W NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XXIV
APRIL 1989


KS ; s&V-
Spil
lit®
««§
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ISKRENO ČESTITAMO OB
27. APRILU-DNEVU OF IN
1. MAJU - PRAZNIKU DELA
DPO
SAMOUPRAVNI ORGANI VODSTVO DO »LIKA«
CILJI POSLOVANJA V LETU 1989
Za izvajanje teh ciljev in ostalih, ki jih tukaj posebej ne poudarjamo, smo s planom določili ključne naloge podjetja na področju posameznih podjetniških funkcij oz. na posameznih delovnih področjih.
PROIZVODNJA
Na področju lesne dejavnosti ne planiramo povečanja fizičnega obsega proizvodnje, planiramo pa boljšo vrednostno strukturo proizvodnje, ter proizvodnjo prilagojeno tržnim zahtevam, kar med drugim pomeni proizvajati po naročilu, ne pa proizvajati na zalogo. Glede na to usmeritev ter upoštevajoč predviden težji položaj na domačem trgu, planiramo proizvodnjo v eni izmeni v proizvodnji stavbnega pohištva oz. proizvodnjo, ki se bo prilagajala tržnim potrebam.
Enako načelo kot za proizvodnjo lesarske dejavnosti načrtujemo tudi za proizvodnjo lesnoobdelovalnih strojev in proizvodnjo računalniških sklopov, to pomeni proizvajati za znanega kupca. Načrtujemo proizvo-njo dvanajstih linij za dolžinsko spajanje in proizvodnjo računalniških sklopov v obsegu 7 mio USD. Načrtovano proizvodnjo bomo realizirali z manjšim številom zaposlenih za 3%.
ZUNANJETRGOVINSKO
PODROČJE
Eden naših pomembnejših ciljev je
povečati plasma na evropsko tržišče in si ustvariti trajnejšo pozicijo v okviru združene Evrope, tako s prodajo pohištva kot s prodajo vrat predvsem s širitvijo in posodobitvijo proizvodov. Poleg povečanja deleža evropskega tržišča bomo skušali prodreti na tržišče daljnega vzhoda. Načrtujemo povečanje deleža direktnega izvoza tako na ameriško kot tudi na evropsko tržišče. Pri uvajanju novih izdelkov na tržišče načrtujemo, da se bomo posluževali v čimvečji meri mednarodnih kooperacij. Pri nabavi iz uvoza bomo izkoristili vse možnosti od začasnega uvoza mednarodnih kooperacij in ostale možne variante. Ob upoštevanju vseh teh ciljev predvidevamo v letu 1989 16 milijonov USD izvoza in 10 milijonov USD uvoza. V okviru planiranega izvoza planiramo 13,5 milijonov USD izvoza pohištva, 1,9 milijonov USD izvoza stavbnega pohištva, 225.000 USD izvoza lesno-obdelovalnih strojev.
NOTRANJETRGOVINSKO
PODROČJE
Na notranjetrgovinskem področju je eden pomembnejših ciljev sprotno prilagajanje prodajnih programov in izvajanje strategije programskega razvoja glede na zahteve tržišča. Prodaja je dolžna zagotoviti zasedenost razvoja glede na zahteve tržišča. Prodaja je dolžna zagotoviti za-
sedenost proizvodnih zmogljivosti s programi, ki maksimalno pokrivajo fiksne stroške poslovanja. V skladu z doseženimi stopnjami kritja za posamezno prodajno pot in program, se pospešuje tisti z boljšim kritjem. Načrtujemo razširitev maloprodajne mreže z dvema novima prodajnima skladiščema. Na področju nabave načrtujemo razširitev obsega vseh vrst kooperacij, s tem, da morajo temeljiti na nudenju tehnično tehnološke pomoči, zagotavljati morajo povečanje gibljivosti naših programov in zmanjšati stroške. Tako na nabavnem kot prodajnem področju je potrebno tekoče spremljati cenovno politiko, prodajne poti, financiranje in druge pogoje.
FINANČNO PODROČJE
Finančna politika bo v letu 1989 usmerjena v ohranjanje likvidnosti, finansiranje prodaje, v zagotavljanje optimalnega izbora virov financiranja poslovanja in optimalizacijo učinkov razpoložljivih sredstev ... Izredno bo potrebno ažurno spremljati izterjave naših kupcev in nenehno koordinirati finančno in komercialno funkcijo.
V	okviru finančnega plana načrtujemo 30 milijard din dobička oz. 12 milijard akumulacije. Upoštevajoč usmeritev v ohranjanje realne višine osebnih dohodkov, je v strukturi dohodka planiran večji delež osebnih dohodkov, kot je bil v letu 1988.
INVESTICIJE
V	okviru investicijskih naložb načrtujemo dva večja projekta in sicer rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje pohištva v Borovnici ter razširitev proizvodnje računalniških sklopov.
PREBIL GRETA
DOBIMO SE NA ULOVKI
O priliki praznovanja 1. maja, občinski sindikalni svet Vrhnike organizira že tradicionalno praznovanje 1. maja na Ulovki.
V nedeljo, 30. aprila bo veselo že v popoldanskih urah, program pa bo trajal še pozno v noč. Poskrbljeno bo za ples in razvedrilo, za hrano in pijačo pa obljubljajo »sindikalne cene«.
Pridite, prijetno bo v vsakem vremenu.
Spajanje furnirja v Vratarni v Borovnici
IOOOS
REKONSTRUKCIJA DE PMMP BOROVNICA
STOL 812
<6Q22g&-
STOL977
Današnja oblika proizvodnje modernega masivnega pohištva (PMMP) v Borovnici izhaja iz rekonstrukcije leta 1973. Takratni cilj je bil proizvodnja 22.000 kolonial stolov na mesec v sledeči strukturi tipov stolov: 21,22, 23, Leaderbuck ter mizno podnožje tip 215. Za omenjeno strukturo stolov so bile tehnološko in organizacijsko urejene proizvodne linije, ki so bile produktivne vse do danes.
Vsled tržnih razmer, katere so iz leta v leto težje, je zahteva po širšem proizvodnem programu, to pa pomeni proizvodnjo drugega, modernega programa sedežnega pohištva. Zaradi večje fleksibilnosti in s tem tudi bogatejšega programa, je prišlo do delitve proizvodnega programa med lokacijama Verd in Borovnica.
Na osnovi delitve proizvodnega programa je v PMMP Borovnica vse večji delež modernejših tipov stolov, kar pa zaradi neustrezne tehnologije povzroča določene organizacijske težave. Delno se je to že rešilo z rekonstrukcijo žage v proizvodne prostore PMMP.
V	letošnjem letu pripravljamo rekonstrukcijo PMMP s poudarkom na montaži in površinski obdelavi montiranih in polmontiranih modernih stolov. Rekonstrukcija bo potekala fazno, skladno s potrebami, odvisno od tržnih razmer.
Prva faza vključuje razširitev lakirne z novo opremo ter tehnološka ureditev ostalih proizvodnih linij.
V	to je- tudi vključena zamenjava nekaterih osnovnih iztrošenih strojev kot so: 4 - stranski skobelni stroj, prirezovalka ter širokopasna brusil-ka. S tem investicijskim vložkom želimo doseči naslednje:
-	izboljšati prilagodljivost proizvodnje tržnim razmeram
-	izboljšati ekologijo in humanizacijo dela
-	povečati produktivnost.
Skupna vrednost omenjene rekonstrukcije, katere izvedbo planiramo v drugi polovici leta 89, je cca 4 milijarde.
ŠIRIMO PRODAJNE MOŽNOSTI
Liko ima trenutno v izgradnji dva nova objekta, ki sta že v zaključnih fazah ureditve. To sta prodajni salon pohištva in stavbnega pohištva v »Domu krajevne skupnosti« na Vrhniki, ki bo deloval skupaj z dosedanjim skladiščem na Vrhniki ter prodajno skladišče v Izoli.
Predmet poslovanja v obeh delovnih enotah bo veleprodaja in maloprodaja.
Predviden asortiman prodaje zajema izdelke iz področja stavbnega in sobnega pohištva, lastnega in tujega programa in sicer:
-	sobna vrata
-	vhodna vrata
-	garažna vrata
-	vratna krila
-	okna, polkna, rolete
-	parket
-	obloge
-	ladijski pod
Poudariti še moram, da poleg investicijskih vlaganj ne moremo mimo vlaganj v inovacije in racionalizacije. Zelo pomembna je ugotovitev, da v zahodnoevropskih državah 80% rasti izhaja iz večje produktivnosti, ki jo zagotavljajo inovacije in nova tehnologija, s tem da je prispevek inovacij k rasti produktivnosti nad 50%.
Petrovčič Andrej
IZ DRUGIH GLASIL:
ODPRLI SMO SE SVETU.
TO, KAR DELAMO,
PRESEGA VSE MEJE.
»RAŠKA«
-	sobno pohištvo
-	ostali lesni izdelki
Za začetek bomo v salon na Vrhniki potegnili oba prodajalca iz dosedanjega skladišča. Za odpremo ostaneta dva delavca v skladišču. Sčasoma, ko se bo realizacija povečala in ko s tem številom delavcev ne bo možno obvladati obsega prometa, bomo zaposlili nove.
V Izoli bo v začetni fazi »Javor« iz Pivke, ki ima svoje prodajno skladiščne prostore v istem objektu, vršil uslugo prodaje in skladiščenja naših izdelkov iz naših prostorov.
Pričakujemo, da bomo na ta način popestrili ponudbo na Vrhniki in se bolje uveljavili kot proizvajalci lesnih proizvodov v svojem kraju.
Petrovčič Ivan
RAZVOJ IN PERSPEKTIVE V DE STROJEGRADNJA
Od ustanovitve leta 1984 smo do leta 1988 izdelali 11 linij dolžinskega spajanja poleg ostalega proizvodnega programa. Preteklo leto smo se usmerili izključno na področje linij -strojev dolžinskega spajanja. Na sejmu LESMA v Ljubljani smo razstavljali naš novi proizvodni program: linijo LDS - AH - 300 s pretočno rez-kalno enoto in garnituro strojev za dolžinsko spajanje GDS-260.
Predvsem na osnovi novega programa smo imeli zagotovljena naročila.
Lani smo izdelali 4 linije LDS-AH-300 in dve garnituri strojev tipa GDS-260. Poleg novega programa
smo v preteklem letu izdelali tudi linijo LDS-450 za Pleternico in linijo LDS-A-300 za izvoz v SSSR. V preteklem letu smo se tudi intenzivno ukvarjali z razvojem nove generacije linij dolžinskega spajanja s paketnimi rezkalnimi enotami, od katerih je bila na novo razvita prototipna linija LDS-AE-300 z novo krmilno omaro z monitorjem.
Nova generacija linij temelji na vgraditvi visokokvalitetnih standardnih delov, katere večinoma uvažamo zaradi pomanjkljive domače ponudbe.
V celotni strukturi materialnih stroškov predstavlja uvoz cca 30%.
Nova konstrukcija vsebuje tudi višjo stopnjo kooperacijskih dobav domačih ponudnikov, kar nam skupno s kvalitetnimi deli omogoča izboljšano funkcionalno kvaliteto, kakor tudi zmanjšuje delež potrebnega vzdrževanja v toku obratovanja in racionalizacijo postopka izdelave.
Na teh osnovah smo planirali letos izdelati 12 linij dolžinskega spajanja. Razvili smo kooperacijske odnose s Strojno tovarno Trbovlje, Litostrojem, Metalno, RIKO - Ribnica in s SGP - Grosuplje, ter z novimi privatnimi kooperanti.
Domačo kooperacijo imamo predvsem razvito na področju izdelav kompletnih ogrodij strojev in posameznih obdelav.
Nove konstrukcije in nov organizacijski pristop v gradnji strojev nam omogoča kvalitetno izenačitev naših produktov z ostalimi svetovnimi proizvajalci.
Na področju izvedbe krmilja imamo že tudi nekaj prednosti v primerjavi z našimi konkurenti.
Sedaj imamo v razvoju in proizvodnji tudi nekaj novih prototipnih strojev izven programa linij dolžinskega spajanja, to je CNC vrtalni stroj in CNC rezkalni stroj.
Vsi ti stroji so izvirne lastne tehnološke zasnove in bodo tudi novost v svetovni ponudbi CNC strojev.
Razvoj strojev z NC in CNC krmilji je zasnovan na osnovi sodelovanja z delavci naše delovne enote DE PRS in angažiranih zunanjih strokovnih sodelavcev.
Predvidoma bomo CNC vrtalni stroj izdelali v maju, CNC rezkalni stroj pa bomo izdelali do konca oktobra tega leta. CNC vrtalni stroj je naročila domača DE vratarna VERD. CNC rezkalni stroj pa bo predvidoma preizkusno obratoval v stolarni.
Skrbinšek Edvard
MORDA VAS ZANIMA
V 1024 OZD V SRS IZHAJA (V LETU 1988):
-	454 GLASIL
-	759 BILTENOV
-	233 RAZGLASNIH POSTAJ
Predstavnik nove družine paketnih rezkalnih enot - linija LDS-AE-300
IZ PODATKOV SRS ZA STATISTIKO
SEJEM POHIŠTVA V KOLNU	««.«*.
Kolnski sejem pohištva je med največjimi na svetu in je letos na površini 230.000 kvad. metrov razstavljalo svoje izdelke skoraj 1600 raz-stavljalcev iz 34 držav. Ugotavljamo, da je vedno več izdelkov iz masivnega lesa, sicer še vedno največ v hrastu, vse bolj pa je poudarek na jesenu in češnji, vsako leto pa narašča tudi delež iglavcev (smreka, bor), kjer prednjačijo skandinavske pa tudi vzhodnoevropske države. Glede na to prevladujejo tudi naravni lesi in svetlejša lužila ali pa kombinacija slednjih z različnimi kritnimi barvami. Seveda ni manjkalo tudi razstavljavcev modernega pohištva iz različnih drugih materialov (kovina, plastične mase, pleksi steklo), kjer prednjačijo Italijani in Španci. Glede na vse, kar smo videli, jugoslovanska oziroma slovenska pohištvena industrija počasi zaostaja za razvojem v svetu tudi na tem področju in v tej luči bomo morali gledati razvoj našega podjetja in ga z vsemi nazori obdržati v svetovnih dogajanjih.
Na letošnjem sejmu pohištva v Kolnu smo ponovno sodelovali v okviru Unilesa, skupaj s še šest razstavljala (Iztok, Javor, Lesnina, No-voles, Marles, Meblo). Glede na to, da letos niso bili prisotni razstavljalci kuhinj, smo v 14-paviljonu imeli do-
kaj ugeden prostor, ki je bil vsaj za nas bolje postavljen, kot pretekla leta, ko smo bili pravzaprav nekoliko potisnjeni ob strani. Vseeno menimo, da bi bilo mogoče najti mnogo bolj uporabno rešitev, kar pa odgovornim projektantom nikakor ne uspeva.
Od ostalih jugoslovanskih razsta-vljalcev so bili letos v omenjenem paviljonu prisotni še Šipad in Ex-portdrvo, medtem ko sta Slovenijales in Jugodrvo razstavljala v paviljonu št. 1. Splošen vtis z jugoslovanskih paviljonov je ne glede na lokacijo, da je bil obisk oziroma zanimanje za naše izdelke občutno manjše kot pretekla leta, čeprav je bil v celoti gledano obisk sejma nič manjši kot pretekla leta.
LIKO je razstavljal jedilnico iz hrastovega lesa v t. i. vvhite wash finišu (bucher miza, stoli iz krivljenega lesa in komido).
Za redke obiskovalce iz raznih delov sveta (Avstrije, Avstralija, Japonska, Anglija, Nizozemska, Belgija, Andske države) je bila garnitura sicer zanimiva, vendar na splošno predraga. Posebno zanimanje zanjo so pokazali predstavniki nekaterih slovenskih podjetij v tujini in tako smo se dogovorili, da razstavljene izdelke pošljemo tudi na sejem pohištva v London konec meseca aprila, pred-
stavniku Mebla v Abu Dabiju pa konkretne ponudbe za dobavo kontejnerskih količin. Čeprav direktni rezultat sejma ni velik, pa moramo za prihodnje leto, ko naj bi razstavljali samostojno, temeljito razmisliti, kje, kako in v kakšni obliki se bomo predstavili. Vsekakor je velik predvsem posreden učinek tega sejma, kar nam potrjujejo tudi mnogi poslovni kontakti po končani prireditvi.
Krašovec Andrej
PRAVNI KOTIČEK
Vprašanje:	Delavec je dolžan
opravljati dela oz. naloge iz opisa del oz. nalog. Ali sme neposredni vodja delavcu naložiti poleg teh tudi druga dela in katera?
Odgovor: Delavec je dolžan opravljati dela in naloge, ki so navedene v opisu del oz. nalog, na katera je razporejen z odločbo. Vendar pa bi samo taka ozka razlaga delovne obveznosti velikokrat pripeljala v zadrego neposrednega vodjo in nemalokrat onemogočila ali ovirala delovni proces.
Zato sme neposredni vodja odrediti delavcu tudi druga dela oz. naloge, poleg tistih iz opisa, in sicer tista, ki ustrezajo delavčevi strokovni usposobljenosti in zdravstveni zmožnosti. Praviloma so to dela oz. naloge, ki so podobna tistim iz opisa ali pa so z njimi tehnološko ali kako drugače povezana.
V izjemnih okoliščinah kot so nepričakovana odsotnost delavca, potres, poplava, preteči zastoj ipd. pa sme neposredni vodja odrediti tudi druga dela oz. naloge, ki jih je nujno potrebno opraviti in jih je delavec sposoben in zmožen opraviti.
Kržmanc Irena
Linija za obrez kril
4. APRIL - DAN VARSTVA PRI DELU
NEVARNE SNOVI
Zaradi naglega tehničnega razvoja v kemični industriji hitro narašča število kemikalij, ki so nevarne za ljudi in okolico. Seveda pa se s tem tudi veča možnost in pogostost poškodb. V svetu je znanih že več kot 7 milijonov različnih vrst kemikalij - nevarnih snovi, od katerih jih okoli 35.000 uporabljajo v pomembnih količinah. Nevarne snovi se v večjih ali manjših količinah uporabljajo v vseh industrijskih dejavnostih, na primer v proizvodnji plastičnih mas, izolacijskih sredstev, v tekstilni, usnjarski, kovinski, metalurški in nenazadnje tudi v lesni industriji. Nevarne snovi zahtevajo posebno pozornost, saj zaradi svojih Istnosti lahko povzročajo eksplozije, požare, akutne in kronične zastrupitve, lahko poškodujejo dihalne organe, kožo, oči, napravijo izjede oziroma ožganine. Po nomenklaturah o nevarnih snoveh tako ravnamo (uporabljamo, transportiramo, skladiščimo) v naši DO z naslednjimi nevarnimi snovmi:
1.	Razredčila, topila
2.	Laki in drugi premazi (kiti, trdilec, pigmenti)
3.	Lazurni-zaščitni premazi
4.	Lužila
5.	Bencin, nafta in njeni derivati
6.	Natrijev hidroksid - NaOH
7.	Plini
8.	Solna in druge kisline
9.	Askareli - umetne izolirne tekočine, ki se nahajajo v kondenzatorjih za kompenzacijo jalove energije.
Da se lahko uspešno varujemo vseh nevarnosti in posledic, ki utegnejo nastati oz. lahko ukrepamo o določenih primerih, moramo v prvi vrsti poznati fizikalno-kemijske lastnosti nevarnih snovi. Tako poznamo vrelišče snovi, parni tlak, relativna gostotahlapov (ali so hlapi lažji ali težji od zraka), topnost snovi v vodi (ali se snov meša z vodo, topi v vodi ali ne), nadalje občutljivost snovi na trenje in udar ter tudi zunanji videz snovi, ki marsikdaj prispeva, da ne pride do zamenjave snovi.
Po drugi strani pa so važni podatki, ki vplivajo na stopnjo nevarnosti za požar in eksplozijo. Tu poznamo plamenišča (to je temperatura, pri kateri tekočina že hlapi v ozračje), vžigno temperaturo, eksplozijsko območje (območje razmerja zraka in hlapov, ki pri prisotnosti iskre eksplodirajo). Važni pa so tudi podatki, ki predstavljajo stopnjo nevarnosti za zdravje delavca kot na primer maksimalna dovoljena koncentracija snovi v zraku (MDK). Ta se določa s predpisi in je tista količina hlapov v zraku, ki je še dovoljena, da ne pride do zdravju škodljivih posledic pri delavcih. Vsled nevarnosti požara moramo vedeti, kako snovi reagirajo, če jih med seboj mešamo, ali nastane kakšna reakcija ali se razvije toplota ali kakšni škodljivi plini in podobno (samovžig).
Ker imamo opraviti pretežno z lahko vnetljivimi snovmi ter snovmi, ki v razmerju z zrakom lahko povzročijo tudi eksplozijo, poleg tega pa so strupene in zdravju škodljive, je pomembno, da poznamo osnovne varnostne in požarno varnostne ukrepe, in da jih pri delu s temi nevarnimi snovmi tudi upoštevamo.
-	z ozirom na škodljivost teh snovi, ki se razširjajo v ozračje, moramo poskrbeti za dobro prezračevanje prostora, ker so ti hlapi večinoma težji od zraka, jih moramo z ventilacijo odvajati iz spodnjih delov prostora;
-	zagotoviti moramo posebne varnostne ukrepe pred nastajanjem statične elektrike (statična elektrika nastane pri drgnjenju neozemljenih in neprevodnih delov naprav, orodij, ipd.);
-	na delovnih mestih lahko hranimo samo tolikšne količine lahkovnetlji-vih snovi, ki so nujno potrebne za nemoten potek dela ene izmene. Shranjevanje lahkovnetljivih snovi moramo urediti v posebnih, ločenih prostorih;
-	skrbeti za redno čiščenje in sprotno odstranjevanje odpadkov (redno čiščenje kabin, usedlin, tal, prahu, itd.);
-	vsak delavec mora poznati načine gašenja in rokovanje z gas. sredstvi;
-	posode z lahko vnetljivo snovjo nesmejo biti odkrite - nepokrite;
-	preprečiti moramo vse vire vžiga, kot npr. iskrenje pri električnih napravah, iskrenje pri uporabi orodij, kajenje, brušenje kovin in podobno;
Skladišče vnetljivih tekočin
Skladišče gotovih izdelkov v DE PNV
-	ravnati se moramo po opozorilih in navodilih, napisanih na embalaži ali pa za posamezne nevarne snovi izdelati dodatna navodila o ravnanju z njimi;
-	pri polnjenju, prelivanju nevarnih snovi moramo preprečiti prosti pad in škropljenje tekočin; posode morajo biti med seboj povezane in ozemljene (odvajanje statične elektrike);
-	električne naprave, črpalke, elektromotorji morajo biti izvedene v eksplozijsko varni izvedbi, kakor tudi vsa električna instalacija;
-	prepovedano je jesti, piti in shranjevati živila v delovnih prostorih, kjer ravnamo z nevarnimi snovmi;
-	snovi pogosto razmaščujejo in okvarjajo kožo in oči. Brezpogojno moramo preprečiti stik s kožo in očmi;
-	po končanem delu si obvezno umijemo roke z vodo in milom ter namažemo z zaščitno kremo;
-	nevarnih snovi ne smemo zlivati v kanalizacijo, niti jih ne smemo polivati po tleh, ampak jih lovimo in zlivamo v pločevinastih posodah, sodih;
-	pri ravnanju z nevarnimi snovmi smo dolžni obvezno uporabljati odporna osebna zaščitna sredstva: predpasnik, delovno obleko, rokavice, očala; po potrebi pa tudi zaščito dihalnih organov (maska);
-	vsaka embalaža z nevarno snovjo mora biti na vidnem mestu označena z ustreznimi opozorilnimi simboli. Označba mora vsebovati;
-	naziv in ime snovi,
-	ime in naslov proizvajalca,
-	nevarnostni simbol in oznaka nevarnosti,
-	opozorila na posebne nevarnosti,
-	varstveni ukrep pri delu.
Ravno tako morajo biti označene tudi prazne posode, v katerih je bila nevarna snov in označena morajo biti tudi vozila, s katerimi prevažamo nevarne snovi.
V primeru, da pride do nesreče pri ravnanju z nevarnimi snovmi ali do razlitja oz. do eksplozije in požara, moramo takoj ukrepati in zagotoviti vse potrebno za odklonitev posledic:
-	takoj zagotoviti umik delavcev iz nevarnega območja
-	reševati ponesrečene, pri tem pa ne pozabiti na lastno varnost
-	organizirati način reševanja ali gašenje požara po požarnovarnostnem načrtu (alarmiranje, zavarovanje, postopek reševanja in gašenja)
-	opozoriti delavce sosednjih oddelkov o eventualnih nevarnostih
-	pokriti odprtine kanalizacije in opazovati odtoke nevarnih snovi -možna je nevarnost eksplozije
-	v primeru izhajanja hlapov izključiti vse vire vžiga
-	po potrebi organizirati in se vključiti v akcijo reševanja sredstev za delo (izdelkov, stroje, opreme).
Na kratko smo vam predstavili področje dela z nevarnimi snovmi. Iz navedenih ukrepov lahko razberemo, da delo z nevarnimi snovmi ni tako enostavno in nevarno, kot si to predstavljajo pri vsakodnevnem delu in življenju. Z upoštevanjem in izvajanjem predpisanih ukrepov bomo tako izboljšali pogoje dela, obenem pa izpolnili vse pogoje za odpravo nevarnosti za zdravje ali celo življenje.
JOŽE TELBAN
REKONSTRUKCIJA
OBRATOV
DRUŽBENE
PREHRANE
Obrata družbene prehrane na obeh lokacijah sta v slabem stanju, s sanitarno-higienskega vidika vprašljiva, oprema je iztrošena, skratka, pogoji dela so izredno slabi. Zato smo se v letu 1988 odločili z rekonstrukcijo kuhinj tako v Borovnici kot na Verdu s tem, da se začne z rekonstrukcijo v Borovnici, ki je v nekoliko slabšem stanju. Ob načrtovanju rekonstrukcije je bil upoštevan razpoložljiv prostor, zahteve inšpekcijskih služb, mnenje Zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana in seveda obstoječa oprema.
Načrt je bil izdelan v sodelovanju s Kovinostrojem iz Grosupljega, ki je od vseh ponudnikov izdelal najugodnejšo in najcenejšo varianto.
Sklep o rekonstrukciji obeh kuhinj je obravnaval in potrdil tudi DS DO na svoji 7. seji dne 10. 9.1988.
Oprema za obe kuhinji je bila nabavljena že v letu 1988, medtem ko smo z adaptacijo pričeli v letošnjem letu in sicer v Borovnici. Glavnina adaptacijskih del v kuhinji bo predvidoma v maju in juniju ko naj bi z rekonstrukcijo tudi zaključili. V okviru gradbeno-adaptacijskih del je potrebno zgraditi ločene sanitarije za delavce kuhinje, s predelnimi stenami ločiti skladišča različnih vrst prehrambenih artiklov in v kuhinji posamezne faze priprave dela in pomivanje posode. V celoti bodo zamenjane vse instalacije. Novost je uporaba plina. Uporaba trdih goriv, predvsem drv, je sicer poceni, ni pa higienska, poleg tega pa se za kurjenje porabi veliko časa.
Nova oprema je tehnološko sodobna, omogoča v krajšem času pripravo več različnih kvalitetnih obrokov ter vzdrževanje primernega reda in higiene. Pri tem pa seveda moramo vedeti tudi to, da je kvaliteta obrokov odvisna predvsem od sposobnosti kuharja.
V času rekonstrukcije kuhinje bo vsekakor moteno oskrbovanje, zato prosimo vse delavce, da so med adaptacijo, ki bo trajala približno mesec in pol, potrpežljivi.
Drobnič Janko
Nagode Lijana
INVENTIVNA DEJAVNOST V DO LIKO VRHNIKA
Po obravnavi zaključnih računov in sprejemanju ocen o poslovanju za preteklo leto, moramo narediti oceno tudi na področju inventivne dejavnosti v naši DO.
Zavedati se moramo, da je inventivna dejavnost pravica in dolžnost vsakega delavca v DO. Naš namen pa je, da delavce spodbujamo k ustvarjalnemu delu za povečanje dohodka DO, doseganje večje produktivnosti, ekonomičnosti, boljši kvaliteti proizvodov, boljši varnosti pri delu in boljših pogojev dela.
Komisija za inventivno dejavnost DO LIKO Vrhnika je imela v letu 1988 pet sej. V prvem polletju smo inovacijske dosežke prijavili na razpis nagrad inovatorjem in izumiteljem za leto 1987 pri Občinki raziskovalni skupnosti. Nagrade so bile podeljene skupaj z drugimi inovatorji v občini Vrhnika na kulturnih srečanjih »BISTRA 88«. Iz naše DO je priznanje prejelo devet delavcev. Priznanje so naši inovatorji prejeli tudi v okviru SINDIKATA DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE in sicer Pelko Stane.
V letu 1988 smo na slavnostni seji DS o priliki srečanja delavcev LIKA podelili priznanja tistim delavcem, ki so imeli največ inventivnih predlogov
v naši DO in s tem pripomogli k večjemu razvoju in boljšim rezultatom poslovanja.
Priznanja so dobili: Urbančič Aleksej, Šivic Ivan, Vrhovec Štefan.
V	letu 1988 je naša DO LIKO Vrhnika sodelovala na razstavah o inovacijah na RAST-VU Reka in Lesna 88 v Ljubljani. Na razstavah smo predstavili POMNILNIŠKO PRO-GRAMABILNI KRMILNIK-87. Na RAST-VU na Reki nam je organizacijski odbor podelil srebrno plaketo za naš razstavljeni eksponat.
V	mesecu septembru pa smo v naši DO organizirali seminar za vodstvene delavce in inovatorje. Predavatelj je bil inž. Marjan Ferš iz Maribora, ki nam je prikazal SODOBNO INVENCIJSKO-INOVACIJSKO POSLOVANJE V OZD.
Kot smo že napisali v zadnji številki »NAŠEGA DELA«, je v mesecu novembru in decembru v naši DO LIKO Vrhnika potekala akcija »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA«.
Strokovna komisija je pregledala vse prijave, določila smiselno uporabne predloge oziroma neuporabne predloge. Za vse uporabne predloge pa je določila izvajalce, ki bodo izpeljali inventivne predloge v prakso.
REZULTAT AKCIJE PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA
Prijavljenih inovacijskih predlogov 55
Sprejetih inovacijskih predlogov 45 Zavrnjenih inovacijskih predlogov 10 Že realiziranih inovacijskih predlogov 25
Iz sprejetih inovacijskih predlogov je razvidno, da so delavci iskali in predlagali izboljšave v okviru svojega delovnega področja. Predlogi so se nanašali na povečanje produktivnosti, zmanjšanje izmeta, povečanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov, prihranke na energiji, nadomeščanje določenih predmetov z domačimi materiali in s tem zmanjšanje uvoza ter povečanje varnosti na strojih.
Leto	Število zaposlenih	Število IR	Dosežena gospodar. korist	Število IP na 100 zaposlenih
1984	1095	3	2.480.000	0,25
1985	1113	5	6.500.000	0,45
1986	1079	21	27.140.000	1,95
1987	1069	106	74.850.000	10
1988	1023	70	450.150.000	7
V zgornji tabeli lahko vidite rezultate inventivne dejavnosti v zadnjih petih letih. Mislim, da so to zelo spodbudni rezultati ter da smo dosegli vidnejši napredek na področju inventivnosti. Rezultati pa nas ne smejo uspavati. Le tako bomo dosegli še boljši napredek in večji razvoj ter realizacijo zastavljenih ciljev v naši DO.
Dobrovoljc Dušan
4. APRIL-DAN VARSTVA PRI DELU
CNC - stroj
PRENOVA ZKS
Vedno znova in znova ugotavljamo, kako seje in njihovi sklepi sami po sebi nič ne pomagajo. Pa ne gre za to, da besede, sklepi in programi ne bi bili potrebni: še kako potrebni so! Vendar morajo biti kratki, pregledni, jasni in razumljivi: biti morajo prisotni med ljudmi, omogočiti morajo politično akcijo - morajo mobilizirati. V kriznih časih pa so potrebni tudi programi, ki omogočajo oblikovanje konsenza - skupnega bloka, fronte - za reševanje problemov, ki ponujajo perspektivo, na kateri se je mogoče poenotiti in skupaj delovati.
To - slednje! - je naša ambicija, ta program pa je njen temelj, in hkati naša opredelitev: politična ponudba, ki jo ponujamo slovenski javnosti, slovenskemu in jugoslovanskemu »političnemu trgu«.
Razprava poteka prav v tem času in prav bi bilo, da se z vso resnostjo in odgovornostjo vanjo vključimo tudi komunisti iz naše DO.
K. D.
IZ INFORMACIJ RSZSS
Skupne ugotovitve pravobranilcev samoupravljanja za področje obveščanja
Iz vseh ugotovitev je mogoče razbrati, da delavec deluje, kot da ni zainteresiran za obveščanje o vseh tistih vprašanjih, ki bi mu omogočila kakovostno samoupravno odločanje o bistvenih vprašanjih sprotnega dela in poslovanja ozdov (največja aktivnost je ob razpravah o višini osebnih dohodkov). Menimo, da je to posledica razmer, ko delavec v danih gospodarskih razmerah resnično lahko samoupravno odloča le o redkih vprašanjih.
Obravnavana ocena je bila izdelana v letu 1988, glede na takrat veljavno zakonodajo. Vendar tudi zakon o podjetjih opredeljuje pravico delavcev v družbenih podjetjih, da so obveščeni o vseh vprašanjih, pomembnih za uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic ter o drugih vprašanjih, pomembnih za odločanje in kontrolo. Vprašanje obveščanja delavcev se vsebinsko bistveno ne menja.
K. D.
NAGRADE
UPOKOJENCEM
Tudi letos smo po sprejemu zaključnega računa vsem upokojenim članom kolektiva iz sredstev sklada skupne porabe namenili nagrado, v znesku 100.000 din na upokojenca.
Čeprav višina ni velika, se nagrade naši upokojenci vedno znova razve-sele. To pričajo številne zahvale, ki po izplačilu prihajajo v našo DO. Eno od njih tudi objavljamo:
»Iskrena hvala za prejeti denar. Zelo me veseli, da se na ta način spomnite nas starih upokojencev.
To je tudi znak, da kljub visoki inflaciji še vedno premagujete vse težave. Še naprej vam želim veliko delavnih in poslovnih uspehov.«
Brenčič Jože
Tov. Brenčiču in vsem drugim, ki so nam pisali, iskrena hvala za lepe želje.
Obljubljamo, da si bomo prizadevali tudi v bodoče dosegati uspešne rezultate.
PREJELI SMO PRIZNANJE
-	Ob priliki otvoritve oddelka posebne osnovne šole v Podlipi je za pomoč pri ureditvi šole prejela priznanje tudi naša DO.
-	Ob štiridesetletnici Lesnine smo prejeli grafiko - Pegam in Lamber-gar.
HUMOR
ALI ŽE VEŠ?
»Madona, Francel, kje pa se držiš, da te ni nič videti? Ali si se preselil v gostilno?«
»Ne česnaj, Tone, raje mi povej -če že veš najnovejši vic?«
»Ne - ne vem.«
»Jaz tudi ne,« odvrne Franci in gresta naprej vsak svojo pot.
VAJE ZA ZAKONSKO ŽIVLJENJE
-	Tovariš, ali morda veste, kaj je to zakon?
-	Vem! Zakon je, kot naša admini-stacija. Dva združujeta delo, da lahko skupaj spita.
Kaj pa je poroka?
-	Poroka pa je samoupravni nesporazum!
BILI SO ČASI
-	Bili so časi, ko smo se neustrašeno borili.
-	Da, da, zagrizeno borili.
-	Borili do zadnjega!
-	Bili so to časi...
-	Sedaj pa se vsak mesec zagrizeno borimo do prvega!
BILE SO PARADE
-	Včasih smo za 1. maj imeli parade.
-	Na veličastnih paradah smo prikazovali naše velike uspehe.
-	Zdaj ni več prvomajskih parad.
-	Seveda ne. Razumljivo, da ni parad.
-	Tisto, kar bi sedaj lahko pokazali, je bolje skriti.
MARTINČIČ FRANKO
Nova elektro krmilna omara z monitorjem
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Damir Istenič, Meta Novljan, Ciril Gerdina, Tina Šerjak, Franko Martinčič - Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 28, Vrhnika
tisk	borovnica,
križanka