ŽensRIsvet Materinstvd« ,V ženi dn mateirl Je ža.etek in konec človeštva. »Skrlvnost m&teiinstva je velika == zemljo Sreže z nebom, naravo z božanstvom.« Nobeno člove_ko bltje ni Bogu tako blizu, kakor mati, ki pričakuje otroka. Ona pomaga Stvarniku pri oblikovanju novega človeka, ki mu je vdibnjen neumrjoč duh. Svoj« najlepše 'delo položi Stvarnik neizpolnjeno v materine i*o>ke, da ga ona dovrši. To skupno delo z veihim Stvarnikom vodi mater y neposredno bofjo bližino. Pred veličino materinstva moram.. postati ponižni in sp.štljivi, kajti ta poklic, ki ja tako frujno vezan z ljubeznijo in zvestobo, s tisoCerimi žrtvami in odpovedmi, ni samo za že)no samo, temveč tudi za narod in celotno filoVeštvo neizmerne važnosti. Otrok se porodi iz taatere in podeduje v neki m&ri njene lasttoosti. Razvidno je torej, da je usoda človeštva toočno zaviena od kakovosti mater. Zato je treba vzgajati matere in po njih družbo, narod, človeštvo. Mati je zibelka bodoenoisti, a je obenem tudi oltar, na kateirem se brez konca in kraja daruje za dobro človeštva. Časom in narodom pri.isne veličina matere svoj neizbrisni pečat. Ko postane žena mati, ne pTevzame na sebe Bamo težke odgovornosti za življenje mladega bitja, nego še veliko večjo, z žrtvami, razočaranji in bolečinami spojeno dolžnost, vzgojiti otroka. S tem pa stopa vsaka mati na križ, s katerega ji ni dano stopiti preje, dokler ni izgovorjena poslednja beseda: »Dopolnjemo je.« Otrok, po katerem poetane žena mati, je 'drugi materin jaz, ki etavi svoji roditeljici mučna vprašanja: Se bo rodil zdrav, brez telesnih hib? Kakšne bodo njegove duševne zmožnosti? Kako ee bo razvijal? Ga bo znala vzgojiti v človeka, ki bi zmogel osrečevati razen sebe še druge? — Sama nerešljiva skrivnost je v teh vprašanjih. Da, še veliko bolj, kot za rojstvo otrokovo inora biti mati pripravljema na njegovo vzgojo. Priznati pa moramo resnico, da so med tiami tudi matere, ki niso poučene o svojem največjem in najbolj odgovornem poklicu in delu. Prav ta nepripravljenost je vzrok in iz,vor neštetim nesrečam in razočaranjem. Mnogo jih je, ki bi rade zvedele kaj več o tem, pa jim prilike tega morda niso omogočile, morda niso imele nikogar, ki bi jim reševal ta vprašanja. V par mislih, prepraslo in eno-tavno, ee bomo skušale na tem mestu poglobiti v ženino in materino poslanstvo. Poiskati si moramo dobro utrjenih poti, da bomo vzgajale nov rod, ki bo živel mo.no, človeka vredno življenje. Fuksija. Zelo priljubljena je v našem domu fuksiia. Izredno bogata je v cvctu, a kljub temu je z.lo el^romna s svojimi zahtevami. Ljubi bolj vlažno ozračje in ne preveč sonca. Dasi ta lepa in h\aležna cvetica ne potrebuje posebne nege, Lo marsikatera prijateljica cvetja sprevjela y :eno rada par navodil za i.ojitev te rastlinice. Navadno grešimo pri fuksiji pri prezimovanju, ko jih denemo na topel prostor. Rast.linl jeseni listje porumeni in odpade. Tedaj je čas počitka. Če jo pa prezimujemo v toplem proetoru, žačne odganjati slaBe poganjke, ki nlmajo moči, da bi cveteli. S tem pa rastlina izčrpa vso moč in spomladi, bo bi morala bujno poganjati, hira, ker smo jo prikrajšali za prepotrebni počitek. Tudi zalivanje je treba jeseni omej.iti. Predno postavimo fuksije v suho prezimovaliSče (4—6°C), je dobro, če jib damo za nekaj časa na prosto, da se bolj utrde. Čez zimo jib je treba le malo zalivati. Spomladi (februarja, marca) jih postavimo na toplejše mesto. Tam jim odstranimo vee suh lee in jih primerno obrežemo, šibke vejice labko precej v živo prirežemo, ostale pa približno na polovioo. Presadimo jih Sele, ko začno obrezani deli dobro poganjati. Staro prst otresemo, korenine primerno odrežtano in vsadimo fuksijo v močno prst v nekoliko večj. lonec. Nato jih postavimo na okno ter večkrat poškropimo. Razmnožujemo to cvetioo najlažje s podtaknjenci, katere vzamemo najboljšim rastlinam. Najiprimernejši čas je pomlad. Kratke, močne poganjke, ki odženo na vejicah, odrežemo v bližini starega stebla tik pod listom. Potaknemo jih v lahko peščeno prst. Posodo postavimo med oikno na toplo in vlažno ozračje ter škropimo. Pozneje jih yečkrat presadimo, a vedno v veičje lončke in v močnejšo pn&t. Potaknjence, ki so najmočneje razviti, labko vzgojimo v obliki drevesca. Na stebelcu iz potaknjenca moramo skrajšati vse postranske poganjke tako, da oštane le še 2 do 3 pare listov. Ko pa zraste stebelce visoko, kakor ei žeLimo, odščipnemo vrh. Radi tega prične cvetica odganjati pod!vrhom nove mladike za krono. Stebelce je treba privezati k opori, da se ne ukrivi. Fuksije gojimo lchko tudi v obliki grmiča. Vrt v juliju. Mesec julij zahteva mnogo pozornosti in pridnosti od vrtnarice. Ta mora skrbeti, da na -p-edicah ni plevela, da eo rastline okopane in ob večerih zalite ali škropljene. Posejati je treba endivijo, solato za zadnjo uporabo, kolerabice in repo. Paradižniku moramo ščipati vršičke in jih privezovati, da bodo sadovi izpostavljeni soncu. Zelo priporočljivo je, če ob dežju, ko je zemlja skozi in sko zi dobro premočena, zalijemo vrt z gnojnico. Ako pospravimo z gredica kakršnokoli zelenjad, je ne smemd pustiti prazne in neobdelane, nego jo pognpjimo, prekopljemo in na novo posejemo ali zasadimo. S tem sproti izrabljamo prostor, da nam ne leži zemlja brez koristi. Na cvetične grede sejemo v tem mesecu rnačehe in potočnicc. Georgine, ali kakor jih ponekod nazivajo: regine, je treba privezati, da se ne razrastejo krivo. Prav tako moramo dati oporo tudi gladijolam. Če imamo v gredah vrtne jagode, jim Je treba obirati pritlike, ki jih odženo. Pripravljamo pa jih lahko že za nov nasad. Dolge pritlike, ki poženejo iz star.jših rastlin, odrežemo (izberemo najlepše) in posadimo na senčno gredico v zelo lahko zemljo po 10 cm narazeu. V zaeetku jih pokrijemo s slamo ali z vejami in večkrat zalijemo. Ko začno dobro rasti, odstranimo senco. V avgustu pa, ko poženejo že cel šop listov, jih presadimo na sončne grede in jim porežemo polovico korenin ter odstranimo v.=e stare liste. JN'ato jih plevemo in oko- pavajmo, ob suši zalivamo in gnojimo e kompoetom. Pritlike, ki potera odganjajo, je treba pore> zati sproti, da dobimo močne in rodovitne grme. Jagoda ne potrebuje posebne nege, a je tftko okusna in z&lo obilno rodi, da bi bilo prii poročati njeno gojitev tudi v naših kmečkib vrtovib. Kuhinja. Črešnjev štiukelj. Napravi vlečeno testo iz J_ 1 moke in ga pokrij ter pusti počivati. Nato ga razvalji in pomaži z raztopljenim surovim maslom. Na masti zarumeni dve pesti krušnih drobtin in s temi potresi testo. Približno 1 kg črešenj operi, odstrani pscelj in peške ter jih posuj po testu. Osladi z dvema pestema 6ladkorja in potresi z žličico cimeta. Nato teeto zvij, ga položi v namazano posodo in ga po-: maži s smetano ali z jajcem ter speči. Pečenjak s čr^šnjami. Raztepi v loncu 3 ru-< menjake, % 1 moke, % 1 mleka, 2 žlici sladkorne moke, nekoliko =-oli in naribane limonine lupine. Dodaj sneg 3 beljakov in narahlo zme_aj. Vlij testo na pekačo, ki si jo namazala z maslom. Potresi po teetu opranih črešenj, ki ei jiim odstrf ila peške in pecelj. Ko je pečenjak pečen, ga potresi s eladkorjem, razreži na kocke in daj na mizo. Sladkorni grah v stročju. I. Otrebi grah V stročju in ga skuhaj v slani vodi. V kozi zarumeni 1—2 žlici moke na masti, nato prideni grah z vodo vred in pusti, da prevre. Zraven daš lahko krompirjeve cmoke ali pražen riž. — II. V slani vodi skuhan sladkorni grah lahko kar zabeliš z razbeljenim maslom, na katerem si zarumenila kruhovih drobtin. — III. Med grah primešaj mlad, na kocke zrezan krompir in ga zabei: z ocvirki, med katerimi si zarumenila nekoliko čebule. To daš kot samostojno jed na mizo. Grah z rižem. I. Na razbeljeno mast stresi 1 liter zelenega grahovega zrnja in duši pokritega H ure. Nato prideni % 1 opranega riža in pusti, da se grah in riž dobro zmehčata. Ce je grah prav mlad, duši najprej riž in šele potem prideni grah. — II. Za grahovo juho z rižem pa prideni drobno zrezanega petrSilja in drobnjaka ter zalij z juho ali vodo. Nazadnje prideni še eno raztepeno jajce. Kako vložiš češnje? V 1 1 vode prevri 1 kg sladkorja in postopoma 5 kg lepih črešenj (najprej jih daš v tekočino toliko, kolikor jih ta prenese. Ko prevro, jih pobereš s penovko in daš v lonec ostale). Ko so vse prevrete, jih pusti stati čez noč. Naslednji dan prilij soku Yi 1 dobrega špirita, nekoliko ruma, 1 kavino žličico salicila in \ee to prevri ter polij po črešnjah. Shlajeno spravi v kozarce ter dobro zapri. Tako pripravljene črešnje ee dobro obdrže dalje časa. — Na isti način vložiš tudi češplje. Trpotec je zdravilna rastlint.. Korenine, namočene v, vodi, pomagajo pri zobobolu. Z vodo izplakuješ usta in žvečiš korenine. Trpotčev &ok je dober proti slabokrvnosti ali obolenju dihalnih organov. Če bolnik kašlja, mu daj vsak dan par žlic tega soka, ki ga pripraviš takole: Naberi trpotčevih listov, jih dobro operi in 3 cunjo posuši. Nato jih drobno sesekljaj in zavij v močno platneno krpo ter izti.ni sok. Ku-: haj 25 minut %\ tega soka in J_ 1 medu; ko je sok še gorak, ga nalij v segrete steklenice in dobro zapri, da sc ti ohrani lahko za vse leto. Priporočljiv je zlasti za otroke, ker je slaJek in ga radi uživajo.