»Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim laienom od 24 nov IHfil da- lje na predlog ()b<^inskih odborov SZDL Ptuj m Orrno? - I/daJa /avod »Tednik« Ptuj - Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj I.ac- kova 8 — Tel 156 — St rek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 - Ti- ska ^•nsopi>no podjetje »Mariborski tisk« - Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za inozemstvo 1500 din. ŠT. 38 PTUJ, dne 4. oktobra 1963 Cena 20 din Letnik XVI. v phijski občini je bilo vpisano vključno do sreNaše ljudstvo preživlja svo- jo revolucijo.« je dejal pred- sednik Estenssoro. ko je prejel iz rok predsednika Tita naj- višje jneoslovansko odlikova- nje — Red velike Tiigo«;lovan- ske zvezde. >V v?aki revoluciji pa liudstva naglo dozorevajo. Preskočili smo cela ^stoletja od zaostalosti do tega. kar srno danes. Vemo razumeti pravo prijateljstvo, kakršno se 7rrali v obiekii predsednika Tita. Mi- slim. da v času, v katerem ži- vimo. ne moremo z ničimer za- menjati potovanje državnikov.« POZDRAVI JUGOSLOVAN- SKIH IZSELJENCEV Ljudstvo dežel, ki jih je obi- skal predsednik Tito. tisk in radio spremljajo vif;okega eo- sta in njegovo spremstvo z iz- redno pozornostjo in dov?'k] kažejo srostoljubie in nakl'ini«='- nost. Posebno prisrčno so pred- sednika SFRJ sprejeli jii£r(>'^lo- vanski izseljenci, ki jih pre<"ej živi v deželah Latinske Ame- rike. Ob „Tednu otroka" Letos bo od 6. do 13. oktobra TEDEN OTROKA. Praznovali ga bomo v znamenju široke mo- bilizacije družbenih sil v komu- ni pri razvijanju najširše druž- bene skrbi za otroke in njihovo vzgojo. V tej manifestaciji pa bo letos priključeno tudi po- membno delo — sprejemanje statutov komun, krajevnih skup- nosti in delovnih organizacij. V teh statutih bomo morali zago- toviti široko razumevanje vseh delovnih ljudi in ustvariti stal- no materialno bazo, ki bo omo- gočala varstvo in vsestransko vzgojo naših otrok. Delovni že- ni-materi ne moremo pomagati samo z golim razumevanjem, temveč s konkretnimi storitva- mi in uslugami. Kakšni naj bodo naši miadi občani Ce bomo že sedaj začeli s pra- vilno, humanistično vzgojo mla- dih občanov, bo'do ti mladi pro- izvajalci znali sprejeti naša de- lovna mesta in bodo spoštovali pridobitve socialističnega razvo- ja. Starši — prvi vzgojitelji otroka morajo vedeH, da je otroku dom že preozek. Različ- ne oblike družbene vzgoje mu nudijo širše obzorje. Naš otrok mora že sedaj čutiti, da mu vsi pomagamo. Največja naloga je učenje, ki otroka usposablja ne le za individualno življenje, temveč za življenje celotne družbe. Družbena skrb se že ka- že v raznih šolskih odborih, sta- rešinskih svetih, društvih prija- teljev mladine, prek katerih ob- dani uresničujejo enotne inte- rese družine v skrbi za otroke. S svojim delom in zgledom bo- ^o lahko največ pripomogli k Vzgoji otrok. Nikoli ne smemo Podcenjevati otrokovega razu- ma, čeprav je še otroški, vendar spremlja vse naše delo in ga kri- tično ocenjuje. Pomen družbenega dela s pionirji Rast družbenih organizacij in ustanov v krajevni skupnosti odpira nove oblike družbenega dela s pionirji. Organizirati moramo širok krog občanov, ki bodo razvijali zacija je sestavni del drugih družbeno delo z otroki in stclno vnašali nove, sodobne metode, ki bodo zadovoljevale potrebe sodobnega otroka. Ti aktivi občanov bodo dopol- njevali in bogatili vzgojna pri- zadevanja šole, ki vsega sama ne zmore. Smotrno bodo usmer- jali otrokov prosti čas. Bogata družbena praksa postaja ne- usahljiv vir pobud vzgoje mla- dega človeka. Pionirska organi- družbenih organizacij in je tudi njen program zasnovan v cilju enotne socialistične vzgoje. OTROKOVE SVOBODNE AK- TIVNOSTI so vezane na učni program, niso pa šolske po no- tranji organizaciji in metodi dela. Sola našega otroka vsak dan bolj obremenjuje. Prav zato bo ta obveznost lažja in prisrč- nejša, če bo delo dobro organi- zirano. Naravna želja pionirjev je. da si po učenju najdejo spro- stitev v otroških organizacijah, varstvenih ustanovah, v pod- mladkih organizacij na igriščih- in drugod. Društvene organiza- cije morajo upoštevati otrokov interes za igro in delo na spro- ščen način. Toda življenje v društvih ne sme biti zgolj šol- sko. Pomen družbenega dela s pionirji je v tem, da v njem po- stajajo pionirji nosilci aktivno- sti, starejši jim pa postanejo mentorii in svetovalci Interes (Nedalje\3nje na 2. stran;) KOČEVSKI ZBOR IN BOJ ZA SVOBODO Zbor odposlancev slovenskega naroda v okupirani domovini od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju je zapisan med velikimi dnevi V zgodovini našega naroda. Bilo je sredi vojnih grozot, sredi boja na življenje in smrt našega na- roda. Ze dobri dve leti trajajoči boj za svobodo pa je dokazal odločnost in pogum naših borcev za velike cilje, za svobodo, za novo Jugoslavijo. Na kočevskem zboru so slo- venski odposlanci iz vseh slo- venskih pokrajin enoglasno in navdušeno priznali pravilno pot boja proti okupatorju in doma- čim izdajalcem in priznali pra- vilno politiko vodstva OF na podlagi ljudske demokracije in enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Iz temne zgodovine je vstal narod, ne več narod hlap- cev, ki je dotlej živel v zname- nju nacionalne odvisnosti in po- litične zaostalosti, tisočkrat pre- varan od lažnih voditeljev raz- nih političnih strank. Komuni- stična partija je narodu odprla oči in ga postavila pred velike odločitve, boriti se za svobodo ali kloniti v morje odvisnosti in dalje hlapčevati izkoriščeval- cem, to je živeti v nacionalni in ekonomski odvisnosti. Prvič v zgodovini slovenskega naroda so se zbrali predstavniki slovenskega naroda iz vseh slo- .venskih pokrajin, ki so, kakor je svetovala Komunistična par- tija — sklenili boriti se naprej za svobodo in ljudsko demokra- cijo, za novo federativno Jugo- slavijo. Po dvajsetih letih se lahko z zadovoljstvom ozremo na pre- hojeno pot od kočevskega zbora do danes, na izvojevano svobo- do in na gospodarski in kultur- ni razvoj v novi domovini FSRJ! Kočevski zbor - odmev velikih uspehov NOV Ze septembra 1941 smo Slo- venci dobili svoj najvišji poli- tični organ — SNOO. To je bil prvi korak k slovenski ljudski suverenosti. Kljub sovražni premogi so sl<>- venski partizanski odredi spo- mladi 1942 osvobodili velik del ozemlja na Kočevskem, No- tranjskem in v Suhi Krajini. Partizanske vrste so se množile in zadajale sovražniku vedno več udarcev. Ze leta 1942 se med italijansko roško ofenzivo od ju- lija do septembra prvič pojavi slovenskim partizanskim eno- tam nov sovražnik — belogardi- zem. V letu 1943 stopijo z belo- gardisti v zavezništvo tudi čet- niki ali plavogardisti. Ko je jeseni 1943 kapitulirala Italija, je NOV zadajala hude udarce beli in plavi gardi. NOV je tedaj razorožila tudi tri itali- janske divizije. Izvršni odbor OF in Glavni štab NOV sta 11. septembra 1943 razglasila sploš- no mobilizacijo za vse Slovence od 17. do 45. leta starosti. Iz mo- bilizirancev so ustanovili XVIII. divizijo, ki ji je pred svojo smrt- jo načeloval Ptujčan Tone Zni- darič. Septembra 1943 je Vrhovni plenum OF objavil priključitev Slovenskega Mmorja k svo- bodni združeni Sloveniji. Nato se je zbralo v Kočevju 572 na- rodnih predstavnikov ki so spre- govorili v imenu vsega sloven- skega naroda. Poleg sklepa, da se bo slovenski narod boril do zmage nad fašističnimi oblast- niki za novo federativno Jugo- slavijo na podlagi narodne sa- moodločbe • in nerazdružljivega bratstva med jugoslovanskimi narodi, je zbor obsodil izdajalce slovenskega naroda: belo in pla- vo gardo, ki se je vdinjala so- vražniku. Veliko priznanje je dal zbor svojemu voditelju v boju za novo Jugoslavijo — to- varišu Titu. Boj z^ svobodo leta 1943 v Jugoslaviji Popisali bi lahko debelo knji- go o boju za svobodo leta 1943 v vsej naši domovini. Omenili pa bomo le nekaj najvažnejših dogodkov. Ze januarja je okupator začel boj proti NOV s svojimi divizi- jami. Sovražnik je hotel zavzeti osvobojeno ozemlje v Liki, Kor- dunu, zahodni Bosni in Slavo- niji. Naglo je začel prodirati pro- ti Karlovcu, Bihaču, Sanskemu mostu in Ključu. Osvobojeno ozemlje pa sta branila I. hrvaški in I. bosanski korpus. Vrhovni štab je odredil vsem enotam NOV in POJ, da napadajo sovražnika povsod, tako da razbremenijo udarnost sovražnih sil v Bosni in Liki. Sovražnik je imel hude izgube, a partizanom ni mogel do žive- ga, čeprav je padlo veliko bor- cev in so bili mnogi ranjeni. (Nadaljevanje na Z. «1X3111) Borci Sercerjeve in Rabske brigade ob volitvah za zbor Stran 2 TEDNIK PTUJ, dne 4 oktobra 19«8 TITOVA POT MIRU BRAZILIJA: DEZELA LEPIH MEST Meri 8,513.844 kvadratnih ki- lometrov in ima 62,332.811 pre- bivalcev in je največja država Južne Amerike. Z izjemo od drugih držav, kjer govorijo španski, govorijo v Braziliji por- tugalski. Sestoji se iz 20 držav. Velik del države je pod džunglo in savanami. Dežela se je razvi- la zlasti ob obalah in dela sedaj od katerih lahko omenimo Sao Paolo in bivšo prestolnico, sli- kovit Rio de Janeiro. V gospodarskem pogledu je prav gotovo največje bogastvo Brazilije kava, saj je Brazilija danes največji proizvajalec in izvoznik kave. Poleg tega pride- la tudi mnogo kakaa. Vendar se dežela v zadnjih letih tudi indu- strializira. Brazilija je država veleposestnikov, kar je sploh značilno za države latinske Amerike, vendar se sedaj pri- pravljajo na agrarno reformo. Predsednik Brazilije je Joac B. M. Goulart CILE: DEZELA TOPLEGA POLETJA se razprostira na 741.767 kva- dratnih km in ima 7,364.498 prebivalcev. Pretežni del dežele sestavljaj-O veličastne Kordiljere in pustinje, vendar kljub temu ■ ni zaostala država. Dve tretjini prebivalcev živi v mestih in sa- mo tretjina na vasi. Predeli, v katerili živijo, so večinoma v večnem toplem poletju. Klima je podobna kalifornijski. Glavno mesto je Santiago in šteje okoli 1,500.000 prebivalcev. Cileanci so med najbolj pismenimi prebi- valci Južne Amerike, saj obisku- je razne šole prek 800.000 dija- kov in ima tudi okoli 60 dnev- nih listov. Za Cile je značilno, da je pritegnil mnogo izseljen- cev iz Evrope, med katerimi je tudi mnogo Jugoslovanov. Cile je bogata zemlja in zavzema v tako imenovani ekonomski gru- na tem, da se razvije tudi v no- tranjosti na zahod. Računajo, da bi lahko na tem ozemlju živelo še 300,000.000 ljudi. Glavna pre- stolnica Brazilije je »supermo- derno mesto Brasilia. Nasploh je znana Brazilija po lepih mestih, pi tretje mesto (ABC — Argenti- na, Brazilija, Cile). Največje bogastvo za Cile je bakrena ruda in je po proizvod- nji druga (za ZDA), po izvozu pa prva v svetu. Znana je tudi po proizvodnji solitra (čilski soli- ter). Predsednik je ing, Jorge Allesandri Rodriguez. BOLIVIJA: DEŽELA VISOKIH VZPETIN IN GORA Meri 1,098.581 kvadratnih ki- lometrov in ima le 3,019.031 pre- bivalcev. Dve značilnosti veljata za Bolivijo, in sicer: poleg Pa- ragvaja je edina država, ki ne sega do morja ter je zelo velika in slabo naseljena. Večina pre- bivalcev živi na visokih Andih. Velike površine zemlje pa so pod nepreglednimi pragozdovi. Prestolnica je Sucru, največje mesto pa je La Paz s 400.000 prebivalci in je najvišje mesto na svetu. Bolivija je tipično ru- darska država, vendar s tem ni rečeno, da nima možnosti razvi- ti kmetijstva, saj bi lahko goji- la mnoge tropske in kulturne rastline. Glavna bogastva so na- hajališča kositra, saj je na dru- gem mestu na svetu (za Malajo). Poleg tega ima še baker in dru- go. Največ rud izvaža v ZDA. Prav burna je zgodovina Bolivi- je. Od leta 1825 je imela Boli- vija 70 predsednikov in dožive- la 16 revolucij in preobratov. V političnem pogledu je zelo na- predna. Leta 1951 je bila izvrše- na revolucija pod vodstvom se- danjega predsednika dr. Vistor- ja P. Estenssora, organizatorja ljudsko-revolucionarnega poho- da. MEHIKA: DEZELA BURNE ZGODOVINE IN PRIROČNIH LEPOT Razprostira se na 1,969.367 kvadratnih kilometrih in Ima 31,426.192 prebivalcev. Mehika je dežela prelepih prirodnih le- pot, zgodovinskih znamenitosti, ugodnega podnebja in bogatega kulturnega življenja. Mehika je dežela kmetijstva in rudarstva. V rudarstvu je važen artikel pe- trolej, po katerem je druga po vrsti v državah latinske Ame- rike. Tudi industrija hitro na- preduje, težišče je v težki in metalurški industriji. Mehika živi po burni zgodovini od leta 1911 v miru, v katerem revolu- cionarna stranka iz zadnje re- volucije vodi uspešne reforme. Važna je predvsem nacionaliza- cija petroleja, železnic in neka<- terih drugih ekonomskih sek- torjev. Mehika ima danes prav gotovo najbolj zanimiv agrarni sistem. Ima prastari sistem skupnega lastništva zemlje (ehi- do). Glavno mesto je Mehiko in ima okrog 3,000.000 prebivalcev ter je eno izmed najlepših mest na svetu. Mehika je zvezna dr- žava, sestavljena iz 29 držav. Predsednik republike je Adolfo Lopez Mateos, državnik velikih sposobnosti. Po svojih zaslugah je tudi kandidat Nobelove na- grade za mir. Brasilia — stanovanjski bloki Mexiko — ponorama del la Ciud RADIO PTUJ Je uvedel prejšnji torek ob 15. uri (po poročilih radia Ljublja- na) »voja poročila o poteku vpi- sovanja ljudskega posojila na območju občine Ptuj. IZ JURŠINC Krajevna skupnost Juršinci je na rboru volivcev sklenila na predlog zdravnika dr. Komadine, da se dogradi kopališče v Juršin- cih in sicer vodnjak z bazencm ter uredita dve sobi za zobo- zdravnika. Kopališče bo pričelo služiti svo- jemu namenu okrog 15. oktobra, ob istem času pa bo pričela z delom tudi zobna ambulanta. Uslužbenci iz Juršinc, odborniki organizacij ter šolski kolektiv prostovoljno pridno delajo pri gradnji kanalizacije in vodovoda. Pobudnik akcije zdravnik dr. Ko. madina prav tako vlaga mnogo truda v delo. v korist te gradnje gre 2-odstotni krajevni samopri- spevek, ki ga je sprejel zbor vo- livcev. Vsa dela pri teh gradnjah vodi predsednik Krajevne skup- nosti tov. SJodnjak. Kmetijska zadruga »Jože Lac- ko«, obrat Juršinci. je pričela z obnavljanjem svoje stavbe. V tej zgradbi bosta dve pisarni, pošta, dve družinski stanovanji in dve samski sobi, moderna trgovina, skladišče in mesnica, ki so jo do- slej v Juršincih pogrešali. V zgradbi bo napeljan vodovod. Kmetijski tehnik tov. Hojnik pridno sklepa kooperacijske po- godbe za jesensko setev in za re- jo plemenske živine. Odkup sadja slabo poteka, ker odkupne cene ne ustrezajo sad- jarjem. Zato p3 se mnogo sadja spreša doma, Tudi odkup vin- skega mošta nič ne velja zaradi slabe vinske letine in slabe kva- litete. pj Premajhne odkupne skiadiitne kapacitete Odkup kmetijskih pridelke v .je v občini Ormož dobro or- ganiziran. V letošnjem drugem šestmesečnem obdobju bo KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož p ovečaia izvoz lesa. Zadruga od- kupuje vse kmetijske pridelke in si je s pogodbo zagotovila odkupne cene 31 kmeti.1skih pri delkov od kmetov že ob pričet- ku proizvodnega leta. Čeprav se v odkupu kmetij- skih pridelkov v občini Ormož pojavljajo večje ali manjše te- žave zaradi premajhnih skladi- ščnih kapacitet, ima zadruga dobro organiziran odkup kme- tijskih pridelkov, živine in raz- nih gozdnih sadežev. Tudi na odkup, vinskega mošta se je za- druga temeljito pripravila, ki ga namerava v letošnji sezoni od- kupiti 26 vagonov iz kooperaci- je in približno 10 vagonov od ostalih zasebnih vinogradnikov. V prvem polletju letošnjega leta je zadruga odkupila 860 ton krompirja, 41 ton fižola, 38 ton pšenice, 542 ton govedi, 241 ton prašičev, 84 ton telet, 390 ton ostalega blaga in 1,400.000 jajc. Iz lastne proizvodnje pa je vrt- narija Ormož prodala ranega zelja, fižola v stročju, graha, so- late, čebule in drugih povrtnin čez 31. ton. V drugem polletju letošnjega leta zadruga priča- kuje znatno višji odkup kmetij- skih pridelkov. Odkup živine je bil v prvem polletju letos reali- ziran približno s 44 odst, V re- alizaciji odkupa živine je tudi všteto 181 ton lastne pitane živi- ne. Realizacija prometa z repro- dukcij.skim materialom kaže zvišanje napram istemu obdob- ju lani za 8,7 odst. To zvišanje se predvsem nanaša na umetna gnojila in na semenski mate- rial. Tako je bilo v prvem pol- letju nabavljenega raznega re- produkcijskega blaga 7086 ton. Glede na nepravočasno dobavo umetnih gnojil je imela zadruga precej težav. Kljub temu pa so bile zadoščene vse potrebe po umetnih gnojilih, v lastni proiz- vodnji in z manjšimi izjemami v kooperaciji. V letošnjo kmetijsko proizvod- njo v občini Ormož je bilo vlo- ženo 284 ton semen, nato čez 54 tisoč raznih zavitkov semen, 1875 sadik jablan pa je zadruga prodala kmetom v sodelovanju. V lastni in zasebni kmetijski proizvodnji je bilo lansko jesen zasejanih 110.000 kilogramov raznih žit in letošnjo spomlad nad 88.000 kilogramov semen- skega krompirja. Te številke kažejo, da se kmetijstvo v ob- čini hitro razvija, kar tudi po- trjujejo primerno visoki hek- tarski donosi. Največ težav predstavljajo premale skladiščne kapacitete. Te bo potrebno povečati ne sa- mo v Ormožu, temveč tudi v Sejancih in v Središču. Ob »Tednu otrokcs« Nadaljevanje s 1. strani pionirjev postaja vzvod za po- glabljanje v šoli pridobljenega znanja o domovini, njenem go- spodarskem napredku, sezna- njajo se s tehniko, agrotehniko, gojijo ljubezen do športa, kultu- re in tovarištva. Krepijo zavest kolektivnosti s pionirji širom po naši domovini. Pravilno or- ganizirana svobodna aktivnost prinaša interesno zaposlitev in ustvarja široko izbiro poklicev. V naši občini bomo TEDEN OTROKA proslavili z vrsto otroških prireditev. V otroškem vrtcu bo v tem tednu več otro- ških lutkovnih predstav. Mladi- na ptu.i.skih šol in glasbehPlble se že pripravlja na zakljli?no kulturno prireditev TEDNA. Predstavniki Društva prijateljev mladine bodo v tem tednu obi- skali več delovnih organizacij, se z njimi pogovorili o skupnem sodelovanju pri vzgoji mladine. Občinska zveza prijateljev nala- dine bo v tem tednu imela obč- ni zbor, na katerem bodo raz- pravljali o široki aktivizaciji družbenih delavcev za pomoč družini oziroma mladini. Odbor Ljudske tehnike pri Avtoobnovi Ptuj bo v tem tednu priredil več kino predstav za šolsko in izvenšolsko mladino. Naj bo ta MEDNARODNI TEDEN OTROKA nadaljnja izpodbuda za razvijanje enotne nacionalne politike otroškega varstva, da mora biti družbena skrb za otroke prvenstvena na- loga vsakega naroda, saj vzga- jamo mlade državljane za ju- trišnji dan z željo, da bi živeli vsi narodi v miru In enakoprav- nem sodelovanju. Ziberna Angelca Kočevski zbor in boj za svobodo pred 20 leti Nadaljevanje s 1. strani V dolini Neretve Po prvih neuspehih je sovraž- nik vrgel v boj pri Neretvi ve- like sile. Tudi četniki so tu zbra- li 18.000 borcev. Od 21. februar- ja do 6. marca so bili nenehni boji. Vendar so sile NOV pro- drle proti Gornjemu Vakufu ter obračunale s četniki. Tudi sla- vonski partizani so imeli uspehe pri Slavonski Požegi. Italijan- ske čete pa so morale zapustiti dolino Gacke. Operativne divi- zije so v Črni gori in Hercego- vini osvobodile mnogo ozemlja in skoraj ves Sandžak. Ogorčeni Nemci so se hoteli maščevati. Proti štirim divizi- jam NOV so pripeljali skoraj 8 divizij s približno 120.000 voja- ki. Operacije so podpirala tudi letala. Ob Sutjeski NOV je morala utrpeti strašne boje med rekama Pivo in Sut- jesko. Na obeh straneh je bilo veliko žrtev. Pri preboju skozi sovražni obroč je padel tudi le- gendarni črnogorski partizanski komandant, poveljnik III. pro- letarske divizije Sava Kovače- vič. Med hudimi boji so se naše divizije prebile junija čez Sut- jesko. Med prebojem je drobec letalske bombe ranil v roko to- variša Tita, padel pa je član an- gleške vojaške misije, ki je pri- spela v VS malo pred V. sovraž- nikovo ofenzivo. Po dobrem me- secu hudih bojev je sovražnik znova klonil. Naše divizije so uspešno prodrle v vzhodno Bos- no. Sovražniku gre vedno slabše Tudi drugod po Jugoslaviji so se partizani z uspehom borili proti sovražniku. Ko je kapitu- lirala Italija, so iz ujetih in iz vojske pobeglih Italijanov usta- novili brigado Garibaldi. V tem času so zavezniki pregnali ita- lijanske in nemške divizije z afriških tal. Zavezniško ladjev- je je v Sredozemskem morju ogrožalo italijansko obalo, nato pa so se zavezniki izkrcali na Siciliji. I. dalmatinska brigada in I. proletarska divizija sta odšli v Dalmacijo, da bi ob kapitulaciji Italije razorožili italijansko voj- sko.' NOV in POJ sta skupaj razorožili enajst italijanskih di- vizij od petnajstih, ki so bile na našem ozemlju. I. proletarska divizija je z dalmatinskimi bri- gadami osvobodila Split, glavno skladišče italijanskega vojaške- ga materiala. Naši so zasedli tu- di skoro vso jadransko obalo in veliko otokov. Nemci poizkušajo s VI. ofenzivo Da bi onemogočili stalno zve- zo med zavezniki in NOVJ, so začeli Nemci septembra 1943 no- vo ofenzivo, ki je trajala do ja- nuarja 1944. V boj so vrgli 24 divizij 's 300.000 vojaki. Po vsej domovini je bilo tedaj že 300.000 borcev NOV in POJ. Nemci so hoteli iztrgati iz rok NOV važna gospodarska središča, obalo in pristanišča. Velika hrabrost borcev in dobra organizacija ter spretno poveljevanje so pripo- mogli, da sovražnik ni dosegel zaželjenih uspehov. Pač pa je med to ofenzivo vdrugič zasedal AVNOJ — 29. XI. 1943, o čemer bomo pisali v jubilejnem tednu. R. 400 vagonov silažne koruze zadruge Ormož KRME LETOS DOVOLJ. LETO S BODO ZASEJALI 50 "/o PŠE- NICE VEC KOT LANI. ZADRUGA IMA PRIBLIŽNO 1000 GLAV ŽIVINE Sredi druge polovice avgusta je Kmetijska zadruga Ormož pričela na svojih obratih s sili- ranjem silažne koruze. Za žetev silažne koruze je zadruga na- menila vse štiri kombajne. Če- prav bi morala »Agrotehnika« Ljubljana zadrugi dobaviti na- ročeni peti kombajn za žetev si- lažne koruze, ki jim je v tej ak- ciji zelo potreben, ga še ni pre- jela. Kot meni inženirka Terezi- ja Stefančič, ki je v zadrugi od- govorna za poljedelstvo, bodo ta teden s siliranjem koruze kon- čali. Lani so imeli v lastni pro- izvodnji 54 ha silažne koruze, letos pa so je glede na večje po- trebe živinoreje zasejali 67 hek- tarjev. Čeprav je letošnjo kme- tijsko proizvodnjo močno priza- dela suša, letošnji pridelek si- lažne koruze ne bo manjši od lanskega, ki je znašal povpreč- no po hektarju od 50 do 60 tisoč kilogramov. Siliranje ne pred- stavlja posebnih težav, razen po- manjkanja silosov v Ormožu, v Središču pa jih sploh ni. Pri Ve- liki Nedelji, v Ormožu in v ^ Ivanjkovcih imajo zgrajene ko- ritaste silose, ki imajo prednost pred okroglimi v tem, da je moč tlačiti silažno koruzo s traktor- \ jem. Tudi koruzo za zrnje, ki je ! imajo 100 hektarjev boHo pri-j čeli pospravljati prej kakor I sladkorno peso, takoj po silira- nju. Zadruga ima sedaj 1000 go- vedi in bodo imeli letošnjo zimo dovolj osnovne krme za prehra- no živine. Čeprav imajo približ- no 350 telet, zanje kupujejo kr- mila, krmila za drugo živino pa mešajo sami. Število telet se si- cer zaradi nenehnega dokupa Iz- preminja. Tudi listnatega ohrov- ta imajo 50 hektarjev, njegovo listje bodo mešali z listjem slad- korne pese in tako silirali ter se- veda po potrebi tudi dodali ko- ruze. Listje ohrovta vsebuje precej beljakovin, listje slad- korne pese pa mnogo škroba. Tako se medsebojno v hranlji- vosti dopolnjujeta. Lani so zasejali nekaj nad sto hektarjev pšenice, letos pa je bodo 150 hektarjev. V primeru z odkupljeno zemljo je to malo, vendar je treba upoštevati, da je potreiDno na odkupljenih za- pleveljenih površ>nah z okopa- vinami zatreti plevel. Zasejali bodo tudi 50 hektarjev obdelo- valnih površin z mešanico pše- nice in ječmena. Mešani kulturi dosežeta najlepši sklop in pri- merno rtabilnost. Letos je bilo kljub slabi prezimitvi doseženo povprečno po hektarju 37 stotov mešanice pšenice in ječmena. D. R. , Pionirsko praznovanje 29. septembra letos so vse osnovne šole praznovale dan pionirjev. Ker pa je bil ta dan ravno nedelja, so se proslave vršile že v soboto, 28. septem- bra. Ena izmed teh šol, ki je praznovala dan pionirjev, je bi- la tudi osnovna šola »Toneta Znidariča«, Ptuj, največja po številu učencev. Skoda je le, da je bilo v soboto slabo in deževno vreme, ki je tako delno poslabšalo prazno- vanje. Toda kljub slabemu vre- menu je bilo v šoli kar precej živahno. Pionirji so imeli sveča- no konferenco In sprejetje de- lovnega načrta za novo šolsko leto. Na svečani konferenci so bili tudi vsi učitelji in predsednik pionirskega starešinskega zbora, da bi se le-ti seznanili z njiho- vimi načrti in delom. Delo, ki so si ga po5tavi'i rare? vsestran- sko in sloni na načelu prosto- voljnosti in samouprave. Učcnci bodo imeli možnost vključiti se v razne krožke od pevskega in tehničnega do ritmičnega, ke- mičnega in druge. Seveda pa pri tem ne smejo pozabiti na svojo prvo nalogo — učenje. Vso po- moč in delo bo nudil organiza- ciji 15-članski pionirski stare- šinski svet. Pionirje je na sobotni konfe- renci pozdravil tudi predsednik starešinskega sveta Žitnik in jim dal navodila za nadaljnje delo, predvsem pa, da ne poza- bijo na učenje. Na koncu so sprejeli tudi ne- kaj sklepov, med katerimi je tu- di ta, da bodo skozi vse leto mi- slili na pionirje iz Skopja in do- brote delili z njimi. Sklenili so tudi, da ne bodo več kupovali žvečilnih gum in bonbonov, temveč bodo denar prihranili in ga dali pionirjem iz Skopla. dm PRED ZAČETKOM JEZIKOVNIH TEČAJEV v torek, 1. oktobra, zvečer so se prvič sestali interesenti za tu- je jezike, ki jih je kar lepo šte- vilo. Največ se jih je prijavilo za nemščino, sledi angleščina, zatem francoščina in ruski jezik. Pouk se bo začel že ta teden in bo trajal do junija naslednje- ga leta. Kakor je profesor Pav- linič uvodoma dejal, imajo te- čaji za pouk tujih jezikov že ve- liko tradicijo in pomen. Znanje tujega jezika je v veliko korist sleherni osebi. Dodal je še, da je za učenje vsakega tujega je- zika potrebno precej volje, zla- sti ob začetku. Potem ko je upravnica delavske univerze to- varišica Feldinova razdelila pri- javnice, ki so jih interesenti iz- polnili, so se le-ti razšli. Vsem tečajnikom želimo velik«-" 'isne- ha. B. J. na travnike-Tomaževo ING. E. ZOREČ Ob nastopu jeseni in posprav- ljanju kmetijskih pridelkov se kot vsako leto tudi letos postav- lja vprašanje, ali smo storili vse, da bi dosegli čim večje možne donose. Stari izrek: veliko dobre krme — veliko dobre živine — veliko denarja in narobe, ostane vedno resničen ter velja zlasti ob sedanjih visokih cenah živine. Ni dvoma, da se da čisti donos kme- tij še znatno povečati, če uspe z majhnimi stroški pridelati mno- go več in boljše krme. To se da doseči le s pomočjo ustreznega gnojenja. Vsakokratna žetev jem- lje tlom velike količine redilnih snovi in da marsikje postaja pridelek iz leta v leto slabši je pripisati prav dejstvu, da zemlji ne vračamo z gnojenjem tistih snovi, ki smo ji jih z žetvijo od- vzeli. V prvi vrsti velja to za eno najvažnejših redilnih snovi, za fosforno kislino. Naša obdeloval- na zemlja ima že na sploh malo te važne snovi. Z najmočnejšim gnojenjem s hlevskim gnojem in gnojnico damo zemlji le nezado- stne količine fosforne kisline, ker 1000 kg hlevskega gnoja vsebuje približno samo 2,5 kg fosforne ki- sline. Povprečno še vedno nizki pridelki kmetijstva imajo svoj izvor prav v pomanjkanju kisli- ne. Mnogi kmetovalci tožijo nad trdim in .«;labim senom. Tudi te- mu je vzrok pomanjkanje te ki- sline ter deloma apna in kalija. Dober gospodar zato ne zamudi priložnosti, da ne bi nakopičil v remiji fosforne kisline. Najuspeš- neje bo to opravil s Tomaževo žlindro, z edinim gnojilom, ki se iz zemlje ne izgublja. Superfosfat ni tako primeren, ker se v vodi razstopna fosforna kislina kmalu izpremeni v težko razstopno in manj vredno Kisli- na Tomaževe žlindre pa ostane v zemlji vedno enako uporabna. Poleg tega vsebuje mnogo apna, ki ga naši zemlji tudi primanj- kuje. Vse to potrjuje, da je to gnojilo zares odlično. Kmetijstvo je dejavnost, kot vsaka druga, če vanj ne vlagamo, ne moremo pričakovati koristi. Gnojenje s Tomaževo žlindro lahko opravljamo jeseni in tudi pozimi na snegu. Koristno je po- ghojiti istočasno tudi s kalijem in dušikom (v obliki gnojnice). Na ha porabimo 6—8 q Tomaže- ve žlindre, 2—4 q kalijeve soli in primerno količino gnojnice ali hlevskega gnoja. Žlindro potrosi- mo pred gnojenjem z gnojem ali gnojnico. 10 LET MLADINSKEGA DOMA V DORNAVI v soboto, dne 5. oktobra 1963, praznujejo v Dornavi 10-letnico ustanovitve Mladinskega za- ščitnega doma. V domu je 220 mladincev iz cele Slovenije, ki so zaradi telesne in duševne de- fektnosti potrebni posebne vzgo- je in varstva. Imajo tudi poseb- ni oddelek za lažje prizadeto mladino. Ta mladina se uči in usposablja za razno delo. Ob tej proslavi bodo ti mladinci razsta- vili svoje izdelke in prikazali učni uspeh. Zavod stremi za raz- širitvijo vzgojnih oddelkov, da bi lahko vsakega člana na poseben način vzgajali in usposabljali za delo. S proslavo je združeno tudi razvitje sindikalnega prapora. PTTJ. dne 4 oktobr« 1381 TFONIK Stran S Pismo uredništvu Potrebna povezava dveh cest v zadnji številki Tednika je bil med drugim tudi članek o nemogočem prehodu čez Pesni- ško dolino ob povodnji, ko cesto iz Mostov do Pacinja in iz Der- betinc do Trnovske vasi popol- noma zalije narasla Pesnica. Temu bi se že davno lahko odpomoglo, če bi bilo nekaj do- bre volje in strokovne presoje o izboljšanju te zveze. 2e več let se trudijo vasi do- line Smolinci, da bi dobila tudi njihova dolina potrebno cesto vsaj III. reda, kakor jih imajo vse druge doline v Slovenskih goricah. Okrajno cesto imajo že od prej doline: ivanjkovska od Or- moža do Ljutomera, od Velike Nedelje do Polenšaka in skozi Hlaponce do Ptuja, prav tako juršinska dolina od Grabšinske- ga brega do Mostov in tudi an- drejska dolina iz Vitomarc prek Cerkvenjaka, ki mora celo pre- mostiti visoki vzpon v Cerltve- njaku. Samo dolina Smolinci, kjer bi bila najlažja zveza s ščavniško dolino prek Graluša- ka v dolino Kutince, Terbegov- ce in čez Bučkovce prek Cen- zanjevec do Ljutomera, je nima. Razvodje med Pesnico in Stavnico je na koncu vasi Smo- linci nizek breg, ki je mnogo nižji kakor breg na Cerkvenja- ku. Na koncu vasi Smolinci bi čez Gralušak bila zelo lahka po- vezava z okrajno cesto na ljuto- merski strani, nakar čakamo že celih 60 let. To je najbližja po- vezava cest. Ce bi se ta cesta po- vezala tudi iz Derbetinc prek Cagone do ceste, ki gre čez Ca- govno dolino do Lenarta, bi se izognili povodnji narasle Pesni- ce. S to povezavo bi bila vsaj ta cesta ob poplavi Pesnice pri Pa- cinju in pri Trnovski vasi in Derbetincih prehodna prek Se- narske, Gočave in Biša do Ptu- ja in pa do Lenarta. Podpisani sem se nedavno za- nimal pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru, zakaj te ugodne prilike naši cestni stro- kovnjaki ne uvidijo. Odgovorili so mi, da dokler Okrajni odbor ne bo dal naloga, je ne bodo projektirali, niti pričeli s pri- pravljalnimi študijami, dasirav- no vidijo, da bi bila ta cesta ze- lo koristna in skrajno potrebna, ker bi predstavljala najkrajšo zvezo med Ljutomerom, Lenar- tom, Ptujem, posebno za čas na- rasle Pesnice, ki zviša nivo vo- de večkrat na leto. Prebivalci vasi v Slovenskih goricah želijo, da se projektira- nje te cestne zveze uvrsti vsaj v proračun za leto 1964 in da se dalje ta zadeva nikakor ne bi odlašala. Cuček Franc PREDSTAVNIKI ZMS OBISKA- LI KOMITE ZMS PTUJ Prejšnji teden so obiskali Ptuj pr^starniki ZMS iz Ljub- ljane, da bi se seznanili s pro- blemi in delom mladinskih or- ganizacij na ptujskem področ- ju. Tričlansika delegacija iz Ljubljane je imela dveiirni razgovor s člani sekretariata občinskega komiteja ZMS Ptuj. Z delom mladinskih organiza- cij so bili v glavnem zadovolj- ni. Občinsikemu komiteju so dali tudi nekaj smernic in I predlogov za izboljšanje dela. ALI SMO SE VEDNO ^ HLAPCI? i Ko sem se 22. sept. mudila < v Ormožu in med čakanjem ] na avtobus stopila v bližnjo J gostilno »HAVLAS«, je v po- < sebni sobi sedela mati s si- < nom iz okolice Murske Sobo- < te. Kmalu zatem so prišli no- | vi Kostje, Nemci. Ko so sedli ! za mizo. je prihitela gostilni- . čarka in zahtevala, naj se < mati in sin takoj umakneta v < sosednjo sobo, čeprav je vi- * dela. da njen gost je golaž. ^ Prijela je že za prt in ga na- < domestila s svežim, mati in i sin pa sta hočeš nočeš prijela * za jedačo in pijačo ter odšla \ v sosednjo sobo. Ta neprime- , ni odnos je bil neprijeten < celo tujcem, ki so rekli, naj < kar ostaneta, saj je dovolj ' prostora za vse. ] Netaktnost in nekorektnost , ' gostilničarke do domačih go- < ' st!)v me je kot gledalca toli- ' ^ ko prizadela, da sem vprašala ' , prisotnega natakarja, če j« to ] ► privatna gostilna. Cinično je , * odgovoril, da je, in če imam < ► kai proti. > ^ Menim, da je takšen odnos " y gostilničarke neprimeren in i ► škodljiv ter vsega obsojanja , ► vreden. < * N. D., Ptuj ' Holi obmejni promet in turizem Severna meja je tesno poveza- na z razvojem turizma na širšem mariborskem obmi čju. Zal v pre- teklosti bolj v negativnem smi- slu. Planinarstvo in turizem sta se pod njenim vplivom usmer- jala na Pohorje in pri tem obšla Kozjak, Koroško, dobršen del Slovenskih goric in Pomurja. Ta razvoj se še danes občutno po- zna, saj imamo na obmejnem področju zolo redko razporejene turistične in gostinske objekte, pa tudi splošni komunikalni in kulturni standard turizma je pod temi vplivi zaostajal. Obmejni kraji z izjemo Radenc, so bili v turističnem pogledu ne- razviti in nepopularni. Po krivi- ci. Poleg naravnih lepot obmej- nih predelov, premorejo Koro- ška. Kozjak, Slovenske gorice in Pomurje obilo vrednot, ki se za- čenjajo v folklorni barvitosti, kulturnih in zgodovinskih značil- nostih in nehajo, pri vse bolj raz- vitem gospodarstvu, ki je doseg- lo svoje vrhunce v takem gigan- tu, kot je železarna Ravne, ali pa sodobnih dravskih hidroelektrar- nah, v papirnicah na Sladkem vrhu in Ceršaku ter vse večji in- dustrializaciji in mehanizaciji sloveniegoriškega vinogradniške- ga in pomurskega poljedelskega področja. Naravnih pogojev za vse oblike turizma je torej na ozkem obmejnem področju do- volj. Rekli bi celo lahko, da ustvar- ja obmejno področje zaradi svo- jih neodkritih lepot in svojih zgodovinskih in kulturnih zna- čilnosti mikavnost svoje vrste. Pestri kontrasti med koroško ali prekmursko folkloro in še bolj med odtenki Karavank s Peco in Uršljo ter med začetki pa- nonske ravnine, s predstražo ti- sočerih vinskih gričev, priliva- jo v atmosfero tega področja svojevrstno romantiko. Škoda je le, da je ta idiličnost ostala pre- več prabitna, premalo obdelana s sodobnim turizmom. V tem pogledu je skozi desetletja zavi- ralno vplival občutek »obmejno- sti«, ki ga turizem sam po sebi ni mogel odstraniti. Sproščenost, ki je potrebna za razvoj turizma, je dobila svoje pobude v prizadevanju naše dr- žave, da ne le normalizira polo- žaj ob severni meji, ampak ustvari tudi pogoje za drugač- no pojmovanje sosedstva, za spremenjeno gledanje na mejo in mejaštvo. Vsa ta prizadeva- nja so brez dvoma izhajala iz sodobnih pogledov na medna- rodno sodelovanje in sožitje, s tem pa živo odrazila probleme, hotenja io stremljenja prebi- valstva obrrjejnega področja." Prvi ukrepi, ki so skrhali ostro in konservativno začrtane pojme o meji, , so bili izvedeni v gleichenberškem sporazumu o dvolastniškem obmejnem pro- metu. Prizadevanja naših zu- nanje političnih organpv pa so šla še dalje, ko je bil predložen širši obmejni promet prebival- stva z obeh strani meje, kar ustvarja zdravo pobudo, da se stiki prebivalstva z obeh strani meje poglobijo in tako ustvarijo f)0g0ji za razširitev prijateljskih odnosov. Sporazum o malem obmejnem prometu ustvarja tudi v mari- borskem turizmu drugačen po- ložaj. Pod vplivom teh ukrepov splahneva občutek »obmejno- sti«, in mnoge ovire za intenzi- viranje turizma na tem področ- ju se zdijo laže premostljive. Vsekakor je pravilno, če turi- stične organizacije skupaj z go- stinstvom in krajevnimi organi že na začetku, ko še maloob- mejni promet ne kaže vseh svo- jih značilnosti in ne izdaja vseh številk, začenjajo razmišljati in tudi praktično ukrepati, da raz- voj ne bi stekel sam po sebi, brez udeležbe sodobnih turistič- nih hotenj. To seveda ne pome- ni, da je ozko obmejno področ- je tako specifično, da bi mu bilo treba določiti posebne oblike turistične dejavnosti. Takšno pojmovanje bi kaj lahko vodilo v pretiravanje, saj sedanjega obmejnega pasu ne smemo in ne moremo šteti kot dokončno dejstvo. Gre mnogo bolj za to, da tu- ristično zaostalo področje izena- čimo z razvojem in napredkom, ki je že dosežen v mnogih turi- stičnih središčih. To izenačenje pa bo seveda terjalo znatne ma- terialne napore, da se izboljša mreža gostinskih obratov in njihovo poslovanje v obmejnih predelih, da se s primernimi ukrepi popularizirajo turistično zanimivi kraji in iztrgajo po- membne narodopisne, zgodovin- ske in kulturne vrednote iz po- zabe in neprijetnega vzdušja »obmejnosti«. Samo z gostinski- mi obrati ne moremo ustvariti turistične atmosfere na obmej- nem področju, do izraza mora prihajati v različnih odtenkih našega turistično propagandnega dela, v pomoči tem krajem, da uredijo svoj komunalni in kul- turni standard. Pri vsem tem, ko se odločamo za poživitev turizma tudi ob se- verni meji, je treba imeti pred očmi nekaj realnih dejstev. V prvi vrsti je važno, da se zave- mo, da področje severne meje ni postalo turistično zanimivo samo zaradi malega obmejnega prometa. Severna meja s svojimi mednarodnimi prehodi je že doslej — in bo še bolj v prihod- nje — predstavljala vrata v na- šo državo in najkrajšo pot v dežele Bližnjega vzhoda. Izgrad- nja naše avtomobilske magi- strale, predvidene nove ceste ob Jadranu in drugod, med nji- mi tudi načrt za krajšo, moder- no cesto med Mariborom in Za- grebom, naposled pa tudi rekon- strukcije in modernizacije cest na obmejnem področju, obetajo čedalje močnejše . naraščanje evropskega avtomobilskega tranzita. Kako bomo uspeli ta tranzit na našem turističnem področju zajeti in ga pritegniti, je odvis- no od naše turistične in gostin- ske politike, ki se mora spopri- jeti s pomočjo najsodobnejših sredstev turizma s tujimi gosti že na meji in ne šele v notra- njosti države. V tem pogledu ima turistična aktivizacija ob- mejnega področja dovolj hva- ležnih in težavnih nalog. V pogledu maloobmejnega prometa moramo imeti pred se- boj vsekakor daljšo perspekti- vo. Trenutna nihanja pri tem niso odločilna. Odločilno je stremljenje narodov obeh držav, predvsem pa obmejnega prebi- valstva, da preneha obstajati meja kot ovira za zbliževanje med sosedi. Prav gotovo ima tako strem- ljenje svojo realno podlago v naših iskrenih zunanjepolitičnih koncepcijah, v načelih aktivne koeksistence in v vseh praktič- nih ukrepih, ki spremljajo našo zunanjo politiko pri urejanju mednarodnih odnosov s sosedno republiko. Ti cilji so gotovo če- dalje bližji, saj živo prizadevajo zavest, hotenje in voljo sodob- nega človeka, posebno če človek ob meji, ki je v preteklosti naj- bolj otipljivo čutil vzroke In po- sledice mejaštva. Zato je prav, če se svoje na- loge lotimo v okviru takih šir- ših pogledov in na področju tu- rizma prispevamo svoj delež k skupni stvari, v obojestransko korist, v pomoč našemu človeku in krajem ob meji. Franjo Novak 3500 MILIJONOV DINAR- JEV ZA PESNIŠKO DOLINO Vodni skupnosti za melioracijo pe.sniške doline so odobrili kredit v višini 3.=;00 milij. danarjev za nadaljnja dela pri regulaciji Pe- snice in melioraciji obdelovalnih površin v tej dolini. Vsekakor pa je kredit vezan na pogoj, da bodo uporabljena sredstva v družbeno čim bolj'ko- ristne namene- Akcije za vpis ljudskega posojila se nadaljujejo po vsej državi. Na sliki: tudi predstavniki ZMS so vpisali posojilo. Med tistimi, 1(1 so največ prispe- vali za prizadete v Sicoplu Trag'ična usoda glavnega me- sta bratske Makedonije — Skopja, je globoko prizadela marsikaterega našega državlja- na. Vendar to ni bilo vse. Ti- soči mrtvih, nad tisoči brez do- ma in strehe. Mrtvih ne more- mo reč oživiti, vendar moramo pomagati tistim, ki so »•^stali brez doma, matere, brata... Pred nami je samo ena misel, ena beseda: »Pomagati jim. saj so vendar naši bratje iz naše bratske republike'.« Ker pa je bila škoda tako velika, da jim s prostovoljnimi prispevki ni- smo mogli pomagati, je bilo nujno, da je zvezni izvršni svet izdal zakon o ljudskem poso- jilu za prizadeto Skopje. Ze prvi dan ob vpisu posojila so nekateri z velikimi zneski po- ■ magali. Vendar se pri tem niso vsi izkazali. Tu mislimo zlasti na tiste, ki bi lahko več pri- spevali, pa iz nerazumljivih Tzrokov nis^o. Da bi vas sezna- nili z nekaterimi, ki so zares mnogo prispevali, smo obiska'i tri, ki so prispevali 100.000 di- narjev. in enega, ki je dal 80.000 dinarjev. Poleg teh so bili se- veda tudi nekateri, ki so pri- spevali tolikšen znesek, pa jih nismo obiskali. Najprej pri Ureku z jeklenim konjičem sva se v sredo zjutraj odpravila s ko- legom obiskat občane, ki so največ prispevali za prizadete v Skopju. Ze uvodoma moram povedati, da «o naju povsod prijazno in toplo sprejeli. Na- jina prva postojanka je bil Tone Urek na .\lestnem vrhu. Ker starejšega Toneta ni bilo pri hi.ši. sva se obrnila kar na | mlajšega sina: »Za nesrečo v Skopju smo zvedeli že kar v začetku po televiziji. Oče je Hal )rispevek z istim občutkom, cot da bi se to zpoflilo pri nas. Sodelovali smo tudi pri prvem, irostovoljnem prispevku.« Pri Jrekovih se bavijo v glavnem z vinogradništvom in sadjar- stvom. Nekaj časa smo sedeli še pri žlahtni kapljici, nato pa sva si s kolegom ogledala pre- lepo domačijo. Poslovila sva se od prijaznega Toneta mlajšega in odšla na drugo stran Ptuja, proti Kidričevemu... V Kidričevem * Od tistih, ki so prav tako mnogo pris.pevali za Skopje, sta bila tudi Ante Gulin, mojster v elektrolizi, in Drago Ačimo- vič, žerjavist v hali A tovarne glinice in aluminija »Borifi Ki- drič« Kidričevo. Ze sami imeni poveista, da ni nobeden po rodu iz Slovenije. Medtem ko je bil Drago Ačimovič v službi, va morala Ante Gulina poiskati na domu v Kidričevem, v bloku št. 8. Drago Ačimovič, prijazen, krepak možakar, se je po ne- kaj trenutkih pojavil v sobi, kjer sva ga pričakovala. Ven- dar ni bil sam. temveč v spreni- S'tvu prav tako prijazne žene. Skozi nasmeh je dejala, da je postal Drago zelo popularen, saj ga že nekaj dni obisku jejo novinarji. Doma je iz okolice Smedereva in dela v tovarni glinice in aluminija že 11 let. Je oče dveh otrok, osem- in enajstletnega sina. Povedal je sledeče: »Nesreča v Skopju me je zelo prizadela. Ce pomagajo prizadetim tudi iz drugih dr- žav, zakaj ne bi |)otem še m?« Njegova povprečna mesečna plača je 40.000 din. Posojilo pa bo vplačal v dveh obrokih, ker je imel že prej prihranjc-nega nekaj denarja. Z delom v iiv varni je zadovoljen, prav tako pa tudi s sodelavci. Poslovila sva se od Dra?n in pohitela v Kidričevo naselje št. 8, kjer stanuje .\nte Guiin. ki je prispeval za Skopje 100 tisoč dinarjev. Porival je in se pripravljal za popoldansko de- lo v tovarni. V Kidričevem je zaposlen od 25. oktobra l')34, po rodu je Dalmatinec in sicer iz Lozovca pri Sibeniku. Dejal je, da je bil tam prej zaposlen in da je dolgo okleval, preden je prišel v Kidričevo. Vendar pravi, da sedaj ne bi zapustil tega kraja. Do upokojitve ima še leto dni, vendar tudi takrat ne misli zapustiti Kidričevega. O nesreči je povedal nasled- nje: »Nesreča v Skopju me je tembolj prizadela, ker sem bil med NOB tam v partizanih, ler poznam ljudi in kraje. Ze ta- koj drugi dan sem pomagal s prispevki. Za Skopje bom vpla- čal pet obrokov po dvajset ti- soč dinarjev.« Skopjancem je pomagala tudi žena, ki pa tre- nutno ni bila doma. Med dru- gim je dejal, da je želel vzeti v oskrbo tudi otroka iz Skopja, ki je ostal brez staršev, vendar še do danes ni dobil nobenega sporočila. »Tmani sina.« je de- jal. »želehbi si pa tudi punčko.« Čeprav nerada, sva se mora- la posloviti od dobrega in vljudnega Anteja. Vedno, ko me bo pot peljala skozi Kidri- čevo. bom pomislil na .\nteja in na njegovo »veliko delo«. Na Hajdini pri Zupaničevih Najina zadnja postojanka je bil Stanko Zupanič, posestnik iz Hajdine št. 40. Tudi on je prispeval za Skopje lOO.OCO di- narjev. Dobila sva ga kot ved- no, če prideš k njemu, pri delu. Kako da ne? Doma je vedno dovolj dela. Stanko pa ne bi bil Stanko, če se ne hi z njim po- govarjala ob kozarčku dr.bre- ga novega mošta. Tako gre laže, sem si mislil. Prijazen sprejem je napravil name lep vtis. Ze takoj v začetku je ve- del. zakaj sva prišla. vplačal znesek, čim bo pospra- vil pridelke. Stanko je posestnik in se v glavnem bavi s prašičjerejo, kar mu je tudi največje vese- lje. V kooperaciji s KZ >Haj- dina« dopita letno tudi do 200 prašičev. Poleg tega je član nekaterih organizacij Ko sem vstopil v sobo. sem opazil, da sta s sinom tudi strastna lovca, saj je bila soba polna lovskih slik, med temi pa sta viseli dve lovski pu.ški. Preden sva se od Zupaničevih j)oslovila. nama je Stanko po'kazal se hleve. Najine poti je iiilo konec. Z najlepšimi vtisi in ?. zadovolj- stvom sva se napotila domov. Dogodki se vrstijo iz dn^va' v dan, prijeten spomin pa ostane za vedno, spomin na ljudi, ki za trenutek pozabijo nase. ki jim postane nekaj časn po- membna le ena stvar, kako bi pomagali Skopjancem ob nji- hovi tragediji, ob strahotni ne- sreči. ki jih je prizadela.' dm Stanko Zupanič Drago Ačimovič Ante Gulin ^mmmmmmmmmmmmmimmmmmd »Saj nista prva,« je veselo dejal. »Ze včeraj so me obiska- li.« O nesreči je povedal: »Ko sem še istega dne videl nesre- čo na televiziji, me je zelo pri- zadelo, tembolj še, ker sem tudi sam leta 1939 ostal brez doma.« (Takrat mu je namreč pogorela domačija.) "^Dejal je, da bo Kakšen bencin za fičkd? o TEM BO POVEDAL SVOJE MNENJE INdTITUT TOVAR- NE, KI IZDELUJE MOTORJE Zmedo, ki je nastala pri upo- rabi bencina oziroma ob vpra- šanju, kateri bencin je za fička boljši, super plavi 93 ali pre- mium zeleni 86 — bodo razvoz- lali te dni, ko bodo končane raz- iskave v inštitutu tovarne »21. maj«, ki proizvaja motorje za fičke. Zmedo pri voznikih in lastni- kih fičkov je povzročil pojav no- : vega bencina na tržišču. Pre- mium zeleni 86 proizvaja Tn re- klamira rafinerija nafte Bosan- ski Brod. Nato se je oglasila rafinerija iz Siska, ki he priporoča, za fič- ke 86-oktanskega bencina, ker baje 70 odst. voznikov ni zado- voljnih z njegovo uporabo. »Vojna« med obema rafineri- jama poteka za sedaj prek re- klam, odločilno besedo pa bo imela tovarna, ki proizvaja mo- torje. Vlado Ožbolt predsednik občinskega odbora SZDL Ormož Za novega predsednika občin- skega odbora SZDL Ormož so na sobotnem plenumu izvolili Vlada Ožbolta, dosedanjega upravitelja osnovne šole Miklavž. Prejšnjega predsednika Stanka Ceha je iz- vršni odbor SZDL Ormož razre- šil dolžnosti že 25. juli]"a. Od te- daj do imenovanja novega pred- sednika je opravljal dolžnost na občinskem odboru SZDL Ormož sekretar Franček Forstnarič. R. D. Surovež na delu 25. septembra t. 1; se je po- slavljal po Juršincih Zavec Šte- fan, ker je nameraval iti na slu- ženje vojaškega roka. Pri tem proslavljanju pa si ni nakopal slave. Najprej' je po vasi popival in razgrajal, potem pa se je na poti domov na pokopališču v Jur- šincih znesel nad pokojnimi, ki so "tod pokopani, in je prevrnil, polomil in razmetal 11 (enajst) | nagrobnih spomenikov, ki so veči del popolnoma uničeni. Nekaj spomenikov je bilo novih, le ma- lo se jih bo še dalo popraviti, drugi so pbvsem' uničeni ali pa so uničeni deli, ki spadajo k spo- menikom. Tako je na glavnem križu snel mrtvaško podobo, t. j. lobanjo in kosti Vse to pa mu še ni bilo dovolj. Ko je prispel domov v Saku- šak št. 56 je začel razgrajati pri sosedu Orniku Janezu na dvo- rišču. Pri tem je izzival Ornika Janeza-gospodarja in mu grozil. Ta je suroveža hotel pomiriti, Zavec pa je pri tem še začel gro- ziti z žepnim nožem. Ornikova žena je med tem zbežala k sose- du Cehu. Razgrajač ji je vrgel v nogo opeko in jo poškodoval. Ker sta Ornikova zbežala od hiše in jo pustila odprto, se je surovež spravil v njuno stanovanje ter razmetal, prevrgel in raztresal njuno skromno pohištvo in ga po- škodoval. pri tem pa razbil okna, cvetlice idr. pa pometal po dvo- rišču. Se omet na hiši je po- škodoval, Pri svojem razbojni- škem početju se je poškodoval po rokah, eno celo do krvavega ter s krvjo oškropil še stene. Vpra- šanje je, kai .ie razgrajača Zav- ca privedlo do tega, da se j'e spravil na tako gnusno početje, ki zlepa nima para! Zavec Šte- fan je star 21 let, pred tem pa je bil že neštetokrat opKjminjan in tudi kaznovan, vendar ga vse kazni in opomini niso spravili na boljšo pot in k resnejšemu na- činu življenja. Sedai ima cbe ro- ki poškodovani in se zdravi tei že nastaja vprašanje, kdo bo pla- čal stroške njegovega zdravljen- ja. dalje pa, kdo bo plačal cca 258 000 dinarjev škode na poko- pališču in na domačiji Ornika in za zdravljenje Ornikove žene ke Stran 4 TEDNIK Vrv J, dne '4. oktob'ra 19M Trgatev v Slovenskih goricah ...spet pojdemo brat... v ormoško-jeruzalemskih go- ricah je trgatev v polnem teKu. Zivannost irgačev odmeva s pnsojnm leg lemnozelenih po- bočij tramiuca, znanega bur- gundca, silvanca, muškata in lašicega nziniga ter drugih pri- znanin vinsKin sort, ki dobivajo številne medalje in priznanja najboljšega vinskega pridelka aaiec po svetu. VisoKokakovost- ne sorte grozdja močno napada zelena gniiooa, zato je potrebno vinski pridelek čimprej po- spraviti. Privlačni kraji ormoško-jeru- zaiemskih goric so v času trga- tve zelo živahni. JLepote Jeruza- lema, Liitmerka, Vinskega vrha, Temnara in drugih dobro zna- nin vinorodnih krajev ormoško- jeruzalemskih goric si ogleda v času trgatve mnogo domačih in tujih turistov. Čeprav se doslej še niso dovolj uaomačilli trga- tveni običaji v teh krajih, bi bi- lo letos pred končano trgatvijo prav napraviti trgatveno po- poldne z vsemi trgatvenimi obi- čaji, kjer bi ne smelo manjkati pesmi, domače muzike in ^pe- cialitet, od pečenih prašičev, mesa iz »tunke«, do prleških gi- banic ~ skratka vseh speciali- tet, ki bi jih naj v znamenju turistične afirmacije ormoškega okoliša ponujala prikupna de- kleta po pristopnih cenah. Taki trgatveni običaji bi letos pred- vsem pa v bodoče mnogo dopri- nesli razvij-anju turizma v ob- čini. Kakšen je letošnji mošt? Čeprav je letošnja suša in pozneje deževno vreme precej prizadelo grozdje, se je poka- zal letošnji mošt kot kakovosten pridelek. Glede na kakovost in sorte se povprečna sladkorna stopnja mošta giblje od 12 do 23 stopinj. Največ sladkorja ima rulandec, najmanj pa Portugal- ka. Čeprav radgonska ranina na splošno ne doseže visoke stop- nje sladkorja, ima letos po- vprečno 17 stopinj, zeleni silva- nec pa od 15 do 22 stopinj slad- korja. Ti podatki nazorno kaže- jo, da je na poslovni enoti za- druge Ormož na Litmerku taka razlika v kakovosti, ki pa se od ostalih obratov bistveno ne raz- likuje, razen z zelo ugodnih leg in vinogradniških tal. Poslovna enota Litmerk ima 29 hektarjev vinogradov in računa na po- vprečen pridelek 48 hI mošta po hektarju, čeprav je pridelek precej prizadela toča. Premalo delovne sl!e za trgatev Ker na vinogradniškem obra- tu Litmerk primanjkuje delov- ne sile, ki je ni moč dobiti, si obrat pomaga s šolarji. Obrato- vodja Ivan Majcen meni, da bi brez pomoči šolarjev težko opravili trgatev. Tudi na ostalih vinogradniških obratih primanj- kuje delovne sile. Zato na vseh obratih pomagajo pri trgatvi šoloobvezni otroki. Prvo so obrali portugalko, nato rizva- nec in beli burgundec, potem pa traminec, muškatni silvanec in nazadnje renski rizling. Le- to^ je tudi trgatev bolj zamud- n^e zaradi gnilobe grozdja. Prihodnje leto ne bo več lesenih stiskalnic v zgodovini ormoškega vino- gradništva bo nastopila prihod- nje leto velika prelomnica, ki bo olajšala delo marsikateremu vinogradniškemu delavcu. Celo- ten tehnološki postopek prede- lave grozdja v mošt bo v novo- zgrajeni vinski kleti mehanizi- ran in' obstoječe stiskalnice ne bodo več potrebne. To bo po- memben gospodarski korak na- prej, ki bo ob danih pogojih vid- no vplival na še boljšo kvalite- to vin in na občutno zmanjšanje potrebne delovne sile. Kako poteka trgatev? Povsod v Slovenskih goricah in v Halozah je trgatev važno opravilo, prav toliko vredno, ali pa še morda več kot so koline. Tega dne se sleherni član dru- žine oziroma član kolektiva zelo veseli, saj le takrat lahko v sa- mem vinogradu ugotovi, da nje- gov trud v negovanju in obde- lovanju trte ni bil zf.man. Brači podnevi natrgajo grozdje, po- noči pa se prične delo na stiskal- nicah. I.esene stiskalnice, tako imenovane preše, ki se še v na- ših krajih najbolj uporabljajo, so v jesenskih iioceh razsvetlje- ne. Med stiskanjem grozdja se navzoči šalijo, pojejo in se ve- selijo. Lesenih stiskalnic je si- cer veano manj. ubrat Litmerk inia dve leseni stiskalnici, ki en- kratno stisneta od 90 do 100 hi mošta. Vsaka zaposluje po štiri ljudi. Litmerk kol turistična točka Naravno lep in privlačen kraj Litmerk ima vse pogoje postati turistična točka. Lam je bila zgrajena na Litmerk široka vi- nogradniška cesta III. reda, ki bi lahko istočasno služila v tu- ristične namene. Primerna 4-ki- lometrska oddaljenost Litmerka od Ormoža pomeni mnogo v razvoju turizma. Morda bi bilo koristno obstoječe niožnosti in pogoje za razvoj turizma na Lit- merku temeljito proučiti skupno z ostalimi možnostmi v občini, ki le niso majhne. Ali je turi- stično olepševalno društvo Or- mož morda kaj razmišljalo o tr- gatvenih prireditvah? Čeprav? smo v občihi glede razvoja tu- rizma storili precej, smo vendar premalo glede na potrebe in za- hteve ■ domačega in predvsem tujega turista. Akcija ljudskega potsojila za Skopje se nadaljuje. V Zavodu za socialno zavarovanje Ptuj so zbrali skupno posojilo v vi- šini 244.000 din. Povi)rečno je vsak uslužbenec zavoda vpla- čal 8.000 din ali .nekaj nad 20 odstotkov svoje mesečne Nekaj o perspektivi ljudskih knjižnic v naši občini Pri obravnavi 7-letnega raz- voja kulture in prosvete v ob- dobju 1964-70 v ptujski občini se mnogo razpravlja tudi o vlo- gi knjižnic in o razvoju knjižni- čarstva. 7-letni plan bo moral vsebovati temeljito reorganiza- cijo, da bo odpravil zaostalo stanje ljudskega knjižničarstva v naši občini. Zlasti bo potreb- no5 da se vse sedanje vaške dru- štvene knjižnice na sedežih kra- jevnih skupnosti spremenijo v ])rave samostojne knjižnice in da v tem obdobju dosežemo v občinskem merilu, da bo prišla ena knjiga na enega prebivavca. Seveda bo potrebno ustvariti tudi vse materialne pogoje, da se bodo te knjižnice lahko v pol- ni meri uveljavile. Postavili smo si pogoje, ki so potrebni, da se knjižnice razvijejo do take stop- nje, da bodo tudi v smislu za- kona o knjižnicah zaslužile ime samostojne knjižnice. Minimalen pogoj je lasten knjižnični prostor s čitalnico vsaj v velikosti 24 kvadratnih metrov, za garderobo 10 kva- dratnih metrov in za sanitarije 6 kvadratnih metrov, skupno to- rej 40 kvadratnih metrov povr- šinske izmere. Vsaka knjižnica naj bi v tem 7-letnem obdobju dosegla knjižni fond 2000 knjig; zato bi morala letno dokupiti vsaj 200 novih knjig in biti na- ročena vsaj na 4 časnike in re- vije. Obvezno bi se moral v vseh knjižnicah ustanoviti mladinski oddelek. Knjižnico naj bi uprav- ljal knjižničar-volonter z| ustreznim strokovnim tečajem, ki bi moral biti za svoje delo tudi primerno honoriran. Knjiž- nica naj bi poslovala za bravce vsaj 2 uri dnevno. Za knjižnico bi moral skrbeti poseben knjiž- nični odbor, ki bi vodil vso knjižnično politiko; člane v ta odbor "bi imenovale družbene organizacije. Seveda bi morale biti knjižnice ob takem načrtu dotirane iz sklada za kulturo in prosveto in še dodatno vzdrže- vane z lastnimi sredstvi. Da se knjižnice v dosedanjem obdobju od osvoboditve dalje niso mogle razviti in so ostale po vsej svoji strukturi malopo- membne vaške društvene knjiž- nice z revnim knjižnim fondom, je .bil v glavnem vzrok pomanj- kanje lastnega prostora, saj je večiha khjižnic gostovala v-šoli. To pomanjkljivost bo treba v prvi vrsti odpraviti. Kot enega poglavitnih vzrokov slabega delovanja so naši vaški knjižničarji navajali tudi zasta- reli, ljudem že znani knjižni fond. Zato je občinski svet Svo- bod in prosvetnih društev Ptuj skupaj z ljudsko in študijsko knjižnico pripravil kolekcije po- tujoče knjižnice. Sedaj smo ime- li na terenu 6 kovčkov, 2 večja po 240 knjig in 4 manjše po 150 knjig; za letošnjo sezono smo pripravili še en srednji kovček s 140 knjigami in 2 manjša po 50 knjig. Pri nedavnem ogledu vseh ko- lekcij potujoče knjižnice na te- renu pa smo prišli do zaskrblju- joče ugotovitve, da tudi ta več ali manj sodobni knjižni fond ni mogel privabiti bravcev. Skoraj bi lahko rekli, da je ostala po- lovica knjig v kovčkih nedo- taknjena, pri drugi polovici pa smo ugotovili v večini primerov pri posamezni knjigi po 1 do 2 bravca; potujoča knjižnica je bi- la torej tako rekoč neizkorišče- na. Vzrokov za to nerazveseljivo stanje je menda več. Za potujo- čo knjižnico smo napravili vse premalo propagande, tako komi- sija za knjižničarstvo v Ptuju kakor tudi odgovorni činitelji na terenu. Prosvetni delavci, ki opravljajo posle knjižničarja, so v mnogih primerih obremenje- ni prek svojih moči, zato ne sto- re dovolj za popularizacijo po- tujoče knjižnice. Pri vse moč- nejšem prodiranju radijskih in televizijskih aparatpv opažamo, da se naš človek preveč predaja pasivnemu sprejemanju kulture In da peša zanimanje za knjigo in za aktivno kulturno udejstvo- vanje. Ko smo pregledovali se- stav bravcev, smo naleteli na kaj različne ugotovitve — v ne- katerih krajih si izposoja knjige iz potujoče knjižnice skoraj iz- ključno mladina, drugod pa zo- pet samo starejši ljudje. Vsi va- ški knjižničarji pa so potrdili, da segajo bravci najraje po zgodbah in povestih iz domače- ga življenja in da ne kažejo za- nimanja za poučno literaturo, niti za dela gospodarske in celo kmetijske stroke. Obisk potujočih knjižnic je bil izredno poučen za nas. Jasno nam je predočil, da bo poleg iz- boljšanja materialnih pogojev, o katerih je bilo govora v pr- vem delu tega članka, potrebno še mnogo, mnogo storiti za knjižničarstvo; predvsem bomo ^ morali knjižničarji, prr)svetna i društva, prosvetni delavci po I šolah, skratka vsi, ki delamo na I kulturno-prosvetnem področju, 1 zastaviti vse sile za populariza- cijo knjige, da vzbudimo v na- ših ljudeh ljubezen do knjige, da jim bo ostala zvesta sprem- Ijevavka od prvih šolskih let skozi vse življenje. , Ifl Mclin«l