Kaj bomo ietos novega nasadile v vrtu? Same koristne rastline seveda. Predvsem si bomo nasadile »Novozelandsko špinačo« in sicer radi tega, ker nam daje skozi celo poletje hasek notri do pozne jeseni, ko jo opari slana. Rabi malo prostora, ker odščipavamo samo liste, katere rastlina vedno z nova poganja. Tako imamo z enkratno setvijo skozi celo leto mlado špinačo in vse bolj okusni so nje debelo-mesnati, temnozeleni listi, kakor bledi tanki navadne špinače. Le malo kje je videti novozelandsko špinačo v naših kmetskih vrtovih. Ali gospodinja, ki se enkrat prepriča o nje koristnosti in finem okusu, je ne bo hotela pogrešati v svojem vrtu. Res, da seme počasi kali in je prve sadike težko vzgojiti, če je setev kasna. Potrpljenja je treba tukaj in predvsem pravočasno setev. Najuspešnejša je jesenska setev meseca oktobra ali novembra. V dokaj solnčni legi prelopatimo gredico ter jo dobro pognojimo. Po sredini gredice potaknemo v razdalji 2 pedi po 2 do 3 semena. Seme kali zelo počasi. Šele majnika, morda šele zače^kom junija, bodo pribodle rastlinice na dan. Sicer pa lahko sejemo tud- spomladi, začetkom marca. V majhne cvetlične lončke pripravimo močno a peščeno zemljo. V vsak lonček potaknemo 3—5 semenskih zrn ter postavimo na gorko, n. pr. na solnčno okno v topli sobi. Pridno zalivamo izključno samo z mlačno vodo. Tako na gorkem kalijo sicer zelo trdolupinasta semena dokaj kmalu tako, da dobimo koncem aprila do srede majnika že precej močne sadike. Ko se nam ni več bati mraza, presadimo te sadike z vso zemljo iz lončkov vred na prosto v že pripravljeno močno gnojeno zemljo v razdalji 2 do 3 pedi. Sadike presajene brez zemlje, v kateri so zrasle, se največkrat ne primejo. Zalivamo s prestano vodo. Ko so rastline že trdne, prerahljamo in oplejemo gredico. Pozneje pa bohotno zelenje itak vsak plevel zamori. Da zemlja ne ostane do tedaj, ko se špinača razraste, neizrabljena, sejemo zgodaj spomladi na gredico, kjer smo potaknili že v jeseni špinačno seme, mesečno redkvico ali flance. Gredico, kamor hočemo posaditi spomladi sadike, pa obsejemo istotako z mesečno red- kvlco, ali pa nasadimo krog in krog rane kolerabice. Seveda bomo pazili, da špinačnih rastlin z redkvico vred ne popukamo oziroma ne populhno s flancami. Predno se špinača razraste, sino že vso redkvico populili in flance presadili. Ta špinača ima debele, sočnate liste, katere odščipavamo in pripravimo kakor drugo špinačo. Poganjke odrežemo, čeravno potrebno, na dobro ped od štora. Tako imamo celo poletje tja do prve slane vedno svežo špinačo. Ko jo opari v jeseni slana, pustimo rastlino mirno na svojem mestu. Po zimi ali zgodaj spomladi prelopatimo in gnojimo gredico, poravnamo zemljo in posejemo z redkvico. Če rastline nismo preveč obrezovali, bo več ko preveč semen v zemlji. Ko se prikažejo sadike in dorastejo, jih po potrebi premestimo bolj v sredino gredice, slabotnejše pa izrujemo. Na ta način držimo špinačo 6—8 let na istem mestu. Race zahtevajo topel hlev irr dovolj stelje. Ker spijo na tleh, ni treba, da je hlev visok, pač pa naj bo zračen in prostoren 1 ma za 4—5 rac. Kurnica ni pravi prostor za race, ker so tla navadno slabo nastlana, umazana in pada od zgoraj dol nesnaga po spodaj ležečih živalih. Ker nesejo račke po noči ali zelo zgodaj zjutraj, največkrat kar sredi hleva brez vsakega gnezda, jih ni spustiti zgodaj na prosto, da ne trosijo jajc zunaj naokoli, kjer gredo v zgubo. Kdo bo letal za racami in iskal jajca po travnikih ob potoku! Race naj ostanejo do 8. ali 9. ure v hlevu, da ostanejo jajca doma in ima gospodinja korist od svojih živali. Na 3 do 4 race računamo 1 racmana. Jajca dve leti starih rao, katere vodi _ leto star racman, so najboljše za valjenje. Stare race so tu in tam dobre valilke. V obče pa domača raca nič kaj rada ne vali, ker nima prilike, živeti ta- ko, tkakor to zahteva njena narava. Raca je pač vodna ptica. Gnezdo si napravi na skritih mestih v gostem grmičevJu kraj potoka ali vode. Tukaj vali. — Mnogokrat začne že valiti, ko je nane8la komaj 5 ali 6 jajc. Vali pa 26 do 28 dni. Raco, ki vali zunaj na prostem, premestiti z gnezdom v hlev, pa ne kaže, ker potem takoj preneha z valjenjem. Najsigurnejše je, da se podložijo račJa jajca koklji (do 9 jajc) ali pa puri (do 15 jajc). Ker pa potrebujejo račja jaca vlažno toploto, jih je treba vsaki dan poSkropiti z mlačno vodol