rodom. Svoje delo moramo zastaviti sicer previdno, a vendar vztrajno in odločno; in to kjer količkaj mogoče pri odraslih, povsod pa najmanj pri otrocih. Iz Ma-
rijinih vrtcev nam bodo kmalu zopet vzrastle Marijine družbe.
Ne pozabimo! Ko je pred dvema letoma vse le plesalo in po gostilnah norelo, so bili le prav redki med nami, ki so si upaii poklicati te ljudi od tam na oder. Danes silijo sami.
Kako pa je prišlo do tesa?
Tu in tam so se bili okorajžili in priredili veselico; v časopis je prišla potem pohvalna notica kteresa potnika ali dopis; včasih zraven še opomba urednikova. Listi so ponovno ljudi budili in pozivali na izobraževalno delo in danes, po dveh letih, se že veselimo naravnost impozantnih prireditev širom naše zemlje.
Podobno moramo začeti tudi pri Marijinih družbah. Četudi nam setev ne vzklije- tako hitro in tako bogato kot pri društvih, božji blagoslov vendar ne bo izostal. Fortes fortuna adiuvat.
Marijin narod smo, posvečen ji na tako slovesen način na zadnjem katoliškem shodu. Izkažimo se vredne tega častnega naslova in izpolnimo obljubo!
Treba je, da se začnemo zopet intenzivneje zanimati za marijanski naraščaj. Drugače bodo še obstoječe družbe vedno bolj hirale in propadale.
Delo za poživljanje družb pa moramo organizirati. Začnimo zopet ljudstvu o družbah govoriti in jih priporočati. Naše glasilo naj večkrat piše tudi o tem; posebno pa se odzovimo uredniku Bogoljuba in začnimo ga zalagati z dopisi od tu! Na vsak način moramo zbrati natančno statistiko že obstoječih družb in jo poslati Bogoljubu, ki bo prinašal statistične podatke iz vseh slovenskih pokrajin.
Po posameznih škofijah morajo zopet prevzeti važno funkcijo škofijski voditelji. Ordinariati se zato naprosijo. naj imenujejo le te voditelje, ki bodo skupno z dekanijskimi in lokalnimi voditelji vzeli v roke prevažno akciio. —
Porabimo predstoječe počitnice za to, da utrdimo in razširimo Marijino kraljestvo med našim ljudstvom. Na vseh konferencah naj se postavi čimpreje na dnevni red tudi vprašanje Marijinih družb. Želeti bi bilo, da se obravnavaj vsa zadeva vestno in, temeljito. O vseh sklepih je poročati »Zborniku« in škofijskemu voditelju. Škofijski voditelj naj bi potem kmalu sklical v Gorico (Trst) sestanek dekanijskih voditeljev in tam bi se določilo vse potrebno v prevažni zadevi.
Vsaka konferenca naj tudi pooblasti enega člana, da sestavi statistiko za Bogoljub. Tozadevno gradivo sprejema sohr. Josip Godnič, župnik. P. Dornberg. Te bi bile za prvo potrebo naše najnujnejše naloge v zadevi Marijinih družb.
Sobratje! Vse sicer kaže, da bo naše stoletje potekalo v znamenju češčenja presvetega Srca Jezusovega in presvete Fvharistije: toda s kultom Jezusovim je zmeraj vštric šlo tudi češčcnjc Marijino.
- 90 -
Časi so res desolatili, a Marija sei je izkazala že sto in stokrat kot Devico mogočno in pomočnico kristjanov. Ona je mati svetega upanja in čiste ljubezni. V našili srcih bo vžgala upanje, v srcih nam izročene črede pa ljubezen za sveto stvar. Zato naslonimo delo na Marijino pomoč in varstvo in naše geslo bodi in ostani : P o Mariji k Jezusu!
Evharistična delavnost duhovnika - adoratorja.
flndcej Furlan,
Dragi scbratje! Zbrani smo v četrtek ob uri, ko po navadi duhovniki začenjamo svoj sacrificium vespertinum z antifono: »Ecee auarn bonum et quam jucundum habìtare fratres in u-num«. Zbrani smo na tisti dan tedna, ki nas spominja večno pomenljivega večera, katerega tako opeva sv. Tomaž A v inski: »In supremae nocte coenae, recumbens cum fratribus, observata lege plene cibis in legalibus, cibum turbae duede-nae se dat suis manibus«. — Vsak četrtek nas spominja na prvo mašniško posvečenje, izvršeno po škofu naših duš z besedami: »To delajte v moj spomin«. Te besede so ob našem posvečenju tudi nam podelile ono čudotvorno vsemožnost, ki oživlja kruh in vino in ju spreminja v našo dušno hrano za večno življenje. Zato je kaj lepa navada, da se duhovniki najrajši zbirajo ob četrtkih ter se bratsko pogovorijo med sabo.
Po tem uvodu preidemo k določenemu referatu »Evharistična delavnost duhovnika-adoratorja«. Umevno je samo ob sebi, da duhovnik, ki poln žive vere in ljubezni vsak dan moli evharističnega Jezusa in enkrat na teden celo uro Njemu dvori, ne more te vere in ljubezini sam zase držati. »Charitas Christi urget nos«.- to Pavlovo geslo si postavi vsak adorator za svoje geslo. Če je Kristus v presv. Evharistiji nam dal vse, kar je sploh mogel dati, je le pravično, da tudi duhovnik žrtvuje vse iz ljubezni do Njega, in zato obrača svojo evharistično delavnost: a) v lastno spopolnenje po Jezusovem vzoru, b) v preo-braženje vernikov po želji evirar. Jezusa, c) v pospeševanje zunanjega češčenja presv. Rešnjega Telesa.
To razpravo sem sestavil na podlagi resolucij lanskega euhar. kongresa v Bergamu, ki jih lahko čitate v zadnji štev. nemške : »Evharistie«.
I.
V lastno spopolnenje bo duhovnik najrajši
a)	študiral ta ineffabile mysterium. Za vodilo si vzame najboljše razprave, med katere smemo šteti zlasti spise angelj-skega učenika sv. Tomaža Akv. in rimski katekizem ad paro-chos.
91 —
b)	Ta študij se nehoté spaja z meditacijo. S tako knjigo duhovnik najrajši gre k nogam evharističnega Jezusa. — Reči smem celo, da mora vsaka duhovnikova meditacija po želji 'Cerkve imeti evhar. značaj; kajti če jo cerkev priporoča pred sv. mašo, je v tem priporočilu opomin, naj bo meditacija v tesni zvezi z daritvijo in preš v. Evharistijo. Ker pa — žal — mnogi duhovniki iz veljavnih in neveljavnih vzrokov prepo-gostoma opuščamo meditacijo pred sv. mašo, je res potrebna vsaj ena tedenska cela ura češčenja, v kateri se izključno pečamo z Jezusom - hostijo in tako zadostimo za mrzlotc in nehvaležnost.
2) Duhovnik si bo prizadeval, ne samo študirati in meditirati presv. Evharistijo, ampak tudi, evharistično živeti. Pri duhovniku mora imeti vse evharstičen značaj. »Vita mea ab-scondita in Christo«. Kristus, ki v neznatni beli hostiji skriva božje veličanstvo, mora biti duhovnku vzor. Zato je zoprno gledati duhovnika, ki prevzetno ali brezobzirno ravna se svojimi župljani. Naravnost smešno pa je, če duhovnik išče najnovejšo modo v obleki in frizuri ter se skuša v tem kesati s pomilovanim ženskim spolom. Takemu bi mogli z Avguštinom klicati: Quid tibi cum pompis diaboli, quibus dupliciter renun-tiastis: a) pri sv. krstu, b) pri sprejemu tonzure ko si ponavljal: T) o minus pars haereditatis meae«.
Da mora biti nastop v cerkvi in zlasti pri sv. maši še posebno evharističen, o tem ni dvomiti. Duhovnik se mora zmeraj zavedati svoje zveze z Jezusom. Zato spomni se nanj že ko v daljavi zauledaš cerkev, privzdigni klobuk in pozdravi svojega zveličarja! Če prideš v mesto, vsaj v eni cerkvi opravi kratko adoracijc! Če pa pride duhovnik na deželo obiskat kolego, mora se, če je možno, na.iorej oglasiti pri gospodarju v cerkvi, ki je gledé prednosti ljubosumen: »Qui amat fratrom plus quam me, non ost me dignus«. Storimo to že zato, do ne bomo v dejanju oporekali lastnemu nauku. Kajti če priporočamo vernikom vsakdanji kratek obisk Najsvetejšemu, kako morena malomarno iti mimo cerkvenih vrat, da celo pozabimo, odkriti se gredoč mimo cerve?
II.
Evharistično delo duhovnikovo se razodeva zlasti v gorečnosti za razširjevanje češčenja presv. R. T. Najprimerniše razdelimo to delo po trojnemu namenu, iz katerega je Kristus postavi! zakrament sv. R. T„ t. j. gledé na a) daritev, b) obhajilo, c) realno navzočnost.
1)	Olede daritve sv. maše je zelo važno, da
a)	duhovnik mašuje ob uri, ki je najbolj primerna za vernike. Nagovori pri sv. maši naj bedo večinoma evharistični. Visokoleteči skrbno naštudirani govori sicer nekoliko imponi-rajo učenejšim krogom, toda poboljšajo malokaterega. Pomislite
— 92 —
na uspeh pridig po mestih, kjer jih vidiš veliko pod prižnico, ■skoro nobenega ob spovednici in obhajilni mizi. (Seveda z izjemo tistih, ki se itak pogosto obhajajo).
Ponižen priprost evharistični govor, meditiran ob tabernaklju. bo imel gotovo več blagoslova. Tiha sv. maša z nagovorom in z vsemi pritiklinami naj za božjo voljo ne traja čez 1 uro; peta z nagovorom pa ne čez :?4 ure. Pri petih sv. mašah treba res uvesti petminutno pridigo. Ravno v tem obstoji prava umetniško-evharistična delavnost duhovnikova, če zna kratko, pa lepo in koristno opraviti nedeljsko službo božjo.
b)	Za resnično pobožno udeležbo vernikov pri sv. maši je potreben praktičen pouk o njej, zlasti že pri šolskih otrocih. Ker fantje in možje načeloma ne jemljejo knjig seboj v cerkev, treba že otroke naučiti na pamet molitve za h glavnim delom sv. maše, da jih bodo znali in ponavljali pri sv. maši vse življenje. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi se vpeljalo, kar že prakticirajo semtertja, da bi se pri vsaki sv. maši na deželi na glas molile kratke molitve pri poglavitnih delih, vmes pa sv. rožni venec. To se mi zdi bolj primerno, kakor razlaganje sv. maše po kakem duhovniku, med tem ko drugi mašuje.
2)	Glede sv. obhajila je najbolj važna
a)	vestna priprava otrok na I. sv. obhajilo in skrb, da se il. sv. obhajilo izvrši kolikor mogoče slovesno. Kako sladke neizbrisne spomine pušča take I. sv. obhajilo!
b)	Šolsko sv. obhajilo — 3 krat na leto —( bi moralo biti tudi bolj slovesno z orgljanjem in petjem. Ob šolski spovedi je najbojje, če si sosedni duhovniki vzajemno pomagajo.
c)	Šestnedeljska pobožnost na čast sv. Alojzija tud' usne-va. če se primerno uredi. Po moji praksi jih pridržim 40—50. da do konca izvrše 6 nedelj. Ob sobotah od 3—6 pop. jih spovem. V nedeljo zjutraj pred I. sv. mašo v 1é uri opravim vse: nagovor, skupno obhajilo, skupno zahvalo in molitev za pobožnost na čast sv. Alojziju. Potem gredo otroci domov in pridejo večinoma k II. sv. maši.
d)	Skupno sv. obhajilo po stanovih je zelo priporočljivo, zlasti za velikonočno dolžnost. Moškim silno dopade. če se njim prepusti oljčna sobota in oljčna nedelja brez primesi pobožnega ženskega spola.
Kjer se morejo večkrat na leto po stanovih prirediti skupna sv. obhajila, srečen tak duhovnik in srečna župnija!
c)	Družinsko skupno sv. obhajilo se da polagoma uvesti ob sedminah in obletnicah po rajnih. Ganljivo je videti celo številno družino, ki ob sedmini po očetu ali materi stopi k sv. obhajilu.
Tudi pri porokah se da semtertja izpeljati.
3)	Živa vera v trajno navzočnost Jezusovo v Najsv. Zakr. ni zadostno ukoreninjena v srcih naših vernikov. Zato se tudi obiskovanje sv. R. T. ob tihih urah — ko ni službe božje, — ■ne more tako udomačiti, kot je želeti.
a)	So potrebe v človeškem življenju, ko mora človek sanr potožiti svoje gorje Odrešeniku in se razjokati na Njegovem presv. Srcu. Ko je preveč ljudi v cerkvi, človek ne more dati izraza svoji notranjosti, kakor bi hotel. Na to bo treba vernike pogostoma opozarjati.
Dnevno obiskovanje bo treba začeti z otroci. Zelo primeren je zato najnovejši dr. Pečjakov mali molitvenik »Pri Jezusu«, ki je sestavljen ravno v ta namen, da se otroci navadijo vsak dan počastiti presv. R. T.
b)	Javna mesečna ura češčenja presv. R. T.. kot je priporočena po bratovščini presv. R. T. — ta je, mislim, splošno v-peljana. Kako naj se priredi, da bo postala zmeraj bolj privlačna za vernike, o tem bi bilo dobro napraviti posebno študijo in razpravo. Kdaj bomo dosegli toliko vere in požrtvovalnosti, da se bo splošno uvedlo nočno češčenje od prvega četrtka na prvi petek v mesecu? Kdaj pride zlati čas. ko bodo verniki prečuli v molitvi v cerkvi najbolj znamenito velikonoč vsakega leta: od velikega četrtka na veliki petek?
c)	Celodnevno javno češčenje presv. R. T. Ta bi moral biti veliki spravni dan za posamezne župnije. Pa s tem dnevom ie marsikje velik križ. zlasti na deželi. Ob času nujnih poljskih del se prigodi, da ni skoraj nič ljudi pri sv. zakramentih. Celodnevno izpostavljenje brez udeležbe vernikov pri sv. obhajilu pa je prepusto. Seveda tam čaščenje dobro uspe, kjer je združeno s kako tradicionalno cerkveno slavnostjo. Na kmetih na splošno je najprimei niši čas od 11. polovice oktobra do konca leta. Slavnost celodnevnega češčenja pa je neizpeljiva v popolnem redu, če ne sodeluje vsaj še en duhovnik. Najbolje bi bilo, če sosedni duhovnik opusti za tisto nedeljo pop. službo božjo v svoji cerkvi in povabi svoje vernike na sklep evharistične nedelje v sosedni fari. Namesto slavnostnega govora: kratki poljudni nagovori po stanovih!
111.
Zunanji kuitus presv. Evharistije.
1)	Duhovnikova delavnost za povzdigo češčenja presv. R. F. sega na vse, kar je v zvezi s presv. Evharistijo: torej na cerkev, oltarje, ekpozitorij, sv. posode, sv. obleke, sveče, cvetlice, večno luč, obhajilno mizo in na vse razne načine proslave sv. R. T. Spuščati se v podrobnosti, ne spada v našo razpravo.
2)	Lc glede izpeljave službe božje nekoliko besed, a) Pri sv. maši naj bo cerkveno petje primerno. Ne razumemo, zakaj se še tolerirajo med povzdigovanjem in obhajilom Marijine pesmi. Saj ta del sv. maše zahteva strogo evharistične pesmi in Marija bo zadovoljna, če se nji na čast zapoje pri ofertoriju ali ob koncu sv. maše.
b) Pri pop. službi božji — izven majnika in oktobra, ni treba vedno moliti ali peti litanije M. B. Prav lepo se
— 94 -
dajo razvrstiti na posamezne nedelje: litanije presv. Srca, presi Imena Jezusovega, M. B., vseh svetnikov, celo sv. Jožefa. Kjer se praznuje ves mesec junij, se lehko alternative molijo litanije presv. Srca in Imena Jezusovega.
c)	Pri slovesni ekspoziciji Najsvetejšega ne preveč skopariti sé svečami! S tem bi učili vernike oskosrčnosti do Boga in cerkve. Kako mučno je gledati, ko se vrača teoforična procesija v cerkev in lesteni ne gorijo !
d)	Teoforične procesije se morajo skrbno organizirati, da se ne bo kdaj zgodilo, da bi ženske baldahin nosile. Ce treba, naj sc zbero posebne seje, da se določi vsaka podrobnost.
e' Ker kanon 711 priporoča ustanovitev bratovščin presv. R. T., bo treba na to resno misliti. Obnoviti, kjer so zaspale; ustanoviti, kjer jih ni; dobro organizirati koj od začetka, da se vname zanimanje. — Nekaj krasnega so evharistični odseki po Marijinih družbah, kjer so družbe precej številne Kjer pa se giba število članic med 10—20 in je še večina teh. sé srcem bolj na plesišču, kakor v družbi, tam je evh. odsek neizvedljiv. Treba imeti le posebno bratovščino, ki nima naloge, strogo nadzorovati plesišča. - V bratovščinah bo primerno vpeljati posebne znake, za dečke mogoče celo posebno uniforme. da bodo kot mali junaki delali častno stražo evh or. kralju ob procesijah in slovesnih shodih.
3)	Evharistični shodi! Kakor se prirejajo svetovni in narodni evitar, kongresi, tako bo treba misliti tudi na okrajne shode zlasti po dekanijah. Vsako leto naj bi bil evharistični shod v dekaniji, če mogoče vsako leto v drugi duhovniji. Na ta shod bi prišli vsi duhovniki dekanije in vsaka žup; ita bi se udeležila vsaj z eno zastavo. Tako bi imela vsaka duhovnija vsako 7. S. 9. ali 10. leto po en velik evharistični praznik. J'ako bi bilo v naši škofiji vsako leto približno 16 tacih evirar, sho dov. O podrobnostih bi se morali posvetovati dekani med sabo z ordinarijem in potem vsaka dekanijska konferenca posebej. Po moji skromni misli bi tako evharistično slavje zelo povzdignilo vero v evharističnega Zveličarja.
Dragi sobratje! Ta razprava o evharistični delavnosti du-ihovnikovi je zelo pomanjkljiva; sami ste opazili marsikatero vrzel; priznati pa morate, da je to polje tako široko, da bi ga bilo moči razmeroma dobro obdelati komaj na dva- ali tridnev-l.rem sestanku.
Dandanes, kot nikdar poprej, potrebujemo mi duhovniki edinosti in miru, če hočemo naš apostolat uspešno izvrševati. Te darove edinosti in miru pa si izprosimo najgotoveje od presv. Evharistije v daritvi sv. maše. Zato pa z zaupanjem ponavljajmo sekreto v maši de Ss. Sacramento:	»Ecclesiae
tuac. quaesumus Domine, unitatis et pacis dona concede, quae sub oblatiš muneribus mystice designantur«.
Potrebujemo pa tudi veliko sarnozatajevanja in junaštva. Sčmozatajevanja v stiku z verniki in krščenimi neverniki ; junaštva za neustrašeno in vstrajno borbo za pravico in resnico.
Občudovanja vredno junaštvo so imeli priliko pokazati m n osi naši duhovniki v nedavni preteklosti. Te čudovite vztrajnosti si mnogi ljudje ne morejo razlagati; mi pa, ki vemo, da nam je evharistični Jezus refugium et virtus, razumemo, odkod dobiva duhovnik pogum.
Verjetno je, da nas čakajo še hujši boji in za boli uzvišene ideale: za Boga, za Kristusa, za cerkev in za pristno krščanske življenje. Zmaga je zagotovljena, če se bomo držali Njega, ki je rekel: »Confidile, ego vici munum«. Zato s tem neomajnim zaupanjem ponavljajmo: O salutatis hostia, quae coeli pan-dis ostium: bella premunì hostilia, da robur fer auxilium! Amen.
Dolžnosti duhovnika adoratorja presv. zakramenta.
Blbin Kijuder.
Le iz pokorščine, dragi sobratje, sem prevzel to razpravo. Je pač dokaj mučno, če vstane komaj zleženo, neizkušeno pišče kakor nekak učitelj inter vires expertos et canos decanos. Ne pričakujte kaj posebnega od mene, kakor tudi prosim potrpljenja, če ni dovolj jasna dispozicija, ali če je zgrešena sorazmernost med točkami. Razprava obstoji le iz nekoliko mislij, kakor sem jih vzel iz raznih tozadevnih virov.
Tri poglavitne dolžnosti ima duhovnik aderator: Prva je tedenska ura adoracije; druga:	pošiljati mesečne izkaze;
tretja: maševati enkrat na leto za umrle člane družbe.
Medtem, ko je prva točka bolj na široko izpeljana, obsega druga le kratek opomin, a tretja zaključek.
Prva naša dolžnost je torej: premoliti tedensko eno uro pred Najsvetejšim.
Duhovniku, ki ljubi tabernakelj, dragi sobratje, je ta dolžnost sladka. Ve in čuti, kdo je v oltarni mali hišici in nevzdržna sila ga vleče tja k nogam ljubega učitelja. Naj ima še toliko dela, te ure ne opusti za nobeno ceno, pač pa ji rad pridruži še drugo, tretjo tedensko uro.
Junaki Jezusove garde prežive vsak dan eno uro pred Zveličarjem. S kakim občudovanjem smo zrli v zadnji, oziroma .predzanji številki »Eucharistije« na župnika Frančiška Leve izOlausklosterja, 89 letnega starčka, ki piše: ...komaj še s težavo zamerem čitati, svojo pisavo komaj, komaj da še prebe-
rem. vendar uro češčenja pa molim še vsak dan. kleče na stopnicah altarja«.
Ura adoracije mora biti prva v vrsti naših neslužbenih dolžnosti], sobrat je častivci!
Res je sicer, da je ta ali oni sobrat včasih tako obremenjen, da mu ura češčenja uide. Vendar po mojih mislih se bo moral končno udariti vsakteri na prsi, rekoč v 90 od 100 slučajev: »sam sem kriv«. Vzrok je, ker se ura adoracije odnaša na zadnje dni, ali celo na zadnji dan tedna. Zgodi se tako, da nastane v petek katerakoli zapreka, ali obisk, ali službena dolžnost, v soboto te pa kličejo nenadoma v spovednico ali pa cbnemoreš— in proč je! — teden je brez križca v libellu.
Pametno delajo oni č. sobratje, ki so si določili adoracijo v pondeljek v tihih jutranjih ali v popoldanskih prostih urah — v slučaju zapreke pa prvo prihodnjo prosto uro.
Seve nekoliko samozatajevanja — kedaj še celo mnogo je tudi v tem potreba. Pa o pravem času in neprisiljeno opravljena stvar je mnogovredna.
Pobe se pa še druge težkoče.
Poreče kdo: Rad bi opravil to uro in še celo dve tri, pa -časa. mi primanjkuje.
; Casa nimam« — je izgovor, ki ne sme iz ust gorečega
duhovnika. Dragi sobrat, nimaš časa..... a vendar moliš vsak
dan brevir eno celo uro...
Sevé, pa to sem pod grehom dolžan storiti. —
Prav tako, pa če bi ne bil pod grehom v to primoran, veruj mi. tudi za brevir bi ne našel časa, kakor ga ne udobiš mnogokrat za prepotrebni in samo deset minut trajajoči rožni venec.
Bodi, dragi sobrat, tako nagnen, do Jezusa, kakor do tega in tega dobrega prijatelja: in kakor se rad razgovarjaš s tem-le dnevno eno ali več ur, stori tako, če ne dnevno, vsaj tedensko eno uro z Jezusom, najboljšim, zvestim prijateljem!
Duhovnik, ki tega ne stori, kaže da nima trdne žive vere in še manj ljubezni do Boga, v zakramentu skritega.
Simon, non potuisti una bora vigilare mecum.
F.na cela ura adoracije! Vzdihujejo drugi.
Revni potomci prvih starišev imamo vsled izvirnega greha tri žalostne rane: ignorantia, concupiscentia, infirmitas.
Nagneni smo k slabemu: in kako nam gre to naglo od rok; kar vleče nas! A delati dobro; kako nam je to pusto, težko -odurno!
To velja tudi za našo uro adoracije. Eno celo uro prekleča-
ti pred Najsvetejšim — toži marsikdo.... Pretrd oreh za me.
Sicer rad obiskujem presv. Zakrament, tudi jutranje premišljevanje opravim, kakor se spodobi, a za dolgo, enourno premišljevanje pa le nisem.
Adoracijska ura, dragi sobratje, ima v resnici marsikaj na sebi, kar ni ravno prijetno. In ravno to je vzrok, da je že
97 —
marsikdo, ki je začel v semenšču goreče adorirati. stvar kasneje polagoma opustil. »Multum est«. ,Ne vem, kaj bi delal eno celo uro. Srce mi je suho, mrzlo, nisem, pa nisem za dolgo premišljevanje...
Kajneda, to je kakor z onim duhovnim pisateljem, ki naj bi bil napravil v jezuitskem noviciatu enourno premišljevanje o ponižnosti. Bil je kmalu na koncu:
1.	Ponižnost je lepa čednost — prav;
2.	Ponižnost je težka čednost — resnično skozi in skozi ;
3.	Ponižnost je zelo potrebna čednost — strinjam se popolnoma.
Steni je bil zanj predmet izčrpan — a ure pa, žal še ni bilo konec.
Tudi ta ugovor je vreden, da si ga malo ogledamo.
Res je, da je tedenska ura češčenja v gotovih časih žrtev.
Posebno po zimi, v mrzli cerkvi in tedaj, ko smo duhovno suhi in brezčutni.
Res je tudi, da je za črez glavo obremenjenega duhovnika velika žrtev, akc mora zraven vsega drugega še to uro opraviti.
Vse je res.
Ali zamislimo se, dragi sobratje, v takih trenotkili na plačilo in naša volja bo dobila močnega netiva.
Moralka govori razločno.
»Kolikor hujša žrtev pri izvršitvi dobrega dela. toliko določneje se v tem izraža naša volja in toliko večja je zasluga«.
Kakšno plačilo čaka vestnega duhovnika in kako blaženo miren bo ob svoji zadnji uri, če je vstrajal v izvrševanju adora-cije leta in leta. ter je do konca zvest, kljub velikim in trpkim žrtvam molil vsak teden svojega v zakramentu skritega Gospoda. dokler mu ni prestregla poti, pred tabernakelj gospo-dcvalka smrt!
Dà. vera. ljubezen in misel na plačilo premagajo vse težave in neprijetnosti, ki bi strašile našo revno narav.
Samo še en važen razlog naj omenim, ki nas mora vzpodbujati. če bi nam jela omahovati volja za uro češčenja.
Mi hočemo: omnia in Christi instaurare, Mi hočemo raz-tajati led, ki oklepa človeška srca. Kaj je pa treba dokaza, da zamore le ogenj led otaliti? Le euharističnega plamena polno svečenikovo srce bo znalo in zamoglo ogreti srca vernikov.
Zato, duhovnik — pred tabernakelj!
Kar opravljaš pred oltarjem v svoji službi, je namenjeno v prvi vrsti za druge, tedaj seješ, in to spada ad tuam strictam iustitiam.
Za tebe samega je treba posebne ure, da stopiš , kakor Mojzes na Sinai, da poslušaš v sveti’ samoti čudovite zvoke nebeških harmonij in da čuješ Učenikove nauke, njegova navdihovanja in naročila.
Treba Ti je prave, prisrčne, neprisiljene neslužbene ljubezni do euharističnega Kristusa. Spred tabernaklja iz svete tihote neslišnega občevanja z Jezusom boš prišel ožarjen z nadnaravno svetlobo božjega razsvetljenja, kakor je prihajal sv Tomaž Akv. od nočnih ekstatičnih obiskov, in čudovita radost notranje blaženosti Te bo napolnjevala. Kako vse drugače bodo donele potem Tvoje besede — iz ožarjenega, Kristusovega duha polnega srca bodo prihajale in čudovit bo njihov odmev v srcih vernikov.
Blagor župniji, ki ima pastirja — adoratorja. Visoko spoštovan je že sam po sebi duhovnik, katerega videva ljudstvo redno pred tabernakljem, zatopljenega v češčenje skritega Boga.
Dobro je, če je duhovnik dober govornik, koristno če je dober ooznavatelj socialnih — ali če hočemo — političnih ved, a resnično velik je duhovnik le tedaj, če je goreč ljubitelj in častivec presvete Euharistije.
Še enkrat blagor verski občini, ki ima takega dušnega pastirja. a mi. predragi sobratje, poživimo prvotno gorečnost in pridno in vestno hodimo pred oltar, kjer je naš najlepši in najnaravnejši prostor:
Venite — adoremus!
II.
Le par besed še o mesečnih izkazih. Dragi sobratje, glede te točke imamo, zdi se mi, mnogi, — in jaz prvi med vsemi, •obteženo vest. Med vojsko in tui po vojski smo se nekam odvadili pošiljati mesečne izkaze načelnikom. To pa ni prav. Če že drugo ne, odseva iz tega ne preveč majhna nenatančnost. Res se bo zdela marsikomu stvar nekam preveč šolska. Mogoče, ima res tak videz pa to nič ne de. Biti kakor otroci,
je v očeh božjega vzornika nekaj vzvišenega......
Je pa to zelo potrebno že radi kontrole same, da se vidi, kako je z duhom adoracije med dijecezanskimi svečeniki.
če je pa tudi kdo kaj tednov zaostal, dragi sobratje, naj vendar gre izkaz h načelniku - in ponižanje vsebuj dober skici) za prihodnjost.
III.
Če vključimo k temu izvajanju še tretjo dolžnost, maševati letno za umrle člane — sobratje, so naše glavne dolžnosti izčrpane. Dalo bi se sicer še mnogo govoriti glede načina, kako uro premoliti, a ker je tvarine dovolj za samostojno razpravo, naj se pretehta ta-le stvar v debati.	*
!:n sklep odnesimo, č. sobratje, na dom od današnjega sestanka: kdor je bil do sedaj vesten član društva, naj ostane zvest do konca, moleč, naj bi Jezus vnel srca vseh duhovni-
— 99
kov škofije za vstop v družbo njegovih ožjih častilcev. Tisti pa. ki nimamo več prvotnega ognja v sebi. začnimo kakor spočetka in redno in pogosto naj nas vodi pot pred Jezusa, ki je ocean lepote, blaženosti in dobrote, da se nam srce ogreje na Njegovem sv. Srcu. da ga bomo vedno boli spoznavali pa močneje in močneje ljubili. Ne omagajmo tudi tedaj ne, če se bomo mučili kedaj celo uro adoracije brez tolažbe in v suhoti. Mogoče bo prišel šele zadnjo minuto ure žarek zadoščenja. Če bi ga pa tudi tedaj ne bilo, nič ne dé: zasluženje je še večje in čast Zveličarja pri tem ne trpi. Če so celo mrzli brezčutni kipi v kras cerkve, koliko bolj mi, ki klečimo pred Bogom in imamo vendar živo srce in v posvečujoči milosti blestečo se dušo.
Bedimo celo življenje zvesti prijatelji in skrbni stražarji največjega zaklada, ki ga nosi svet evharističnega Jezusa v tabernaklju.
Vestnik „Zbora“
Hgitur de re nostra.
Leopold Cigoj.
»Zbor« in »Zbornik«; — sobratje, kaj je bolj našega kot to dvoje?
»Zbor« smo sami, delo po konfe-reneah in odsekih pa je našega zbora odsev in »Zbornik« ognjišče, ob katerem se ogrevamo za vzvišene cilje svoje stanovske organizacije.
Za nami je poldrugo leto prizadevanja. Premnoga ideja je v tej dobi za-dobila kri in meso in od svojega življenja je rodila zopet in zopet novo življenje — posebno po naših konferencah.
Zbor z idejnim jn praktičnim stremljenjem je postal luč in mogočna plamenica, ki je ožarjala in ogrevala naše delo po vsem zasedenem ozemlju, ter zajela v ljubezni tudi beneške sobrate. Te plamenice žar in toploto so blagodejno občutili in srčno pozdravljali tudi vsi blagi sonarodnjaki tam za gorami.
Pri danili razmerah naravnost zadovoljivi vspelii, ki so obetali le vedno lepših.
In sedaj?
Soditi jio došlih poročiliii prvotna ! živahnost in agilnost že pojema. — ! »Vestnik Zbora« v letošnjem prvem j sešitku našega glasila je le bolj 1 klavrn.
In vendar! Potrebe rastejo, vedno i novo delo se nam odpira, nove ideje silijo na dan in čakajo uresničenja.
Doslej nas je bogata idejna in praktična vsebina »Zbornika« postopno dvigala vedno više. Ali bomo sedaj obstali sredi pota?
Kdor ne napreduje, že nazaduje.
Če smo lani z naravnost priznanja j vredno požrtvovalnostjo organizirali I sodalitctnc konference, gre sedaj za I to, da jih ohranimo in vzdržimo na | višku. Zato povsod zopet na plan z ! rednimi, dobro urejenimi sestanki! j Zopet kvišku k prvotnemu čvrstemu j poletu!
Najlepšo pobudo za konference pa nudijo ravno poročila s konferenc in iz odsekov. Institucija tajnikov pri
100 —
konferencah in odsekih ima v tem pogledu stalno nalogo in zato je »vestnik zbora« zelo važna rubrika v našem glasilu. Močno je želeti, da vse sodalitete doprineso čimpreje zaostala poročila.
Ker sem pri Zborniku« pa še nekaj. Sobrat urednik se na tihem precej glasno pritožuje in oprostite, po pravici. Je namreč popolnoma pravilnega mnenja, da nalaga naša organizacija članom dvojen davek. Prvega — in sicer v denarju — je treba odraj-tovati upravi, duševni davek pa najbolje na konferencah in v listu.
Odbris davka ni predviden v postavi »Zbora«; tudi druge oblasti ga dovoljujejo le v izjemnih in utemeljenih slučajih. Ker sc naš finančni minister nič ne pritožuje, smemo sklepati, da vsi davkoplačevavci spoštujejo postavo, ki predpisuje davek »naročnina« z vsemi dokladami.
Ravno zato pa je še bolj čudno, zakaj se mnogi »bogatini« tako branijo odrajtovati duševni davek. Ali bi morda radi s pasivno rezistenco povzročili in. izsili »splošni« odbris?
Sobratje, ako hočemo prav in dobro prevažni stvari, bo pač potrebno, da zajmemo radi in večkrat 'z svojih duševnih zakladnic in odrajtu-jemo sproti tudi davek pri listu. Dolžnost in višina tega davka pa se ravna po proporcu, na kar naj bi posebno pazili vsi »bogati« med nami. Pravijo, da jih je velika vrsta.
Uredništvo lista ima gotovo tež.ko nalogo in jo skuša tudi povsem vest-
no vršiti. Zato pa ne smemo staviti na urednika nemogočih zahtev, še posebno, ker mu zdravje zadnje čase le slabo služi.
Kakor znano, razpolaga vsak režiser rad s številnejšim igravnim oso-bjem, da mu ni treba pošiljati ali morda celo siliti vedno enih in istih igravcev na oder, ker je le tem samim zoprno in večkrat tudi nemogoče, da bi vedno nastopali. Da si tudi občinstvo želi spremembe, uči že stara skušnja. Variatio enim delec-tat.
Sobratje, brez prilik povedano bi to pomenilo, da moramo z vsestranskimi prispevki trajno vzdrževati pri uredništvu bogato zakladnico. Sobrat urednik naj jo upravlja ter dviga iz nje po potrebi in previdnosti nova et vetera. —• Le tako bomo vzdržali in še dvignili stanovsko glasilo, njega moč in ugled.
Dobrodošli so zato temeljiti, v lepem slogu in opiljeni slovenščini pisani članki in referati; dobrodošle pa so tudi kratke, jedrnate in praktične notice. Poročila s konferenc in iz odsekov pa ne smejo prav nikoli izostati.
Pa brez zamere, ker to je bilo potrebno povedati. Ljubezen do stvari same in do urednika nalaga to dolžnost.
Naš edini znanstveni in praktično pastirski list moramo vzdržati in ga po mo/mosti še spopolniti. To je In bodi naša častna, pa. tudi eminentno praktična naloga in sveta dolžnost!
Trpljenje istrskih duhovnikov.
V naslednjem podajemo dokumente o trpljenju istrskih sobratov, kakor so nam bili poslani v uporabo. A celotno sliko bo mogoče podati šele prihodnjič,
Eroi 11/D 1921.
Prečasni
biskupski ordluarijat
u
Trstu.
Potpisani javlja prečasnom Isto-mu slijedeče:
I.
Dne 1. t. m. ostavio je župeupra-vitelj Vinko Zigulič župu Draglie do-stavivši potpisanomu priloženi kratki zapisnik predaje, i išao preko Boruta, gdje misio još 5. t. m. k svojoj kuci u Veprinac. Morao je to učinitl. Bio je nebrojeno puta provociran, porugari, pretilo mu se je smrcom, a za 3. t. m. pripravljala se mu je velika večera, koja bi ga bila stalno dopadla, da nijc otišao na vrijeme te se time oslobodio vandaličnih čina. Moli, da se uni dacie demissoriales.
II.
Dne 9. t. m. ostavio je župetipra-vitelj Dukič župu Sovinjak, i išao k svojoj kuci u Kastav, Morao je to učiniti, bio je nebrojeno puta provociran, porugan, pretilo mu se je sva-kojako. Dne 8. t. m. obavio je, prigo-dom proslave aneksije po nalogu presej, g. Biskupa sv. bogoslužje. Neki Sovinjci nezadovolnji time za-htjevali su od njega, da obavlje sv. bogoslužje i dalje ovako i da mora izginiti svaka hrvatska riječ iz So-vinjske crkve.
U večer u 9 s. (8. t. m.) unišli sn nasilno fašisti u župni stan u njego-
voj odsutnosti, odnesli pečat, a u župnoj crkvi uništili su sve što Je bilo hrvatskoga. - I on moli dhnls-soriales.
III.
D srijedu 11. t. m. došli su gg. svečeniki Vrbka iz Lanišča i Dajat iz Bresta, da biljeguju knjižice' posojilnice. Na putii u Buzet bili su ulovljeni od fašista i morali su sramotno u pratnji ovili u Buzet, gdje su jih po objav-Ijenom poslu na poreznom uredu pustili na slobodu. Nišam jih vidio ni govorio s njima, nu doznao sam, da i oni misle zapustiti biskupiju.
IV.
Ovdješni kooperator Franja Agreš bio je dne 10. t. m. prigodom vandal-skog pohoda fašista od ovili porugan, nastavljen mu je bio samokres na glavu i napakon bio je naleman. Zaplenili su mu razne knjige. Ne misi od onog dana dalje. On je sasma odlučio zapustiti biskupiju i moli di-missoriales. Istodobno moli sve svoje dokumente koji se nalaze kod Or-dinarijata. I on je bio sa potpisanom interniran u župnom stanu sve do petka o podne. —
V.
Dne 10. t. m. od 3—5 s. popodne ttčinili su fašisti potpisanom vandalski posjet. Poslije što su me dobro nabili, na oči kr. karabinjera, nastavili su mi na prša samokres i mahali mi su bomboni nad glavom i uništili mi velik broj knjiga (preko 400—500) u vrijednosti od preko 2000 lira. Uništili su mi dvije velike krasne slike u vrijednosti od 400 lira i jedmi matiju sliku. Uzeli i uništili su pečate žup-nog i dekanskog ureda, zapalili dvije
— 102
knjige misnih inteiicija, uništili i za-palili su, takoder mnogo tiskanica i papira. Istočili su mi preko 200 1 vina u vrijednosti od najmanj 200 lira i oko 60 1 octa u vrijednosti 60 lira.
Nišu mi našli najmanjše stvari (kako je drugi dan pisala »Era Nuova«) »di propaganda« a ni drugih, jer da su našli, bi mi bili odmah očitali, ako su pak našli neka pokažu. Njihove ri-ječi su lažnjive upravo tako kako su njih čini vandalski, jer za ovakove čine je novi izraz »balkanski« prc-lijep. Tz župnog stana peljali su me u crkvu, po potu tamo i natrag bio sam od fukare buzetskog gradiča poslužen sa najliepšim pjesmama, ri-ječimd i povicima novodobne civilizacije i kulture. U crkvi uništili su »Slavet« i sve knjige i note na or-guljama.
Suvišno je spomenuti, da sam bio i prije i poslije provociran osobito »civiliziranim« pjesmom e per i sciavi, comunisti te sa klicanjem »abbasso i sciavi, abbasso i preti itd.«
Fašisti »tudji« (kažu da su došli iz Pirana), dali su mi ultimatum, da moram u 48 s. zapustiti Buzet i iči u Jugoslaviju«, »domači« pak mi n!su dozvolili otiči te držali su me strogo zastraženog interniranog u župnom uredu od onog dana do petka o podne.
To i sve drugo na oči i znanje kr. karabinjera.
Ne mislim od onog dana dalje niti neču više ovdje ostati.
Ako sječam presvjetioga, biskupa na ono što sam mu par puta usmeno govorio in mnogo puta pismeno spo-ručio, čini mi se, da ne treba da obširno izrazim moja čustva velike boli. Što takva nismo mislili nikada do-živiti.
Molim dimissoriales i potvrdu o službovanju te neka! izvoli odmah poslati nasljednika, da mu izročim
| župni i dekanski ured. U slučaju, da j bi prečastni ordinarijat ne litio izdat j dimissoriales, otišli bi svečenici bez [ onih.
Dekaniski ured u Buzetu,
dne 16. maja Ì921.
Dekan:
Ivan Flego, i. r.
2.	Addì 2 aprile 1921. al parroco Sašelj di Klanec venne ingiunto da 6 fascisti di abbandonare il paese entro il 12 corrente e da trasferirsi in Jugoslavia.
3.	Addì 4 aprile Ì921 una squadra di fascisti irruppe neH’abitazione del parroco Don Cervar di Zrenj e dopo una perquisizione dell'abitazione, gettarono il mobiglio e la biblioteca sulla strada appl-candole fuoco.
4.	Addì 5 aprile 192i nel pomeriggio un gruppo di giovanotti, as-seritamente repubblicani, irruppe nella chiesa di Pomjan piena fedeli e con grida e bestemmie scacciò gli stessi della chiesa. Cercarono, poi il parroco nella sagrestia e neH’abitazionc. Questi però preso dal terrore, ha abbandonato il villaggio.
5.	11 giorno 7 maggio 1921 i fascisti
vennero a Rakotole e chiesero del parroco Kirac, che era fuggito. Minacciarono poi i paesani dichiarando:	»Rakotole andrà
per aria come Krnica«.
6.	Addì 8 maggio 1921 i fascisti di Pisino imposero con minaccie al parroco pensionato Filiplié Giusto di abbandonare la Venezia Giulia entro 3 giorni. 11 vecchio parroco interrorito e già partito dallTstria.
7.	Dne 15. maja 1921 so fašisti udrli v stanovanje župnika Šime
— 103 —
Červara v Zrenji), ter ga nasilno odvedli iz stanovanja. Pretepli so ga, ter mu razbili spodnjo čeljust, prevezali so ga na to s težko verigo po teleSu in ga odvedli v Motovun. Tam so mit vtaknili v vsako roko italijansko trobojnico, ter ga vozili po Moto-vunu. Moral je kričati venomer »Eviva ITtaiia«. Pri tem so ga neprenehoma tepli. Na to so ga vsega izmučenega utaknili v zapor v Motovunu. Prej so ga slekli se do nazega. Župnik je še danes v zaporu. *i
8.	Dne C. maja 1921. so vdrli fašisti v stanovanje župnika Josipa Košir v Lazaretu, ter mu odnesli 4 cekine po 20 kron — 700 lir -20 lir drobiža in nov samokres vreden 120 lir. Med fašisti pozna nekega Varchi iz Milj, ki je bil prej častnik.
9.	Dne 12. maja 1921. se. je zagrozilo kaplanu pri Sv. Katarini prf Pičim, da se mora oddaljiti vsaj za tri dni.
10.	Najganutljiviji je bio prizor, kad
je došao na glasovanje vepri-nački župnik Mandič. Čim je stiglino na biralište neki ga )c Fritz najprije popljuvan i ovtm ga riječima opsovao:	»porco de
prete, non ti ga fatto bastanza propagandai? li xe venti una! Se non saria par onesti padri de famia, te tiro una bomba sotto i piedi. Te faremo ben la pele. Porco de sciavo. Jebem ti Boga!« 1 qvo se je dogadalo pred samim carabinierima, koji se m-iesu ni nuknuli, nego! poslije to-bože otpratili ga jedan komad pota.
" ) Mej tem izpuščen.
Izveštaj
o nasilju fašista proti Božu Milano-viču, župeupraviteiju u Kringi (opči-na Tinjan, kotar Pazin), od 7. i 8. maja 1921.
a) Prijašnje neprilikd:
1.	.ledne nedjelje poiovicom aprila bio je oko pol sata u župhom stanu u Kringi i to od 1. do 1. i pol s. pop. seljak Karlo Šuran iz Tinjana, selo Srbinjak, sviala u okolici poznat kan pošten i čestit. Kad izašao iz žup-nog stana, pozvali so ga karabinjerl u kasarna, pretražili su ga i premila so mu našli samo jedan stari broj »Pučkog Prijatelja« i nekakvi popis nekoliko osoba, koje su predlagal; Civilnom Komesarjatu u Pazinu imenovanje nekojih seljaka u opčinsKu upravu, to su ipak toga seljaka Karabinjer! u Kringi tako izmiatili, da Je bio sav crn po obrazu. Poslije su ga još sedam sati zatvorili, a onda izpustili.
2.	Još prije 31. marca t. g. — do-dje u župni stan u Kringi oko 4 s. pop. Petar Radoiovič, upravitelj zadruge it Baderni. Čuvši, da su dosi! fašisti u Tinjan, da porazbijaju po-kuctvo učitelju i župniku i Tinjami, i da bi mogli doc i u Kringu, otišao je odtnah iz župnog stana. Karabinjer! su zahtevali, da se zaustavi. On je do straha —- misleci, da su fašisti, počeo bežati. Oni su počeli za njim frčati i strijelati, uhvatili su ga, strašno su ga iztukli i držali u Ka-zermi sve do noči. (Kad su ga pretražili, nijesu mu našli nista.)
3.	Dne 14. aprila o. g. došao je u Kringu Ruggiero Orlich iz Tinjana te je u večer oko 7. i četrt sati u prat-nji od dva karabinjera iz Tinjana 2o-! šao udariti svom šilom na vrata žup-! nog stana i vikati, da mu se mora ! otvoriti. Na pitanje, tko je, odgovorlo je vičuči: »Fašisti«. Ukurmi su sc 1 svi preplašili.
— 104 —
4.	Dne 24. aprila t. g. oko 1 s. po ponoči (u noči od 23. na 24. aprila) yratila su sc iz Tinjana n Kringu dva fašista iz Kringe (Feliks Lučk i Martin Mofrdin) i nekoliko karabinjern, koji su nastanjeni u Kringi. Tada je bilo izpaljèno pred župnim stanom > pred kučom oca župenpraviteija u Kringi preko 100 (sto) hitaca iz revolvera i vojničkih pušaka, a na obje kuče bilo je bačeno takodjer nekoliko kamena. Župeupravitelj Božo Mila-novič prijavio jcV-sve Civilnem Ko-mesarijatu u Pazinu i Komandi kara-binjera kotara Pazin, navevši svedo-ke. Demonstranti su one noči tako-der više puta močno potresli vratnna župnog stana.
5.	Dne 24. aprila t. g. bio je oko 1 sat po podite kod župenpraviteija u Kringi Pavao Krajša iz Kringe, selo Jelovci. Kad je izašao iz župnog stana, bio je pozvan u kazermu karabi-njera, gdje su mu izjavili, da če biti do krvi iztucen, ako se usudi doči još jedan put u župni stan.
6.	Dne 2. maja t. g. došla su dva fašista iz Kringe: Feliks Ludi i Martin-Mofrdin u 7. i pol sat u večer n župni stan i izjavili Božu Miiano-viču, neka potpiše izjavu, da neče citati više nikakvih novina, pisanlli u hrvatskom ili slovenskem jeziku, jer ako ne potpiše, da če pazinski fascio potrebne mere proti njemu pod-uzeti. On je odgovorio, da želi u toj stvari pregovarati izravno sa predsednikom ili delegatom fascia u Pazinu.
7.	Dne 4. maja t. g. došao je kapetan karabinjera iz Pazina u Kringu voditi iztragu o nočnoj demonstraciji od 24. aprila (v točku 4.) Premeta je dokaza bilo dovoljenih, bio je samo jedan karabinjer premešten iz Kringe. Kapetan je rekao župeupra-vitelju, da je propagandist, i da je u pogibli, da ga napadnu fašisti, te da Iti bilo najbolje, da otide iz Kringe (i Istre) za desetak dana (dok prodlu
| izbori.) On je izjavio, da ne može i otiči bez dozvole biskupa. Dne “. maja bili sit več fašisti v Kringi: b) Navala fašista u Kringu.
Dne 7. maja t. g. u 4 sat pop. došlo nenadano oko 30 do 40 fašista, večl-nom iz Pazina u Kringu. Župeupravitelj Božo Milanovič jim je otvorto misleči, da je samo jedan delegat pa-zinskog fascia.
Navalilo jih je mnogo na njega. Kušao je pobječi preko dvorišta, ali i s one strani je bila fašistovska za-sjeda. Opkolili su ga sa revolverima oko glave, istukli po glavi revolve-rama do krvi i onda pretražili, zatim odpeljali ga s šilom strpali na kamion i onda dovezli pred župni stan. Učiteljici! Ema Strniša, koja je imala u župnom stanu inzajmljenu jedmi sobu, odveli su takoder šilom iz župnog stana. Tada su u župnom stanu sve demolirali. Potukli su sve po-kuctvo i zajedno sa knjižicom B. Milanoviča, pobacili sve preko pro-zora i vani su sve zapalili. Pretočili ! su po konobi 20 hektolitara vina. U-| krali su i odvezli sa sobom 15 kg ! sladora, sva odijela, sve rublje i sve | zlato gotice učiteljice Eme Strniša, jedan pisači stroj, jedan fotogr. aparat, jedan nož za brijanje i koješta | drugo. Gotici učiteljici ponestalo Je j 3000 lir (tritisuče lira.) Župeupravl-! telja B. M. prisilili su, da im izruči ključeve od željezne blagajne. Tada su željeznu (crkvenu Magajnu otvo-rili i pekrali u njoj sva novac, što su našli (kojih 40.— lira i 1085. — staro austr. kruna) koje bi se izmiljenile u Lire uz 60% radi prijašnje nemoguč-nosti, da se izmijene). Razbili su jedmi štednjak (Sparherd) jednu željez-nu i jednu porculansko peč. Uništiii su sav župnički arhiv. Ukupna šteta, koju so počinili, iznaša 52.000.— (pe-deset i dvije tisuče lira.)
Zatiru su fašisti odvezli župeupra-vitelja B. M. kamjonom proti Pazinu. Odvezli su ga najprije u šuma
»Kamuž-breg« gdje ga je peterica stražila puškama i revolverima koja 4 sata. Zatim su ga koja 3 sata držali uz cestii čekajuci karnjon. Posl4-su ga metnuli na karnjon i odvezll v Pulii. U Puli mu je jedan fašista iz Pazina zadao udarcem revolvera vc-liku rami izpod lijevo oka, koje je samo srečom ostalo spašeno. Dobio Je tom prigodom i više udarca po glavi. Bio preveden u sjedište »Puij-skog fascia«, ondje je bio insultiran rječima. Prespavao je ondje na golim stolovima, cijelu noč mu je pro-makala krv ispod oka iz rane. Su-tradan (8, V,) su ga odveli u jedan hotel, a za-tim su ga 9. V. okoli ! i s. osobno izničili policijskom komesa-ru u Puli. Prije toga morao fašistl-ma potpisati izjavil, da se više ne če povratiti u svoju župu za vrijeme izbora, nego da če se kroz to vrijeme nastaviti u kojom gradu, gdje ne može činiti nikakve propagande za izbori-.
Komesar na kvesturi u Puli ga Je ispitao i ostavio u zapisnik, a onda pustio na slobodu.
Trojica fašista su bila aretirana, ali samo za deset dana.
U Trstu, dne 20. maja 1921.
.lučer zadesila me jedna velika nesreča, pa čutim živu potrebu, da Vam je javim. Oko tri sata popodne dojurila su u Moščenice 4 automobi-la, krcata fašista. Baš kad smo bili u crkvi, kod popodašnje službe božje. Jedna rulja provalila je za vrijeme blagoslova u crkvu, oboružena revolverima i batinama, te vičuči: »Fuora porchi croati schiavi« uda-rala kao bjesna po vjernicima i cr-kvenim predmetima. Držim da sn tražili u prvom redu mene, ali pošlo mi je za rukom umači na dobu ispred oltara i spasiti se u bližnju šumu. Druga rulja provalila je kroz zatvorena vrata u župni stan gdje
j je pbrazbacila i porazbijala i uništi-la sve moje pokučtsvo, knjige, robu, ukrala mi novaca crkvenog i pri-vatnog, a bojim se i dragocenosti moje i crkvenc. Što su sve uništili i pofazbijali nemogu reči jer nišam poslije več bio u župnoj kuci budilci, da su me čekali, da me zakolju, Kasnije vratili se opet u župni stan, valjda da nastava svoje junačko delo, i da uniste još ono malo, što mi je od prvog puta ostalo. Štetu koju trpj ctkva i ja ne mogu precizirati i svakako je — bareni što se mene tiče — ogromna. Kuči kako spome-nuto, nišam više mogao, jer su me možda i cijelu noč čekali, da me po svoje pozdrave. Bojim se da su odnesli zlatninu crkvenu i moju, a možda i štedioničke knjižice. Čuo sam, da je jedan Italijan izjavio, da je to osveta za nasilje Hrvata na Krku. Podatke, kojc Vam javljam, do-znao sam od svoje sluškinje ženske ozbiljne i mirne koja me je slučajno našla u šumi i pozdravila ovim ri-I ječima: »Gospodine, Vi ste veliki siromah, sve ste izgubili, sve su ! Vam razbili, ali zahvalite Bogu, da ' ste iznjeli živu glavu i bježite što brže možete«. Spavao sam kod jed-ne obitelji visoko u gori, a danas zarano krenuo sam preko drevlja i kamenja u Poljane, od kuda kanlm sutra u Kastav, gdje mislim ostati nekoliko dana... Do Vas ne mogu jer se bojim, a u Moščenice isto ne nu>-j gu, da mi se štogod još gorega ne | dogodi. Najljepše Vas molim, da u-činite odmah, što se v ovom slučaju ima učiniti, da ne trpim toliko i štetu, jer sam inače miniran. Mož-i da bi Citavi dogodjaj jav(li komi-! sarijatu, sudu ili kamo dragamo, što čete Vi bolje znati, pa molim da I to načinite. Kod izbora narod se Je ponio veoma dobro, ali nasilja bilo je svakog; trganje naših glasovnica ' silenje njihovih, čuškanja, udaranja,
— 106 —
prcànja, bacanja bomba i sve tè lepe stvari. Na koncu potjeraše oko 100 izbornika, koji još nisu bili glasovali.
Dodajent još, da su u erkvi poči-nili štete, kako sam čuo. Dakle ponovno Vas najuljudnije molim, da mi budete pri ruci u ovom teškom momentu, ako i imate ove dane »-gromnog posla. Ako mi budete izvo-Ijeli štogod javiti, molim, da mi po-šaljete na župni urad u Kastvu.
S poštovanjem i pozdravom
Ivo Žigante, I. r.
Poljana, dne 16. V. 1921.
Sudbina jarac •— dne 10. V. 1921. naš g. župnik Franjo Peršič upravo navršio po vjeka svog života, i u-pravo tog dana ga fašisti nemilo na-lemali. — Dva je dana po ovdješ-njem običaju po župi sabirao lističe sv. vazmene izpovjedi i na večer umornog od puta zatekli fašisti ba-sonogog i polunagog gdje se u postelji! upravljao. —• Zulumčari nahrulili na kuču i na njega. Nastala grozna tučnjava. — G. župnik kaže da ih je u istimi dosti dao i dosti prl-mio: ali što je htioi jedan bosonog i polunag prema devetorici do zubi oboružanih!!? Konačno ga svladall. Nastalo sada pustošenje u župnom urcdu. Odnjeli krasan pečatnik, ka-
: kvih 400 krasnih službenih pokriva-I ča, izpcvjednih novih lističa 2.000 a samo župnikovih knjiga u vried-nosti od prilike 1.500 Lira. — Gosp. župnika zatim odvedli u Buzet (2 sata daleko), prvu noč pre-spao kod jednog fašista a onda bio pritvoren sa g. dekanom Piego 1 g. kapelanom Agreš. Treči dan ih pu-j stili na slobodu.
Dne 11 maja — dakle za župni-! kovog zarobljeničtva — nadošla tro-j jica fašista iz Savinjaka, koji sa če-j tvoricom domačih dlietom izklesali ! natpis na zvoniku, dva na crkvi sv. Antuna od kojih jedan bio glagolski. Na trgu spalili prvog večera uzete župnikove knjige, spalili natpise sa postaja križnog puta itd. Šteta je velika. Kad se trečog dana g. župnik vratio jedan domači lupež, koji je do sada bio 45 puta u zatvoru (ne-vjerojatno ali istinito) još ga pogra-j bio za prša, mu razdrapao košulju, ! šamizetu i ovratnik i kao »zaključak j računa« mu prišio jednu zaušnicu. j Opaziti se mora da su župnikovo j mučenje 10 maja oružnici iz daleka j mirno gledali i ne pustili ljudem iči [ na obranil svom župniku. — Liepo j jeli? Krasne li pedesetgodišnjice!
Vrh, dne 10. VI. 1921.
' p. Buzet.
Odsek za narodno in socialno politiko.
Dve stvari moramo določno naglasiti. Večina sobratov ne pojme resnobe položaja. Ni dvoma, da bomo kmalu dosegli večjo — če ne popolno — združevalno in zborovalno svobodo. Tačas* se bodo z novo energijo vrgli na narod socialisti in komunisti. Društvo »Edinost« s svojo staro okorelostjo bo tačas tako malo mogla odoleti napadom, kakor smo videli pred letom. Kolikor smo
uspeli zoper komunizem, je delo fašizma — in pa naših v Ščekovi družbi. Za bodočo obrambo bomo pa nujno rabili podeželske organizacije v iKmečko-delavskih zvezah«. — Sobratje! Na ves glas vam kličem: hitimo s temi organizacijami, da ne bomo prepozni! Vemo, za kaj gre, zato vas tako nujno pozivamo. Kdor bo zamudil, se bo kesal, a prepozne. Torej nemudoma na delo po navocli-
- 107
lili, ki so bila že večkrat objavljena. Kdor še rabi pojasnil, obrni se na poslanca Ščeka ali sobr. dekana Novaka v Črničah.
Še bolj je žalostno, da nekateri so-bratje smatrajo za potrebno, da povsodi liberalci drže vodilne službe. Gotovo smo iskreni pristaši narodne siose, a ne smatramo ne za potrebno, ne za koristno, da bi morali vse narodne naprave in tvorbe liberalci voditi. Spominjajmo se, kaj je imela narodna stranka za sabo, predilo smo duhovniki in krščanski laiki bolj energično podprli »Edinost« in časopisje, ki v imenu »Edinosti« piše. Mi smo na ljubo slogi zanema-
rili samostojno organizacijo, a vendar ne z namenom, da vse skupaj vržemo liberalizmu v žrelo. Mnogo več samozavesti nam je treba, že na Goriškem, a posebno tudi — v Istri.
Naš ideal mora . biti:	krščanska
prosveta in socialna blaginja naroda, 'l ega vzora ne smemo žrtvovati nobenim osebam, nobenim frazam, najmanj pa gnilemu liberalizmu, ker sicer bi s'tem vred vse naše delo padlo — v naročje socializmu in komunizmu.
Zatorej, sobratje, ne bodimo naivno kratkovidni, ampak previdni. To smo dolžni sebi in narodu.
Odsek za šolstvo.
Načelstvo prosi najprej svoje člane -oproščenja, da ni doslej še sklicalo v Gorico že parkrat napovedane skupne seje.
V letošnjih prvih mesecih je izdelal odsek seznam vseh verskih vaj, za katere naj bi sc zavzeli pri vladi naši ordinarli, pa tudi deputacija v Rimu. - Tozadevni prepisi so bili dostavljeni knezonadškofijskemu or-dinarijatu v Gorici in našemu starešinstvu.
Glede klasifikacije vlada še velika različnost, ker smo odvisni od raznih faktorjev, ki besedila tozadevnih vladnih odlokov in navodil posameznih okrajnih nadzornikov in komisarjev različno tolmačijo.
Spričo raznih dovršenih dejstev Je šolsko vprašanje še vedno zelo aktualno in zasluži vso našo skrbno pažnjo.
Odsek ima zato namen, za letošnje počitnice zopet skicati katehetski sestanek v Gorici kdaj meseca au-
gusta. Na dnevni red bi zopet postavili dva aktualna referata in slučajne predloge. Člane odseka pa prosimo že sedaj za eventualne nasvete y tej zadevi: priporočamo se tudi za lokalna poročila o vseh šolskih zadevah.
- Konferenca naj bi ne pustila nikoli iz vidika šolskega vprašanja.
Na dan sestanka popoldne bi pa i-mel odsek skupno sejo. — Tako bo šolskemu vprašanju posvečen' ves dan.
če bo le mogoče, naznanimo natančen vspored katehetskega sestanka v julijev! številki: po potrebi pa še pozneje v dnevnih listih.
Prepričani smo, da ustrežemo s sklicanjem sestanka vsem sobratom in zato pričakujemo najobilnejše udeležbe. Božji prijatelj otrok pa naj blagoslovi naš trud, da bomo mogli u-spešno delati za utrjenje božjega kraljestva med našo dcco!
L. C.
Slovstvo.
Bratovščina duhovnikov = časticev
sv. R. Tel. za tržaško škofijo je imela v četrtek 16. VI. t. I. letni shod — prvi po vojski —v Trstu pri oo. kapucinih. Udeležba je bila srednja. Povabilu prvomestnika sobrata Furlana se je odzvalo tudi par Goričanov. V cerkvi je bila pobožnost skupna, zborovanja so se pa vršila ločeno po narodnostih. Prisostvoval Je tržaški škof.
V cerkvi je sobr. dr. Ukmar v klasični latinščini vnemal naša srca za Sv. R. T. - Po kratkem nagovoru tržaškega škofa v oratoriju so se zbrali' Slovenci v samostanski biblioteki ter zborovali pod predsedstvom sbr.
generalnega vikarja mong. Slavca. Sbr. Albin Kinder je referirai o dolžnostih duhovnika adoratorja presv. zakramenta. Referatu je sledila dolga debata, katere so se udeležili skoro vsi navzoči sobratje. Po skupnem obedu v samostanskem refektoriju se je zborovanje popoldne nadaljevalo. Tu nam je prvomestnik sbr. Furlan v zgovornih besedah naslikal evharistično delavnost duhovnika-adorator-ja. S polurnim skupnim češčenjem sv. R. T. v cerkvi se je slovesnost končala. V današnjem snopiču sta natls-nena oba referata našega zborovanja.
Bogoslovni vestnik.
»Bogoslovni vestnik« je začela izdajati bogoslovna akademija v Ljubljani. Izišla sta dva snopiča. V prvem sta dve razpravi, ki vzbujata mnogo več kot vsakdanje zanimanje Prva je prot. dr. Grivca o »pravovernosti sv. Cirila in Metoda«, od koder smo danes prinesli prvo polovico posnetka v nadeji, da nam vele-učeni gospod te licence ne bo v zlo štel. Sobratje na Primorskem malokateri dobe Vestnika«, a vsebina bo vse zanimala in tudi v naših razmerah mnogo dobrega storila.
! Tuga razprava je prof. A. Pšenični-
ka o problemu izvestnosti <, posegajoča do korenin kriterjoloških ugank, a tako prirejena, da je obenem pregled najvažnejših aktualnih poskusov v področju te vede. — Prof. Ujčič podaje »nauk o odpustnem grehu«; prof. Snoj razpravo o »hierarhiji v apostolski dobi«.
Iz drugega snopiča naj navedem prof. Fabijana razpravo »o relativni izvestnosti in verskem dvomu«.
Oba snopiča imata bogate »prispevke za dušno pastirstvo«, »razgled po krščanskem svetu« in slovstvene ocene. Cena letniku je 20 L.
Čas.
Čas. Znanstvena revija »Leonove družbe«. Ljubljana, 1919, 1920, 192: ; XIII - XV letniki.
Letnik XIII. (1919):
članki o verstvu , in kuituri:
Fr, Orivec, Nova kulturna orientacija. — Z ozirom na novo državno zvezo, v katero' so .stopili Slovenci skupno z ostalimi . Jugosioveni, pisec razpravlja sledeče predmete: L Enota v raznoličnosti. H. -Skupni književni jezik. III. Neva orientacija (opozarja dasti na francosko terre slov no iite-raturo.) IV. Vodilna ideja. »Versko stališče nas ne razdvaja, ampak druži. Katoličani in pravoslavni se hočemo po opominu'Benedikta XVI složno poglobiti v - versko krščansko preteklost.' ___' A varujmo se sred-
njeveških napak in srednjeveške mejsnesti... Vzhodna smer naše kulture bo ' tem d-; jir.mslovansk;.ga I: r.I-turr.sga ediastva«'.
Fr. Gnvsč, Slovarsko bogoslužje. — Zgodovina in važne St'slov. b služja.
. F. Angeuk Temine O. V Verska svoboda. —• ..Absolutna verska svoboda nasprotuje ,1. zdravemu razumu in '2. tudi k bskškim verskim' načelom.
J. Debevec, Bodočnost naše srednje šole.
Isti, K rèfbrrr.i srednje šele.'
Gospodarski članek; .
A. 'Gosar, Demokratična gospodarska Jugoslavija.
Letnik XIV. (1920):
Članki o veri in kulturi:
Gregor Rožman, Srbski konkordat
iz 1. 1914.
P. A. Tominc, Ločitev cerkve od države.
Fr. Grivec, Srbski cerkveni problemi.
Jos. Srebrnič, Cerkev in pojavi na-| rodnih cerkva.
P. dr. Grabic, Crkva i reformni pc-i kret u Hrvatskoj.
O narodnostnem vprašanju:
Fr. Kovačič, Narodnostno načelo in mirovna konferenca. — 1. Ideologija v narodnostnem načelu. 2. Nemška in francoska narodnostna teorija. 3. Latinska zveza. Avstrijsko vprašanje. 4. Narodnostno načelo pri nas.
Članki A. Ušeničnika in A. Gosarja o sacidizmu in sólidarizmu.
Letnik XV. (1921) št. 1, 2.:
Jan. Fabijan, Znanstvene osnove katoliški dogmi.
A Brecelj, Oskrba vojnih oškolo-vancev v Sloveniji.
Krešimir Pečnjak, Uzroci refor-rhnog pòkreta it Hrvatskoj.
À, Gosar, flarodnpstnb v > -aš -nje.
' Joža Lovrenčič, Goriški memento.' KulLTnc-žgodovir^sk) pregled o go-■riških Slovencih. -
, r3. A. T<-jn!i>c, Razmerje.cerkve do države v Jugoslaviji.
Fr. Kovačič, Evropski jezikoslovni proč ir"’.	' .	'	.	•
Greg. Rožman, Koroški plebiscit.
Letnik XV. G92») št. 3, 1 sta. posvečeni • proučevanju Mahničevega življenja in dela.
Važnejši članki so:
. Ušeničnik, Dr. A. Mahnič kot iiiozof.
Iv. Pregelj, Mahnič in slovensko
slovstvo.
.Ljub. Marakovič. Mahničeva kr:ti-!:a hrv. književnosti.
.los. Srebrnič, Metoda Mahničevega javnega nastopa.
"Posebno važno gradivo je zbrano V »Kronologiji Mahničevega življenja in dela«, in pa v »Bibliografičnem pregledu Mahničevega pisateljskega dela«.
Poročita s konferenc pridejo v pribodniem sešitku.
Vsebina št. 4-5.
I	'
Sv. Ciril in Metod........................................... 65
L. Cigoj, Italijanski katoličani za svobodo šole........... 70
J. Kralj. Meje med socialnimi strujami..................... 74
J. Rejec, Razgled po primerjalnem veroznanstvu ....	81
Asceza in pastorala.
L. Cigoj, Beseda o Marijinih družbah ................. 87
A. Furlan, Evharistična delavnost duhovnika - adoratorja .	90
A. Kjuder, Dolžnosti duhovnika-adoratorja presv. zakramenta 95
Vestnik „Zbora".
Agitur de re nostra ......................................... 99
Trpljenje istrskih duhovnikov.................................101
Odsek za narodno in socialno politiko........................106
Odsek za šolstvo ............................................ 107
Bratovščina duhovnikov častivcev .............................108
Slovstvo ....................................................  108