Leto X., štev. 29.
Poštnin* plačana r gotovini.
V	LJUBLJANI, v sobota, 17. julija 1926.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.898.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo Ho Din, začasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Uin.
Dopise frankirajie.in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (}SD8),
fcefriik VII., štev. 29.
Četrtkova „Naprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske sveže
Stane letno 72 Din — mesečno 6^Din
I. redni občni zbor zadrug r.
Zveze gospodarskih z. zlo. z.
I.
V nedeljo se je vršil I. redni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Zadružnem domu v šiški: Dnevni red:
1. Poročilo o delovanju zveze v minulem letu; b) obračun za 1. 1925 ter proračun dohodkov in izdatkov za 1. 192.G.
‘2. Volitev v načelstvo in nadzorstvo.
3. Zadružna organizacija v Sloveniji.
4. Pomen zadružnega zavarovanja.
5. Žena in zadružništvo.
6. Zadružno stavbno gibanje.
7. Zadružna denarna organizacija.
Iz XIII. zvezka zadružne knjižnice posnemamo, da ima zveza 35 članic^ med njimi so najpomembnejše:
1. Konsumno društvo za Slovenijo 17.146 članov.
2. Splošno konsumno društvo »Posavje« 1275 članov.
3. Hranil, in posoj društvo delavcev v Mariboru 1295 članov.
4. Delavski dom v Trbovljah 441 članov.
5. Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku 182 članov.
6. Stan in Dom« 280 članov.
7. 'Delavski dom« Jesenice 190 članov.
8. »Delavski dom« Glince 130 članov.
9. Vzajemno in posoj. društvo v Slov. Bistrici 162 članov, skupaj 21.101 člana.
Teh 10 zadrug ima torej 21.101 članov a vseh ostalih 25 manjših zadrug ima vsega skupaj 1836 članov. To je stanje iz leta 1924. Do letos je članstvo znatno pa-
lo,	kar je posledica izborne gospodarske politike«.
(Oj), ur. Kako je s tem članstvom, je znano: če bi se šteli samo živi člani, bi bile številke vse drugačne. Ta statistika je zelo podobna statistiki katoliške cerkve. Razen tega je pa mnogo članov sočasno včlanjenih v več zadrugah in se štejejo torej po 3krat ali lOk.rat,' čeprav živijo samo enkrat.)
Konsumne zadruge razpolagajo s 4,306.245 Din. denarne zadruge s 2,528.116 Din, produktivne s 359.922 Din ter stavbne s 3966 Din hranilnih vlog, torej skupaj 7,196.249 Din.
V tiskanem poročilu pravi Golouh kratko: Izključiti smo morali radi trajnega nereda zadrugo »Sloga« v Ljubljani. V zadrugah je zaposleno 312 oseb. Vsa ta poročila kakor tudi predloge so dobile članice šele na občnem zboru, ki se je vršil po znani socialpatriotski metodi brez diskusije z naglim odglasovanjem.
V ustnem poročilu Golouh ni povedal ničesar novega. Ni niti omenil izključitve »Sloge«, niti kako je nastal konkurz, pa vendar je imel korajžo zagovarjati nače-
lo	socialističnega dela v zadružništvu 1 Kar je pozabil povedati Golouh, je povedal Čobal. Čobal je izlil jezo nad socialno demokratsko stranko in komunisti.
Dejal je, da njihove zadruge (Čobal menda smatra konsum za svojo zadrugo)« ne potrebujejo sodelovanja takih strank in strokovnih organizicij. Drugega pomembnega ni povedal.
G. Anton Kristan, namesto da bi kot predsednik zavrnil Čobala, ki hoče osvoboditi zadruge od sodelovanja socialdemokratov in komunistov, je dejal da se strinja s Čobalom.
V svojem referatu — ki pa je bil k sreči kratek in jedrnat — je omenil, da je največja Zadružna zveza, potem Zveza slovenskih zadrug, potem zadružna zveza v Celju in nato pride Zveza gosp.
-
zadrug. Dajal je, da se v Sloveniji grupirajo zveze pa političnih strankah, dočim se na celem svetu grupirajo po gospodarskih principih. Ni opravičil izključitve niti konkurza »Sloge«, slabih strani zveze se sploh ni dotaknil. Zato po njegovem referatu tudi ni nihče diskutiral. Bila je nastala mučna tišina, ki celo Kri-stanovcem, ki se protivijo diskusiji, ni bila všeč. Gladko so cdglasovali vse pre-čitane predloge, izvolili odbor in načelstvo. Če je kdo proti glasoval, niso niti videli niti upoštevali.
Zadružnik Jeretin je bil sicer nezadovoljen z odmerjenim prispevkom, češ, da je prevelik. Tudi ni še dobila njegova zadruga revizorskega poročila, niti odgovora na pismo!
Golouh kot nameščenec se izgovarja, da je bil urednik »Delavske politike« ter da je bil takrat v takem stanju, da ni vedel niti koliko je hišna številka, kjer stanuje...	*
Druge kritike ni bilo.
Občni zbor so tvorili po ogromni večini »stari zadruga rji«, mlajši med njimi je bil menda samo Jeram,-ki je skušal brezuspešno : zrevolucioniratk ta občni zbor.
II.
O ČEM KRISTAN, GOLOUH IN K0MP.
NISO POROČALI.
Pričakovali smo, da bedo referenti da-
li	jasno sliko medsebojnega razmerja med Zvezo gosp. zadrug oziroma njenih članic in Zadružno banko. V pismenem poročilu pravi sicer Golouh, da so Zadružno banko, ki je delniška družba — torej čisto kapitalistično podjetje — osnovalo kmečko-delavske zadruge.
Leta 1924 je imela banka delniške glavnice 3 milijone Din. Vlog 10,196.778, prebitek 286.183 Din in promet 603 milijonov dinarjev.
Nikjer pa ne moremo zvedeti, kdo je lastnik delnic, kdo je gospodar Zadružno banke. To pa zanima vsakega zavednega socialnega demokrata.
Socialno demokratski gospodarski principi se namreč bistveno razlikujejo od kapitalističnih.
Po kapitalističnih načelih privatne svojine, individualizma, profita itd zbirajo kapitalistične banke denar hranilcev, malih ljudi, s tem denarjem trgujejo, špekulirajo — toda vedno tako, da je dobiček čim večji, da ima čim več delnic posameznik — itd.
Ako bi bila večina delnic Zadružne banke v rokah konsumnega društva kot najmočnejše zadruge, ne bi bilo nobenega vzroka za prikrivanje tega dejstva!
Če pa imajo večino delnic v rokah posamezniki, kapitalisti, potem ne-moremo govoriti, da so zadruge ustanovile Zadružno banko.
če je torej Zadružna banka kapitalistična ustanova tudi po lastništvu, kakor je po pravilih, tedaj je njeno razmerje do zadrug popolnoma drugačno, kakor bi hotel Golouh delavstvu natvesti.
III.
KAPITALISTIČNI KONCERN ALI SOCIALISTIČNO ZADRUŽNIŠTVO?
Kakšna je politika kapitalistične banke v današnjem času, ko se bančni trgovski in industrijski kapi tali zlivajo v celoto? Banke postajajo vedno bolj finančna in trgovska torišča cd njih finan-
ciranih podjetij. Iz prvotnega stanja kreditiranja, garancije, postajajo vezi med banko in podjetjem vedno tesnejše, banka dobi vpogled v poslovanje podjetja, prevzema njegove trgovske agende, ter polagoma kontrolira celokupno trgovsko in produktivno delavnost podjetja. Polagoma se zlije lastništvo s preureditvijo, reorganizacijo, spremembo pravil, ali pa z ustanovitvijo konkurenčnega podjetja, ki je popolnoma odvisno od banke. Večinoma take »transakcije« škodijo produkciji, so zvezane s provizijami, z aferami, s politično korupcijo.
Tako kapitalistično banko, ki kontrolira trgovska in industrijska podjetja, imenujemo koncern. G. Kristan kot predsednik Zadružne banke in Zveze gospodarskih zadrug bi moral delegatom zadrug jasno povedati, kdo ima večino delnic. Zadružne banke, kakšno gospodarsko politiko vodi Zadružna banka napram članicam, ki so v zvezi.
Če je Zadružna banka po lastništvu privatno kapitalistično podjetje kakor vsaka druga kapitalistična banka, potem mesto predsednika te banke nikakor ni združljivo z mestom predsednika Zveze gospodarskih zadrug, ki ima potom revizij vpogled v celokupno poslovanje zadrug.
Ali bi bilo mogoče recimo pri klerikalcih, da bi bil predsednik Zadružne zveze obenem predsednik in glavni faktor recimo Prometne banke, ali recimo Sla-venske banke —, ene izmed kapitalističnih ustanov, ki niso last klerikalne Zadružne zveze? Tak privatni bankir bi dobil vpogled v zadružno poslovanje potom revizij ter bi prav lahko finančno zasužnjil kontrolirane zadruge.
Izključitev »Sloge« iz zveze, postopanje zvezinih funkcionarjev proti delavski zadrugi, ki so jo sami ustanovili, to je glasen memento za vse v zvezi gospodarskih zadrug včlanjene delavske zadruge, v katerih odločujejo po pravilih člani, a ne deležni kapital, torej vsak član le z enim glasom brez ozira na število svojih deležev.
Zato predlagamo vsem-onim socialnim demokratom, ki tudi v zadružništvu stojijo na socialističnih gospodarskih principih, kakor tudi vsem onim zadrugar-jem, ki želijo da ostanejo zadruge last skupnosti, last vsega delavskega razreda, last delavcev a ne last kapitala, da delajo na to, naj se skliče
izredni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug z dnevnim redom:
1. Lastninsko razmerje med Zvezo in Zadružno banko.
2. Izključitev »Sloge« in postopanje pri konkurzu.
Na ta občni zbor mora biti povabljeno tudi načelstvo »Sloge«, da bodo zadružniki informirani od obeh strani.
Delavsko zadružništvo — delavskemu razredu!
Pamflet „zediniašev“.
IV.
BESEDE IN DELA »ZEDINJAŠEV«.
Kaj hočejo podpisniki 'rdečega pamfleta, ki so ga tako slavnostno poslali v svet kot svoj manifest ob 301etnici Jugoslovanske socialno demokratične stranke vsemu zavednemu delavstvu Slove-nije?
Na enem mestu pravijo, da njihova skupina ni nobena nova stranka, ker bi
to pomenilo samo nov razkol. Na koncu pa pravijo: »Osvobojenje delavcev je de-
lo delavčev samih! To osvebojenje bomo dosegli potom enotnih strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in s stvorbo enotne, vse obsegajoče proletarske stranke. Torej oni niso nova stranka, hočejo pa stvoriti enotno, vse obsegajočo proletarsko stranko... in na drugem mestu pravijo, da morajo ustvariti iz raznih danes razkosanih političnih grup proletarsko politično stranko.
Namen zedinjašev je torej prozoren: ustvariti iz raznih danes razkosanih političnih grup proletarsko politično stranko. Pozabili so samo predložiti temelje, program, na katerem naj se združijo danes razkosane politične grupe.
Propagandistične parole, gesla in fraze, katerih kar mrgoli v manifestu, te vendar niso in ne morejo biti program za združitev razkosanih političnih grup! Saj te parole, ki so demagoške, ako niso zvezane s socialističnim naziranjem in programom, rabijo v vsakem volilnem boju vse, tudi kapitalistične in malomeščanske stranke!
Zedinjaši, ako resno želijo zedinjenja, bedo pač morali predvsem ugotoviti pro-gramatične in taktične razlike, Id obstojajo med 5 grupami, ki so zastopane v Delavski zbornici: krščanski socialisti, fašisti, socialisti, socialni deinokratje in zedinjaši.
Vsaka od teh grup razven zedinjašev ima svoje naziranje, svoj internacionalni in nacionalni program. Cilj vseh teh’ grup je: združiti delavstvo na svojem programu, na svojem svetovnem nazira-nju, v svoji nacionalni in internacionalni organizaciji. Fašisti so pristaši odkrite kapitalistične diktature in sicer na celem svetu. To je bela reakcionarna internacionala, ker je en del kapitala na celem svetu za tako skrito diktaturo.
Krščanski socialisti so pristaši tako-zvane črne internacionale, ki je za duhovno (pravzaprav duhovniško) diktaturo gospode nad ljudstvom.
»Socialisti« so v teoriji (v besedah) pristaši marksizma in internacionalnega revolucionarnega socializma, v dejanjih .pa pri nas in deloma tudi v ostalih deželah podpirajo fašiste.
Jug. Socialno demokratska stranka je organizirana javno, ima točno začrtan program v vseh političnih, strokovnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih.
Zedinjaši trdijo, da je naša stranka sekta, klika itd., toda te trditve ne dokazujejo, zato je ta njihova trditev ravno toliko vredna, kakor ista trditev od strani slovenskih fašistov, s katerimi so zedinjaši v tej točki popolnoma enaki.
Interesantno pa je, da je večina podpisnikov manifesta ravno ona struja, ki je bila najagilnejša v razbijanju »socialistične stranke delovnega ljudstva«, ki je tudi stremela združiti delavstvo, toda na. konkretnem strankinem programu in-pravilih. Od tega je komaj par let. Zedinjaši pač ne mislijo 'resno, ko naslavljajo svoj pamflet zavednemu delavstvu, a niti z besedo ne omenijo svojega dela pred par leti! Ali mislijo, da ima zavedno delavstvo tako kratek spomin? Takratni njihov pučizem je imel ogromne politične posledice in znak je neresnobe, ako takratni aktivni pučisti ne obrazložijo svoje zmote. (Edino Jernejčiča lahko v tem oziru izvzamemo, ker on takrat ni bil na strani pučistov.)
Zavedno delavstvo, kateremu ste naslovili svoj letak, se je pač naučilo v teh 7 letih razlikovati besede od dejanj, ter ne sodi nič več samo po besedah temveč gleda dejanja ter sodi po delu.. Pa če hi
sodilo tudi po besedah, pamflet ni prinesel nobene nove misli zavednemu delavstvu. Vse te parole so stoinstokrat citirane, ponavljane, tiskane v delavskih časopisih. Ako smemo iz nelogično nanizanih stavkov letaka sklepati na nelogično mišljenje podpisnikov ali holje rečeno avtorjev, pisateljev tega letaka, potem vsak zavedni delavec gleda na pokret ze-dinjašev kot na politiko kričastva, psovanja, zmerjanja in demagoštva. »Tresla se gora, rodila se miška«.
Dela zedinjašev pa so v najostrejšem nasprotju z njihovimi parolami. Na jeziku »zedinjenje« — na delu razkol. Na jeziku neodvisnost strokovnih organizacij — na delu prizadevanje, da postanejo strokovne organizacije ekspozitura SP J.
Na jeziku Delavsko zbornico delav-cenn. — na delu prizadevanje, da postane tudi Del. zbornica ekspozitura SPJ. Na jeziku enotnost strokovnih organizacij — na delu izključitev nezaželjenih organizacij, nepriznanje neodvisnih strokovnih zvez — itd.
Na jeziku enotna vseobsegajoča proletarska stranka — na delu ustvarjanje klike demagogov v korist SPJ. Na jeziku marksizem — v glavi fašizem. Na jeziku razredni boj — na delu boj proti avantgardistom razrednega boja, proti socialnim demokratom in komunistom.
V.
SPLOŠNI DELAVSKI KONGItES.
Med demagoškimi parolami se blesti kot redka izjema edini stvarni konkretni predlog, da se skliče splošni delavski kongres, ki naj razčisti vsa spcrna vprašanja in začrta politiko ter taktiko bodoči enotni marksistični delavski stranki. Pred kongresom pa naj se vrši stvarna diskusija med delavstvom vseh krajev in obratov.
Ta predlog ni nov v svojem bistvu, temveč je samo ponovitev odprtega pisma naše stranke, naslovljenega na vse delavske frakcije, s katerim jih je uredništvo »Napreja« pozvalo, da se začne javna programatična in taktična diskusija o razlikah v politiki, taktiki in organizaciji. Naša stranka se je že takrat izjavila pripravljena, da naj se ta diskusija vodi.
Resnega odziva na takratno naše odprto pismo ni bilo, kar je stranka vzela na znanje in iz tega spoznala, da so vse frakcije proti javni diskusiji.
Predlog zedinjašev tudi ni našel, če izvzamemo našo stranko, nobenega odziva. Mi smatramo, da je ta njihov predlog, poziv na predhodno diskusijo in na sklicanje splošnega delavskega kongresa, konkreten in zato smo takoj po izidu letaka začeli s stvarno diskusijo.
Na dan tridesetletnice ustanovitve naše. stranke, to bo letos o Božiču, bo naj-br/.e tudi naš strankin kongres.
Splošni delavski kongres, na katerega bi poslale svoje delegate res delavske organizacije, to so take, ki se vzdržujejo z lastnimi sredstvi od članstva, ki članstvo izkazujejo in objavljajo račune z dnevnim redom: Razlike med delavskimi frakcijami ter predpogoji za duhovno, organizacijsko in akcijsko enotnost delavskega razreda, tak kongres bi bil kori-slen in potreben, če bi se vršila diskusija v časopisju pred in na tem kongresu brez demagogije, svobodno in demokratično, brez preglasovanja.
Res je potrebno, da ob BOletnici obstoja naše stranke bolj intenzivno pregledamo bilanco soc. dem. gibanja, ugotovimo napake, ki so se delale, in začrtamo poznejše smernice za bodočnost.
To bo naša stranka tudi delala brez ozira na to, če ostale frakcije to delajo ali ne. To diskusijo »Naprej« že par let vodi in je samo značilno, da niti ena od ostalih frakcij stvarno ne odgovarja. Iz tega opravičeno sklepamo, da se vse ostale frakcije boje diskusije.
Pa tudi ustne diskusije so posebno v Ljubljani, kjer vlada največji kaos, zelo potrebne. Krajevna organizacija naše stranke v Ljubljani prireja diskusijske javne sestanke, na katere ima dostop vsak. Prav zelo koristno bi bilo, da se teh diskusij udeležijo pristaši tudi drugih frakcij. Svobodna, javna diskusija je najboljša zedinjevalna akcija. Če bi se resno udeleževali takih diskusijskih sestankov resni pristaši vseh frakcij, bi to bila prava delavska, svobodna akademija.
Prostore za take sestanke imajo zedi-
njaši na razpolago v dvorani Delavske zbornice in v lokalih OUZD. Mi si moramo prostore sami vzdrževati.
Naša stranka ni nikdar nikjer bežala od diskusije. Besedo imajo druge frakcije.
j-a c* dir>,o le
•	j
•	asa domačo obri in IrjcSustr?jo	;
;	v' vseh opr^uiaii.	;
|	Istotam pletiinistroj DUBIED	;
j	JOSIPjPETEUMC	j
biitu Prešernovi 03 spomenica	*
•	•
»Brezilkohiina produkcij^41
Ljubljana, Poljanski nasip 10/34
pošlje vsakemu nnročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali
Osebni in stvarni oopsdi.
Resnicoljubni Anton Kristan piše v svojem članku »O početkih socialističnega gibanja na Slov.« (»Pod lipo;; št. 7), da je časopis » Gleichheit« na-zval Oberwinderja za »glavnega strahopetca, judeža, goljufa, temnega poštenjaka itd.« Dalje, da je Obervvinder tožil, a porota je oba toženca oprostila. To se pravi^ da je Obervvinder po po pravici prejel priimke, s katerimi ga je »Gleichheit počastila. Pa o tem Kristan ne piše, temveč pravi le, da se > iz te pravde vidi ton, ki je vladal in v opombi pristavlja: »Bernotovci v Napreju so posnemanje te žalostne dobe.« — Če bi bilo to res, bi tudi zdaj kdo tožil in zgubil, češ, da je te lepe priimke zaslužil. Kdo bi to bil? Delavstvo ve, kdo! Delavstvo pa tudi ve, da zmerjanje nič ne pomaga, zato nikogar ne zmerja. Izjema je, če da velezaslužnim kristanovcem priimek volilni sleparji«, a ta priimek je pravičen in polno zaslužen. Ta priimek torej ni psovka, ampak bo v zgodovini delavskega gibanja za vselej pomenil tiste, ki so pri volitvah v Delavsko zbornico tako nesramno sleparili, kakor se niti meščanskim strankam ne da očitati. — Drugače je pa na kristanovski strani. Tam so psovke na dnevnem redu vselej, kadar zmanjka sape. Ko Kristanov prijatelj Koren v Celju ni znal odgovoriti stvarno, je rekel »Baraba!c Bil je tožen in obsojen. Drugič (v Štorah) je vedel, da s psovko nič ne opravi ,zato je hotel dokazati, da je s- Bemot klerikalec in se je v ta namen zlagal, da je bil nekdaj ulednik klerikalnega »Mira«. Za to je bil tudi tožen, a ni bil obsojen, čeprav se je njegova laž dokazala, ampak je sodišče razsodilo, da ni nič hudega, če komu očitaš, da je bil urednik »Mira«, čeprav ni bil. Sodišče ni razumelo nesramnega^ |namena, razsodilo je, da je ta laž nedolžna. Ali se hočeš potem še nadalje ukvarjati z »nedolžnimi« lažnivci? Kristanov »Konsument« je zmerjal »Naprejevo« delo za judeževo delo. Čemu, bi toži-
li,	ko je pa delavstvo že toliko pametno, da se pri Judeževem imenu takoj spomni na Judeževe srebrnike in neki mizar je Kristanovcem na to psovko tako odgovoril v »Napreju«, da so kar obmolknili. Najlepše je pa pokazal svoj ton resnicoljubni min. n. r. Anton Kristan takrat, ko je na ženskem shodu v Trbovljah imenoval s. Bemota >gnojni tur«, ki se mora iz delavskega telesa »izrezati«. Ta Kristanov mesarski nazor je že dolgo znan in se Kristan tudi ravna po
njem, vendar pa naše stranke še ni spravil niti do tega, da bi proglašala Kristana za tur, ampak je proglašala in bo proglašala za tur le kapitalistično samopašnost. To samopašnost je treba izrezati, ne Kjistana. Napake je treba odstranjevati, ne pa ljudi. Resnicoljubni Kristan pa hoče kapitalistične napake ohraniti, odstraniti pa vse ljudi, ki te napake preganjajo in ki se ne dajo vpreči v Kristanov voz ne z obljubami ne z grožnjami. — Kakor je laž, če se kapitalist Kristan izdaja za socialista, tako je laž in hinavstvo, če očita ta kapitalistični zmerja-lec »Napreju« — zmerjanje!
Kdor zmerja, kaže s tem le svojo osebno mržnjo. Vsakršno zmerjanje je treba odpraviti, osebno sovraštvo se mora nehati. Delavstvo to dobro čuti, zato je vselej in povsod odločno proti »osebnim napadom«.
Toda stvarni napadi so tudi osebni. Saj »stvaren napad« ne pomeni, da napadaš kako stvar, ampak da napadaš stvarno. Kako stranko- organizacijo ali osebo napadaš zaradi stvari, zaradi stvarnega razmerja, zaradi resničnih dejstev. N. pr. če napadaš indirektne davke v Kons. društvu za Slovenijo, jih nikakor re moreš napasti brezosebno. * Indirektni davki namreč niso prišli sami od sebe, ampak so jih uvedle osebe. Te osebe je treba napasti in jim očitati, da so indirektne davke uvedle. Osebe torej napadaš zaradi stvari. Tak napad imenujemo stvaren. Ni pa stvaren, če kdo osebe zamolči in se bori samo brezosebno proti indirektnim davkom,, kajti proti tem davkom se borijo vse stranke, nobena si ne upa v javnosti zagovarjati ta krivični davčni sistem. A ker se »borijo« le brezosebno, se borijo z vetrom, glave sekajo dimu, s palico tolčejo po vodi. Pristaši takih strank so slepi, da ne vidijo, k(jko jih imajo voditelji za norca.
Da pa ti slepci ne bi izpregledali, zato trdijo njih voditelji, da so stvarni napadi samo »napadi iz osebnega sovraštva«. Zagnali so gonjo proti »osebnim napadom« in slepci so šli na led in jim verjeli, da se nikdar nikjer ne sme imenovati nobena oseba, ampak samo brezosebno je treba govoriti in pisati.
Ves boj proti naši stranki se vrši hinavsko in zahrbtno. Predvsem hočejo našo stranko utajiti — ker pa to ni dobro mogoče, jo kažejo kot stranko nergačev, osebnih sovražnikov, razbijačev itd. Proti načelom naše stranke se pa sploh ne upajo resno nastopiti in razen v »Jutru« nismo še nikjer čitali resnega članka proti progresivnemu davku. Pa je imela »Delavska politika« zelo veliko prostora, ko je bila dnevnik, a niti enkrat se ni upala napisati kake resne ugovore. Enako je z načelom javnosti. Nikjer resnega nasprotstva, nikjer stvarne debate, samo prazno smešenje, zafrkacije in vzbujanje nizkih instinktov. Uratnik je vsaj enkrat napisal članek, da je demagogija potrebna, a to je bilo že davno, zdaj pa uganja svojo demagogijo kar po tihem, mnogi že celo mislijo, da se je z brezposelnimi izselil na Francosko, odkar je Del. zbornica zmagala« (dosegla redukcijo). Drugi pa itak pisati ne znajo in če znajo, so preleni. Na nič drugega ne mislijo, kakor kako bi z enim samim kavarniškim trikom ustvarili veliko stranko, ki bi jih posadila na ministrske stolčke. Seveda taki ljudje ne morejo videti nikjer nič stvarnega, če se čutijo prizadete ...
Tudi ta članek bodo proglasili za osebni napad, za izbruh osebnega sovraštva. Prav nič se ne bodo ozirali na splošno njegovo tendenco, ki je naperjena edinole proti napakam. Tudi takrat, ko ste še upali, da nam z gmotnimi sredstvi uničite »Naprej«, in nam tako zaprete usta, tudi takrat naše sovraštvo ni dobilo besede, ampak smo proglašali za »gnojni tur« vselej le napake, nikdar pa ne oseb. Ves čas smo se zavedali, da če se odstrani napaka, ostane človek živ m boljši, če se pa uniči človek, se odstranijo razen napak tudi dobre strani in namestnik nikakor ni vselej boljši od svojega prednika. So države, ki zelo pogosto menjajo svoje vlade — če bi bila vsaka boljša nego prejšnja, bi morala zadnja biti že res
zelo imenitna. Vsi veste, da ni! Drugače pa bi bilo, če bi vlada ostala stara, a da bi odstopile napake. Tem velja naš boj. Osebe naj se odstranijo le takrat, če so jim napake ljubše ko skupni blagor.
Nacionalizem v teoriji in praksi,
Orjunaši pravijo, da hočejo pomagati narodu z nacionalizmom, ki ga bodo ljudem s silo v glavo vtepli. Takoj v začetku, ko so začeli svoje nasilno delo s klofutanjem mirnih ljudi na cesti, če so govorili v tujem jeziku takoj takrat smo jim v »Napreju« povedali, da opravljajo neumno službo za mednarodni velekapital; podžiga-nje strasti proti posameznim slabotnim ljudem je vselej znak surovosti, se posebno pa takrat, če isti divjaki mirno gledajo, kako se kapitalistični tujci šopirijo v avtomobilih in se shajajo z domačini kapitalisti v luksuznih dvoranah, kako tam nemoteno govorijo v tujem jeziku in kako tudi orjunaši pri tem sodelujejo. To ni le nedoslednost, ampak izrazito podpiranje kapitala proti svobodnemu razvoju naroda. S časom je pa postalo or-junaštvo še bolj odločen sovražnik naroda. Podpiralo je kapitalistično stremljenje po zaščitnih carinah in te so vselej in povsod za narod škodljive, za kapital pa koristne. Zlasti so pa škodljive za bodočnost, kajti carine dušijo napredek. Vsega tega mali orjunaši niso razumeli, veliki orjunaši so pa tako — hoteli. Da pa pokažejo svojo nacionalnost v še bolj očitni obliki, so usianovili agenturo »Yerc« (Yougoslave Express Reclame Com-pany — tukaj jim tujščina nič ne smrdi) in začeli žeti sad svojega nacionalizma v zlatu. Sodelovanje z nemškimi špediterji jih ni nič skrbelo, da bi dali tudi sebi katero po buči. Fašizem je povsod enak, doslednosti ne pozna, razen te, da mu mednarodno zlato vedno diši, narodni napredek pa smrdi, ker se napredni narodi ne dajo skubsti.
Ker je tisk predpogoj narodnega
napredka, so delali fašisti povsod proti svobodi tiska. Začeli so z razbijanjem tiskarn, nadaljevali s srednjeveško cenzuro in končali bi — če bi mogli — z onemogočenjem vsega ne-fašističnega tiska. Carina na tiskovine je za 20. stoletje kakor pest na oko, in vendar jo imamo in agentura Yerc jo »za narodov blagor izkorišča.
Ko je neki grafičar (tiskarski delavec) na to v »Napreju« (12. junija) opozoril, se je ta agentura oglasila v meščanskih listih s pojasnilom, da dela to zato, ker so tukajšnje tiskarne tako drage, da je inozemska konkurenca kljub visoki carini (do 5.000 dinarjev) mogoča in da zbira naročila za tržaško slovensko tiskarno »Edinost«, ki je toliko trpela, da menda zasluži našo podporo. Napreju (3. julija) je pa poslala le popravek brez pojasnila o draginji tukajšnjih tiska-ren, dokaz, da ta agentura dobro ve,
. kaj sme brez skrbi povedati čitateljem meščanskih listov, ki jih tiskamiška draginja »nič ne briga , dočim smatra za pametno, če to dejstvo Napre-jevim čitateljem zamolči. Ti bi namreč razumeli, kaj to pomeni, če zasluži tiskarna »Edinost« toliko, da smatra Yerc ta zaslužek za podporo, če zasluži pri tem tudi fašistična Italija, laška in naša železnica, če dobi po vrhu še naša država visoko carino, Yerc provizijo in je še vedno vse skupaj do 25% ceneje, nego pa če bi isto uelo izvršila domača tiskarna, in da torej naročnik za to razliko v ceni rad čaka, dočim bi bil v tukajšnji tiskarni takoj postrežen.
Na to pojasnilo je organizacija ti-skarniških delavcev odgovorila s sledečim:
Pojasnilo na pojasnil*.
Na »Poslano« družbe »Yougoslave Ex,press Rčclame Cvmpany<, priobčeno v nekaterih ljubljanskih dnevnikih, je primorana podati podpisana organizacija sledečo izjavo: Odkar se je pojavila v Sloveniji »Yougoslave Ex-press Rčclame Company< in pričela ob enem z raznimi agenturami nemSldh in drugih inozemskih tiskarskih podjetij odnašati tiskarska naročila v inozemstvo, se je pomnožilo Število brezposelnega grafičnega delavstva za preko 50%. Že itak reducirani tiskarski obrati so svoj obrat do danes še znatno zmanjšali, vkljub temu pa se v najkrajšem času za-
3z samega žita ne niorete kuhati kave.
Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebife
FraiiFrancbov kavni pridatek
Pijača s Pravim Pranchom Vas zamore stalno za do vol ie vari.
VAM r HAM«t k,	K zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck.
pre v Sloveniji dvoje tiskarn, ker radi pomanjkanju dela ne moreta obratovati. Podpisana organizacija je do danes izdala na brezposelnih podporah preko 6 milijonov dinarjev. Ta vsota pa se bo radi še vedno naraščajoče krize v najkrajšem času znatno pomnožila. Xe dvomimo, da se nahaja tiskarna >Edi-nos! v Trstu v težkih razmerah in je potrebna naše pomoči. Prepričani pa smo, da je tako podpiranje te tiskarne, kakor ga hoče opravičiti »Yougoslave Express Reelame Com-pany, našemu narodnemu gospodarstvu škodljivo in se tudi z nacionalnega stališča ne da opravičiti. Pogrešno je, če hočemo krpati sireho z materialom,- ki ga iztrgamo iz temeljev stavbe. Tiskarno »Edinost« so dolžna podpirati naša nacionalna obrambna društva, nikakor pa je ne moremo podpirati na način, s katerim se ogroža obstoj domačega delavstva, kateremu se odvzame zaslužek in zadnji košček kruha.
V Ljubljani, dne 19. junija 1926.
Savez grafičnih ladnika Jugoslavije
podružnica Ljubljana.
T° pojasnilo govori za cele knjige. Tiskarski delavci s tem dokazujejo, da se zavedajo, kaj pomeni brezposelnost in da je to zelo draga reč. Šest milijonov dinarjev! Zavedajo se tudi, da niti carina niti podpiranje narodnih podjetij v tujini ne more odpraviti narodne bede, ker ne smemo krpati strehe z materialom, ki ga iztrgamo iz temeljev stavbe. Ta primer kaže, da se ti delavci prav jasno zavedajo (čeprav niso razen v svoji strokovni organizaciji nikjer organizirani, niti v Strokovni komisiji). Gospodarstvo ne prenese prav nobenih idealističnih poskusov, ker se mora vsaka stavba podreti, če se rušijo njeni temelji z namenom, da se zakrpa njena streha. Nič ne pomaga izmišljevati si idealistične teorije, oblačiti si po vrhu lepo obleko, napenjati se v požrtvovalnosti in podpirati brezposelne z denarjem, ampak rešitev mora biti le ena, v gospodarstvu. Delo je treba organizirati. Le v delu je kruh, ki nikomur ne jemlje temeljev.
Temelj vseh temeljev je zavednost. Zavednosti ni, če nismo v stalnem stiku s svetom. Tega stika ni brez svobodnega tiska. Tisk ni svoboden, če je drag, kajti dragega tiska si proletarci niti nabaviti ne morejo in torej ne bi nič pomagala svoboda dragega tiska. Tako postane tisk predpogoj za pravo zavednost in temelj vsega gospodarstva. Kdor je kriv na dražitvi tiska, je največji škodljivec napredka. Kdor jemlje profite in provizije iz tiskarske industrije, jemlje stavbeni material iz temeljev kulture. Roke proč!
*
Produkcijski sklad. Najpotrebnejše delo je odprava brezposelnosti. Edino resno delo za zmanjšanje brezposelnosti je organizacija produkcije, ki bo dala brezposelnim dela, ne pa grenkega kruha brezposelnih podpor. Zbirajte produkcijski sklad! Vloge v ta sklad so kakor darovi, edino v brezposelnosti jih imaš pravico dvigniti, a tudi tu le do 200 Din tedensko. Ne zbiraj kapitala, ampak skrbi za konsolidacijo dela!
Razno.
r Vladna kriza je stalna. Tudi korupcija je stalna. Brezposelnost je tudi stalna. Vse, kar škoduje ljudstvu in njegovi prisilni organizaciji (državi), je stalno. — Neki ljudje pa vidijo drugače. Pravijo, da krize ni. Korupcije tudi ne in brezposelnost je le pretveza, ker vsak lahko dela, če le hoče.'Vse-se razvija pravilno in napredek je baje očiten. — Ali imajo prvi in drugi različna čutila, da tako različno sodijo? Ali živimo v različnih državah? Ali sta res dva svetova? Ne! Pač pa sta dva razreda, prvi, ki živi od lastnega dela, drugi pa od tujega. Prvim je res dovoljeno delati, a brez primernega zaslužka, takore-koč zastonj, drugim pa je dovoljeno uživati, a brez primernega dela, tako-rekoč zastonj. Prvi vidijo krizo, korupcijo, brezposelnost, drugi vidijo
vse rožnato. Proletarci hočejo krizo odpraviti, kapitalisti jo hočejo ohraniti.
r Razredni hoj večini proletarcev še ni jasen, proletariat je premalo izobražen in premalo časa ima, da bi študiral, razmišljal, se učil in pripravljal za svoj boj. Odkar imamo splošno volilno pravico, bi bil proletariat svoj boj že lahko dobojeval, če bi bil bolj izobražen in zaveden. A kapitalisti mu ne dajo priti do zavednosti. Javno in tajno delajo proti temu, da bi se proletariat zavedel razrednega boja. Javno so proti razrednemu boju eni pod krinko narodnosti, drugi pod krinko vere, tretji pod krinko sloge itd. Tajno pa s tem, da govorijo o potrebi razrednega boja, a vsebino tega boja ponarejajo, da služi kapitalizmu. Obup nad zmago dela razširjajo in priporočajo, naj se proletariat vdinja tej ali oni kapitalistični stranki za boj proti drugi, potem da se bo vdinjal tretji stranki za boj proti prvi in tako da bo počasi pohrustal vse kapitalistične stranke drugo za drugo. Nevednim in strahopetnim ljudem se zdi ta načrt zelo lep, na to pa pozabljajo, da je kapitalistično zavezništvo za boj proti kapitalizmu nezmožno. Klerikalci, demokrati, radičevci in radikali se res tepejo med seboj, a ta boj je le boj za volilne tepce, ne pa za odpravo kapitalističnih kriz, korupcije, brezposelnosti itd. Kapitalizem bi vladal tudi potem, če bi se sto strank teplo med seboj, a nobena proti kapitalizmu. Pac pa bo kapitalizem zgubil svojo moč, če nehajo proletarci delati štafažo raznim kapitalističnim in kompromisarskim strankam.
r Radičevci Iso izključili ministra dr. Nikiča iz stranke. Radič je o tem izjavil, da je bilo že prej predlagano, naj se dr. Nikič izroči anketnemu odboru proti korupciji, toda to ni bilo mogoče, dokler !je bil dr. Nikič še član stranke, češ, samega sebe ne smemo tolči po glavi. — Ali je s tem rečeno, da je korupcija dovoljena, če je kdo član stranke? To bi bilo zelo žalostno stališče! Ali je pa s tem rečeno, da Nikiceva korupcija še ni ugotovljena. To bi bilo enako žalostjio, ^ kajti čemu ga kaznujete z izključitvijo, dokler niste ugotovili krivde? Najprej preiskava, potem šele kazen! — Sicer pa še ni prav nič hudega, če koga izročijo anketnemu odboru! Ta ne bo pobil korupcije!
r Parlamenta ne marajo. Čemu neki, ko se pa v ožjem krogu vse veliko bolj gladko reši. Enako mislijo tudi slavni delavski poslanci v delavskem parlamentu, v Delavski zbornici. Da bi pa ne mislil kdo, kakor da res ne marajo sklicati plenuma, zato so izjavili, da za sejo — ni denarja. Pač
pa je denar za Golmajerja, Štuklja, Arha itd., da se hodijo v inozemstvo učit, kako se delavstvu najbolj moderno pesek v oči meče.
)' Belgijski socialisti so dali vladi polno moč, da lahko ukrene vse, karkoli smatra za potrebno, da zmaga belgijska valuta svoje težave. Za pol leta so dali vladi absolutistično moč iz ljubezni do — kapitalistične valute. Nekaj podobnega se pripravlja tudi na Francoskem. Obramba domovine pomeni pri socialpatriotih toliko kakor obramba kapitala in njegovih dobičkov. A narod pa vendar spoznava, da profiti ne pomenijo blagostanja, temveč podjarmljenje tistih, ki morajo te profite s svojim delom in bedo plačati. Po vsem svetu se pripravlja proletariat na odpravo profitov, rent, obresti, tajnega korupcioni-stičnega gospodarstva, škodljivih kom^ promisov in voditeljske demagogije. Povsod začenjajo delavci sami misliti in se postavljati kompromisarskim voditeljem po robu. Čim p*rej bo ta proces končan, tem prej bomo imeli zopet Internacionalo.
r Prisiliti koga, da se organizira, je nasilje. Nasilje ni sredstvo razrednega boja, to je zdaj zlasti po italijanskih zgledih menda že vsem jasno, kdor hoče gledati in misliti. Če hočemo biti razredni borci, se moramo nasilja izogibati. Ne le nasilje z orožjem, tudi gospodarsko nasilje je krivica. Vzeti komu kruh, zato ker je drugega mišljenja, je nasilje in torej nevredno razrednih borcev. — Nekaj drugega pa je, če si ustvari razredna organizacija svoja lastna produktivna sredstva in če zaposluje svoje člane. Če taka organizacija odkloni dati delo nasprotniku, je to popolnoma v redu. Če kdo v tako organizacijo zato vstopi, da bo dobil delo, je to vprašanje njegovega prepričanja, ne pa nasilje.
r Neki krajevni odbori se pripravljajo, da bi odstranili iz svoje gospodarske organizacije nekega človeka. Tudi če ga odpravite, ne bo nič pomagalo. Sistem morate odpraviti, ne pa posameznikom pomagati, kadar skušajo svojo krivdo skriti ali jo pa naprtiti drugim posameznikom. »Žrtev« ne bo žrtev, ampak bo prišla kje drugod k še boljšemu koritu! Pač pa boste žrtev vi, ker boste plačevali i stari sistem i novo »žrtev«.
r Konsumno društvo za Slovenijo je nehalo objavljati svoj promet. Več let se je proti nam borilo, češ, načelo javnosti je neumnost, ker tako tudi kapitalisti zvedo, kje in koliko moči ima delavstvo. V eni točki je pa to neumnost smatralo za pametno: objavljalo je svoj promet in prav nič se ni balo, da bodo iz tega kapitalisti spoznali, v katerih krajih in koliko gospodar-
ske moči da ima delavstvo. Odkar pa zaradi dobrega gospodarstva« promet v tem društvu pada, je postalo objavljanje prometa tudi neumnostj zdaj ga »Konsument ne objavlja več. — Iz tega vsak lahko jasno vidi, zakaj in kdaj se kristanovci bojijo načela javnosti. Ne pred kapitalisti, ampak pred delavci skrivajo svoje poraze. Kapitalisti itak vse zvedo, le delavcem hočejo kristanovci skriti poraze in prikazati zmage, da bi verjeli v moč Kristanovega kapitala in da bi obupali nad lastnim delom. V ta namen je bilo že toliko »zgodovinskih dni«! Par kristanovcev se snide in vsak privleče svoje plačance s seboj, da bi jih bilo več, potem pa kričijo v svet: »Danes se je združil ves proletariat, danes je zgodovinski dan vstajenja k boljši bodočnosti proletariata. Živio zmaga, živio!.. .< Mine teden, pa pripravljajo že zopet nov »zgodovinski dan v, vse pa z namenom onemogočiti resnično organizacijsko združitev proletariata.
r Delnice Zadružne banke bi rad prodal delavec, ki se je moral zaradi brezposelnosti preseliti. Nerad bi pa utrpel preveliko zgubo, vsaj toliko bi rad dobil, kolikor je v svojem takratnem navdušenju za delavsko banko sam dal zanje. Nakup posreduje uprava »Napreja«.
TISKOVNI SKLAI).
Zadnji izkaz 10. VII. 1926 Din 8905.65 Mladi social, na Vrhniki 26. VI. Din 50.— Al. Leskošek, Mežica Jakob Dolničar, Brezovica Anton Gregurka, Vrhnika Mihael Varmočnik, Šbore T. S., Štore
Ivan Kotnik, Sv. Peter p. Gor.
Jernej Kolšek, Črna Josip Domanjisko, Sv. Lovrenc na Poh.
Leopold Vizjak, Sv. Lovrenc ■na Pohorju Anton Slatinek, Sv. Lovrenc na 'Pohorju Ivan Kopp, Sv. Lovrenc na Pohorju
Ivan Pečko, Sv. Lovrenc na Poh. Din Vinko Požar, Cerklje	Din
Din 25.— Din 12.50
4,—
10.— 4,— 7.50
Skupaj 9.066’65
Dopisi prihodnjič, prav gotovo pa iz
Hrastnika in iz Žalca!
16. VII. 1926. - 2400.
O o c c
«3 iS
— eo
^ J*!
O 4)
\rm
s j
(rt TZ
43 ></)
Ki
clT J"
C > a
O. </!
fca « >
3 -C
"ST 32
u <n
a, >
<0 9
Z J
► .H >
M 4)
33 y
.S2 -73 “ E
-C V
5 ®
- « > « 2 E g g J-S
Priporočamo tvrdko
JOSIP PETELlilt
LJUBLJANA, bihu Prešernovega spomsnita za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko!
Na malo!
belo, necufano, 1 kg po belo, cufano, 1 kg po
25 - K6 45— Kč
pošilja po povzetju najmanj 4 kg
t. Freund, trgovina s perjem, . Praha I., Benedlklska ulica 1.
Naročajte .NAPREJ‘1
JORA
slaščičarna
na drobno — nat debelo
Celje — Dečkov trg štev. 6.
Priporoča se Vam, da imejte vose ni red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšel vlak pred nosom. S lem, da imate mali priročni vozni red tore25 reklamne na* vlake, prihrani»e mnogo časa pri iskanju. Vi iščete vaš vlak, ne pa n. pr. „zajfo“ itd. Reklama sploh ne spada v vozni red, ker nima smisla, da jo vlačite po Vaši listnici oziroma po Vaših zer>lh. Tak mali — brez reklame — vozni red dobite že za 5 dinarjev v vsaki knjigarni. —t Zahtevajte isrecno
Podpečan vozni red
 ........■	  i,........... i	ii , im
brez reklame mali forme!. Vozni red mora biti mal In priročen, da ga lahko denele v telovnikov žep, ne pa velik kakor n. pr.
kuharska knjiga
Kuhaj dobro«.
Dmžbeni oklic.
Josip Gerdej, posestnik Onkraj Meže, občina Mežica, bom potom javne dražbe, dne 25. julija 1926, ob 12. uri prodal njivo, ležečo v Mežici, Tokraj Meže. Vzklicna cena za 1 m2 je Din 10—. Njiva je primerna za stavbišče, za večje komplekse in so radi tega vabljeni na dražbo trgovci, obrtniki (čevljarji, krojači, peki itd.), katerim bi stavbišče, ki se šteje še k vasi, najboljše konveniralo.
Mežica, dne 3. julija 1926.
Nova trgovina manufakture
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli  ■ ......■ velikosti po najnižji ceni.	—'
SAMO ENKRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po /.nizant 'ceni v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna!
j PERILO IN OBLEKE
platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno Z	perilo,	itd.	kupite	najboljše	pri	tvrdki
S I. M. Šoštarič
S MARIBOR, Aleksandrova cesta Ste-v. 13	|
Nova trgovina manufakture
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika
Cene:
Rjava kotenina . Din 7 50, 10‘—, 18'—
Bela kotenina Rjuhe .... Sifon .... Gradel pa hlače Gradel za modroce
12'—, 14'—, 16'— 28'—, 30'—, 36 — 13'—, 16'—, 20 — 15'—, 26—
35'—, 45'—
Ob sredah Irt sobotah
Cene:
Julet .... Din 18'—,	20'—
Odeje (kovtri)	„	180'—,	290’—
Mizni prti .	.	„	65’—,	70'—,	85 —
Brisače .	.	.	„	16'—,	22'—,	20 —
Brisače, frotirke	„	28'—,	40'—,	48'—
Robci, ducat .	*	70'—,	90'—,	120 —
rodaja ostankov.
KOLESA
samo pri
Gorcu
Palačo Ljubij. kreditne banke
Novo!
Novo!
Vsi k JMERIKANCr v Celje
odeje (koutrc) od.....................Din	140'—	naprej
šlotaste moške obleke od..............Din	400-—	naprej
štofaste fantovske obleke od..........Din	100-—	naprej
cajgaste moške obleke od..............Din	150-—	naprej
cajgaste fantovske obleke od ..... Din	80’—	naprej
cajgaste hlače od..............  .	.	Din	45'— naprej
moške kape, šlofaste od...............Din	30'—	naprej
belo platno od.........................Din	9 50	naprej
druki.................................Din	10’—	naprej
Ostanki po lastni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga as omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipi! o.
Litogratija.
Štev. 56.
Z:
Krajni šolski svet v Črni razpisuje
natečaj o oddaji gradbenih del (prizidkov)
v
pri obstoječi osnovni šoli v Crni.
Tozadevni načrti so razgrnjeni v občinski pisarni v Crni vsak dan od 8. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe
proti plačilu 100 dinarjev.
Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe krajnemu šolskemu svetu v Črni, v zapečateni kuverti z napisom »Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo prizidkov pri osnovni šoli v Črni" najpozneje do 17. julija t. 1. ob 10. uri.
Skupna stavbena vsota znaša 970.000 dinarjev okroglo.
Krajni 'šolski svet si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino
ponujene vsote.
O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.
Krajni šolski svet v Črni pri Prevaljah.
trdajateijiea hi od*«T»n.» orodni«.: I ihk PRIJA TISLJEV A (t imenu Irrr. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Merkur« t Ljubljani: A. SEVER.