Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 Politika Sp. Podravje z Kdo so kandidati za poslance v naših občinah Podravje Destrnik z Še tretjič NE za gradnjo krožišča v Levanjcih  Stran 5  Stran 5 Ptuj, petek, k 11. aprila il 2022 Mojca Mavec: »Odraščali smo ob uspešnicah skupine Agropop« 31. MAREC 2022 št. 13 COLOR CMYK stran 1 LLetnik ik LXXV z ššt. 25 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z Upravna enota Ptuj v težavah, napovedujejo začasno zaprtje krajevnih uradov Novo trajno zapiranje krajevnih uradov? SPORED EDD Od 1. 4. TV-spored do 7. 4. 2022 EKSKLUZIVNO IZ HOLLYWOODA JAKE GYLLENHAAL »Moj prvi cilj je zabavati se in zabavati ljudi!« V sklopu Upravne enote Ptuj deluje deset krajevnih uradov, pet so jih pred nekaj leti zaprli. Krajevni uradi po občinah so za ljudi izjemnega pomena, kar se je izkazalo predvsem v času epidemije. Kot je bilo slišati na zadnjem kolegiju županov, pa se bojijo, da naj bi se v prihodnje zaprlo še nekaj krajevnih uradov. Več na strani 3. Gorazd Žilavec Med nogometom in Titovo vnukinjo Aktualno Ptuj z Najemnina za lokal v Ljudskem vrtu zdaj 950 evrov  Stran 2 Gospodarstvo Slovenija z Slovenija izgublja status obljubljene dežele  Stran 3 V središču Slovenija z V petih letih milijardni izkupiček od vinjet in cestnin  Strani 6 in 7 Turizem Cirkulane z Občina z rešitvijo za Borl, minister Simoniti še ne petkova izdaja  Stran 9 Foto: ČG Ptuj, Kicar z Spodnje Podravje z Nova kanalizacija, cesta čeznjo pa ostaja stara Štiri ovce mrtve, ostale shirane in zanemarjene  Stran 2  Stran 12 Odkritja fiktivnih prijav prebivališč po občinah se vrstijo z Tudi v hišah v Bukovcih nezakonito prijavljenih več tujcev  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 1. aprila 2022 Ptuj z Gradnja kanalizacije v Kicarju razburja občane Nova kanalizacija, cesta čeznjo pa ostaja stara in preozka Letos bo v ptujski občini urejenih 32 kilometrov fekalne kanalizacije, kar bo stalo okrog deset milijonov evrov. A čeprav bo za potrebe gradnje treba razkopati marsikatero cesto, se bo na njih nato vzpostavilo obstoječe stanje. Krajani naselja Kicar, kjer dela že potekajo, menijo, da je to popolnoma nesmiselno in da bi sočasno morali razširiti in urediti tudi cesto. Na občini pa pravijo, da bi za kompletno obnovo infrastrukture v sklopu tega projekta potrebovali še vsaj 15 milijonov evrov. »Na občinski cesti stojijo zidane ograje, kamenje in veje, saj si jo ljudje lastijo. Čeprav ni njihova, je niso pripravljeni 'dati' za širitev ceste. Širitev bi bila nujna, saj danes po tej cesti teče gost promet, ne tako kot pred 40 leti. Tu vozijo kamioni, avtobusi, traktorji, pa se niti dva avtomobila ne moreta srečati. Redno vozi tudi šolski avtobus. Se res mora kaj zgoditi, da bodo občinski veljaki ukrepali,« sta kritična občana Ana in Alojz Zorec iz Kicarja. Pobudo, da se sočasno z urejanjem fekalne kanalizacije občina loti tudi drugih izzivov na področju komunalne infrastrukture, predvsem obnove ceste, sta naslovila tudi na Mestno občino Ptuj. Tri metre široka cesta po mnenju mnogih krajanov kar kliče po obnovi. MO Ptuj: denarja za to ni ... Pred približno letom in pol, novembra 2020, je vodstvo ptujske občine na čelu z županjo Nuško Gajšek s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisalo pogodbo o izvedbi projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. V sklopu tega bo urejeno 32 km Foto: ČG Drugi del gradnje v Kicarju se je začel februarja letos. Krajani so zadovoljni, da bodo končno priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje, nelogično pa se jim zdi, da sočasno ne bodo urejene še druge infrastrukturne težave. Foto: ČG Cesta je ozka in bi bila potrebna obnove. fekalne kanalizacije s 16 črpališči, vrednost projekta pa okrog 10 milijonov evrov. Kanalizacijo urejajo na območjih, ki še niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje. Izvedba odseka v Kicarju poteka v dveh delih. Prvi se je začel marca lani, drugi v začetku tega leta. Na glavni kanal se navezujejo 11 manjših v skupni dolžini 1.925 metrov. Zaključek glavnega kanala je predviden avgusta letos, celotnega projekta pa konec leta 2023. Zakaj v sklopu urejanja fekalne kanalizacije ne rešijo še drugih infrastrukturnih izzivov, na ptujski občini odgovarjajo: »Predmet projekta ni širitev cest, gradnja vodovoda, gradnja meteorne kanalizacije, temveč gradnja fekalne kanalizacije z vzpostavitvijo obstoječega stanja. V okviru projekta je bila predvidena gradna kanalizacije in povrnitev ceste v obstoječe stanje. Projekt je sofinanciran s sredstvi EU – kohezijski sklad in Ministrstva za okolje in prostor, zato projekta ne moremo samovoljno širiti in dodajati stvari, ki jih ministrstvo predhodno ni odobrilo, saj bi s tem ogrozili izplačilo dodeljenih evropskih sredstev.« Ob tem še dodajajo, da bi v primeru urejanja oziroma obnove kompletne infrastrukture (vodovod s hišnimi priključki, meteorna kanalizacija, jarki, javna razsvetljava, pločniki, širitev cest ipd.) na teh 32 kilometrih potrebovali še najmanj 15 milijonov evrov. To bi seveda pomenilo tudi podaljšanje del. »Obstoječe stanje infrastrukture se bo z izvedbo projekta občanom zagotovo izboljšalo, ne pomeni pa, da so dela na teh obmo- čjih končana in da se vanje več ne bo vlagalo. V sklopu priprave ceste pred asfaltiranjem smo opravili tudi ogled na terenu s strankami in izvajalci del. Dogovorjeno je, da se ob glavni cesti izvede plitev jarek za izvedbo odvodnjavanja meteorne vode v bližnji potok, s čimer se stranke tudi strinjajo,« so plane, ki naj bi vsaj delno izboljšali stanje v tem delu Kicarja, predstavili na ptujski občini. Širitve in obnove ceste pa za zdaj ni v načrtu. Naša sogovornika sta prepričana, da jo bo nujno treba uvrstiti visoko na listo prioritetnih investicij: »Ali je samo pomembno, da nekaj delajo in vseeno kako?« Podobne težave, ki so posledica razkoraka med pričakovanji in realnostjo, se bodo verjetno razkrile še marsikje drugje ... Dženana Kmetec Ptuj z Težave s parkiranjem tudi v Ulici 25. maja Ptuj z Občina gostinski lokal ponuja za nižjo najemnino Namesto zelenice parkirišče, a ne na občinske stroške Za lokal v Ljudskem vrtu zdaj 950 evrov Parkiranje na zelenicah v blokovskih naseljih na Ptuju je nuja, saj označenih parkirnih mest ni dovolj niti za vozila vseh stanovalcev, kaj šele obiskovalcev. Nekateri bloki sploh nimajo zagotovljenih parkirišč. Svetnica Marta Tušek je zato predlagala, da se v Ulici 25. maja 8 del zelenice preuredi v parkirna mesta. Večinsko je bilo mnenje Ptujčanov, da je pričakovana in zahtevana minimalna najemnina za lokal v Ljudskem vrtu, ki ga je uredila občina, bistveno previsoka. Ta teden so razpis ponovili in izhodiščni znesek najema znižali s prvotnih 1.320 na 950 evrov mesečno. Foto: ČG Lokal bo lahko obratoval do 21. ure. Foto: ČG Predlog Tuškove je, da se del zelenice nameni za ureditev označenih parkirnih mest. Pot med bloki predstavlja peš cono, kar pomeni, da so vsi stanovalci Ulice 25. maja 8 brez parkirnih prostorov. »Mimo osnovnih standardov je, da se na peš coni na divje parkirajo vozila, s tem pa preprečuje možnost dostopa interventnih vozil, ko je to nujno. Zato predlagam, da se odsek peš cone, ki pelje mimo omenjenega bloka, preuredi v cono enosmernega prometa z omejitvijo hitrosti 30 km/h,« je svoj predlog izpred nekaj časa dopolnila Tuškova. Prepričana je, da bi bilo smiselno del zele- nice, ki je precej velika, nameniti za parkirišča, pri čemer je posebej izpostavila, da bi bilo smiselno zagotoviti tudi parkirišča za invalide. Na občini so odgovorili, da po območju, ki vodi mimo vhoda Ulice 25. maja 8, poteka dostopno povezovalna cesta, ob kateri parkirajo vozila iz navedenega vhoda: »Po cesti je omogočen dostop za interventna in druga vozila nujne pomoči. Za navedeno območje je že urejena cona omejene hitrosti 30 km/h.« Ker so zelene površine v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov, je za preureditev potrebno njihovo soglasje. Ob tem so eksplicitno zapisali še, da MO Ptuj ne more vlagati v zasebno lastnino. Tudi če bi torej stanovalci izbrali to opcijo in del zelenic namenili za parkirišča, bi denar za izvedbo parkirišč morali zagotoviti sami. Stanje s parkirišči v blokovskih naseljih – ne le v tem delu, pač pa povsod – je primerljivo tistemu v strogem centru mesta. V obeh primerih je prostora premalo. Dženana Kmetec Prvi razpis za izbor gostinca je bil neuspešen, saj ni prispela niti ena sama prijava. Na več sreče na Mestni občini Ptuj, ki je lastnik in investitor novega objekta v parku Ljudski vrt, upajo v drugo. Nov razpis je bil objavljen v sredo, ključna sprememba pa višina najemnine. Ali bo ta zdaj za gostince sprejemljivejša, bo znano 15. aprila, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Prvotni plan je sicer bil, da bi v začetku aprila lokal že obratoval. Javno odpiranje prispelih ponudb bo 19. aprila, ko bodo v primeru, da bo prijaviteljev več, izbirali na podlagi dveh meril: ponujene cene in raznovr- stnosti gostinske ponudbe. Lokal naj bi obratoval od aprila do septembra, po dogovoru pa tudi izven tega obdobja. Najemnina se bo zaračunavala le za čas obratovanja. Ob strežbi pijače je zaželena še ponudba sladic, sladoleda in enostavnih vnaprej pripravljenih prigrizkov. Gostinec bo lahko po novem prodajal tudi alkoholne pijače Omejitve stopnje alkohola v pijačah, kar je bilo del prvega razpisa, v novem ni, zapisano je le: „Ker gre za območje otroških in športnih igrišč, bo uradno ugotovljen prekršek zaradi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake opitosti, en od razlogov za takojšnjo prekinitev pogodbenega razmerja z izvajalcem.” V ponudbi bodo tako lahko tudi alkoholne pijače z več kot 5,5 % alkohola. Občina je torej sledila nekaterim pomislekom potencialnih prijaviteljev. Ali bodo zanje nova določena višina najemnine in omilitev pogojev ustrezni ali ne, bo pokazal interes oziroma izid razpisa. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 1. aprila 2022 stran 3 3 Podravje, Ptuj z Upravna enota v velikih težavah glede organizacije dela Bo sledilo novo trajno zapiranje krajevnih uradov? V sklopu Upravne enote Ptuj deluje deset krajevnih uradov, pet pa so jih pred nekaj leti zaprli. Krajevni uradi po občinah so za ljudi izjemnega pomena, kar se je izkazalo predvsem v času epidemije. Nekateri župani so na zadnjem kolegiju izrazili bojazen, da bo sledilo novo krčenje števila uradov, saj naj bi imeli informacije, da na Upravni enoti (UE) Ptuj novih zaposlitev in nadomeščanj upokojitev ne bo. Načelnik Metod Grah je te navedbe zavrnil in zagotovil, da bodo pristojno ministrstvo zaprosili za soglasje za nadomestne zaposli- tve. Priznal pa je, da imajo trenutno velike organizacijske težave, saj v kratkem odhajata dve od skupaj treh matičark, ki delajo na krajevnih uradih, zato jih bodo nekaj kmalu morali začasno zapreti. Grah sicer zagotavlja, da to ne bo trajen ukrep. Kidričevo, Majšperk, Trnovska vas, Gorišnica, Videm pri Ptuju, Cirkulane, Podlehnik, Juršinci, Zavrč in Žetale so občine, v katerih krajevni uradi še vedno delujejo. Vsi sodijo pod UE Ptuj. Pred nekaj leti najprej začasno, nato pa trajno zaprtje petih uradov Foto: ČG Kmalu začasno zaprtje več krajevnih uradov »Od leta 2019, odkar ponovno vodim UE Ptuj, smo nadomestili vsako upokojitev. Nikoli nismo razmišljali o ukinjanju krajevnih uradov ali zmanjševanju števila zaposlitev,« se je na očitke odzval Grah. Bodo pa v naslednjih mesecih imeli velike težave z organizacijo dela, zaradi česar je predvideno začasno zapiranje krajevnih uradov na Ptujskem. Po navadi so to storili poleti, zaradi dopustov in nemotenega zagotavljanja dela na sedežu upravne enote. Zdaj je razlog v dejstvu, da ostajajo brez dveh od skupaj treh matičark, ki delajo na krajevnih uradih. Ena naj bi se predvidoma upokojila, druga je podala odpoved zaradi nove zaposlitve. »Za izbiro novih sodelavcev in usposabljanje kadra bomo potrebovali vsaj mesec ali dva; dokler tega ne uredimo, bodo krajevni uradi začasno zaprti,« je bil jasen Grah, ki zatrjuje, da bo ta ukrep začasen, saj že imajo zagotovilo pristojnega ministrstva, da bo izdano soglasje za nadomestni zaposlitvi. Nov kader bodo torej dobili, vprašanje je le, kdaj in kako hitro bodo izbrani kandidati lahko samostojno opravljali delo. Za marsikoga je možnost urejanja birokratskih zadev na krajevnem uradu izjemnega pomena, zato informacija o (morebitnem) zaprtju med ljudmi zmeraj sproži veliko negodovanj. Toliko bolj zaradi izkušnje izpred nekaj let. Do konca leta 2015 je namreč na Ptujskem delovalo 15 krajevnih uradov, a so jih kar tretjino (5) zaprli za vedno, in sicer v občinah Destrnik, Dornava, Hajdina, Markovci in Vitomarci. Najprej začasno zaprtje je kmalu postalo trajno. Občini Zavrč in Žetale, kjer je prav tako bilo predlagano zaprtje, sta se temu za las izognili. Ukinjanje delovanja uradov v manjših občinah vzbuja skrb predvsem pri starejši populaciji in tistih, ki živijo v občinah, najbolj oddaljenih od Ptuja. Ukinitev uradov predlaga vodstvo upravne enote pristojnemu ministrstvu za javno upravo, ki lahko izda soglasje ali vlogo zavrne. Razlog za ukinjanje petih krajevnih uradov pred nekaj leti so bile prav kadrovske težave. Foto: ČG Pred leti je prenehalo delovati pet krajevnih uradov. Soglasje ne bo problem, Delo krajevnih uradov bo pa kaj drugega ... bi pogojno prevzele kar Predvidena nova upokojitev ene občine izmed matičark in odpoved druge tako povsem upravičeno sproža nove bojazni. »Na UE Ptuj pravijo, da novih zaposlitev ne bo,« je na zadnjem kolegiju županov zatrjeval Anton Leskovar, župan občine Kidričevo. Njegove navedbe je načelnik UE Ptuj Metod Grah zavrnil in dejal, da krčenje za zdaj ni v planu in da bodo potem, ko bo kadrovska situacija to omogočala, delali nemoteno. Na desetih krajevnih uradih trenutno še vedno delajo trije matičarji. Na ministrstvu so povedali, da postopke upokojitev vodijo upravne enote same, v njihovi pristojnosti je odločanje o tem, ali bodo za uslužbenca, ki se upokoji, izpeljali postopek nadomestne zaposlitve ali naloge izvajali drugače. Leskovar je razmišljal celo v smeri, da bi delo krajevnih uradov prevzele kar občine. Prepričan je, da bi občani na ta način imeli boljšo storitev, a za kaj takega bi bila potrebna temeljita sprememba trenutno veljavnega sistema. Naloge krajevnih uradov bi lahko prevzeli pod pogojem, da se sprejme zakon o prenosu teh nalog v izvajanje občin, opredeli kriterije za določitev števila zaposlenih in zagotovijo sredstva. V tem predlogu je Leskovarja podprlo kar nekaj županov Spodnjega Podravja, ki predlagajo sprožitev postopka za spremembo zakonodaje. To pobudo bodo posredovali naprej. »Upravna enota je zadnjih nekaj let minimalno nadomeščala upokojitve, kar se pozna na številu za- poslenih. Apelirati je treba nanje, da končno začnejo nadomeščati te zaposlitve. Zakonodaja nam, občinam, nalaga ogromno dodatnega dela. Strinjam se, da bi bilo smiselno določene naloge prenesti na občine, pomeni pa to večji strošek, saj bo treba zagotoviti dodatne zaposlitve,« je na pasti opozorila ptujska županja Nuška Gajšek, ki meni, da morajo biti pozorni pri morebitni reorganizaciji: »Da ne bomo dobili samo dodatnega dela in stroškov, o čemer se pogovarjamo že nekaj let.« Anton Butolen, župan občine Žetale, se strinja s pomisleki Gajškove, je pa spomnil, da že zakon predvideva, da se morajo v primeru prenosa dodatnih nalog na občine za to zagotoviti tudi sredstva. V zadnjih letih je bilo sicer v Sloveniji zaprtih veliko krajevnih uradov, nekateri začasno, drugi trajno. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje z Razlike v plačah med državami na Balkanu vse manjše Slovenija izgublja status obljubljene dežele Slovenski delodajalci se že desetletja zanašajo na delovno silo, ki k nam prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. A zaradi vse manjših plačnih razlik se bo Slovenija vedno težje zanašala na pritok novih delovnih moči. V Sloveniji se na številnih delovnih področjih pojavlja pomanjkanje delovne sile. V zadnjih mesecih se je s pomanjkanjem ustrezne delovne sile srečalo več kot 50 % delodajalcev. Zaradi slabe demografske slike pa je vedno bolj jasno, da potrebujejo delodajalci tudi tujo delovno silo. Največje težave z zagotavljanjem delavcev so v gostinstvu, zdravstvu in socialnem zdravstvu. Primanjkuje nam varil- cev, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjev, orodjarjev ... Za vse omenjene poklice iščemo delovno silo tudi v tujini. S Srbijo ter Bosno in Hercegovino imamo za delavce, ki želijo opravljati omenjena dela, sklenjen poseben dogovor, ki omogoča hitrejšo zaposlitev brez večjih birokratskih ovir. Pri nas lani zaposlenih 110.000 tujcev Foto: ČG V Sloveniji je bilo tako leta 2021 zaposlenih skoraj 110.000 tujcev. Od leta 2013 do danes se je število tujcev, zaposlenih pri nas, podvojilo. Podatki iz leta 2019 kažejo, da jih polovica prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo Srbija, Kosovo, Hrvaška in Severna Makedonija. Z območja nekdanje skupne države je bilo leta 2019 pri nas zaposlenih skoraj 90 tisoč delojemalcev. Slovenija je za delovno silo iz nekdanjih bratskih republik privlačna zaradi bližine, jezika, številni delovni migranti pa imajo tu tudi prijateljske in družinske vezi, ki jim omogočajo lažjo prilagoditev. A glavni razlog je še vedno denar. Plače v Sloveniji so vse od razpada Jugoslavije bistveno višje kot v državah, kjer je pot do samostojnosti vodila skozi boje, spore in uničenje gospodarstva. A zadnja leta se razlika v prihodkih postopoma zmanjšuje in vprašanje je, koliko časa se bo trg dela še lahko zanašal na tujce. V južnih sosedah so se plače bistveno zvišale Povprečna neto plača v Sloveniji je sicer 1.236 evrov, glede na statistične podatke, ki jih zbirajo statistični uradi posameznih držav, pa je povprečna neto plača preračunana v evre na Hrvaškem 974 evrov, v BiH 800 evrov, Srbiji 637 evrov in Severni Makedoniji 725 evrov. V vseh državah so se plače v zadnjem letu znatno zvišale. V Srbiji je bila leta 2013 povprečna plača 348 evrov, danes je, kot rečeno, 637 evrov. V Bosni se je januarja minimalna plača z dodatki dvignila na 366 evrov, na Hrvaškem se povprečna plača bliža meji 1.000 evrov. Ko primerjamo podatke o plačah, je treba omeniti, da je življenje v Sloveniji dražje kot v izvornih državah tuje delovne sile. Predvsem najemnine in cene nepremičnin so neprimerljive. Konkurenca za kadre v severnih sosedah Ob vsem tem ima Slovenija vedno večjo konkurenco pri zaposlovanju tujcev, saj se s pomanjkanjem delovne sile srečujejo tudi Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska, kjer so plače znatno višje kot pri nas. Omenjene države so pri iskanju delavcev vedno bolj dejavne in morebitne migrante nagovarjajo s številnimi ugodnostmi. Da Slovenija izgublja zaposlitveno privlačnost, se je pokazalo že pred epidemijo, ko smo upali, da bomo kadrovsko stisko v zdravstvu rešili z uvozom zdravnikov in medicinskega osebja z Balkana, a je bil »izplen« skoraj ničen. Slovenija se v zaostrenih razmerah na trgu dela zadnja leta uveljavlja predvsem kot odskočna deska oz. le kot nekakšna vmesna postaja delavcev z Balkana na poti v razvitejše države EU. Žiga Kariž Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 petek z 1. aprila 2022 Podravje z Gradnja dražja za skoraj 50 odstotkov Gorišnica z Odlični pogoji za šport in rekreacijo Milijoni za plezalni šport Športni park bo stal tri milijone evrov Občina Majšperk se je marca prijavila na razpis šolskega ministrstva s projektom izgradnje plezalne stene v športnem parku na Bregu. A ta projekt je pravi palček v primerjavi s slovenjebistriškim, kjer načrtujejo izgradnjo plezalnega centra. Njegova vrednost je bila še predlansko poletje okrog 3,7 milijona, sedaj govorijo o petih milijonih evrov. Ali so s projektom uspeli, bo znano najkasneje konec maja. Ministrstvo je v začetku marca objavilo razpis za sofinanciranje izgradnje novih plezalnih centrov in plezalnih sten. Zapisali so, da bo MIZŠ sofinanciralo dva projekta izgradnje plezalnih centrov, za kar bodo namenili 4,78 milijona evrov, 200.000 evrov pa so predvideli za izgradnjo 10 plezalnih sten. Razpis je bil objavljen 7. marca, zaključil pa se je po dobrih dveh tednih. Na razpis so se odzvali tudi iz Občine Majšperk. Pripravili so idejno dokumentacijo za postavitev plezalne stene na Bregu. »Na tem območju smo v preteklosti že postavili manjši motorični park z zunanjimi igrali in zip line. Predlog je, da bi območje dopolnili še s plezalno steno, saj je dobro obiskano,« so odločitev obrazložili na občini. Dodali so še, da želijo z izvedbo projekta dopolniti ponudbo prostočasnih in športnih dejavnosti in s tem povečati gibljivost otrok in mladostnikov. Ocenjena vrednost projekta v Majšperku je 51.850 evrov, od tega naj bi ministrstvo (če bodo uspešni na razpisu) primaknilo 20.000 evrov. V občini Gorišnica so v zadnjih petih letih za šport namenili okoli 1,3 milijona evrov, za kulturo pa samo nekaj več kot 70.000 evrov. Tako velik razkorak je predvsem zaradi Športnega parka, saj je bilo iz občinskega proračuna za njegovo gradnjo v tem obdobju porabljenih že milijon evrov. S tem denarjem so uredili atletsko stezo, nogometno igrišče in pomožno igrišče z namakalnim sistemom, večnamensko igrišče za različne športne discipline in fitnes na prostem. V lanskem letu se je na tem območju začela še zadnja večja investicija (gradnja športnega objekta in tribun) v višini 1,7 milijona evrov. To je pogodbena vrednost, ki pa bo zaradi podražitev najverjetneje še nekoliko višja. Po napovedih župana Kokota se bo investicija zaključila v predvidenem roku, in sicer do junija letos. Svečano odprtje objekta bo tako ob letošnjem občinskem prazniku v juliju. Kot je znano, se je gradnja športne infrastrukture začela lani, najnižjo ceno pa je predložilo Cestno podjetje Ptuj (CPP) v partnerstvu s Komunalnim podjetjem Ormož. Dela so že v zaključni fazi, saj oba enonadstropna objekta že stojita. V objektu s tribunami v velikosti 950 kvadratnih metrov bodo uredili garderobe, sanitarije, tuše in gostinski lokal. Na tribuni je prostora za 362 sedežev. V pritličju drugega objekta bodo na 88 m² shrambe in sanitarije, v nadstropju na 103 m² pa nadzorni prostor in pisarne. V projekt je vključena ureditev okolice z okoli 80 parkirnimi mesti. V Športnem parku tudi igrala za otroke Gre za enega največjih projektov v občini v zadnjih letih, ki bo namenjen vsem generacijam. Kot je Foto: EK Gradbena dela na območju Športnega parka potekajo brez zapletov. Na tribunah bo prostora za 360 gledalcev. Občinska sredstva za šport v petih letih Investicije Športni park Programi športa Športne prireditve Delovanje športne zveze Skupaj: 2017 258.700 54.830 1.660 1.425 326.630 2018 157.970 48.900 259 10.000 217.180 2019 68.400 48.950 / 12.000 129.350 2020 63.300 37.860 / 6.000 107.170 2021 451.090 54.950 / 8.970 515.017 Skupaj: 999.460 245.490 1.919 48.400 1.295.269 2020 10.990 2021 16.800 Skupaj 70.590 Občinska sredstva za kulturo v petih letih Področje kulture 2017 14.070 2018 14.070 2019 14.660 Vir: Občina Gorišnica izpostavil župan Jožef Kokot, mu nekateri očitajo, da Gorišnica ne potrebuje novih ‚Stožic‘: »Vsem, ki imajo morebitne pomisleke, sporočam, da je to naložba za prihodnost, novi objekt pa bodo lahko uporabljali prav vsi občani, od najmlajših do najstarejših. Objekt je zasnovan izjemno funkcionalno, namenjen pa bo tudi druženju,« je še dodal župan Kokot. Občino naj bi sicer skupno stal kar okoli tri milijone evrov. V Športnem parku bodo letos postavili tudi večja športna igrala za otroke v vrednosti 33.000 evrov. To je bila že vrsto let želja številnih družin z otroki, pa tudi nekateri svetniki so opozarjali na pomanjkanje otroških igral v občini. Nekaj so jih postavili ob nekaterih gasilskih domovih oz. športnih parkih, na primer v Moškanjcih, kjer so jih kupili vaščani sami. Nekaj jih stoji tudi ob vrtcu oz. šoli, a so popoldan in ob koncu tedna zaprta. V samem središču občine do sedaj ni bilo javno dostopnih igral, kar pa se bo letos končno spremenilo. Estera Korošec Sveti Tomaž z Stalna zdravnica prisotna štirikrat na teden Foto: Gore in ljudje Podobno plezalno steno, kot so jo lani postavili ob trojiškem jezeru (na fotografiji) bi želeli imeti tudi v Majšperku. Se bo kalkulacija bistriške občine izšla? Kratek rok razpisa pa so ujeli tudi na slovenjebistriški občini, kjer snujejo izgradnjo plezalnega centra. Občina je sicer že konec lanskega septembra skušala najti izvajalca, a ponudbe so bile previsoke glede na predvideni znesek. Razpis je bil označen za neuspešnega, saj je najcenejši ponudnik, podjetje Lesnina MG oprema, za več kot milijon evrov presegel predviden obseg občinskega denarja. Nedavno so objavili nov razpis, tokrat od izvajalca zahtevajo ponudbo za izgradnjo in opremo centra. Ob tem pa bode v oči nenaden poskok vrednosti. Vrednost izgradnje dvorane z opremo naj bi bila pred dvema letoma 3,67 milijona evrov, v letošnjem proračunu, sprejetem 24. 2., so predvideli znesek v višini 3,73 milijona evrov (letos pol milijona, preostanek prihodnje leto), sedaj pa govorijo o vrednosti te iste naložbe v višini 5,3 milijona evrov. To je 1,7 milijona evrov oz. 45 % več od sprva predvidene vrednosti (3,64 milijona evrov). Kot so pojasnili na občinski upravi, gre tovrstno povišanje projekta izključno pripisati dvigu cen gradbenih del in opreme. Drži, da so gradbinci že v času prvega razpisa opozarjali, da se je gradbeni material (predvsem cevi ter armaturno železo in druga konstrukcijska jekla) podražil tudi do 44 %, toda glede na zdajšnji razpis je tudi res, da občina s » samo« 3,64 milijona evrov vrednim projektom ne bi mogla kandidirati na razpisu šolskega ministrstva. Pogoj na razpisu je namreč, da je vrednost projekta vsaj 4,5 milijona evrov brez DDV. Če bo občina na razpisu uspešna, se lahko nadeja najmanj 50 % sofinanciranja, kar pomeni 2,4 milijona evrov, preostanek doda še sama in pod črto bo iz proračuna za izgradnjo plezalnega centra kljub izdatni podražitvi projekta šlo manj denarja iz občinske vreče. A na občini tovrstno razmišljanje in povezovanje zanikajo, še več, opozarjajo, da jim razpis ni pisan na kožo, saj da so pogoji neživljenjski. Bojijo se namreč kratkih rokov. Tisti, ki bo uspešen na razpisu, mora pridobljena sredstva porabiti do 11. novembra letos. »Mi smo šele sredi marca objavili razpis za izvajalca in upamo, da se bo nanj sploh kdo odzval,« je dodala Irena Jereb iz oddelka za družbene dejavnosti. Mojca Vtič Kdaj bo vrata odprla lekarna? Po večkratnih napovedih so prebivalci Svetega Tomaža pred dvema mesecema le dobili stalno zdravnico, ki je v novi zdravniški ambulanti v medgeneracijskem centru prisotna štirikrat na teden. Še vedno pa čakajo na še eno veliko pridobitev: na obljubljeno lekarniško podružnico. Zdravniška ambulanta je bila precej časa zaprta, kar je predstavljalo še posebej veliko težavo za starejše, saj nekateri niso dovolj mobilni, da bi odšli k zdravniku v nekaj kilometrov oddaljeni Ormož. Razlog je bil v kadrovski stiski, je razlagalo vodstvo zdravstvenega doma. S februarjem pa je zdravniška ambulanta le odprla svoja vrata. »Ambulanta je zelo lepo zaživela. V dveh mesecih se je vpisalo že okoli 200 pacientov. Po večini gre za okoliško prebivalstvo, ki nas je zelo dobro sprejelo,« je zadovoljna dru- žinska zdravnica Tamara Černezel. Prihod stalne zdravnice in dober vpis pa na drugi strani veseli tudi župana Mirka Cvetka: »To je velika pridobitev. Deset let smo se praktično borili za to, tudi direktorica zdravstvenega doma nam je šla na roko, kolikor je lahko. Sedaj je dovolj družinskih zdravnikov in zdravnica Tamara Černezel je izrazila željo, da bi prišla v našo ambulanto. Hvaležni smo obema.« Zdravnica deluje v sodobnih prostorih medgeneracijskega centra, kamor se je že pred časom V središki ambulanti še brez rešitve Kot je znano že dlje časa, pa v Središču ob Dravi še naprej ostajajo nezadovoljni s prisotnostjo zdravnika v splošni ambulanti. Ta je bil do leta 2009 prisoten vse dni v tednu, vse od takrat pa ambulanta deluje dvakrat oz. trikrat tedensko. Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko za zdaj še ni mogla napovedati nič konkretnega: »Potekajo dogovori z zdravnico, ki bi se predvidoma s prvim majem zaposlila za 60 % delovni čas in bi tako zapolnila tiste dni, ko ambulanta ne deluje oz. bi ta bila od junija naprej pacientom na voljo ves teden (od ponedeljka do petka).« Foto: MH Kdaj naj bi v nekdanjih prostorih zobozdravstvene ordinacije zaživela lekarna v Svetem Tomažu, v tem trenutku še ni jasno. preselil zobozdravnik, prisotna pa je štiri dni v tednu (v ponedeljek v popoldanskem času, od torka do četrtka dopoldan, v petek dela v ZD Ormož). Odprtje odvisno tudi od ministrstva Hkrati s prihodom stalne zdravnice pa so si občani obetali tudi vzpostavitev lekarniške podružnice, saj jim tako ne bi bilo treba po zdravila v Ormož. To se doslej še ni zgodilo, a kot sedaj zagotavlja župan, bodo lahko občani v domači občini že kmalu nabavljali zdravila v prenovljenih prostorih nekdanje zobozdravstvene ordinacije: »Občina je že podala vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Takoj ko bo dovoljenje pridobljeno, bo lekarna zaživela. Oprema je že zmontirana, treba bo samo še lekarno napolniti z zdravili.« Z Lekarne Ormož so k temu dodali, da bo potrebno pridobiti še pozitivno odločbo pristojnega ministrstva o opravljenem pregledu. To bo sicer že četrta lekarniška enota; dve sta v Ormožu in ena v Središču ob Dravi. Prostor za lekarno je zagotovila občina, zavod pa naj bi po prvotni oceni vložil v opremo okoli 107.000 evrov. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 1. aprila 2022 5 Podravje z Kdo so kandidati za poslance v DZ na državnozborskih volitvah 2022 V Spodnjem Podravju kandidature vložilo 17 list in strank Kandidature za aprilske državnozborske volitve je skupno vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso dokončno potrjene, bodo pa v teh dneh. Na območju UE Ptuj in UE Ormož oz. v volilnih okrajih 2, 9, 10 in 11 je kandidatne liste vložilo 17 strank ali gibanj. Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) so kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah vložile vse parlamentarne stranke SDS, LMŠ, SD, Levica, NSi, SAB, DeSUS, SNS in gibanje Povežimo Slovenijo, ki povezuje stranke Konkretno, zeleni, SLS, NLS in NS. Liste so vložile tudi nekatere neparlamentarne stranke in liste, ki se podajajo na volitve. V vseh volilnih enotah (ne pa tudi v vseh volilnih okrajih) bodo imele svoje kandidate stranke in liste Gibanje Svoboda, Vesna, Naša dežela, Piratska stranka Slovenije, Naša prihodnost in Dobra država, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, Resni.ca, Domovinska liga in Za ljudstvo Slovenije. Na kandidatnih listah tudi vsi aktualni poslanci V iztekajočem se mandatu so interese Spodnjega Podravja v državnem zboru bolj ali manj uspešno zastopali poslanci z ormoškega območja Jani Ivanuša (SNS), Aljaž Kovačič (LMŠ) in Mojca Žnidarič (Konkretno), s širšega Ptujskega pa Suzana Lep Šimenko in Jožef Lenart (oba SDS) ter Boštjan Koražija (Levica). Vseh šest poslancev kandidira tudi tokrat. Na dosedanjih parlamentarnih volitvah so se za vstop v DZ vsakič potegovale številne politične stranke in liste, tako je tudi tokrat, ko jih bo na volitvah nastopilo 20. Število vloženih kandidatnih list za tokratne volitve sicer ni med najvišjimi, dvakrat doslej jih je nastopilo kar 25. V DZ pa se je uvrstilo med sedem in devet strank. Foto: ČG Sicer pa se bo letos v volilni enoti 8, ki zajema Lendavo, Ormož, Ljutomer, Ptuj, Lenart, Gornjo Rad- gono in Pesnico, v volilnih okrajih 2, 9, 10 in 11 (gre za območje treh ormoških občin, Ptuja, Haloz in dela Slovenskih goric) za mandate poslancev potegovalo skupno kar 51 kandidatov, ki bodo zastopali 17 list oz. strank. Kandidate posameznih list in strank za državnozborske volitve 2022 poimensko predstavljamo v spodnji tabeli. Ur Kandidati v volilnih okrajih na območju Ormoža in Ptujskega Lista /Stranka Gibanje Resni.ca Gibanje Svoboda Levica LMŠ Naša dežela (A. Pivec) Gibanje Zdrava družba NSi Piratska stranka Slovenije Povežimo Slovenijo SDS SNS SD SAB Vesna DeSUS ZLS - Za ljudstvo Slovenije Domovinska liga -DOM VO 2 (Ormož) Anita Bratinščak Hanželič Damjan Rajh Ivan Babič Aljaž Kovačič Aleksandra Pivec Tamara Zadravec Matjaž Kosi Katka Kovačec Mojca Žnidarič Andrej Kosi Jani Ivanuša Ferdinand Šulek Nadja Požek Andrejka Belhar Polanc Emil Kumer Renata Požgan Bubek Zvezdana Šoberl VO 9 (Ptuj1) Slavko Moharič Ljudmila Grabar Rok Leban Terezija Vidovič Branko Goričan Robert Križanič Špela Hojnik Marko Pušnik Andrej Čuš Jožef Lenart Dejan Horvat Brigita Tetičkovič Darko Jazbec Nejc Herjavec Nada Pukšič Radko Hriberšek Timotej Rebolj Mubi VO 10 (Ptuj2) Sergej Ivanuša Dejan Zavec Boštjan Koražija Silva Razlag Mitja Lah Tamara Peklar Korošec Peter Pribožič Marko Pušnik Sergeja Puppis Freebairn Nuša Vrabl Ferenčič Bojan Sabotin Vlasta Stojak Maks Ferk Mihael Jazbinšek Marta Tušek Jelena Novak Timotrj Rebolj Mubi VO 11 (Ptuj3) Martina Haring Bernardka Jurič Lina Habjanič Gorazd Ladinek Izidor Štajnberger Tomislav Kirbiš Peter Feguš Rok Hrabar Ivan Bordnjak Suzana Lep Šimenko Melissa Pipenbacher Slavko Krajnc Milan Feguš Nika Pušič Albert Peter Fras Karmen Ivančič Marija Behek Vir: DVK *Povežimo Slovenijo sestavljajo stranke: Konkretno, Zeleni, SLS, NLS in NS Destrnik z Prebivalci vasi Levanjci žrtve političnega preigravanja Še tretjič NE za gradnjo krožišča Destrniški svetniki so na mizo znova dobili sklep o potrditvi investicijske dokumentacije za ureditev krožišča Levanjci in ga tudi tokrat večinsko zavrnili. Anton Žampa je v uvodu prebral peticijo, pod katero se je podpisalo 36 sovaščanov, ogorčenih nad dezinformacijami, ki krožijo v zvezi z izgradnjo krožišča v Levanjcih pri Pihlerjevi kapeli, med katerimi je tudi ta, da krožišča nočejo, saj ga ne bodo mogli uporabljati kmetje s svojimi velikimi stroji. Nasprotno, zaradi vse več in vse hitrejšega prometa je cesta Desenci–Levanjci–Zg. Velovlek, ki je že tako v slabem stanju, nevarna, zlasti za najmlajše, ki hodijo ob njem in tam čakajo na šolski avtobus. Kot je znano, je prometa vse več zlasti zato, ker je cesta bližnjica za dnevne in tedenske delovne migrante iz Hrvaške v Avstrijo. Prepričani so, da je krožišče rešitev za umiritev prometa in posledično večjo varnost, poleg tega menijo, da je skrajni čas, da se tudi v Levanjce vloži kakšen evro. Opozarjajo, da občina v vas, v kateri je nekaj največjih kmetij, že dve desetletji ni investirala nobenega večjega projekta, čeprav se od tam ves čas steka denar v občinsko blagajno. Zato zahtevajo, da dajo svetniki zeleno luč za začetek gradnje omenjenega krožišča. Vzel tam, kjer opoziciji ne paše Krožišče je bilo na dnevnem redu že na prejšnji redni pa tudi na dopisni seji, a je bil predlog obakrat zavrnjen. Pa ne zato, ker bi bili svetniki proti njegovi izgradnji, pač pa zato, ker se ne strinjajo z zadolževanjem. Krožišče bi torej podprli, a le v primeru, da bi župan smiselno prerazporedil sredstva znotraj sprejetega proračuna. Ker so nasprotovali najemu kredita, je župan Pukšič sredstva prerazporedil, a tako, kot pravi svetnik Branko Horvat, da je »vzel pri tistih postavkah, za katere je vedel, da nam ne bodo odgovarjale«, nato pa za odločanje o tem sklical dopisno sejo. »O takšnih predlogih se ne odloča na dopisni seji.« Dopisno sejo naj bi po neuradnih informacijah bojkotiralo kar osem od enajstih svetnikov, štirje opozicijski in štirje iz zdaj že nekdanjih županovih vrst. Predlagajo križišče »Zahtevali ste investicijo brez zadolževanja in to ste dobili. Ni vam bilo všeč, da smo v prvi varianti med drugim vzeli denar, ki smo ga rezervirali za odkup štirih pisarn v občinski stavbi in za kanalizacijo v Placarju. Zato smo tudi to črtali in našli druge vire financiranja. Ker zemljišča za dom starejših v Zasadih, za katerega je bila izdana koncesija, letos še ne bomo komunalno opremljali, lahko ta denar namenimo krožišču,« je pojasnil Pukšič. Seje občinskega sveta so se udeležili tudi trije predstavniki Levanjčanov, ki so ponovili, kar so že zapisali v peticiji za izgradnjo krožišča, nato pa je sledila razprava o tem, kaj bolj omeji hitrost vožnje: krožišče ali cestne ovire oziroma ležeči policaji. Številni svetniki so namreč še zmeraj mnenja, da je celotna cesta od Svetincev do Zg. Velovleka potrebna obnove. V razpravi so zato bolj ali manj enotno podprli gradnjo križišča in ne krožišča. Foto: SD Župan Franc Pukšič je Levanjčanom očitno prehitro obljubil krožišče; svetniki namreč projekta niso podprli. Očitki letijo tudi iz županovih vrst »Župan je spet ponovil to, kar pogosto počne, in sicer je šel najprej med vaščane, jim nekaj obljubil, nato pa z narejenim projektom stopil pred nas svetnike in nas postavil pred dejstvo. Prav bi bilo, da bi najprej prišel do nas z izdelano finančno konstrukcijo. Takšen način ni pošten ne do Levanjčanov ne do občinskega sveta. Razumem ljudi, da so razočarani, prizadeti in se čutijo prikrajšane, a imamo tudi svetniki dovolj tega, da smo nenehno postavljeni pred dejstva, nekako stisnjeni v kot, da se nas v bistvu izsiljuje,« je bil kritičen zdaj že nekdanji županov svetnik Mitja Zelenko. Pridružil se mu je Andrej Zelenik, ki je župana izzval brez dlake na jeziku: »Tri leta se ni delalo nič, zdaj pa naenkrat norimo in hitimo s tem krožiščem. Ali ga moramo res zgraditi prav zdaj, pol leta pred volitvami, ali ta projekt ne more počakati na prihodnje leto? Ni še tako daleč, župan, ko smo poslušali, da Žam- pi že ne bomo ničesar delali, zdaj pa naenkrat takšna sila.« Tudi ta neposredni napad iz svojih vrst je Pukšič spretno odbil, češ da on kot župan ničesar ne dela za ali proti posameznikom, temveč zgolj in izključno za občane. Kljub temu da je na svojo stran pridobil dva opozicijska svetnika: Žampo in Elizabeto Fras in s tem računal na veliko koalicijo, mu njegova politična spretnost tokrat ni pomagala, saj je njegov predlog za gradnjo krožišča v Levanjcih pogrnil na celi črti. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 1. aprila 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Odkritja fiktivnih prijav prebivališč po občinah se kar vrstijo Tudi v hišah v Bukovcih nezakonito prijavljenih več Na naslov Marjana Šmigoca, Bukovci 9a (občina Markovci), je v minulih dneh prispela modra kuverta, na kateri je bilo zapisano neznano moško ime in priimek. Družino Šmigoc je najbolj presenetilo to, da naj bi ta oseba živela na njihovem naslovu. Ker za to, tuje ime, še nikoli niso slišali, so najprej želeli podatke preveriti preko telefona, vendar so jim na Upravni enoti Ptuj pojasnili, da se je treba pri njih oglasiti osebno. Zanimivo je, da se – ob veljavni zakonodaji pri nas – na naslove praktično kogarkoli lahko prijavi kdorkoli, ki le ima ustrezno podpisano soglasje z osebnimi podatki lastnika določene nepremičnine, kajti verodostojnosti te listine ne preverja nihče. Dovolj je le podoben podpis, kot ga ima dejanski lastnik nepremičnine, četudi je vse skupaj ponarejeno. Število kaznivih dejanj overitve lažne vsebine in ponarejanja listin: Policisti PP Ptuj zbirajo obvestila v zvezi s sumom storitve več kaznivih dejanj overitve lažne vsebine Vir: PU Maribor in kaznivih dejanj ponarejanja listin. V vseh primerih gre za sume prijav fiktivnih prebivališč za več oseb na območju Policijske postaje Ptuj. Kot so še sporočili iz Policijske uprave Maribor, taktike in metodike preiskave teh kaznivih dejanj ne morejo razkriti, bodo pa policisti o vseh ugotovitvah na predpisan način obvestili Okrožno državno tožilstvu na Ptuju. Ob morebitnem sumu zlorabe oziroma sumu storitve kaznivega dejanja upravne enote obveščajo pristojne policijske postaje, ob sami prijavi pa po uradni dolžnosti uvedejo postopek preverjanja resničnosti prijave. Kot so sporočili z Ministrstva za notranje zadeve, bodo v primeru sistemskih kršitev oz. sistemske fiktivne prijave (ne zgolj posamezne primere zlorab) ustrezno ukrepali, morebiti tudi z zakonskimi spremembami. Policijska postaja Ptuj Ormož Lenart 2020 0 1 0 2021 4 2 1 Za podatek o fiktivno prijavljenih osebah UE lastniku zaračuna takso Na drugi strani pa, če hočeš izvedeti, kdo vse je morda prijavljen na tvojem naslovu, moraš osebno na Upravno enoto in tam celo plačati takso v višini treh evrov. Tudi Marjan Šmigoc jo je moral, da je sploh lahko dobil podatke o tem, katere osebe so prijavljene na njegovem naslovu! Marjan Šmigoc je bil precej v šoku, ko je ugotovil, da je na njegovem naslovu prijavljenih kar devet ljudi, od tega dva celo s stalnim bivališčem: »Vseh teh ljudi ne poznam, tudi še nikoli prej nisem slišal za njihova imena. Sklepam, da gre najverjetneje za tujce. Na dokumentih sem opazil podpis moje žene, ki pa ni bil niti malo podoben njenemu. To je res precej stresna situacija, zaradi katere sem moral celo na policijo, kjer sem podal kazensko ovadbo zaradi poneverbe,« je pojasnil Šmigoc in dodal, da je nastalo zmedo urejal skoraj vse dopoldne. »Na policiji so nam povedali, da bo kar nekaj časa trajalo, preden bodo vse te osebe izbrisali Foto: EK Marjan Šmigoc iz Bukovcev 9a v Markovcih je šokiran ugotovil, da je na njegovem naslovu prijavljenih kar devet ljudi, od tega dva celo s stalnim bivališčem! z našega naslova. Po besedah policista naj bi šlo za zahteven postopek, saj morajo najprej poskušati vse te ljudi najti.« Šmigoc je med drugim izvedel še, da je bila ena izmed oseb za stalno prijavljena na njegovem naslovu 26. januarja letos, kar pomeni, da so nepridipravi to lahko uredili samo na Upravni enoti Ptuj. Lani je namreč začel veljati nov zakon, ki določa, da se mora oseba prijaviti na tisti upravni enoti, pod katero spada stalno prebivališče. Pred tem pa se je bilo mogoče prijaviti na katerikoli Upravni enoti v Sloveniji. Pri Šmigočevi sosedi prijavljenih šest tujcev V teh dneh pa se je s podobnimi neprijetnostmi ukvarjala tudi Šmigočeva soseda, Nada Peršuh, ki je doma na naslovu Bukovci 9 (občina Markovci). Pred dobrim mesecem je tudi sama prejela kuverto s »čudnim« imenom in jo vrnila, saj osebe pač ni poznala. Nato je ponovno prejela pošto, tokrat od programa Svit. Pismo je obdržala in se po pogovoru s sosedom tudi sama odpravila na Upravno enoto Ptuj, kjer je izvedela, da je na njenem naslovu prijavljenih šest tujcev, dva s stalnim prebivališčem. »Če ne bi o tem brali v Štajerskem tedniku in Sp. Podravje z Ukrajinska kriza vpliva na prevoznike Slovenija, Podravje z V petih letih milijardni Visoke cene goriva, manjši obseg naročil Darsu za vinjete in Vojna v Ukrajini vpliva tudi na dejavnost mednarodnih prevozov. V podjetju Medol so potrdili, da trenutna situacija v Ukrajini vsekakor vpliva na poslovanje logističnih podjetij. Vpliv se najbolj občuti pri cenah pogonskih goriv, pa tudi pri manjšem obsegu naročil zaradi omejitev izvoza blaga, ki so ga uvedle nekatere države. „Prepoved izvoza žit iz Madžarske je kar nekaj prevoznikov sipkih materialov iz našega konca prisilila, da ustavijo ali zmanjšajo svoje poslovanje,“ je povedal direktor podjetja Medol Matjaž Smolinger. Ker je večina voznikov pri slovenskih prevoznikih tujcev (vsaj kar se tiče mednarodnih prevozov – špedicije), nas je zanimalo, ali so morebiti med njimi tudi Ukrajinci. Podjetje Medol zaposluje voznike iz Slovenije, Hrvaške in Bosne, Ukrajincev trenutno ni med njimi. So pa poslovno sodelovali s partnerji iz Ukrajine, kamor so prodali večino svojih odsluženih vozil. „Attila, ki je pri nas kupoval tovornjake, je takoj odšel v vojno. Na začetku smo bili še na vezi preko telefona, zdaj pa se nam že od 12. marca ni več javil, tako da ne vemo, kako je z njim.“ Vojne razmere sta na lastni koži izkusila tudi dva Medolova voznika, ki sta v Ukrajino peljala humanitarno pomoč slovenskih občin. „Situacija ni bila prijetna, razmere in kaos, s katerimi se srečujejo Ukrajinci, te pustijo brez besed,“ je izkušnjo dveh šoferjev opisal Matjaž Smolinger, direktor prevozniške družbe Medol s sedežem v Pleterjah v občini Kidričevo. V občini Kidričevo ima sedež še Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je lani na račun cestnin pobrala skupno okoli 457 milijonov evrov, od tega z vinjetami 180 milijonov evrov ter še več, 277 milijonov evrov, s klasičnim cestninjenjem tovornjakov, avtobusov in vsega težjega prometa. Za letno vinjeto leta 2009 55 evrov, od 2013 naprej 110 evrov Leta 2008 je prva vinjeta stala 35 evrov in je takrat veljala le šest mesecev. V letu 2009 so ceno za letno vinjeto za osebna vozila (2A) postavili na 55 evrov in jo sredi leta vnovič podražili (na 95 evrov). Še ena podražitev je sledila ob koncu leta 2013, in sicer na 110 evrov, od takrat pa se cena ni spremenila. Naprodaj je sicer kar devet različnih tipov vinjet. V osnovi so te razdeljene na tri kategorije, in sicer na osebna vozila (oznaka 2A), kombinirana vozila (oznaka 2B) in enosledna vozila oziroma motocikli (cestninski razred 1). Za vsako od teh je možen nakup letne, mesečne ali tedenske vinjete, izjema so le uporabniki motociklov, ki namesto mesečne lahko izberejo polletno vinjeto. Foto: ČG Prevoznike je med drugim prizadela prepoved izvoza iz nekaterih držav, na primer Madžarske. eno veliko prevozniško podjetje, Transport Frangež. Direktor družbe Srečko Frangež je, enako kot sogovornik pred njim, povedal, da se vpliv ukrajinske vojne najbolj čuti pri višjih cenah goriva. „Podražitev goriva nas je močno prizadela. Višje cene goriva poskušamo prenesti v končne cene prevozov, vendar je ta proces veliko poča- snejši, kot je bil dvig cen goriv. Iz tega razloga trenutno verjetno kar lepo število prevoznikov posluje negativno. Poleg tega smo predvsem tisti prevozniki, ki se ukvarjamo z mednarodnimi prevozi, podvrženi dodatni konkurenci prevoznikov, ki so prej vozili v Ukrajino in Rusijo.“ Frangeževi vozniki med službe- nimi potmi po Evropi krizne situacije, ki vlada v Ukrajini, na svoji koži niso izkusili, saj vozijo samo po zahodni Evropi. Iz Ukrajine tudi ne zaposlujejo sodelavcev – voznikov. So pa njihovi sodelavci, tako kot pri večini drugih prevoznikov, državljani vseh držav nekdanje Jugoslavije. MZ Foto: arhiv M24 Štajerski TEDNIK petek z 1. aprila 2022 petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Vseh devet tujcev je na UE Ptuj prijavila ista oseba tujcev Obrazec za prijavo prebivališča Kot so sporočili z Upravne enote Ptuj, je bilo na naslovu Bukovci 9a devet oseb prijavljenih brez vednosti solastnikov. Gre za tuje delavce, zaposlene v slovenskih podjetjih. Pet je državljanov BiH, trije državljani Srbije in en državljan Hrvaške. Prijava je bila za vse osebe opravljena na Upravni enoti Ptuj zaradi predpisane krajevne pristojnosti. »Tujce je na naslovu prijavila ista oseba – njihov pooblaščenec, ki so ga omenjeni tujci pooblastili za prijavo prebivališča na naslovu v Bukovcih. Prijave so bile možne, Foto: Gov.si ker je pooblaščenec v vseh primerih predložil formalno urejeno dokumentacijo, in sicer pooblastilo in soglasje solastnice nepremičnine, da soglaša s prijavo teh oseb, ki so s tem izkazale zakonito pravico do prebivanja na tem naslovu. Glede na to, da je bilo s formalne plati vse zakonito, je upravna enota osebe morala prijaviti. V skladu z zakonom pa je takoj ukrepala, ko je bil podan dvom o pravilnosti oziroma zakonitosti prijav,« so še pojasnili na UE Ptuj, kjer so takoj po prijavi uvedli postopke preverjanja resničnosti teh prijav, prav tako so pripravili vso potrebno dokumentacijo za prijavo suma storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Ustrezno označite s križcem 6! Pojasnila na hrbtni strani! PRIIMEK (s tiskanimi črkami), AKAD. STOPNJA (okrajšava) IME skladno z rojstnim listom (pri tujcih skladno s potnim listom) Priimek pred sklednitvijo p r v e zakonske zveze se pogovarjali s sosedi, najverjetneje vsega tega sploh ne bi ugotovili. Upamo, da se bodo zadeve čim prej uredile, saj si res ne želimo, da so vsi ti ljudje prijavljeni na našem naslovu,« je dejala Peršuhova. Oba sogovornika sta predvsem izposta- vila, da se bojita, da vsi ti ljudje ne bi bili upravičeni do kakršnihkoli pravic ali ugodnosti. Na ptujski Upravni enoti so sicer pojasnili, da je takšen strah povsem neupravičen. Osebe, ki so začasno ali stalno prijavljene na nekem na- Postopek izbrisa lahko traja več mesecev Na Upravni enoti Ptuj so pojasnili, da oseb, ki so bile nezakonito prijavljene na nekem naslovu, ni mogoče izbrisati kar čez noč. Treba je namreč izvesti predpisane ugotovitvene postopke, ki lahko trajajo več mesecev. Najprej morajo osebe pozvati, da same izpolnijo prijavno obveznost ali da podajo izjavo, da na naslovu prijavljenega prebivališča dejansko prebivajo. Če osebe vztrajajo pri resničnosti podatkov, njihove navedbe preverijo v postopku ugotavljanja prebivališča (zaslišanje prič, pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, pridobitev podatkov od Pošte Slovenije in krajevno pristojne policijske postaje ...). Če teh oseb v postopku ni mogoče najti, jim v Registru stalnega prebivalstva preneha prijava prebivališča. Foto: arhiv M24 slovu in tam ne živijo, nimajo nobenih pravic do dedovanja, prav tako ne ovirajo prodaje nepremičnine. Prijavljeno prebivališče na naslovu namreč prijavljenim posameznikom ne omogoča nikakršnih lastniških upravičenj ali pravic do dedovanja (pravice, ki bi izhajale zgolj iz naslova prijavljenega prebivališča). Malo verjetno, a možno: tudi »fiktivni stanovalec« bi lahko izterjal denar Je pa vprašanje, kaj se zgodi, če se takšen neznanec (na osnovi fiktivne prijave stalnega bivališča) prijavi na zapuščino po smrti lastnika nepremičnine in si upa celo z računi o opravljenih delih dokazovati, da naj bi v dotični nepremičnini vložil svoj denar v vzdrževanje, popravila ... Na računih namreč ni navedene lokacije opravljenih del (npr. popravila vodovodnih ali elektroinštalacij, beljenja ipd.,), temveč le ime izdajatelja računa in plačnika. Čeprav je takšna možnost praktično neverjetna v primerih, ko skupaj z lastnikom nepremičnine živi več ljudi (npr. sorodnikov), pa bi se prav lahko zgodilo, da bi se kakšen malopridnež prijavil na zapuščinsko razpravo po osamelem vdovcu, pri katerem je bil brez njegove vednosti prijavljen na stalnem bivališču in zahteval del te nepremičnine ali povračilo stroškov fiktivne- DATUM ROJSTVA SPOL VEROIZPOVED moški ženski KRAJ ROJSTVA skl. s potno listino (pri avstr. državljanih tudi skl. z rojstnim listom); zvezna dežela (tuzemstvo) in država (inozemstvo) ZAKONSKI STAN samski/-a poročen/-a živeč/-a v registrirani partnerski zvezi registrirana partnerska zveza razvezana ali proglašena za nično DRŽAVLJANSTVO Avstrija druga država ločen/-a zakonska zveza razveljavljena ali proglašena za nično vdovel/-a registrirani/-a partner/-ica umrle/-ga Ö ime države: Navedba osebne matične številke CRP (v kolikor je znana): POTNA LISTINA pri tujcih vrsta, npr. potni list, osebna izkaznica: številka: datum izdaje: organ, ki jo je izdal, država: ulica (trg) oz. kraj brez imen ulic PRIJAVA bivališča v ..... poštna številka stopnišče št. vrat občina, zvezna dežela Ali je to bivališče stalno prebivališče: ga vzdrževanja nepremičnine. Odgovor, ali je to sploh mogoče, smo poiskali v pravni pisarni odvetnika Stanislava Klemenčiča. Po hišna št. njegovih besedah bi se tak primer hipotetično lahko zgodil, vendar bi moral vlagatelj v sodnem postopku dokazati, da je imel soglasje Foto: Dreamstime/M24 Tudi pri Šmigočevi sosedi Nadi Peršuh na naslovu Bukovci 9 je prijavljenih šest tujcev. In čisto možno je, da še marsikje drugje. (Fotografija je simbolična). da ne lastnika za izvedbo vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del. (Kar sicer ob odličnem ponarejanju listin za prijavo bivališča nepridipravom sploh ni nemogoče urediti.) Če bi sodišče priložene dokaze upoštevalo, bi lahko dobil vrnjen denar. Težje pa bi nekdo na tak način pridobil solastniški delež nepremičnine. To bi se lahko zgodilo samo v primeru, če bi dokazal obstoj dogovora z lastnikom, da mu slednji na račun vlaganj prepušča določen solastniški del nepremičnine v solast. »Formalna prijava stalnega ali začasnega prebivališča za sodišče ni odločilna, posameznik mora namreč dokazati, da je na nekem naslovu tudi dejansko prebival,« je še dodal odvetnik Klemenčič. Estera Korošec izkupiček od vinjet in cestnin cestnine lani 457 milijonov Po 13 letih so se konec lanskega leta cestninske nalepke poslovile z vetrobranskih stekel, zamenjale so jih elektronske vinjete. V prvih štirih mesecih (od 1. decembra 2021 do 27. marca 2022) so jih prodali nekaj manj kot 1,3 milijona, od tega kar 65 odstotkov letnih. Ob tem so decembra lani in januarja letos skupno prodali še 605.404 kratkoročnih (tedenskih in mesečnih) vinjet za leto 2022 v obliki nalepk, so pojasnili na Darsu. Skupna prodaja letošnjih vinjet je tako doslej nekje na približno enaki ravni kot v obdobju leto poprej. Donosna uvedba vinjetnega sistema Kako donosna je bila sicer uvedba vinjetnega sistema za državo, kažejo statistični podatki Darsa. Vse od začetka, od 2008, pa do konca leta 2019 je prodaja vinjet naraščala. Prvo leto (od 1. julija) so prodali 2.399.721 vinjet, naslednje polno leto so zabeležili že blizu 3,8 milijona prodanih vinjet, rekordno leto 2019 je postreglo s kar 7.510.454 prodanimi vinjetami. Nato je sledila pandemija, z njo pa tudi leto, odkar je prvič upadlo V petih letih 2,2 milijarde evrov prihodkov 2017 2018 2019 2020 2021 Vrednost prodanih vinjet (v milijonih €) Cestnine -nevinjetni promet (v mio €) Skupno (v milijonih €) 180 188 195 144 180 251 263 272 243 277 431 451 467 387 457 Vir: Dars Podatki za 2021 še niso dokončni. število prodanih vinjet. Leta 2020 je bilo namreč prodanih 4,4 milijona vinjet. Bolj podrobni podatki kažejo, da je prodaja drastično upadla pri kratkoročnih vinjetah, torej mesečni in tedenski, katerih uporabniki so največkrat tranzitni vozniki. Lani prodaja narasla za 45 % Foto: Dreamstime/M24 Prvič od uvedbe vinjetnega sistema je prodaja vinjet upadla v letu 2020. Lani pa je narasla za kar 45 odstotkov. Lansko leto je bilo znova donosnejše, saj je število prodanih vinjet naraslo za kar 45 % na slabih 6,4 milijona (upošteva se obdobje do 30. novembra 2021) in se tako približalo letu 2016. Podrobni podatki kažejo, da je bilo največ prodanih tedenskih vinjet, in sicer več kot 4 milijone, z nekaj manj kot 1,5 milijona sledijo mesečne ter letne z okoli 860.000 prodanih vinjet. Dars je samo na račun prodanih vinjet lani po še nedokončanih podatkih iztržil dobrih 180 milijonov evrov, leto poprej 144 milijonov ter leta 2019 195 milijonov evrov. Vse več denarja na račun cestnin Prav tako pa je precej več pobral na račun cestnin za nevinjetna vozila. Medtem ko jim je leta 2020 iz tega naslova kanilo okoli 243 milijonov evrov, so lani prejeli 277 milijonov evrov. V zadnjih petih letih so na račun vinjet kakor tudi na račun cestnin skupno pobrali kar blizu 2,2 milijarde evrov. Prihodki od cestnine so prihodki družbe Dars, so dejali ter nadaljevali: »Avtocestno omrežje se stara in z vedno večjimi prometnimi obremenitvami raste tudi potreben obseg obnovitvenih del. Dars upravlja nekaj več kot 1.400 km smernih vozišč in vsi si želimo, da bi bile te ceste varne in pretočne. Zato je treba stalno izvajati redno vzdrževanje, ter vsakoletno obnavljati dotrajane odseke ter tudi izvajati nadgradnje in naložbe za večjo prometno varnost. S prihodki od vinjet oz. cestnine financiramo tudi naložbe v obnove avtocest in večjo varnost. V lanskem letu je bila tako izvedena obnova in preplastitev smernih vozišč v skupni dolžini 70,4 km.« Lani rekordno število glob Čeprav je lani naraslo število prodanih vinjet, pa je naraslo tudi število izdanih glob. Cestninski nadzorniki so izdali nekaj več kot 68.000 kazni zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjete, kar je največ od leta 2008, odkar so pri nas za vožnjo po avtocestah obvezne vinjete (doslej so jih največ v letih 2016 in 2017, v vsakem od teh dveh let po nekaj več kot 56.000). »Če uporabljamo cestninsko cesto brez veljavne vinjete za določen cestninski razred, je predpisana globa 300 evrov. Globe se sicer v celoti stekajo v državni proračun in niso prihodek družbe Dars,« so še sporočili. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 petek z 1. aprila 2022 Podravje z Poslovanje bolnišnice dr. Jožeta Potrča Slovenija, Podravje z Turizem zaradi vojne zopet na udaru Uspešno leto za ptujsko bolnišnico Rezervacije tujih gostov so se ustavile Vodstvo ptujske bolnišnice je s poslovanjem v zadnjih dveh letih izjemno zadovoljno: uspeli so pokriti izgubo prejšnjih let in si izboriti kar nekaj pomembnih projektov. Ključni je seveda začetek gradnje urgentnega centra, ki sicer predstavlja le (pomembno) prvo stopničko na poti do cilja. Izboljšali so še kadrovsko sliko, med drugim tudi na račun slabih odnosov v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah. „Ustvarili smo celo rezerve, kar nam omogoča razvoj in začetek realizacije petletne razvojne strategije. Ključni projekt je urgentni center in borba za njegovo nadgradnjo. Pomembni cilji so še lekarna, posodobitev informacijskega sistema in informatizacija bolnišnice ter zagotavljanje čim več ustrezne opreme. Velik pomen pa bomo tudi v prihodnje namenjali dobremu vzdušju v kolektivu,“ pravi Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča (SB) Ptuj. Čeprav zdravstvenega osebja marsikje primanjkuje, jim je v ptujski bolnišnici uspelo kadrovsko sliko v zadnjih letih celo izboljšati. Strokovni direktor Teodor Pevec to pripisuje velikim naporom posameznikov, a tudi dejstvu, da imajo kot učna bolnišnica velik pretok mladih zdravnikov: »Mnogi v času dela na Ptuju ugotovijo, da je tu dobro delovno okolje. Nekaj priliva je tudi iz sosednje bolnišnice, kjer so morda slabši odnosi. Tu mislim predvsem na ginekologijo, ki se konstanto kadrovsko krepi. V kratkem iz mariborske bolnišnice prihaja še ena ginekologinja.« Pevec je prepričan, da se zaposleni na vseh oddelkih trudijo maksimalno, izpostavil je kirurgijo, anesteziologijo, ginekologijo in internistiko: »Menim pa, da ni oddelka, za katerega bi rekel, da ne dela dobro.« Po kovidnem letu v slovenskem turizmu prve posledice že pušča vojna v Ukrajini. V nekaterih hotelih po državi, zlasti v Rogaški Slatini, kjer so običajno beležili precej ruskih in ukrajinskih gostov, tako poročajo o izpadih prihodkov. Kako je pri nas? V Biotermah Mala Nedelja pravijo, da niso imeli veliko gostov iz Rusije in Ukrajine, tako da se jim trenutno dogajanje ne pozna pri odpovedi rezervacij gostov iz teh dveh držav. Očitno pa je vojna vplivala tudi na potovanja drugih tujih gostov. »Z gotovostjo lahko povemo, da so se povsem ustavile rezervacije gostov iz tujine in da se je zmanjšalo povpraševanje po poslovnih dogodkih oz. jih zaradi nastale ekonomske situacije celo odpovedujejo,« je pojasnila vodja prodaje in marketinga Jožica Polajnko. Opažajo tudi, da se je dinamika rezervacij upočasnila in da se gostje odločajo za oddih v zadnjem trenutku, zlasti če gre za bivanje za krajše obdobje. Tudi v Termah Ptuj odpovedi Medtem pa v Termah Ptuj beležijo odpovedi tako ruskih kakor tudi ukrajinskih gostov, a kot povedo, je bil odstotek teh gostov že v zadnjem predkoronskem letu zelo majhen: »Za predstavo: v celotni skupini Sava Hotels & Resorts smo imeli v 2019 nekaj manj kot 5 % ruskih in ukrajinskih gostov.« Ob začetku vojne zadržanost pri rezervacijah Foto: ČG Dolga leta se je ptujska bolnišnica borila z izgubami. V zadnjem obodbju so (končno) v zelenih številkah. Strokovni direktor: »Z vidika čakalnih dob res ni fajn biti bolan« Kar se tiče čakalnih dob, jih je epidemija dodatno podaljšala praktično na vseh področjih zdravstva. V ptujski bolnišnici ugotavljajo, da k njim prihaja veliko pacientov iz vse Slovenije, praviloma na tiste preiskave ali obravnave, kjer ni (pre)dolgih čakalnih dob: »So področja, kjer so čakalne dobe res pretirano dolge, to je neprimerno in je problem cele Slovenije. To je odraz potreb prebivalstva in resursa javnega zdravstva. Prebivalstvo je čedalje starejše in ima tudi večje potrebe, želje, kar je tudi prav. Treba jim je omogočiti, kar medicina omogoča, denarja za to pa je absolutno premalo, še večji problem je organizacija. Z vidika čakalnih dob res ni fajn biti bolan.« Zadnja tri leta končno splavali iz rdečih številk Žarko Markovič, dosedanji predsednik sveta zavoda, je zadovoljen z delom, opravljenim v zadnjih dveh letih, odkar je bil na čelu sveta. Meni, da so uspešno realizirali vse zastavljene cilje, tako finančno kot strokovno. Zadovoljni so z obvladovanjem covida, začetkom gradnje urgentnega centra in pozitivnim poslovanjem v zadnjih letih. Markovič pravi, da so pri izgradnji urgentnega centra ostali na polovici poti: »Bili smo v situaciji vzemi ali pusti in seveda smo vzeli. Urgentni center z nadgradnjo in razvojem ostalih prostorov ostaja velik izziv za naslednji svet zavoda.« Ta je že začel delati, prav ta teden so imeli konstitutivno sejo. Dženana Kmetec Dražbe končane Podpisane so vse pogodbe za stanovanja, ki jih je v imenu države prodajala ptujska bolnišnica. Čakajo le še finalizacijo najdražjega posla, prodaje zemljišča. Za vse nepremičnine skupaj, 12 stanovanj, garažo in zemljišče, so iztržili 135.000 evrov več od ocenjene vrednosti: skupaj kar 1.116.000 evrov. Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik stran 8 Nataša Jeza Kotnik iz Turistične agencije Sonček prikimava, da se v turistični panogi takoj pozna, kar se dogaja po svetu. Tako so v prvih dneh vojne v Ukrajini tudi oni zaznavali zadržanost pri re- Foto: Bioterme.si Biotermah Mala Nedelja v tem času opažajo, da so se povsem ustavile rezervacije gostov iz tujine in da prihaja celo do odpovedi poslovnih dogodkov. zervacijah, ne pa tudi množičnih odpovedi: »Večino rezervacij smo takrat beležili za Slovenijo in nam bližje destinacije.« Toda po nekaj dneh se je, kot pravijo, stanje normaliziralo. Pri Sončku tako zopet opažajo rezervacije počitnic v vseh sredozemskih destinacijah, pa tudi dlje po svetu. »Naše poslovanje ni usmerjeno v Rusijo in Ukrajino, zato nismo odpovedovali nobenih potovanj. Za zdaj (in naj tako ostane) ni nobenih razlogov za odpovedi potovanj v Turčijo, Bolgarijo, Romunijo … Nasprotno – Turčija je za zdaj hit letošnje sezone.« Letala že spomladi napolnjena Kljub situaciji je letošnje leto bolj sproščeno v primerjavi z lanskim, povedo. Omejitev zaradi koronavirusa je vse manj, ljudje pa so še bolj željni počitnic in »normalnosti«. »Letala so že v tem pomladnem V Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) so skupaj s 15 turističnimi združenji na vlado in ministrstva poslali predlog nujnih ukrepov pomoči najbolj ogroženim podjetjem v panogi. Napovedi so po njihovem vse prej kot optimistične, saj govorijo o dolgotrajnem, večletnem okrevanju. »Če pogledamo samo obisk ukrajinskih in ruskih gostov Slovenije, vidimo, da so lani skupaj ustvarili 101.311 nočitev. Na osnovi izvedene ankete med našimi člani ugotavljamo, da bodo pričakovani izpadi prenočitev zaradi posledic vojne v Ukrajini v obdobju od marca do maja dosegli tudi 30 %, v obdobju od junija do avgusta pa do 25 %. V nekaterih destinacijah, v prejšnjih letih usmerjenih na ta dva trga, izpad prenočitev predstavlja tudi 50 odstotkov.« času odlično napolnjena (npr. za topel Egipt), tako da tudi za prvi maj in poletje optimistično napovedujemo boljšo sezono kot pretekli dve leti. Predvsem nas veseli, da se spet na velika vrata vračajo Turčija, Egipt, Grčija in druge sredozemske destinacije. Seveda so tudi turistični boni v preteklosti pripomogli k temu, da so ljudje več dopustovali v Sloveniji. Svoje so naredili tudi ukrepi, povezani s covidom.« Na seznamu priljubljenih spomladanskih destinacij so poleg že standardne Slovenije in Hrvaške še Egipt, Kanarski otoki in Dubaj, ponovno pa beležijo tudi več počitnikovanj v Dominikanski republiki, na Maldivih, Mavriciju … Monika Horvat Sveti Tomaž z Bodo našli investitorja, ki bi zgradil objekt? Za štiri stanovanja interes že pred gradnjo Občina Sveti Tomaž z javnim pozivom išče zainteresirane vlagatelje, ki bi odkupili občinsko zemljišče v središču občine in na njem zgradili poslovno-stanovanjski objekt. Preden so se podali v iskanje vlagatelja, ki bi zgradil načrtovani objekt z osmimi stanovanji, so potipali teren, ali ga je sploh smiselno zgraditi. Na javni poziv so se odzvale štiri mlade družine, ki so izkazale interes za nakup stanovanja. Občina se je zato lotila iskanja zainteresiranih vlagateljev. Kot je razvidno iz objavljenega poziva, bi vlagatelj občini za zemljišče odštel (vsaj) 14.350 evrov (v znesek ni vštet komunalni prispevek), z nakupom pa se obvezal, da bo zgradil poslovno-stanovanjski objekt v skladu z že izdelano idejno zasnovo in uredil okolico objekta. Načrt predvideva gradnjo objekta z osmimi stanovanji in 70 kvadratnih metrov velikim poslovnim prostorom. Predvidena stanovanja so po zasnovi primerna predvsem za mlade družine, ki so pokazale tudi največ zanimanja. Rok za začetek gradnje: tri leta Izbrani ponudnik bo moral gradnjo začeti najkasneje v roku treh let od nakupa nepremičnine ter ga dokončati oz. zanj pridobiti uporab- Foto: MH Investitor bi za parcelo občini plačal okoli 14.300 evrov ter v roku treh let začel graditi poslovno-stanovanjski objekt v skladu z že izdelano idejno zasnovo. no dovoljenje najkasneje do konca leta 2026. Če ne bo začel graditi v predvidenem roku, bo pogodba za prodajo zemljišča razveljavljena. V tem primeru bo kupec moral nepremičnino vrniti v last občini, ki mu bo povrnila 90 % kupnine. »Preostanek pa si zadrži kot pogodbeno kazen za škodo, ki ji je z nerealiziranim projektom nastala,« je med drugim navedeno. Izbran bo ponudnik, ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno za zemljišče, vendar najmanj v višini izklicne cene. Ponudbe bodo zbirali do 4. maja. Kljub temu da so časi zaradi podražitev gradbenih materialov in storitev vse prej kot primerni za gradnjo, pa župan Mirko Cvetko optimistično upa in pričakuje, da bodo vendarle našli investitorja, ki bo zagrizel v ta zalogaj. Ob tem pa ne izključuje možnosti, da bi kakšno stanovanje ali celo poslovni prostor odkupila tudi občina. V projektu vidijo rešitev dolgoročnejših potreb po novih stanovanjih in enega od korakov za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. V občinski lasti je sicer trenutno 19 stanovanj, prav vsa so zasedena. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Turizem petek z 1. aprila 2022 9 Cirkulane z Občina z rešitvijo za grad, na potezi je kulturno ministrstvo Lenart z Največ obiskovalcev čez poletje Zavod Bela Cirkulane želi upravljati z Borlom Še vedno brez prenočišč Grad Borl ostaja zaprt za javnost, kljub temu da se je lani končala delna obnova objekta. Zato si občina Cirkulane na vse načine prizadeva, da bi lahko čim prej sprejeli prve obiskovalce. Slednje bi v prvi fazi vabili na ogled prirodoslovne razstave in različne druge dogodke (poroke), v prihodnje pa tudi na kavico. Zavedajo se namreč pomembnosti gostinske ponudbe, ki je na gradu včasih že bila. Vse to pa bo mogoče šele takrat, ko bo Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik objekta, izbralo upravljavca objekta. Ker občina pogojev za to nima, prav tako ne Društvo za oživitev gradu Borl, so v lokalnem okolju poiskali drugo rešitev – ustanovitev Javnega zavoda, ki so ga poimenovali Bela Cirkulane. To sicer za občino Cirkulane pomeni, da bo morala v celoti prevzeti vse stroške, povezane z gradom. Prepričani so, da jim bo uspelo splavati, predvsem na račun tržne dejavnosti. Primarna naloga nastajajočega zavoda bo upravljanje gradu Borl, izvajal bo torej dejavnosti na področju turizma, kulture, v prihodnosti pa tudi socialnega varstva. Svetniki so se na zadnji seji že seznanili z odlokom o ustanovitvi. Slednji bi glede na napovedi lahko začel veljati že maja letos, takrat bi na občinskem svetu imenovali tudi vršilca dolžnosti direktorja. V jesenskih mesecih pa naj bi se zvrstili konstitutivna seja zavoda, javni razpis za direktorja in druge predvidene zaposlitve. Po mnenju večine svetnikov bo najpomembnejše ravno to, kako srečno roko bodo imeli pri izbiri kadra. Želijo si, da bi našli take ljudi, ki bodo svoje delo opravljali izjemno profesionalno, hkrati pa srčno in predano. »Moja želja je, da bodo zaposleni z veseljem in dušo poskrbeli za naš grad in izvajanje številnih dejavnosti. Zgledujemo se lahko po dvorcu Rakičan, kjer imajo zelo uspešnega direktorja, ki mu je uspelo število zaposlenih s tri povečati na 70, občina Murska Sobota pa ni zaradi tega nič bolj finančno obre- Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ni več »v igri« Upravljanje gradu Borl bi lahko v upravljanje prevzel tudi Pokrajinski muzej PtujOrmož. Kot je pojasnil direktor Aleksander Lorenčič, so se pred štirimi leti sestali z Antonom Peršakom, takratnim ministrom za kulturo. Pogovor se je navezoval na del obnovljenega in revitaliziranega gradu Borl z umestitvijo interpretacijskoinformativnega centra in postavitvijo stalne razstave. Po tem srečanju so na ministrstvo poslali dopis z vprašanji glede (so)financiranja in stroškov. »Odgovora nismo prejeli, tudi nadaljnjih razgovorov ali predlogov vse do danes z ministrstva ni bilo,« je povedal Lorenčič. stran 9 Čeprav je občina Lenart središče osrednjih Slovenskih goric in šteje več kot 8.500 prebivalcev, turistom ni na voljo niti ena postelja. Foto: SD Ker v Lenartu ni prenočišč, morajo obiskovalci prosto posteljo poiskati v sosednjih občinah. Foto: ČG Direkcija za infrastrukturo naj bi še letos sanirala zidove grajske terase in namestila konstrukcijo razgledne terase. Prav tako bi moralo ministrstvo poskrbeti za obnovo zgornje terase, kjer so bila arheološka izkopavanja. menjena,« je izpostavila županja Antonija Žumbar. Sredstva za ustanovitev in začetek delovanja zavoda zagotavlja ustanovitelj – Občina Cirkulane. V ta namen so v proračunu rezervirali 15.000 evrov. Občina bo tudi v prihodnje sofinancirala zavod, čeprav računajo tudi na druge prihodkovne vire. Višino sredstev bodo določali vsako leto posebej na podlagi programa dela in finančnega načrta zavoda. Za leto 2023 še niso predvideli finančnega vložka občine. Dodatna sredstva bo novoustanovljeni zavod lahko pridobil tudi od države, evropskih razpisov in lastnih prihodkov (prodaja blaga in storitev). Grad naj bi za javnost odprli še letos Do registracije Javnega zavoda Bela Cirkulane bodo vsa dela v povezavi z gradom Borl izvajali zaposleni na občinski upravi, vključila se bo tudi podžupanja Danica Ranfl. Razlog je predvsem ta, ker ne želijo občinskega proračuna še dodatno obremenjevati. Obnovljeni del gradu naj bi za javnost odprli letos, ko bo na ogled naravoslovna zbirka, ki jo upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. Kot je znano, je kulturno ministrstvo za dva milijona evrov obnovilo slabo tretjino objekta oz. dobrih 1.800 m2, preostali del gradu pa naj Kulturni minister še ne ve, komu bi dal grad v upravljanje Na Ministrstvu za kulturo so mnenja, da je treba predati grad Borl v upravljanje. Na kakšen način in komu, pa še vedno ni znano. Blejski grad npr. ima v upravljanju tamkajšnji zavod za kulturo, upravljavec pa je lahko tudi zasebnik, kot je to v primeru gradu Turjak. Kot je ob obisku gradu povedal minister Vasko Simoniti, bodo eno izmed omenjenih pravno-formalnih oblik izbrali tudi za grad Borl. Zanimivo je sicer, da minister ni jasno povedal, da bodo grad predali v upravljanje javnemu zavodu Bela, ki je že v ustanavljanju. Glede na to, da je še pred dvema dnevoma govoril o več možnih oblikah upravljanja z gradom (tudi v rokah zasebnika), ni povsem izključen niti dvom nekaterih, da ima Simoniti v mislih morda konkretnega zasebnika, ki bi mu (rad) predal upravljanje gradu z gostinsko ponudbo vred ... Novi upravitelj bo sicer moral med drugim poskrbeti tudi za kulturno-turistični menedžment (primerne in verodostojne vsebine). V tem trenutku tudi še ni znano, ali bo ministrstvo prevzelo del stroškov, povezanih z upravljanjem gradu. Prav tako ni jasno, ali se glede upravljanja gradu Borl dogovarjajo še s kom drugim kot z občino Cirkulane in pod kakšnimi pogoji. Kmalu tudi z novo barvo Dravska 23 z arkadami na pročelju, ki jih tako v pritličju kot v nadstropju podpirajo toskanski stebrički, je po nekaj zapletih le dočakala celovito obnovo. Več kot dve desetletji so trajala prizadevanja za obnovo, za katero so se še posebej zavzemali v ČS Center. Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Foto: ČG Ptuj z Dravska 23 z urejeno podobo Objekt v Dravski ulici 23, ki je desetletja nezadržno propadal, je dočakal obnovo. Po zunanji obnovi ga bodo obnovili še v notranjosti, da bo že v letu 2023 dobil nove najemnike. Obnovili pa bodo tudi vrt pred hišo. Pogled na obnovljeno dvorišče gradu Borl, ki je izjemno lepa kulisa za številne prireditve in gostinsksko ponudbo. Obnovljeni grad Borl si želijo za javnost odpreti še letos. Turizem je kljub temu prepoznan kot gospodarska panoga prihodnosti, v občini je vse več gostinskih objektov, narašča pa tudi število ostalih lokalnih ponudnikov, zlasti kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskovalci imajo kaj videti, in sicer od naravnih lepot zaščitenega jezera Komarnik, okoli katerega sta urejeni Franckova in Agatina sprehajalna pot, in Krajinskega parka Kamenščak, do kulturno zgodovinskih: lenarške in voličinske cerkve, Maistrovega Zavrha, gradu Hrastovec … Večina si lenarške znamenitosti ogleda med aprilom in septembrom, takrat tam potekajo tudi glavne prireditve, kot so prvomajski pohod na Zavrh, LENart in trgatev v Zavrhu. Občino letno obišče od 5.000 do 10.000 turistov, največ je domačih gostov in Avstrijcev. V 75 % gre za družine in pare, ki se pripeljejo z avtomobilom, redki s kolesom, po statističnih podatkih pa v povprečju ostanejo dan ali dva. Toda v Lenartu že nekaj let nimajo kje prespati. V preteklosti so imeli na voljo motel Črni les. Ta je že davno neslavno propadel. Nekdanji motel sredi idilične narave ob stari cesti Lenart– Maribor ne bo nikdar več nudil prenočišč obiskovalcem, saj je kot Dom svete Agate preurejen v dom za starejše. Prav klavrno podobo kaže tudi nekoč priljubljen motel Vindiš, kasneje Šega, v središču Lenarta, ki pa ga, kot kaže, le čakajo boljši časi. Lenarški podjetnik Samo Kurnik ga namreč namerava obnoviti in mu vdahniti nove vsebine. Obiskovalcem tako ne preostane drugega, kot da si prenočišče poiščejo v sosednjih občinah: Pesnica, Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak. SD bi novo podobo dobil do leta 2025. Med drugim naj bi Direkcija RS za infrastrukturo letos sanirala zidove grajske terase in namestila konstrukcijo razgledne terase. Prav tako bi moralo ministrstvo poskrbeti za obnovo zgornje terase, kjer so bila arheološka izkopavanja. V občini Cirkulane se že vrsto let trudijo za celovito obnovo gradu Borl, predvsem pa za njegovo oživitev. Že leta 2005 je bilo s tem namenom ustanovljeno Društvo za oživitev gradu Borl, ki si je vsa ta leta z različnimi akcijami prizadevalo, da bi se na tem področju kaj premaknilo. Vsekakor je zgovoren podatek, da se mimo gradu vsako leto pelje okoli 1,4 milijona vozil in zmagovalno bi bilo, če bi jim jih uspelo vsaj 10 % preusmeriti s ceste in pripeljati na grajski hrib. Kmalu pa naj bi se po napovedih županje na gradu Borl zgodila celo prva poroka. Estera Korošec „Sprva je bila predvidena zgolj sanacija najbolj dotrajane stranske fasade, vendar smo se ob pregledu tudi ostalih fasadnih delov z investitorjem, Podjetjem za stanovanjske storitve Ptuj (PSS), uskladili, da se obnovi fasadni ovoj celotnega objekta. Po tehtni presoji so odločili, da se na pročelju prezentira fasada baročne faze z dekorativnim šivanim robom in obrobami nad arkadami. Zamenjali in delno so obnovili dotrajano stavbno pohištvo, vsi kamniti elementi so bili restavrirani, za celovito prezentacijo je načrtovana tudi obnova vrta pred hišo. Ko bodo temperature dopuščale, sledi barvanje objekta skladno z odkritimi barvnimi odtenki, obnovo pa bodo nadaljevali tudi v notranjosti. Hiša bo kot do sedaj ostala namenjena stanovanjem,“ je obnovo objekta na Dravski 23 predstavila Simona Menoni Muršič, višja konservatorka mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V PSS Ptuj, ki upravlja objekt v lasti MO Ptuj, so doslej v obnovo vložili okrog 44.000 evrov. Koliko bo stala obnova notranjosti, v tem trenutku še ni znano, je povedal Igor Vamberger iz PSS. Želijo si, da bi jo dokončali še letos, da bi se v letu 2023 že lahko vselili novi najemniki. MG Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 1. aprila 2022 Ptuj z Salon umetnosti – novo mestno razstavišče za arheologijo Knjigarnica 2. april – mednarodni dan knjig za otroke Svetovni, mednarodni dan knjig za otroke je 2. april in je bil uradno razglašen leta 1966 na mednarodnem kongresu v Ljubljani. Ta dan je rojstni dan enega največjih svetovnih pravljičarjev Hansa Christana Andresena (1805–1875). Na ta dan obide svet izbrana poslanica o pomenu branja in knjig za otroke otrokom, priporočamo pa jih tudi odraslim. Letos je avtor slovenske poslanice pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec Marko Kravos (1943), predsednik društva Bralna značka Slovenije: »Mislili smo, da nastopa čas zelenja: da prihaja pomlad in čas poezije v duhu sporočila g. Lorce: zeleno, ki te zeleno ljubim. Upali smo, da bo nastopila doba z občutkom za zeleno prihodnost planeta, s skrbjo za solidarnost ob naravnih in kužnih grožnjah … pa smo se znašli v svetu, ki je zelen od vojaških uniform, ob zeleni barvi, ki je grenka in strupena od žolča. Ko obuje vojna svoje škornje, zavladata nasilje in sovraštvo in naredita iz človeka nečloveško, neprištevno ubojno orodje. Kaj so v otroških letih brali, kaj so si prepevali generali? S panjem, ki je poln knjig, je treba poskrbeti za zeleno upanje. V njem je satovje polno novih barv in starega okusa; vseeno je, če rojijo knjige v mehko ali trdo vezane, le da so otroške krilate. Iz knjižnega panja diši, čebele vzletajo kot zgodbe, ubrani glasovi. Na svojih zanosnih poteh prenašajo cvetni prah in oplajajo drevo življenja. Brati in zbirati med za mir. Branje za mlade je brenčanje za blagostanje!« V tem pomladnem času poteka tudi tradicionalni in največji sejem knjig za otroke v Bologni, kjer podeljujejo najvišje nagrade avtorjem knjig za otroke in kjer poteka tudi velika, svetovna izbrana ilustratorska razstava. Mnoga leta sem spodaj podpisana jadikovala, ker prevodov nagrajenih avtorjev ni bilo na policah knjigarn in knjižnic v deželici. Kasneje že, a prej skoraj nikoli. Letos sem se zelo razveselila, saj je prejemnica nagrade ALMA, mednarodne spominske nagrade za avtorje in ilustratorje otroških knjig, ki jo podeljujejo od leta 2003 in v spomin velike Astrid Lindgren (1907–2002), znana tudi slovenskim bralcem in me je v letu izida zelo navdušila. To je švedska ustvarjalka Eva LindstrÖm (1952). Knjiga Špagica, ptiček in jaz z njenimi ilustracijami in besedilom Ellen Karlsson je v prevodu Danni Stražar izšla pri založbi Zala (Hlebce: Zala, 2018. 118 strani). Zgodba o deklici Selmi, ki preživlja počitnice pri dedku in babici, kjer je vse tako sproščeno, prijazno in prijetno, kjer lahko bosa teka naokrog in ji je lepo in bi bilo še lepše, če bi imela kakšno prijateljico, je razdeljena na trinajst kratkih, naslovljenih poglavij: Na deželi, Spoznam Špagico, Klubska hišica, Prazna steklenica, Hrček Trma, Mali zmaj, Prepir, Brcni stran od sebe, Poglabljanje in opravičilo, Klub naravoljubcev, Poletni dež, Konec poletja, Večer doma. Selma ima namesto najboljše prijateljica ptička, ki ji sedi v srčku in jo venomer opozarja, česa vse ni sposobna, česa vse ne zmore. Toda nekega dne Selma sreča pogumno in radovedno Špagico. Oh, kako težko je skleniti prijateljstvo in seveda, težko ga je tudi ohraniti, če nisi vajen prijateljevanja, druženja, prilagajanja, če nimaš samozavesti, ne veselja. A vse je mogoče, tudi tisto, kar je videti nemogoče! Kot vabilo k branju je tu odlomek iz knjige, ki jo priporočam malim in velikim bralcem in jo najdete v Mladinskem oddelku vaše najbližje knjižnice z oznako P, kar pomeni, da je namenjena pionirjem, torej bralcem, ki niso začetniki v druženju s knjigami (od 9. leta dalje) in seveda vsem, ki bi radi bolje razumeli otroške duše in svet okoli sebe: Danes se mamica in očka vračata v mesto. Z babico in dedkom stojimo na pomolu in mahamo, dokler ladjica ne izgine med otoki in ostane le še pikica. Imam ptička, ki me kljuva v srčku. Boli me. Ne zmenim se zanj. Samo maham in maham mamici in očki in izginuli piki, ki predstavlja ladjico. »Čudna si, Selma,« čivkne ptiček s svojim zbadajočim kljunom. »Ne, pa nisem,« rečem, čeprav vem, da bi bilo pravzaprav bolje, če ne bi odgovorila. »O, pa si, ker nimaš nobenega najboljšega prijatelja,« hitro čivkne ptiček. » Vsi v razredu, razen tebe, ga imajo.« To mi kar naprej govori. »Ampak zdaj sva vendar na deželi,« rečem. »In ko bo poletje mimo, bom začela hoditi v nov razred, zato sploh ni pomembno, ali imajo tisti v prejšnjem razredu najboljše prijatelje.« Ob tem še spomnim na droben knjižni biser, odlično knjigico z naslovom Ptica v duši (Michal Snunit. Ilustracije Na*ama Golomb. Prevedel Uroš Kalčič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003). In v aprilu znova vabimo na dogodke za otroke v našo knjižnico, v Pravljično sobo Branke Jurca: Pravljica z jogo (7. in 21.april), Igralna ura s knjigo (12. april). Vsi dogodki se začenjajo ob 17. uri in so brezplačni. Vabljeni! Liljana Klemenčič Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja V Salonu umetnosti so odprli razstavo pod naslovom Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. To je že druga arheološka razstava, odkar je to razstavišče namenjeno arheologiji. Po krajši razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju s skupino Stik, na kateri so predstavili najdbe na območju gradnje Stare steklarske, je od 24. marca na ogled nova stalna postavitev z arheološko tematiko. Ta se bo spreminjala oz. dopolnjevala z občasnimi vitrinami. „Gre za možnost stalnega ogleda vsaj delčka arheološke dediščine. Muzej stalnega razstavišča za tovrstne predstavitve nima. Postavitev takšne stalne postavitve z arheološko dediščino vidim tudi kot zanimivost v samem centru mesta, sploh letos, ko se bodo začeli vračati tudi tuji obiskovalci. Upam pa, da bodo med obiskovalci tudi Ptujčani. Razstava pa je zanimiva tudi za šole,“ je ob odprtju razstave povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Ob tej priložnosti je v dveh jezikih izšel tudi katalog z naslovom Osrčje Petovione, Ptuj v rimski dobi. Gre za tiskano verzijo elektronske različice, ki je izšla v okviru razstave največje arheološke razstave Osrčje Petovione, postavljene na ptujskem gradu ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih. V tem katalogu pa je predstavljena tudi vsebina razstave o Petovionskem panteonu. „Z razstavo želimo prikazati človeka, religiozno bitje. Prikazuje reliefe in predmete, povezane z religijo, kultnimi praksami. Odpira številne nove teme in tudi vprašanja, ki jih bomo skozi čas skušali raziskati. Razstavi bomo dodajali predmete, predvsem pa jo nadgradili tudi z arheološkimi temami. Čeprav je bolj vezana na center Petovione, je Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti so odprli razstavo Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. povezana tudi z ostalimi, predvsem z vzhodnjaškimi religijami. Zametki božanstev, ki se pojavljajo tudi v Petovioni, segajo vse do vedskih spisov, najstarejših svetih spisov, ki jih poznamo. Človek današnjega časa je humanizem in humanistične znanosti dal na stranski tir, saj so manj pomembne. Današnji človek stremi k svetu predmetov, nečemu popolnoma drugem in je odrezan od samega sebe, od bogatega simbolnega jezika. Kako to vemo? To nam razložijo psihologi. Še vedno smo globoko simbolna bitja, to se kaže preko naših sanj. V bistvu smo režiserji lastnih sanj, sanjamo v simbolih, ki jih včasih tudi sami ne razumemo. Prepričana sem, da so bili v prejšnjih časih ljudje veliko bolj povezani s samim seboj. Na razstavi so predstavljene materinske boginje kot sakralna simbolika materinstva, vzgoje otroka. Mi vemo, da naša doktrina ni v redu, ampak ji še vedno sledimo, ker je pomemb- neje, da človek proizvaja, kot da je zdrav. Tudi zato imamo toliko psiholoških bolezni. Vse to pa v bistvu zdravi humanizem. Vse to, kar spada v široki nabor znanosti, in tudi religije, ki v bistvu človeku odgovarja na vprašanje o tem, kdo sploh je in kam gre, pa je tudi področje, s katerim se bomo ukvarjali v okviru novih tem, ki jih nakazuje že ta razstava,“ je povedala Aleksandra Nestorović iz PMPO. MG Destrnik, Ptuj z Napev – odsev 2022 Nastopilo 25 pevskih in godčevskih skupin Ptujska Območna izpostava JSKD spada med območja z največjim številom skupin ljudskih pevcev in godcev, na kar so zelo ponosni. Aktivnih jih je okrog 50. Četudi je bilo v zadnjih dveh letih njihovo delovanje močno oteženo, sta glasba in pesem premagali vse. V obdobju pred koronakrizo se jih je na območnih revijah poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin tradicionalno predstavilo okrog 35. Letošnja pregledna revija poustvarjalnosti glasbenih in pevskih skupin Napev – odsev jih je pritegnila 25. Lidija Kolarič, koordinatorica kulturnega programa OI JSKD Ptuj, je povedala, da so letošnjo pregledno revijo poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin sprva načrtovali v enem delu. Zaradi velikega števila prijavljenih skupin so jo izvedli v dveh dneh. V Volkmerjevem kulturnem domu na Destrniku se je 18. marca predstavilo 13 skupin: Pevska skupina KD Destrnik, Prešmentani faloti KPD Stoperce, Pevke KKD Zvezdni dol Kidričevo, Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, Ljudski pevci Fantje iz Jurovc, Lovrenški ljudski pevci iz Juršinc, Ljudske pevke s pevcem KPD Stoperce, Pevska skupina Kreativke PD Cirkovce, Godci FD Antona-Jožeta Štrafela Markovci, Pevke ljudskih pesmi Urbančanke z godcem TD Destrnik, Pevke ljudskih pesmi Trstenke, Stoperški muzikanti, Pevke ljudskih pesmi Kitice FD Antona Jožeta Štrafela Markovci. V Narodnem domu na Ptuju pa je dan kasneje nastopilo 12 skupin: Pevska skupina MDSS Ptuj, Ljudski pevci KD Cirkulane, Ljudske pevke Stezice Društvo Optimisti Ptuj, Ljudske pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, Skupina Potepu- Foto: Črtomir Goznik Območna revija Napev – odsev je potekala v dveh delih, v Volkmerjevem domu na Destrniku in v Narodnem domu na Ptuju (na fotografiji). hi Klub Halonga Cirkulane, Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, Ljudski pevci iz Jablovca, Ljudske pevke Sestre Kopinske KD Cirkulane, Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju, Pevci ljudskih pesmi Kopači KFD Podlehnik, Ljudski pevci DU Turnišče, Mi trije KD Cirkulane. »Z udeležbo skupin na reviji smo na OI JSKD Ptuj zelo zadovoljni. Ponosni smo na vodje, ki jim je kljub omejitvam in prepovedim druženja in organiziranja vaj uspelo motivirati člane, da so ponovno začeli vaditi in se kakovostno pripravili na revijo. Presenetili so nas tudi z izbiro programa, saj smo slišali pe- smi, ki se ne znajdejo pogosto na njihovem repertoarju. Strokovni spremljevalec Klemen Bojanovič – Kema je skupinam dal usmeritve za delo vnaprej. Pripravil pa bo tudi izbor skupin za državno revijo, ki bo letos novembra v Artičah,« je še povedala Lidija Kolarič. MG Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 1. aprila 2022 11 Gorišnica z Druženje na Dominkovi domačiji Majšperk z Prireditve ob materinskem dnevu Vinogradniki opravili rez potomke Stare trte Od komedije do življenjskih izpovedi 90-letnic Člani Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski Pütar so v minulih dneh opravili rez potomke najstarejše trte na svetu. Ta je posajena na Dominkovi domačiji, njen gospodar je gorišniški župan Jožef Kokot, skrbnik pa društvo. Po (pre)dolgem zatišju zaradi covidnih ukrepov so kulturne dvorane v Stopercah, v Majšperku in tudi na Sestržah ob materinskem dnevu ponovno odprle vrata ter gostile bogat kulturni program, ki so ga pripravila domača društva. Foto: Branko Veselič Foto: ŠKD Sestrže Člani Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski Pütar Trta je bila posajena pred sedmimi leti, za njeno rast pa skrbi član društva Slavko Vesenjak. Po njegovi zaslugi je trta ostala pri življenju, kljub temu da je v preteklosti že večkrat pomrznila. Takoj po veliki noči bo društvo organiziralo že tradicionalno ocenjevanje vin, do konca leta pa nameravajo organizirati še več različnih dogodkov. V preteklih dveh letih je bilo njihovo delo precej okrnjeno, zato jih veseli, da bodo lahko letos znova nekoliko bolj aktivni. Vseh članov društva je okoli 50, predvsem lastnikov manjših vinogradov v Slovenskih goricah in Halozah. Kot je povedal predsednik Miran Reberc, je glavni namen društva izobraževanje članov, izmenjava dobrih praks in druženje, radi pa se udeležijo tudi stro- Mlada ustvarjalna sila ŠKD Sestrže je pripravila oddajo V soboto zvečer. kovnih ekskurzij. Večina članov je ljubiteljskih pridelovalcev vina, ki še vztrajajo in obdelujejo svoje vinograde. Društvo prav tako skrbi za organizacijo dogodkov in ohranjanje tradicije, saj bodo na jakobovo (25. julij) postavili klopotec. Sodelujejo pri organizaciji občinskih prireditev, pa tudi z drugimi društvi. EK Ptuj z Festival Arsana 2022 Mesečni koncerti mojstrov V sklopu festivala Arsana, ki v letu 2022 začenja celoletni glasbeni program, je bil 31. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu prvi koncert mojstrov klasične glasbe. KUD Majšperk je v KPC uprizoril komedijo Haloženi.smo, na Sestržah pa so člani društva ŠKD Sestrže pripravili posebno oddajo V soboto zvečer. »Vsako leto ob materinskem dnevu pripravimo program za vse mame, predvsem pa mame iz Sestrž. In medtem ko smo prireditev v času epidemije posneli, smo bili letos zelo veseli, da smo jo lahko izvedli v živo,« je dejala predsednica ŠKD Sestrže Tjaša Križanec. Na oder so postavili oddajo, ki je temeljila na tekmovanju zaselkov Turnože, Lozno, Spodnji in Zgornji Kot. Tekmovalci so se pomerili v geografiji, poznavanju glasbe ter preverjanju znanja o društvu. »Vsebina pa je bila popoprana in začinjena še s smešnimi oglasi,« je povedala Križančeva. Program je oblikovalo 23 (mladih) nastopajočih, z odzivom pa so bili zelo zadovoljni. Življenje je preplet dobrega in hudega V Stopercah so za zbrane domačine tokrat pripravili videoprojekcijo Obrazi kraja. Člana KPD Stoperce Marjana Kamenšek in Peter Kitak sta posnela tri intervjuje z domačinkami, ki štejejo nad 90 let. »Projekt se je zaradi covida razpotegnil na tri leta, pa vendar nama je uspelo pripra- viti tri 20-minutne posnetke oz. izseke intervjujev, opremljenih z glasbo in fotografijami. Gre za zgodbe domačink iz strmejšega predela Stoperc, ki so z nama delile svoje spomine, osebne zgodbe,« je povedala Kamenškova. In kaj se je je najbolj dotaknilo iz pripovedi izkušenih gospa? »Vsaka je imela svojo zgodbo, svoje življenjske izkušnje, pa vendar so prav vse poudarile, da so v življenju dobri in lepi časi, ampak tudi hudi, da eno brez drugega žal ne gre. Ob tem pa je v njihovih očeh še vedno neka iskrica, vedrost, v srcu pa dobre misli za druge ljudi.« Mojca Vtič Slov. gorice z Iz toplih krajev se vračajo prve štorklje Ustavijo se, si odpočijejo in gredo dalje V štorkljina gnezda na električnih drogovih in dimnikih se počasi vrača življenje, saj je v marsikaterem že opaziti te velike ptice, znanilke pomladi. Foto: zasebni arhiv Na prvem koncertu mojstrov klasične glasbe pod naslovom Stoletje saksofonov bosta 31. marca nastopila Miha Rogina in Sae Lee. Sklop mesečnih koncertov klasične glasbe bo potekal v spomladanski in jesenski koncertni sezoni. Direktor in umetniški vodja festivala Arsana Mladen Delin je povedal, da bodo v spomladanskem ciklu gostili mednarodno uveljavljene umetnike klasične glasbe, profesorje slovenskih in evropskih glasbenih akademij ter tuje orkestre in komorne skupine. Virtuozna bo tudi jesen, ko se bodo predstavili zmagovalci Temsiga, državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, na katerem se že vrsto let odlično predstavljajo tudi mladi glasbeniki s Ptujskega. Partnerja koncertov sta Ministrstvo za kulturo in MO Ptuj. Na prvem koncertu pod naslo- vom Stoletje saksofona se bosta predstavila saksofonist, Ptujčan Miha Rogina s partnerko Sae Lee, ki ga bo spremljala na klavirju. Sae Lee je diplomantka Tokijske univerze. V letih 2007 in 2008 je z odliko zaključila študij klavirja in komorne glasbe na Conservatoire National Supérieur de Musique de Paris. Za svoje muziciranje je prejela devet prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Solistično koncertira s priznanimi orkestri, je tudi klavirska spremljevalka prima balerine in direktorice baleta pariške opere Aurélie Dupont ter direktorja londonskega Kraljevega baleta. Miha Rogina je revija The Sax predstavila kot najboljšega saksofonista današnje mlajše generacije. Na desetih mednarodnih tekmovanjih je prejel prvo nagrado. Nastopa z mnogimi vodilnimi glasbeniki. Po študiju v Ljubljani je diplomiral na CNSM v Parizu. Izpopolnjeval se je na Eastman School of Music v ZDA, na Dunaju pa je zaključil še študij orkestrskega in zborovskega dirigiranja. Miha Rogina je profesor za saksofon na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter gostujoči profesor na univerzah Senzoku Gakuen v Tokiu, Osaka College of Music (Japonska) in Sibelius Akademiji v Helsinkih. Dirigira orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in SNG Ljubljana, Bratislavski filharmoniji in nekaterim drugim. MG Foto: Ciconia Zaradi suše štorklje letos ne bodo imele dovolj hrane, kar lahko močno prizadene njihovo populacijo. Štorklje so letos očitno malce pohitele, saj so se že pojavile v več občinah, med ostalimi tudi v Lenartu, Sveti Trojici in Trnovski vasi. V Lenartu gnezdijo celo v samem središču mesta, tik ob avtobusni postaji, kjer so postale prava znamenitost, saj se pogosto sprehajajo kar med ljudmi. Že sredi marca se je štorklja pojavila tudi v Trnovski vasi, in sicer v gnezdu ob starem župnišču, a po besedah domačina Alojza Fekonje, člana Združenja štorkelj Ciconia Slovenija, tam ni dolgo ostala. »Presenečen sem bil, da se je tako zgodaj pojavila, čeprav se je že zgodilo, da so se vrnile v marcu. A se je nato izkazalo, da si je trnovsko gnezdo le izposodila za dva dni, potem pa odletela dalje. 21. marca je potem prišla druga, ki pa je ostala še manj časa. Nekaj ur je počivala, nato pa gnezdo zapustila tudi ona.« Štorklje se v svoja gnezda po- navadi vračajo v začetku aprila, pravi Fekonja. »Skoraj takoj je jasno, ali namerava tam ostati ali pa je gnezdo le njena začasna postaja. Kajti tista, ki bo tu ostala, si začne gnezdo nemudoma urejati. Me prav zanima, ali se bo tudi tokrat odvijala takšna bitka parov za gnezdo, kot je bila lani.« Letos bodo imele štorklje velike težave zaradi suše, zaradi katere jim primanjkuje hrane in nimajo kaj jesti. SD Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 1. aprila 2022 Črna kronika 12 stran 12 Slovenija, Podravje z Živali v slabih razmerah skrite očem javnosti Štiri ovce mrtve, preostale shirane, zanemarjene »Dve odrasli ovci in dva mladička v razpadajočem stanju. V drugem delu hleva šest odraslih ovčk in mladiček brez hrane in vode,« se je glasil zapis zavoda Mali raj, ki je v oskrbo sprejel sedem shiranih ovčk z Bistriškega, natančneje iz Oplotnice. A to je le eden od 179 primerov mučenja živali, ki so jih letos obravnavali veterinarski inšpektorji. Primer v Oplotnici so obravnavali slovenjebistriški policisti in veterinarska inšpekcija. Štiri ovce (dve odrasli in dva mladiča) so bile mrtve na mestu »hiralnice«. Ob njih pa je bilo na kmetiji še sedem ovc, šest odraslih in eno jagnje. Živali so bile po oceni veterinarskih inšpektorjev v dobrem rejnem stanju, razen ene odrasle ovce, ki je bila neostrižena in zanemarjenega videza. Iz vsaj pol metra visoko naloženega gnoja je bilo sedem ovc prepeljanih v zavod Mali raj iz Pesnice pri Mariboru na suho, svežo slamo. »S podhranjenimi trebuščki so bile prvič deležne svežega sena, vode, mineralnega kamna, vitami- nov in krmne mešanice,« so dejali v zavodu. Ena ovca je zaradi podhranjenosti in zanemarjenosti poginila, ostale pa bodo odslej delale družbo 11 konjem, štirim mucam, dvema pujsoma ter dvema kozama. »Naš namen je nuditi živalim primerno oskrbo ter ljudem prikazati, kaj pomeni čuteč odnos do živali,« je povedala Nena Rajšek. Glede primera v Oplotnici pa je še dejala: »Ob pogledu na ovčke sem se skorajda razjokala, ker je bilo tako tragično. Namreč oseba, ki je imela ovce, zaradi alkohola ni bila prisebna, najverjetneje se človek sploh ni zavedal, kaj je živalim počel.« Foto: Zavod Mali raj Jagnje, ki ne more sesati pri materi, saj ta zaradi podhranjenosti nima mleka, v zavodu Mali raj hranijo po flaški. Foto: Zavod Mali raj Zavod Mali raj iz Pesnice pri Mariboru je v oskrbo sprejel sedem ovac, ena je žal zaradi shiranosti poginila. Letos izdanih že za 38.000 evrov glob Sicer pa so pristojni inšpektorji lani prejeli 907 prijav s področja zaščite hišnih in rejnih živali, v prvih treh mesecih letos 179. Lani so izdali 392 plačilnih nalogov in odločb ter skupno izrekli za 119.700 evrov kazni, 42 kršiteljem je bilo namesto sankcije izrečeno opozorilo. Letos je bilo izdanih 110 plačilnih nalogov in odločb, skupen znesek glob pa je znašal 38.100 evrov. Izrečenih opozoril še ni bilo. »Skupno število prekrškovnih postopkov in kazenskih ovadb v primerjavi s številom kmetij in živali kaže, da zagotavljanje dobrobiti živali v Sloveniji ni skrb vzbujajoče, žal pa se še vedno ugotavljajo posamezni primeri hudih oblik mučenja, ki jih je treba hitro in učinkovito obravnavati,« so številke pokomentirali na kmetijskem ministrstvu. Nena Rajšek iz zavoda Mali raj tovrstnega optimizma s pristojnimi v državi ne deli in meni, da je v Sloveniji še veliko trpečih živali, ki pa so očem skrite. »Menim, da je stanje še vedno klavrno, še posebej na odročnejših posestvih in tudi gospodinjstvih.« S prijavo se je soočil tudi Majšperčan Jani Čelan S prijavo glede mučenja živali, natančneje psa, se je soočil tudi mladi kmet Jani Čelan iz Sestrž pri Majšperku. Glede prijave, ki se je nanašala na njegova psa Ringa, ki domuje na Spodnji Gorici, je dejal: »Prijava je bila podana, inšpektorji pa se morajo odzvati. Po eni strani je dobro, da spoznaš inšpektorje, z njimi spregovoriš nekaj besed, jih poprosiš za pomoč pri delu,« je sarkastično dejal Čelan. Dodatno pa je pojasnil, da je inšpektorica v zapisnik zapisala, da mu ne more očitati malomarnosti, da je žival dobrega izgleda, lepo rejena in Kazni za lažne prijave prej izjema kot pravilo Višina kazni za ugotovljeno mučenje živali je seveda odvisna od teže kršitev. Če skrbnik živali ne zagotovi bivališča, hrane, vode itd., ki jo žival glede na pasmo, starost potrebuje,in če ne preprečuje napak v reji, potem gre za kršitev, za katero je za posameznika predpisana globa v višini od 200 do 400 evrov. Če pa je opustitev skrbi za žival storjena naklepno in če to dejanje živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, gre za mučenje živali, kar je opredeljeno v Kazenskem zakoniku. Tovrstne primere pa obravnava pravosodje, najvišja zagrožena kazen pa je do treh let zapora. Kazen za ponavljajoče se lažne prijave pa lahko doleti tudi prijavitelja, in sicer v višini 500 evrov. A kot so pojasnili na ministrstvu, so vse informacije o morebitnih primerih neustreznega ravnanja z živalmi pomembne, zato se globa izreče izjemoma. oskrbovana. »Dodala pa je, ali ne bi morda razmislil, da ga oddam v posvojitev.« Ključna težava je namreč bila velikost boksa glede na velikost živali. »Prijava na inšpektorat je bila anonimna, vendar vem, katera oseba je to storila, zato če si nekdo želi našega psa, naj pride do mene. Bom pa boks uredil v skladu z navodili inšpektorice.« Glede posredovanja in odziva inšpektorjev so iz kmetijskega ministrstva odgovorili, da se v skladu z zakonodajo vsaka prijava, ki jo prejme Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, obravnava. So pa inšpektorji pri opravljanju svojih nalog samostojni in se sami odločijo, ali bodo na podlagi prijave dejansko začeli inšpekcijski postopek ali ne. V primeru uvedenega inšpekcijskega postopka se ugotavljajo vsa dejstva in okoliščine. Inšpektor lahko postopek ustavi, če pri nadzoru ni bila ugotovljena kršitev zakona ali drugih predpisov, ali v primeru kršitev odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti, po potrebi izvede postopek v skladu z zakonom o prekrških, naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo. Mojca Vtič Slov gorice z Dva meseca za obnovo dveh odsekov Popolna zapora ceste Čeprav je danes 1. april, se najbrž zapora ceste nikomur, ki se je peljal od Benedikta proti Gornji Radgoni, ni zdela smešna. Direkcija za infrastrukturo je namreč začela celovito obnovo dveh cestnih odsekov na državni cesti Lenart–Gornja Radgona, ki jo bodo preplastili. Kar 45 dni bo tako najprej cesta zaprta na štirikilometrskem odseku od konca naselja Benedikt do odcepa za Zagajski Vrh, ko bodo ta dela končana, pa bodo za približno dva tedna zaprli še slaba Aprilski dež mrtvo seje. dva kilometra ceste od Benedikta proti Lenartu, natančneje med avtoodpadom in Zg. Porčičem. V času popolne zapore ceste je vožnja po njej dovoljenja le za intervencijska vozila na nujni vožnji, vsi ostali vozniki pa morajo uporabiti obvoz po cesti Lenart–Trate–Apače–Gornja Radgona–Benedikt in obratno. SD Danes bo oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, popoldne tudi posamezne plohe. Meja sneženja bo med 1000 in 1400 m. Ob morju bo sredi dneva in popoldne pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo v severnih krajih od 1 do 4, drugod od 5 do 10, najvišje dnevne od 10 do 15, v alpskih dolinah okoli 8 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Foto: SD Del ceste od Benedikta proti Gornji Radgoni, nato pa še od Benedikta proti Lenartu, bo zaradi obnove kar dva meseca zaprt za ves promet. Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Futsal Sedaj se šele začenja zares Stran 14 Judo Bronasti medalji za ptujska judoista Stran 14 stran 13 Jawhar Jaballah »V Tuniziji je boks takoj za nogometom in rokometov« Stran 16 Atletika Na ormoškem maratonu padli številni rekordi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL 2. SNL: lahko dravaši splezajo na Triglav? S pozitivnim pristopom in agresivnostjo Po reprezentančnem premoru, v katerem je naša reprezentanca v prijateljskih tekmah v Katarju dvakrat remizirala, s Hrvaško (1:1) in Katarjem (0:0), se na veliko sceno vrača prvoligaški nogomet. Do konca sezone – 21. maja – si bodo tekme brez premora sledile ob koncih tednov. Za vse ekipe je v tem času na voljo 24 točk (osem krogov), kar v teoriji omogoča še precejšnje premike, v praksi jih bo zagotovo manj. Nogometaši Aluminija (22 točk) so trenutno na zadnjem mestu, za Taborom iz Sežane (26) zaostajalo le za štiri točke, veliko težje bosta ulovljiva Kalcer (31) na osmem in Celje (32) na sedmem mestu. V premoru so se v šumi posvečali izboljšanju stanja moštva, odigrali so tudi prijateljsko tekmo s hrvaškim drugoligašem Orientom (zmagali so 1:0, zadel je Haris Kadrić). »V osnovi smo največ časa posvečali odpravi pomanjkljivosti. V prvem tednu smo nekajkrat trenirali po dvakrat na dan, v zadnjih dneh pa nekoliko spuščamo ta ritem. Proti Orientu smo poskušali čim več zadržati žogo v naši posesti, kar se je izkazalo za zelo dobro. Ob tem smo v obrambi zadržali ničlo, kar je bila naslednja pozitivna stvar. V tem tednu pilimo še nekatere podrobnosti, predvsem Uvodna tekma 23. kroga v 2. ligi bo odigrana že v petek, v Športnem centru Kranj se bosta v poznopopoldanskem terminu merila Triglav in Drava. Ekipi sta se doslej v 2. ligi merili že osemkrat, s petimi zmagami, enim remijem in dvema porazoma so uspešnejši Gorenjci. Za obe ekipi pa je zagotovo posebna izkušnja igranja dodatnih kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. ligo, v katerih sta se merili v sezoni 2017/18 (Triglav je zasedel 9. mesto v 1. ligi, Drava 2. mesto v 2. ligi). Triglav je pod vodstvom trenerja Siniša Brkića na prvem srečanju na Ptuju slavil z rezultatom 1:2 (Rešek; Zec, Podplatnik), v Kranju pa so imeli varovanci trenerja Simona Sešlarja po 34 minutah igre v svojih rokah vodstvo 0:2 (Bizjak 2). V nadaljevanju tekme so domačini s štirimi goli (Elsner, Podplatnik 2, Majcen) obrnili izid v svojo korist in se veselili obstanka v 1. ligi … Postava Drave takrat je bila izjemna, v njej so bili Aleksander Šeliga, Luka Petek, Rok Pirtovšek, Andraž Kolar, Mitja Rešek, Žan Flis, Luka Šalamun, Matthias Fanimo, Jon Šporn, Jaka Bizjak, Luka Lovenjak (igrali so še Nastja Čeh, Ignacio Cuffaro, Albin Džafič). V petek bodo Gorenjci seveda v vlogi popolnih favoritov, doslej so na 22 tekmah zbrali 31 točk več kot dravaši (47 – 16). Do zaključka redakcije še ni bilo znano, kdo bo ptujsko moštvo vodil v Kranju, še največ je možnosti, da to še tretjič zapored opravi Nastja Čeh. Nihče iz kluba pa ni želel niti potrditi niti ovreči govoric o tem, ali bi se lahko na trenersko klop usedel Jura Arsić, s katerim so pri Rogaški po nedeljski tekmi z Ilirijo (zmaga Rogaške 2:0) prekinili pogodbo. Arsič je imel na štirih tekmah kot trener Rogaške izkupiček dveh zmag ter po en remi in poraz. Nasledil ga je Oskar Drobne, ki je pred tedni ostal brez dela pri Aluminiju. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Brava so se v dosedanjem delu sezone pomerili trikrat, dvakrat so zmagali Ljubljančani (11. krog – 0:1, 20. krog – 2:1), enkrat pa se je tekma končala z remijem (2. krog – 0:0). izkoriščanje priložnosti in povečanje agresivnosti,« je dejal postavni branilec Luka Petek. »Igrali bodo najbolje pripravljeni in najbolj motivirani« Z opravljenim v premoru je zadovoljen tudi trener Aluminija Robert Pevnik: »Poskušali smo spremeniti nekatere stvari, v prvi vrsti si moramo več upati igrati, ostati skoncentrirani v kritičnih trenutkih in v zaključkih akcij. Ob tem bi izpostavil agresivnost v vseh fazah igre, kar se je kot pozitivno že izkazalo na tekmi z močnim Orientom (delitev 3. mesta v 2. hrvaški ligi, op. a.). Ta tekma je imela veliko elementov prvenstvene tekme, na koncu nam je uspelo zadr- žati minimalno vodstvo.« V nedeljo prihaja v goste Bravo (5. mesto, 39 točk). »Vsi smo maksimalno motivirani in že komaj čakamo na nedeljsko tekmo. Zmaga se nam je nazadnje proti Mariboru in Taboru izmuznila iz rok, verjamemo pa, da se nam bo s trdim delom in poštenim odnosom na igrišču vse povrnilo in da bomo začeli tudi zmagovati,« je dodal Petek. 2. SNL, 23. krog: Triglav – Drava Ptuj, v petek ob 18.30 v Kranju. »Poznamo igro Brava, ki je taktično zelo disciplinirano moštvo. Zagotovo pa se tudi v njihovi igri najdejo slabosti, ki jih bomo poskušali izkoristiti. Želimo si pozitiven rezultat, tudi se zavedamo, da smo ga sposobni doseči. Glede igralskega kadra pa lahko rečem samo to, da bodo igrali tisti, ki bodo najbolje pripravljeni in najbolj motivirani,« je zaključil Pevnik. Izmed preostalih dvobojev velja izpostaviti tekmi med Domžalami in Mariborom ter med Muro in Koprom. Jože Mohorič 1. SNL, 29. krog: Aluminij – Bravo, v nedeljo ob 15.00 v Kidričevem. Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Spektakel na Hardeku: dvoboj mladinskega in članskega selektorja V drugem delu prvenstva so Ormožani na domačih tleh ugnali Riko Ribnico (25:19) in Ljubljano (30:27), s čimer so še enkrat več dokazali, da na domačem Hardeku igrajo popolnoma drugače kot na gostovanjih. Letos so na gostovanjih odigrali osem tekem in zabeležili šest porazov, le eno zmago (Ljubljana) in en remi (Maribor). Tudi na zadnjem gostovanju je ekipa Saše Prapotnika doživela boleč poraz na Koroškem, saj je v zadnjo četrtino tekme štartala z dvema goloma prednosti (22:24) in napadom za +3 … „Po narejeni analizi je jasno, da smo proti Slovenj Gradcu zatajili predvsem z igro v obrambi. V 1. polčasu je imel naš vratar Alen Skledar štiri obrambe več od Gašperja Dobaja na drugi strani. Na odmor smo odšli z golom zaostanka (15 : 14). V 2. polčasu nas niti soliden Skledar v golu več ni mogel reševati in prišlo je do tistih dvanajst minut igre, kjer praktično nismo obstajali na igrišču. Redkokdaj se nam zgodijo tako veliki padci v tako kratkem času kot tokrat na Koroškem,“ je zaslužen poraz proti Slovenj Gradcu pokomentiral David Bogadi, s sedmimi doseženimi goli najboljši strelec Ormožanov. V Ormož se vračata Cirar in Horvat Pogled na lestvico razkriva, da na Hardek prihaja drugouvrščeni Trimo, ki na tekmah državnega prvenstva še ni doživel poraza. Tega si ne sme privoščiti niti tokrat, saj bi jih poraz v Ormožu oddaljil od boja s Celjani za naslov državnega prvaka. „Zavedamo se, da gostovanje na Hardeku velja za eno najbolj neugodnih v ligi. Nasprotnika smo vzeli maksimalno resno in vemo, da se domačini ne bodo predali do zadnje sekunde. Verjamemo, da lahko s trdno obrambo in kombinatoriko v napadu peljemo naš niz neporaženosti še naprej. Ponavljam pa, da se bomo za novi dve točki morali pošteno potruditi. Sam se zelo veselim tekme in vrnitve v dvorano, v kateri sem preživel celo osnovno in srednjo šolo, hkrati pa pričakujem lepo vzdušje in čim večje število ljudi, ki bodo lahko videli gledljiv in atraktiven rokomet,“ je pred gostovanjem pri matičnem klubu povedal 198 cm visoki Gašper Horvat. V ekipi iz Dolenjske je kar sedem tujcev in tudi dva bivša člana Jeruzalema. To sta Gal Cirar in že prej omenjeni Gašper Horvat. Cirar je v Ormožu pustil lep pečat, saj je tri sezone navduševal z uspešnimi streli iz desnega krila – na 98 tekmah je dosegel 314 zadetkov. Horvat je v mlajših selekcijah Jeruzalema veljal za enega največjih rokometnih talentov v državi, a za zdaj visokih pričakovanj roko- metnih strokovnjakov v Sloveniji še ni izpolnil. „Gapi“ je v članski konkurenci Ormoža preživel le eno sezono in na osemnajstih tekmah dosegel 47 zadetkov. Zablestel je leta 2016, ko je na Hardeku Velenjčanom kot 18-letnik nasul kar 11 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so v drugem delu sezone v domači dvorani slavili na obeh srečanjih. Lahko niz podaljšajo na tri? Prapotnik proti Zormanu, Čudič proti Čudiču Tekma med Jeruzalemom Ormožem in Trimom iz Trebnjega bo zanimiva tudi iz tega zornega kota, ker ekipi vodita mladinski in članski selektor Slovenije – Saša Prapotnik in Uroš Zorman. „Sam se s tem trenerskim dvobojem ne obremenjujem, je pa dejstvo, da si oba želiva, da zmagata najini ekipi. Zorman je bil veliki igralec, hitro je dobil priložnost kot trener na visoki ravni in je veliki magnet za rokometno publiko, kjerkoli se pojavi. Že iz tega razloga, da na Hardek prihaja slovenski selektor, bo dvorana bistveno bolj polna, s tem pa tudi naša klubska blagajna,“ je z nasmeškom na obrazu povedal trener Jeruzalema Prapotnik. Zdravniška služba v klubu se na vse pretege trudi, da za nastop usposobi Tea Šuleka, ki si je poškodoval gleženj in ni nastopil na zadnji tekmi, kar se je poznalo predvsem v obrambi, pa tudi v napadu, kjer sta kar nekaj čistih strelov s šestih metrov zapravila Blaž Fergola in Denis Škrinjar. Na tekmi si bosta iz oči v oči gledala tudi brata Čudič, starejši Bojan na strani Jeruzalema, in mlajši Aljoša na strani Trima. Prav zanimivo bo videti dvoboj bratov iz sedmih metrov, saj je jasno, da ormoški Čudič spada med najboljše izvajalce kazenskih strelov. Tekma je na sporedu že v petek, 1. aprila, ob 18.30. Organizator si obeta polno dvorano. Statistika zmag na strani Trima Jeruzalem Ormož – Trimo Trebnje 46 tekem 17 2 27 1104:1151 Tekme Jeruzalema in Trima imajo dolgo ter bogato zgodovino in segajo v leto 2003, ko sta se ekipi prvič pomerili v elitni ligi. To je bila tekma v Trebnjem, ki se je končala s »prijateljskim« izidom 28:28. Najdaljši staž zaporednega igranja v prvoligaški karavani imajo rokometaši Celja in Velenja, ki v najvišjem rangu nastopajo od samega začetka samostojnosti naše države. Tretje mesto držijo Trebanjci (20 sezon zapored), sledijo pa jim – verjeli ali ne – Ormožani, ki letos že devetnajstič zapored nastopajo v prvi ligi. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 1. aprila 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, četrtfinale Sedaj se šele začenja zares Ekipe v 1. futsal ligi so končale redni del sezone, na vrsti je končnica najboljše osmerice, v kateri se bodo ekipe med seboj pomerile na izpadanje. Možnosti za popravni izpit je v četrtfinalu v sistemu igranja na dve zmagi izjemno malo, že ena ali dve slabi tekmi lahko razblinita sanje o visoki uvrstitvi in izničita delo skozi sezono. Tega se v prvi vrsti zavedajo v klubih, ki so v rednem delu zasedli najvišja mesta, sedaj pa morajo svoje težko priborjene pozicije braniti pred tekmeci, ki neobremenjeni napadajo iz ozadja. Eden izmed najatraktivnejših dvobojev četrtfinala bo nedvomno potekal na relaciji Ptuj–Ljutomer, saj se bosta za napredovanje med najboljšo četverico med seboj merila lokalna rivala FC Hiša daril Ptuj in KMN Meteorplast Šic bar. Ekipi sta po rednem delu zasedli 4. in 5. mesto, ločilo pa jih je precejšnjih 11 točk razlike (27 – 16). »Zadnjo tekmo rednega dela smo odigrali proti Oplastu iz Kobarida, z 1. SFL, končnica, četrtfinale, prva tekma: FC Hiša daril Ptuj – KMN Meteorplast Šic bar (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt) zmago 3:0, še bolj pa z igro, sem bil resnično zadovoljen. To še posebej velja zaradi dejstva, da smo odigrali brez nekaj standardnih igralcev,« se je zadnje preizkušnje dotaknil trener Ptuja Robert Grdović. Hrvaški strokovnjak je v nadaljevanju podal krajšo oceno celotne sezone, v kateri so Ptujčani v prvem delu osvojili 15 točk (12 tekem), v drugem pa 12 (4 tekme). »Bili smo blizu 3. mestu, s katerim bi bil seveda bolj zadovoljen, a četrto mesto je realno. Prvi del sezone je bil nekoliko slabši, tudi športna sreča ni bila na naši strani. V drugem delu smo imeli na papirju nekaj slabše tekmece, a smo lahko zadovoljni s tem, da smo vse tekme odločili v svojo korist. Vsaka tekma je zgodba zase, veseli pa me, da smo iz tekme v tekmo napredovali. Po odhodih in prihodih igralcev med sezono je bilo nekaj takega pričakovati,« je dejal Grdović. Želja je korak naprej Ptujčani so letos naredili korak naprej v pokalu (lani polfinale, letos finale), podobno želijo v prvenstvu (lani četrtfinale). »Četrtfinale je najpomembnejši, tukaj se igra na dve zmagi (v polfinalu na tri, op. a.) in ni veliko možnosti za popravni izpit. Po nekaterih spremembah v zimskem prestopnem roku imamo sedaj dobro ekipo, z dvema enakovrednima igralcema imamo pokrite vse položaje. Stavimo tudi na dobro atmosfero in kompaktnost v igri, tako da optimistični pričakujemo končnico. Na srečo smo imeli pred obračunoma z Ljutomerčani nekaj dni premora, v katerem smo lahko delali na dvigu fizične pripravljenosti in uigravanju Foto: Črtomir Goznik Ptujska in ljutomerska ekipa sta se v rednem delu sezone pomerili dvakrat, obakrat so bili uspešnejši Ptujčani. V 5. krogu je bil na Ptuju (na fotografiji) izid 4:2, v 14. krogu pa v Ljutomeru 4:7. nekaterih taktičnih variant. Imamo prednost domačega igrišča, in če bomo odigrali vsaj na nivoju zadnje tekme z Oplastom, potem smo v dvoboju z Meteorplastom favoriti,« je zaključil Grdović. Judo z Državno prvenstvo za člane za vstop v polfinale je po izjemno zahtevni borbi, polni preobratov, tesno izgubil proti Adamu Bergantu iz Impola. V popravnih borbah je moral premagati Maksa Rogelja iz ljubljanske Šiške in Žana Boženka iz Slovenj Gradca. Te zmage so mu odprle pot do borbe za bronasto kolajno, v kateri je gladko odpravil sicer odličnega borca in reprezentanta Blaža Emeršiča iz Ljutomera. Nastope na letošnjem članskem prvenstvu ocenjujem kot uspešne, saj smo izpolnili osnovni cilj, to sta dve kolajni in izpolnitev norm za nastope na letošnjih mednarodnih prvenstvih.“ Luka Perkovič, 3. mesto v kategoriji do 73 kg: „Lansko leto so me pestile poškodbe in težave s covidom, letos pa že delam na polno. V eni najbolj konkurenčnih kategorij se lahko vsaka napaka maščuje. To se mi je zgodilo v borbi za vstop v finale proti Bergantu iz Impola. Škoda, saj sem si zelo želel naslov državnega prvaka. Gremo naprej, pred mano so novi izzivi, že aprila tekma za evropski pokal v Dubrovniku.“ David Breznik Ana do naslova desetič, Vincenzo prvič Foto: Judo klub Ptuj Žanet Polanec in Luka Perkovič (oba JK Drava Ptuj) Žanet Polanec državna prvakinja mladinkami in bronasti kolajni med kadetinjami do 18 let sedaj dodala Jože Mohorič Ana Ekart in Vincenzo Chianese na državnem prvenstvu v standardnih plesih Judo z Državno prvenstvo za mlajše kadete V soboto je v Novi Gorici ob članskem potekalo tudi državno prvenstvo za mlajše kadetinje in kadete, na katerem so se v Judo klubu Drava Ptuj razveselili nove državne prvakinje. Za veselje je poskrbela Žanet Polanec, za katero je to prvi naslov državne prvakinje. Uspeh sta dopolnila Lan Milošič s tretjim in Lan Strelec s petim mestom. Organizatorji v Novi Gorici so odlično izpeljali zahtevno tekmovanje tudi za mlajše kadete in kadetinje. Domačini so se veselili uspešne organizacije, tekmovalci ptujske Drave pa tudi odličnih športnih dosežkov. V številčni in kakovostno zelo močni konkurenci so dokazali, da kljub številnim težavam pri treningih in pripravah, povezanih s covidom, še vedno ostajajo v dobri formi ter so tehnično dobro podkovani in kondicijsko pripravljeni. Za to gre zahvala v prvi vrsti priznanemu trenerju Vladu Čušu. Vlado Čuš, strokovni vodja in trener JK Drava Ptuj: „Državnega prvenstva se je udeležilo 175 tekmovalcev iz 36 klubov. Žanet Polanec je naslovu podprvakinje med naše strani obljubljam borbo do zadnjih atomov moči. Veselim se že petkovega dvoboja, želim pa si tudi podporo s tribun,« je dejal kapetan KMN Meteorplast Šic bar Matic Goznik. Ples z Ana Ekart Bronasti medalji za ptujska judoista Nova Gorica je v soboto gostila državno prvenstvo članov in članic, na katerem smo dobili po sedem državnih prvakinj in prvakov za letošnje leto. Kljub nekaterim odpovedim je bil v Novi Gorici prisoten ves kakovostni vrh slovenskega juda. Prikazane so bile odlične borbe, nastopilo je veliko mladih upov, ki obetajo, da bodo kmalu trkali na vrata slovenske reprezentance. Državnega prvenstva se je skupno udeležilo 108 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 klubov. Posamezne kategorije so bile »do vrha« polne, saj so se v njih pomerili tudi vsi sedanji reprezentanti. Za Judo klub Drava Ptuj sta Luka Perkovič in Žanet Polanec dosegla tretji mesti, Jaša Dajčman pa četrto. Nastopili so še Andi Karameta, ki je osvojil deveto mesto, ter Luka Caf in Aljaž Ajdič, ki sta končala tekmovanje s porazi v uvodnih borbah. Vlado Čuš, strokovni vodja in trener JK Drava Ptuj: „Luka Perkovič je bil kot nosilec skupine v prvem krogu prost, nato je rutinirano odpravil Nejca Škergeta iz Ljutomera. V borbi V taboru ljutomerske ekipe imajo svoje načrte, zagotovo bodo poskušali pripraviti presenečenje. »Naša prva želja je, da se v ekipo vrnejo vsi poškodovani in oboleli igralci. Nedvomno upamo na presenečenje, z še naslov državne prvakinje. V prvi borbi je premagala Nežo Kocjan iz Foto: JK Drava Ptuj Mladi ptujski judoisti s trenerjem Vladom Čušem ljubljanskega Bežigrada, v nadaljevanju pa še neugodno Marijo Gomaz iz mariborskega Apolona. V finalni borbi je še tretjič predčasno z iponom končala borbo proti Ljubljančanki Maji Kelava. Odlične borbe so prikazali tudi Lan Milošič, ki je bil tretji, Lan Strelec, ki je po dveh zmagah in dveh porazih osvojil peto mesto, tudi Mai Pak je uvodno borbo zaključil z zmago v prvih sekundah, v nadaljevanju pa žal po napaki v parterju zaključil tekmo brez uvrstitve, saj je bilo v njegovi kategoriji kar 27 tekmovalcev.“ Žanet Polanec, državna prvakinja med mlajšimi kadetinjami v kategoriji do 52 kg: „Zavzetost na treningih pod strokovnim vodstvom profesorja Vlada Čuša mi je letos odprla pot do treh državnih kolajn. Sem kar malo presenečena nad hitrim napredkom v zadnjem letu. Res pa je, da sem po planu treningov povečala število treningov in tudi intenzivnost. Ti rezultati mi ob podpori domačih in klubskih kolegov dajejo veliko spodbudo za trdo delo tudi nadalje. Moje želje posegajo tudi v mednarodni program, kjer imam v klubu številne vzornike iz prejšnjih let. V judu je velika konkurenca, in če nisi 100 % pripravljen, se ti sicer lepe želje hitro podrejo.“ David Breznik Državno prvenstvo v standardnih plesih je v drugi polovici marca pod okriljem Plesne zveze Slovenije potekalo na parketu športne dvorane v Osnovni šoli Kungota. Tekmovalo je okrog 100 plesalcev vseh generacij. Nastop Ane Ekart in Vincenza Chianeseja je bil vse do zadnje minute vprašljiv zaradi Aninega slabega počutja, a sta na koncu kljub temu nastopila. Kljub temu da jima iz razumljivih razlogov ni uspelo pokazati svojega najboljšega plesa, je nastop zadostoval za zmago. Gre za prvi skupni osvojeni naslov državnih prvakov in za Anin deseti. Veselita se že naslednjega državnega prvenstva, ki bo 9. aprila v Ljubljani v latinskoameriških plesih. V Italiji do finala V Italiji je v Pieve di Centu, mestu blizu Bologne, prejšnji teden potekalo močno mednarodno plesno tekmovanje. Zaradi velikega števila nastopajočih je tekmovanje potekalo od četrtka do nedelje. Med nastopajočimi sta bila tudi Ana Ekart in Vincenzo Chianese. V standardnih plesih je tekmovalo 150 plesnih parov, med katerimi sta si Ana in Vincenzo priplesala finale in osvojila končno odlično 6. mesto. Prvo mesto sta osvojila aktualni svetovni podprvak Francesco Galuppo in Debora Pacini iz Italije. V latinskoameriških plesih je tekmovalo 155 plesnih parov, Ana in Vincenco pa sta za las zgrešila polfinale in osvojila končno 13. mesto. Prvo mesto sta osvojila aktualni svetovni prvak iz Nemčije Marius Andrei Balan in Kristina Moshenskaya. JM Rokomet z Pokal Slovenije, članice Le še teden do final 4 Krim Mercator, Zelene doline Žalec, Z'dežele Celje in ŽRK Ptuj so ekipe, ki se bodo med seboj pomerile za pokalno lovoriko v sezoni 2021/22. Zaključni turnir najboljše četverice bo 9. in 10. aprila potekal v Ormožu, organizator pa je ŽRK Ptuj. »Zaključni turnir bo za naš klub nedvomno predstavljal vrhunec letošnje sezone. Žreb polfinalnih parov bo v četrtek, takrat bo tudi jasno, s kom se bomo pomerili v boju za morebitni finale. Želja je, da se izognemo Krimu, ki je za vse skoraj zagotovo nepremagljiva ovira. Obenem pa ljubiteljem rokometa že sporočam, da so karte že na voljo, resnično vabimo vse ljubitelje rokometa, da nas podprejo v tem zanimivem zaključku pokalnega tekmovanja,« je dejal predsednik ŽRK Ptuj Robert Krasnič. JM Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija petek z 1. aprila 2022 15 Atletika z 21. ormoški polmaraton 2022 Rekordi, rekordi, rekordi … Atletski klub Ormož je v nedeljo pripravil že 21. ormoški polmaraton, ki velja za enega največjih športnih dogodkov na ormoškem in je znan tudi izven meja naše države. Letošnji polmaraton je potekal v idiličnih vremenskih pogojih za tek in je v Ormož privabil kar 454 nastopajočih. Doslej je rekord glede števila nastopajočih znašal 326 tekmovalk in tekmovalcev iz leta 2019. „Organizatorje nas je številka sodelujočih zelo presenetila, predvsem iz razloga, da se je ogromno število nastopajočih prijavilo na dan prireditve in ne v času predprijav. Zato se iskreno opravičujemo vsem tistim, ki so ostali brez okrepčila in majic. V prihodnje, upam, da se to ne bo več ponovilo in da se bodo željni teka prijavili v času predprijav ter tako privarčevali organizatorjem kakšen siv las. Samo prireditev smo izpeljali po naših najboljših močeh in veseli smo, da so nastopajoči prizorišče zapustili zadovoljni. Veseli nas Rezultati: - 150 m, fantje: 1. Aljaž Krajnc, 2. Samo Jurkovič, 3. Aljaž Kocjan; dekleta: 1. Zoja Rajh, 2. Eva Hozjan, 3. Neja Feuš; - 300 m, fantje: 1. Nel Lukman, 2. Gašper Erjavec, 3. Miha Kelenc; dekleta: 1. Zala Hebar, 2. Ana Pintarič, 3. Kaja Gebert; - 600 m, fantje: 1. Gaj Purgaj, 2. Tilen Karba, 3. Jaka Horvat; dekleta: 1. Neja Marinič Kuzman, 2. Sara Pertoci, 3. Ana Lesjak; - 900 m, fantje: 1. Lukas Dovnik, 2. Žan Perc, 3. Jan Erman; dekleta: 1. Ivana Ferenčak, 2. Veronika Erjavec, 3. Zarja Vereš; - 1200 m, fantje: 1. Val Hajdenkumer, 2. Simon Štuhec, 3. Vlad Kanibolotsky; dekleta: 1. Katarina Erjavec, 2. Veronika Kelenc, 3. Larisa Balažič; - 5 km, moški: 1. Amadej Petelinšek 17,33 (TK Utrip), 2. Jakob Mulej 17,37 (Modri dirkač), 3. Anže Obreza 17,45 (Modri dirkač); - 5 km, ženske: 1. Nataša Marinac 21,54 (PU Koper), 2. Petra Gruškovnjak 23,15 (ŠD Sloparca), 3. Anita Brovč 23,33 (PU Kranj); - 10 km, moški: 1. Blaž Orešnik 32,08 (AK Ormož), 2. Andrej Mikelj 33,55 (AK Radovljica), 3. Vito Kunstek 35,18 (AK Slovesnka Bistrica); - 10 km, ženske: 1. Andreja Gorčan 43,03 (AK Ormož), 2. Renata Vetrih 45,34 (Zreče), 3. Ana Šalamun 46,32; - 21,098 km, moški: 1. Janez Mulej 1.12,35 (Modri dirkač), 2. Luka Ljubič 1.15,11 (Modri dirkač), 3. Aleš Novak 1.19,34 (AK Poljane Maribor); - 21,098 km, ženske: 1. Jasmina Pitamic Vojska 1.22,07 (Cerkno), 2. Berny Čeplak Poznič 1.31,53 (Slovenska vojska), 3. Nina Pavlič 1.34,09 (Alpska šola); - DP policije, 21,098 km, moški: 1. Andrej Debeljak 1.21,24 (PU Celje), 2. Severino Ogrizek 1.21,52 (PU Maribor), 3. Damjan Krejač 1.28,42 (PU Ljubljana); - DP policije, 21,098 km, ženske: 1. Darja Gebert 1.40,41 (PU Ljubljana). Nogomet z 3. SNL - vzhod Foto: Hozyan Utrinka z letošnjega množično obiskanega ormoškega polmaratona. tudi dober obisk gledalcev ob progi in predvsem število sodelujočih mladih tekmovalk in tekmovalcev. Prav ta podatek glede mladih nam daje dodaten zagon in potrditev, da se splača potruditi pri podobnih projektih. Tudi z udeležbo in rezultati naših tekmovalcev sem kot predsednik Atletskega kluba Ormož zelo zadovoljen. Nastopilo je 37 članov AK Ormož, zmag na 10 kilometrov pa sta se veselila naša atleta Andreja Gorčan in Blaž Orešnik. Zdaj bo čas za podrobno analizo prireditve, da vidimo, kaj je bilo dobrega in kaj slabega ter da predvsem to slednje do naslednje tekme popravimo. Zdaj so misli že usmerjene v 19. ormoški nočni ulični tek, ki bo na sporedu 24. junija 2022 in bo potekal – kot tradicija veleva – po ulicah našega mesta Ormož,“ je povedal pred kratkim znova izvoljeni „večni“ predsednik AK Ormož Ivan Golob. Na polmaratonu (21,098 km) sta se zmag veselila Janez Mulej (Modri dirkač) z rekordnim časom (1.12,35) vseh ormoških polmaratonov in Jasmina Pitamic Vojska (Cerkno) s časom 1.22,07. Na razdalji 21,098 km je potekalo tudi državno prvenstvo za policiste. V teku na 10 km sta se zmag veselila domačina, člana AK Ormož, Blaž Orešnik (32,08) in Andreja Gorčan (43,03). Čas Orešnika je najhitrejši v zgodovini ormoškega polmaratona na razdalji 10 km. Na razdalji 5 km sta bila najhitrejša Amadej Petelinšek (17,33, TK Utrip) in Nataša Marinac (21,54, PU Koper). V tekih na 5, 10 in 21,098 km je nastopilo 260 tekmovalcev. Na tekih, namenjenih mlajšim, je v šestih kategorijah nastopilo kar 260 otrok, največ iz Športne šole Dada, ki je sodelovala s kar 48 člani. Zmag na štafetnih tekih, sodelovalo je osem štafet iz petih osnovnih šol, sta se razveselili OŠ Ormož (fantje) in OŠ Miklavž (dekleta). Pred začetkom glavnega teka so se na tla legendarne Mestne grabe iz zraka spustili štirje padalci Aerokluba Ptuj in dodatno popestrili dogodek, ki je velika promocija mesta Ormož in njegove okolice. „Ob tej priložnosti bi zahvaljujem vsem posameznikom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji te vse večje prireditve. Zahvala tudi vsem sponzorjem, donatorjem in Občini Ormož. S skupnimi močmi smo še enkrat več dokazali, da v Ormožu zmoremo, če le stopimo skupaj. Osebno se že veselim naše naslednje prireditve in obenem vabimo nove člane v naš klub,“ je za konec povedal Golob. Uroš Krstič Atletika z Zimsko DP v metih, starejši mladinci in pionirji Prebudil jih je šele zaostanek … Osebna rekorda Rajherja in Kelčeve Zaostala tekma 15. kroga: Zreče – Podvinci 1:3 (0:0) V Domžalah je pretekli konec tedna potekalo Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji. Nastopilo je 73 atletov in atletinj, povprečno je v vsaki disciplini nastopilo sedem atletov, največ jih je bilo v kategoriji meta kladiva med starejšimi mladinkami – 10. Iz AK Ptuj so nastopali Andraž Rajher, Nina Kirič in Tia Kelc. Med starejšimi mladinci je v metu kladiva zmagal Jakob Urbanč (Brežice, letnik 2004), ki je 6-kilogramsko orodje zalučal do osebnega rekorda 70,89 metra in potrdil normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu. V tej kategoriji je iz ptujskega kluba odlično nastopil Andraž Rajher (2006), ki je zmogel daljino 56,46 metra, kar je zadostovalo za 2. mesto. Med starejšimi mladinkami je v metu kopja z 41,83 metra slavila Žana Planinšek (2005) iz domačega kluba, dve leti starejša Nina Kirič (AK Ptuj) je bila peta. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v metu kladiva pri pionirkah, kjer so štiri tekmovalke presegle mejo 40 metrov. Slavila je Brežičanka Zala Kovačič (2007) z rezultatom 49,85 m, na stopničke pa se je uvrstila tudi Tia Kelc (AK Ptuj, 2008). STRELCI: 1:0 Podgrajšek (51.), 1:1 Orovič (55.), 1:2 Rodrigues (59.), 1:3 Gojkošek (73.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Anžel, Orovič (od 85. Simić), Zajko (od 91. Šlamberger), Svenšek, Kuserbanj (od 85. Kolenko), Modrič, Rodrigues (od 91. Prahić), Gojkošek, Oman (od 57. Zamuda Horvat). Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Podvincev so v sredo odigrali zaostalo tekmo 15. kroga, gostovali so pri zadnjeuvrščeni ekipi Zreč. Kaj drugega od zmage si varovanci trenerja Roberta Hojnika niso smeli privoščiti. »Ta pritisk se je poznal, bilo je kar nekaj nesproščenosti, predvsem v prvem polčasu. Če bi zadeli v uvodu, ko smo imeli lepo priložnost v 3. minuti, bi se lahko tehtnica takoj nagnila na našo stran, ker pa nam je ni uspelo izkoristiti, so nastopile težave. Domačini so nam povzročali težave z dolgimi podajami, tako da ni bilo niti najmanj lahko,« je prvi polčas videl Hojnik. Da bi težave gostov postale še večje, je v drugem polčasu z golom poskrbel domači kapetan Anže Podgrajšek. Na srečo je z enako mero kapetansko odgovoril Jernej Orovič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev (na fotoagrafiji Luccas Matheus Conceicao Rodrigues) so med tednom vknjižili zmago na zaostali tekmi z Zrečami. in izenačil na 1:1. »To je bil nedvomno eden od ključnih trenutkov tekme, saj smo do konca srečanja povsem prevladovali. Očitno smo potrebovali streznitev z zaostankom, da je kasneje steklo po naših željah. Zanimivo je, da smo že tudi na prejšnjih tekmah proti Krškemu in Bistrici za- ostajali, nato pa začeli igrati bolje,« je dejal Hojnik. Z osvojenimi tremi točkami so Podvinčani sedaj pri zbiru 22, kar jih uvršča na 8. mesto lestvice. Zreče s sedmimi točkami ostajajo zadnje, na 14. mestu. JM Rezultati Starejši mladinci, kladivo: 1. Jakob Urbanč (Brežice) 2. Andraž Rajher (Ptuj) 3. Nik Meden Štrubelj (Domžale) Starejše mladinke, kopje: 1. Žana Planinšek (Domžale) … 5. Nina Kirič (Ptuj) Pionirke, kladivo: 1. Zala Kovačič (Brežice) 2. Oriana Lovrec (Velenje) 3. Tia Kelc (Ptuj) Strelstvo z EP na Norveškem Slovenke na ekipni tekmi blizu boja za kolajne Slovenska strelska ženska reprezentanca je na letošnjem evropskem prvenstvu v norveškem Hamarju na ekipni tekmi v disciplini zračna puška na 10 metrov osvojila šesto mesto. Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek so na lanskem evropskem prvenstvu v Osijeku v tej disciplini osvojile odličje srebrnega leska, v enaki zasedbi pa so nastopile tudi na letošnjem na Norveškem. V kvalifikacijah, kjer so nastopile strelke iz 19 držav, so najprej zasedle 6. mesto in se prebile v četrtfinale. V treh serijah so zadele 938,3 kroga, od tega Dvoršakova 314,5, Kuharičeva 313,3, Jerovškova pa 310,5 kroga. Poleg Slovenije so se med osem prebile še Poljska (942,4), Norveška (941,9), Nemčija (941,2), Madžarska (939,0), Švica (938,9), Francija (938,0) in Danska (937,8). Slovenkam se v četrtfinalu ni izšlo po njihovih željah, v dveh serijah so Dvoršakova (209,5), Kuharičeva (209,3) in Jerovškova (206,4) skupno zadele 625,2 kroga, kar je bil šesti dosežek. Tekmo za zlato odličje so si v drugem delu tekmovanja izborile Norve- 70,89 m 56,46 m 45,19 41,83 m 27,46 m 49,85 m 45,09 m 44,06 m Zasedba AK Ptuj je na tekmovanju v Domžalah osvojila dve medalji. »Andraž in Tia sta postavila osebne rekorde, Andraž s 6-kg, Tia pa s 3-kg kladivom. Dobro je nastopila tudi Nina. Za zaključek zimskih metov je to zelo dobro, več od osebnih rekordov si ne bi mogli želeti,« je povedal Gorazd Rajher, trener AK Ptuj. žanke (630,8) in Poljakinje (628,7), za bronasto pa Francozinje (627,8) in Nemke (626,3). Pred Slovenkami so se uvrstile še Švicarke (626,3). Za najboljši slovenski izid na letošnjem evropskem prvenstvu v Hamarju je sicer poskrbela Živa Dvoršak, ki je osvojila peto mesto na posamični tekmi z zračno puško. 30-letna Ljubljančanka je v kvalifikacijah s 628,5 kroga najprej zasedla nehvaležno deveto mesto v skupni razvrstitvi in za las ostala brez pol- JM finalnega nastopa. Ker pa sta dve strelki nastopali izven konkurence, njuna izida nista štela za uvrstitev v polfinale, kamor je kot sedma napredovala Slovenka. V finalu je osvojila peto mesto, Zmagala je Srbkinja Teodora Vukojević. Ormožanka Urška Kuharič je v tej olimpijski disciplini zasedla 41. mesto, potem ko je zadela 623,5 kroga, Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek pa s 618,6 kroga 65. mesto. sta Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Šport, pogovori 16 petek z 1. aprila 2022 Boks z Jawhar Jaballah, Dejan Zavec Boxing Športni napovednik »V Tuniziji sta na prvih mestih nogomet in rokomet, takoj za tem je boks« Nogomet z 1. SNL V ekipi Dejana Zavca se že nekaj mesecev pojavlja zanimiv obraz, gre za 28-letnega Tunizijca Jawharja Jaballaha. „Moje ime je Jawhar in prihajam iz Tunizije. Sem nekdanji amaterski boksar, treniranje in tekmovanja sem opustil zaradi poškodbe rame. Ker pa je moja družina tesno povezana z boksom, saj je bil tudi moj oče dvakratni tunizijski prvak in tudi moj vzornik, sem se odločil, da bom tudi jaz nadaljeval v tej smeri, kot trener. Začel sem se izobraževati, po 6 ali 7 letih izobraževanja sedaj delam to, kar me veseli. Prihajam iz športne družine: moj brat je rokometaš in sedaj igra v Franciji, moj oče je bivši prvak Tunizije v boksu, tudi jaz sem bivši prvak Tunizije in sedaj sem trener – šport je v naši krvi,“ je svojo zgodbo začel Jawhar. Kako je z boksom v Tuniziji? J. Jaballah: „V Tuniziji je boks kot kisik, ki ga potrebuješ za življenje. Že od malega, npr. v šolah, si otroci želijo postati boksarji, zato imamo veliko telovadnic za boks. Tudi sam sem se pridružil eni takšnih, ko sem bil star 9 ali 10 let. Ta prva telovadnica je bila v bistvu samo majhen prostor pod stadionom, z dvema boksarskima vrečama, ring smo si naredili sami. Tam se je ustvarilo veliko odličnih boksarjev, ki sedaj nastopajo po vsej Evropi, eden izmed njih je 2. SNL »Zelo sem vesel, da je Jawhar z nami, v našem klubu je več kot dobrodošel. Opravlja veliko dela v času mojih odstonosti, ob tem pa v treninge vnaša dodatno svežino,« je dejal Dejan Zavec. Foto: osebni arhiv Jawhar Jaballah: »V Tuniziji je boks kot kisik, ki ga potrebuješ za življenje.“ postal tudi prvak Afrike. Poskušam povedati, da sta v Tuniziji na prvih mestih med športi nogomet in rokomet, takoj za tem pa je že boks – to je naš kisik. Naša tunizijska zastava je vedno prisotna ob olimpijskem ringu, saj imamo na olimpijskih igrah stalno svoje predstavnike. Tudi prvi svetovni prvak je bil Tunizijec, boksal je v Franciji in se imenuje Mahnuti. V Tuniziji je seveda postal legenda, sedaj je že stari gospod. Tudi zaradi njega sem ponosen, da sem boksar tunizijske šole.“ Kako pa si se znašel v Sloveniji? J. Jaballah: „Dejansko zaradi družine, moja žena je Slovenka. To je bilo neke vrsto družinsko naključje, saj je tudi moj brat poročen Slovenko in tudi živi na Ptuju. Začelo se je kot prijateljstvo in sedaj sem tukaj. Prav zaradi nje sem se odločil, da pridem sem in pustim vse drugo za seboj in začnem novo življenje tukaj.“ Kaj pa žena? J. Jaballah: „Srečna je, da je poročena s tako dobrim moškim in jaz seveda tudi, da sem poročen s tako od- lično ženo (smeh). Na njo sem zelo ponosen. Je učiteljica, tako da imava v bistvu isto delo, saj sem tudi jaz neke vrste učitelj in oba pripravljava prihodnje generacije. Oba opravljava svoje delo z ljubeznijo.“ Sedaj delate na Ptuju kot trener v klubu Dejan Zavec Boxing. Kako je prišli do te povezave? J. Jaballah: „V bistvu sem prišel sem samo vprašat glede telovadnice za sebe. Srečal sem se z Dejanom in mu povedal, da sem trener, ki ima skupine v Tuniziji. Dejan je bil radoveden glede mojih sposobnosti, zato sem mu tudi pokazal nekaj svojih veščin. Moj način dela mu je bil zelo všeč in se je zavzel za to, da bi se pridružil njegovi skupini. Počutim se zelo ponosnega, da sem z bivšim svetovnim prvakom, ki je zelo znan in je res zelo dobra oseba tudi zunaj ringa. Še posebej zaradi tega mi je zelo všeč in mi je kot brat.“ Kakšen je sedaj načrt dela? J. Jaballah: „V Dejanovi ekipi sem med boksarji in boksarkami našel veliko znanja in tehnike, potrebnega pa bo še nekaj dela na detajlih, zato se bom osredotočil na te. Sem ponosen na skupino, s katero delam, ker so res zelo dobri boksarji – npr. Aljaž Venko, Miha Hriberšek, Marko Martičević, David Klemenčič, Tomi Lorenčič … To so odlični boksarji, Tomi je v slovenski ekipi, Aljaž je profesionalni boksar, sam pripravljam Miha in Davida, tukaj sta še dve punci Viktorija Šprah in Neja Petek. Vsi skupaj se zelo trudimo na treningih, da bi postali prvaki. Verjamem, da lahko imamo v prihodnosti veliko dobrih rezultatov, morda pa nam uspe narediti še enega 'Dejana', morda bo kateri izmed njih Slovenijo zastopal na olimpijadi in v profesionalnih dvobojih.“ Jože Mohorič Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj Šah z EP Uspela generalka za domačo dirko Kolesarji KK Perutnina Ptuj so v nedeljo z ekipo starejših mladincev nastopili na dirki v Avstriji. Bili so uspešni, s čimer so na najboljši način opravili generalko pred sobotno domačo dirko Pokal Poli 2022, ki bo potekala med Hajdošami in Slovenjo vasjo. „Z dirko v Avstriji smo odprli sezono cestnih dirk. Nastopili so Primož Kirbiš, Ino Gorjanc, Jure Majnik, Žiga Kelner, Matic Erjavec in Jan Tisaj, ki so odpeljali 86,4 km dolgo krožno dirko v Leodingu. Prevoziti so morali štiri kroge, v vsakem jih je čakal 2,8 km dolgi klanec, na katerem se je tudi naredila največja selekcija. Dirka je bila ves dan zelo hitra, naši fantje pa so se dobro znašli. Tako sta se že na vrhu prvega klanca v pobegu znašla Ino Gorjanc in Primož Kirbiš, na kon- stran 16 cu je Kirbišu v ključnem momentu le malo zmanjkalo moči, da bi se lahko boril za zmago. V sprintu za drugo mesto je zasedel drugo mesto in tako dirko končal na odličnem 3. mestu, Ino Gorjanc je bil 10., Jure Majnik pa je le za las zgrešil deseterico in končal na 11. mestu,“ je dirko povzel Mitja Mohorko iz KK Perutnina Ptuj. Primož Kirbiš (KK Perutnina Ptuj, zeleni dres) je na dirki v Avstriji stopil na tretjo stopničko. JM Na prvenstvu kar šest članov ptujskega društva Šahovska zveza Slovenije je že drugo leto zapored organizator enega večjih mednarodnih šahovskih dogodkov. Po lanskem evropskem ekipnem prvenstvu so se letos na enakem tekmovanju in v istem kraju zbrali še posamezniki. Prisotnih jih je kar 317 iz 40 držav. Kar 35 udeležencev je iz Ukrajine, na drugem mestu so s 33 udeleženci domačini Slovenci, sledi Nemčija 28, Izrael 17 … Zaradi znanih razmer v Ukrajini so imeli organizatorji tokrat izredno veliko težav s prijavami in odjavami. Od ruskih šahistov se jih je le pet odločilo za nastop, nobeden od njih pa ni med najboljšimi stotimi na svetovni lestvici. Med Ukrajinci nastopajo kar štirje člani Šahovskega društva Ptuj, med katerimi je tudi VM Aleksander Beljavski, ki je več kot dvajset let branil tudi barve slovenske reprezentance kot »naturaliziran« Slovenec. Je pa v Čatežu prisoten še drugi »ptujsko-ukrajinski« velemojster Adrijan Mihalčišin, ki pa se ni odločil za nastop, ampak opravlja eno od funkcij v organizacijskem odboru. Če tem štirim dodamo še VM Ivana Ivaniševiča iz RAZPORED 29. KROGA. V SOBOTO OB 17.30: Celje – CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Domžale – Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Aluminij – Bravo; OB 17.30: Mura – Koper; OB 20.15: Olimpija Ljubljana – Kalcer Radomlje. RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.30: Triglav Kranj – Drava Ptuj; OB 19.00: Krka – Krško; V SOBOTO OB 15.00: Gorica – Rogaška; OB 16.00: Brežice Terme Čatež – Nafta; OB 16.30: Ilirija – Beltinci Klima Tratnjek, Fužinar Vzajemci – Jadran Dekani; V NEDELJO OB 16.30: Rudar Velenje – Primorje; Vitanest Bilje – Roltek Dob. 3. SNL - vzhod RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Podvinci – Šampion; OB 15.30: Koroška Dravograd – kety Emmi Bistrica; OB 16.30: Zavrč – Zreče, Posavje Krško – Šmartno, Dravinja – Šmarje; OB 19.00: Korotan Prevalje – Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 10.30: Videm – Cirkulane. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače – Markovci, Gerečja vas – Bukovci, Grajena ANpro – Boč Poljčane; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Gorišnica; OB 16.00: Stojnci – Hajdina. 1. mladinska liga 19. KROG: Drava Ptuj – Triglav Kranj; Radomlje – Nova KBM Aluminij (obe v soboto ob 16.00). 1. kadetska liga 19. KROG: Drava Ptuj – Triglav Kranj; Radomlje – Nova KBM Aluminij (obe v soboto ob 14.00). Ženska liga 16. KROG: ŽNK Doxakey – Olimpija Ljubljana (v nedeljo ob 11.00 na Mestnem stadionu). Futsal z 1. SFL KONČNICA, ČETRTFINALE, PRVE TEKME, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – KMN Meteorplast Šic bar, FK Dobovec – KMN Bronx Škofije, FC Litija – ŠD Mlinše, Siliko – KMN Oplast Kobarid. Rokomet z NLB liga RAZPORED 20. KROGA, V PETEK OB 18.00. Urbanscape–Loka – Celje Pivovarna Laško; OB 18.30: Jeruzalem Ormož – Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 18.30: LL Grosist Slovan – Slovenj Gradec; OB 19.00: Koper – Gorenje Velenje, Maribor Branik – SVIŠ Ivančna Gorica, Riko Ribnica – Ljubljana; OB 20.00: Herz Šmartno – Dobova. 1. A SRL (ž) – modra skupina Končnica, četrtfinale, prva tekma: ŽRK Ptuj – Mlinotest Ajdovščina (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 1. B SRL (m) 21. KROG: Krško – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00). Kolesarstvo z Pokal Poli 2022 V soboto, 2. 4., bo med Hajdošami in Slovenjo vasjo ter po nekategorizirani cesti preko kanala potekala krožna mednarodna kolesarska dirka Pokal Poli 2022, ki jo organizira Kolesarski klub Perutnina Ptuj. Tekmovanje bo potekalo med 8. in 16. uro, v tem času bo izvedena popolna zapora ceste omenjene trase, za kar organizatorji naprošajo za razumevanje. Powerlifting z V Kidričevem DP V soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila, bo v Športni dvorani v Kidričevem potekalo 7. državno prvenstvo v klasičnem troboju moči – powerliftingu. Letošnje državno prvenstvo bo najmnožičnejše tekmovanje v tej panogi pri nas do sedaj: moči bo preizkusilo kar 108 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov, od tega 35 predstavnic nežnejšega spola v starosti od 16 do 69 let. Tekmovanje bo potekalo oba dneva od jutra do poznega popoldneva oz. večera. Najboljši bodo nastopili v popoldanskem času, in sicer v soboto lažje in v nedeljo težje težnostne kategorije. Kikboks z Na Ptuju državno prvenstvo v point fightingu Klub borilnih veščin Ptuj organizira državno prvenstvo v kikboksu v disciplini point fighting. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 2. aprila, v dvorani Šolskega centra Ptuj. Odprtje bo ob 11. uri, ko se bodo začela tudi predtekmovanja, finalne borbe pa bodo na sporedu med 13. in 16. uro. Jože Mohorič Srbije ter Ptujčana MK Davida Murka, ima ŠD Ptuj popolno šestčlansko ekipo s povprečnim ratingom 2567 točk (za primerjavo, povprečje najboljših šest Slovencev znaša 2440 točk). Za mladega ptujskega MK Davida Murka je to lepa priložnost, da morda osvoji drugi bal za mednarodnega mojstra ne glede na začetne težave, ko je v prvih štirih krogih le enkrat zmagal. Do konca je še sedem krogov in verjamemo, da bo našel tisto svojo formo in prvenstvo končal v skladu s svojimi pričakovanji. Najboljših dvajset uvrščenih si bo priborilo pravico nastopa na svetovnem pokalu naslednje leto. Zadnji krog na tem prvenstvu bo v sredo, 6. aprila. Vsak dan se partije začnejo ob 15. uri. Vrstni red po 4. kolu: 1. (133.) Gudmundur Kjartansson (Islandija) 4 točke, 2. (64.) Emre Can (Turčija) 3,5, 3. (66.) Daniil Yuffa (Španija) 3,5 … 14. (21.) Yurij Kozubov 3,5 … 36. (6.) Yuriy Kryvoruchko 3 … 43. (47.) Ivan Ivanišević 3 … 72. (5.) Andrei Volokitin 2,5 … 180. (96.) Aleksander Beljavski 2 … 295. (222.) David Murko 1 točka – vsi ŠD Ptuj. Silva Razlag Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 1. aprila 2022 stran 17 17 Ptuj z Koncert Z glasbo do srca Z glasbo delimo ljubezen vsem Letošnji koncert Z glasbo do srca je spisal prav posebno zgodbo, posvetil jo je 20-letnici istoimenske oddaje na Radiu Ptuj, ki je bila prvič na programu 7. septembra leta 2001. To so bili prav posebni trenutki tudi za njenega avtorja in povezovalca Marjana Nahbergerja. Zaradi epidemioloških razmer so morali organizatorji koncert prestaviti v pokoronski čas. Odličen obisk koncerta je pokazal, da so ljubitelji glasbe in oddaje komaj čakali, da se z izvajalci srečajo v živo, se jim z aplavzom zahvalijo za vse lepe trenutke, ki jih prinašata njihova glasba in petje. Zahvalili pa so se tudi Marjanu Nahbergerju, ki se vselej potrudi za pestrost oddaje in glasbenih gostov, da nove skladbe pridejo čim prej do poslušalcev. Njihova skupna želja je bila, da bi bilo teh skupnih glasbenih trenutkov še veliko. Prav vsak izmed nastopajočih: Božidar Wolfand Wolf, Luka Basi, Nika Zorjan, Alya, Kvatropirci, Marko Škugor, Natalija Verboten in Zdravko Škender, je na oder športne dvorane OŠ Ljudski vrt prinesel najboljše iz svojega repertoarja, tisto, kar je občinstvo še dodatno navdušilo, napolnilo srce in dušo. Ne smemo pa pozabiti niti na poseben trio družbe Radio-Tednik Ptuj, ki so ga sestavljali Dalibor Bedenik, Marjan Nahberger in Domen Hren, ki so tudi malo zapeli, predvsem pa so skušali biti zabavni, da bi bil nasmeh občinstva še bolj širok. Pozitivna čustva so preplavila dvorano, tudi zato je bilo toliko lepih misli glasbenikov ob posameznih nastopih, vsi so želeli povedati nekaj lepega, spodbudnega, da bi pozabili na vse, kar je negativnega prišlo s koronavirusom. Zdaj vsi skupaj upajo, da je premagan, da bodo koncerti ponovno polnili dvorane, da se bodo lahko ponovno družili in veselili, tako kot je bilo 27. marca na koncertu Z glasbo do srca, s katerim se je družba Radio-Tednik tudi pridružila čestitkam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Vsaka obiskovalka je prejela trobentico Vrtnarstva Iris, pevke pa je s šopki obdarila Cvetličarna Čuš. Dvajset Foto: Črtomir Goznik Kvatropirci so zapeli samostojno, z Niko Zorjan in Alyjo, in kot vselej ogreli številna srca. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Božidar Wolfand Wolf je svoj nastop začel z eno svojih zadnjih uspešnic – Najlepše stvari. Luka Basi je bil presenečenje letošnjega koncerta Z glasbo do srca. S svojim petjem navdušuje tako slovensko kot hrvaško občinstvo. Nika Zorjan ni samo priljubljena med odraslimi poslušalci Radia Ptuj, njene pesmi si pogosto izbirajo tudi mladi pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Alya je prvič nastopila na odru Z glasbo do srca. Še bo prišla, tako dobro se je počutila med prijatelji te oddaje in Radia Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Marko Škugor, prvi glas Dalmacije, ostaja zvest dalmatinski pesmi. Foto: Črtomir Goznik Zdravko Škender je tako kot vedno navdušil ptujsko občinstvo. V Sloveniji je še posebej priljubljen. Natalija Verboten je zapela večno hvalnico prijateljstvu, da si je za prijatelje treba vzeti čas, se poveseliti. Vsem, ki se imajo radi, pa še posebej posvetila pesem Me še ljubiš. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 let staro buteljko vrhunskega vina, ki jo je prejel Marjan Nahberger za odlično pripravo in vodenje oddaje Z glasbo do srca ter koncertov, je direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak izbral v Herbersteinovi kleti v Juršincih. Žlahtna kapljica za žlahtno oddajo. petek, 1. 4. 2022 „Pelo se je o ljubezni, o spoštovanju, lepotah. V teh norih časih, ko nas obkrožajo različni virusi in vojne, je resnično pomembno samo to, da se spoštujemo, imamo radi, ljubimo in da to misel koncerta, ki jo predstavljamo v družbi Radio-Tednik, to ljubezen skozi glasbo, srečo, v srcih delimo vsem, tu v dvorani, v okolju, kjer živimo, in na koncu – v celem svetu,“ je povedal direktor Drago Slameršak. Pokroviteljica koncerta je bila je bila družba Teleing Gradnje, d.o.o. MG stran 18 petek z 1. aprila 2022 Videm z Novi zvoni in delujoča stolpna ura Po letu 1947 do novih zvonov v farni cerkvi sv. Vida Datum 27. marec 2022 se bo zapisal v cerkveno kroniko župnije sv. Vida pri Ptuju. Minulo nedeljo je namreč nadškof Alojzij Cvikl blagoslovil nova zvonova. »Zvonovi so odraz življenja v župniji,« je dejal župnik moderator Tarzicij Kolenko, ob tem pa ljudi spremljajo od zibelke do groba. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je napolnilo športno dvorano OŠ Ljudski vrt in nadvse uživalo. Foto: Župnija sv. Vid pri Ptuju Zvonove je župnija sv. Vida naročila v livarni Grassmayer v Innsbrucku. »Za ta projekt smo se odločili, saj smo imeli daleč najslabše zvonove v okolici. Prvotni so bili blagoslovljenji dve leti po 2. svetovni vojni, leta 1947,« je obrazložitev začel pater Tarzicij Kolenko. V župniji so tako sklenili, da obdržijo največji zvon, ki tehta 540 kilogramov, najmanjšega, dotrajanega odstranijo, ob tem pa nabavijo dva nova, in sicer 380- in 250-kilogramskega. Zadali so si tudi rekonstrukcijo lesenega ogrodja v zvoniku, saj je obstoječe v dobrih 70 letih dotrajalo, ter obnovo stolpne ure. Župnijski svet je potrdil izvedbo 51.000 evrov vrednega projekta in leta 2020 so župljani župnije sv. Vida prejeli župnijsko pismo s prošnjo po pomoči nakupa novih zvonov. Zastavljeni znesek pomoči je bil 100 evrov na gospodinjstvo. Odziv ni bil takšen, kot so sprva načrtovali, kljub temu pa so tudi s pomočjo t. i. bronastih, srebrnih, zlatih in bisernih botrov ter z donacijo nekdanje župnijske gospodinje Marije Kolenko, ki je darovala za večji zvon, zbrali dovolj. Trije bronasti bratje bodo odslej Foto: Črtomir Goznik Trije tanori so tudi zapeli hvalnico pesmi, druženju in poslušalcem, ki ostajajo zvesti glasbi, ki jim jo iz srca prinaša Radio Ptuj. po Vidmu vabili k molitvi in bogoslužju, oznanjali smrt faranov ter ob božiču oznanjali Jezusovo rojstvo in ob veliki noči Jezusovo vstajenje. Zvonovi pa bodo bili pogosteje tudi zaradi delujoče ure, bitje slednje pa daje utrip kraju, so prepričani v župniji. Obnovo mehanizma ure je financirala občina Videm, za kar je namenila 14.600 evrov. »Gre za kulturno dediščino, za katero smo dolžni skrbeti,« je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Mojca Vtič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Pestro aprilsko dogajanje v Qcentru Ptuj $SULOERY4FHQWUXQDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXSRVWUHJHO]L]MHPQLPL GRũLYHWML Foto: Črtomir Goznik Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak se je zahvalil Marjanu Nahbergerju, voditelju in najbolj zaslužnemu za oddajo Z glasbo do srca, ki je septembra lani praznovala že dvajset let. Foto: Črtomir Goznik Družba Radio-Tednik Ptuj je vsem obiskovalkam koncerta podarila trobentico in jim zaželela vse lepo ob dnevu žensk in materinskem dnevu. ~‡ –‘ •‘„‘–‘ǡ ͸Ǥ ƒ’”‹Žƒǡ „‘ †‘‰ƒŒƒŒ‡ ƒ‡Œ‡‘ Žƒ†‘’‘”‘«‡ ‡ ‹ ˜•‡ǡ ‹ ƒ«”–—Œ‡Œ‘ ˜•–‘’ƒ•—’‘ā‹˜ŽŒ‡Œ•‘’‘–Ǥ ‡” ‰”‡ œƒ ‡‡‰ƒ ƒŒ’‘‡„‡Œæ‹Š †‘‰‘†‘˜ ˜ ā‹˜ŽŒ‡Œ—ǡ •‡ Œ‡ –”‡„ƒ ƒŒ †‘„”‘ ’”‹’”ƒ˜‹–‹ǡ ”ƒœ‹•Ž‹–‹ ‘ ˜•‡Š ’‘†”‘„‘•–‹Š ‹ •”„‘ ƒ«”–‘˜ƒ–‹ †ƒǡ ‹ „‘ ‘„‡ƒ‘•–ƒŽ˜‡’‘œƒ„‡•’‘‹—Ǥ‘•‘„‘–‘„‘†‘˜ ‡–”— œ„”ƒ‹文˜‹Ž‹’‘—†‹‹ǡ‹„‘†‘ • •˜‘Œ‹‹ ƒ•˜‡–‹ ‹ ‹œ—搌ƒ‹ ‘†‰‘˜‘”‹Ž‹ ƒ ˜’”ƒæƒŒƒ „‘†‘«‹Š Žƒ†‘’‘”‘«‡ ‡˜ –‡” ’‘ƒ‰ƒŽ‹ ’”‹ ƒ«”–‘˜ƒŒ— ’‘”‘«‡‰ƒ †‡Ǥ  ’”ƒ˜‘«ƒ•‘ ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ‘ ‹ •–”‘‘˜‘’‘‘«Œ‘„‘†‘˜•‡’‘†”‘„‘•–‹’‘”‘«‡‰ƒ†‡’”ƒ˜‘«ƒ•‘ ’”‹’”ƒ˜ŽŒ‡‡ ‹ —•ŽƒŒ‡‡ǡ –ƒ‘†ƒ„‘˜ƒŒ‹ƒŒŽ‡’拆ƒ‹‹Ž •’”‘櫇‘ ‹ „”‡œ ‡’‘–”‡„‡‰ƒ •–”‡•ƒǤ ‡† ͷͶǤ ‹ ͷͿǤ —”‘ „‘ ˜  ‡–”— ’‘–‡ƒŽ †‘‰‘†‡ ƒ ǣ ‘”‘ƒǡ ƒ ƒ–‡”‡ •‡ „‘†‘ • •˜‘Œ‹‹ ‹œ†‡Ž‹ ‹ ’‘—†„‘ ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹Žƒ–ƒ”•–˜‘‘ˆƒ–ǡ ‘”‘«‹ ƒ–‡ŽŒ‡ ƒŒ‹ƒ ‘ƒ ƒǡ ‡••ƒ ‡•‹‰ǡ –—†‹‘ ƒæ‡ ”‹Šǡ ‡ƒ—–› •–‹–—–‡ǡ‹’Ž‹œ†‡Ž‹ǡ Žƒæ«‹«ƒ”ƒƒƒ–ƒǡ—’‡”Œ—–ǡ ˜‡–Ž‹«ƒ”ƒ‘«‹ ƒǡ ”‹œ‹ ‡‡”ǡ ‹ƒ ”ƒ‡” ‹‹ƒe‹‰‘ Ǥ,‡ –‘”‡Œ Ž‘˜‹–ƒ œƒ†Œ‡ †‹ œ ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ‘’”‡†’‘”‘«‹†‡ǡ–‡‰ƒ ’”‡’”‘•–‘‡•‡–ƒœƒ—†‹–‹Ǩ ”‹Š‘†Œ‹’‡–‡ǡ;Ǥƒ’”‹Žƒǡ’ƒ„‘ †‘‰ƒŒƒŒ‡ œƒœƒ‘˜ƒŽ‘ †”—ā‡Œ‡•‘Œ‹Ǥƒǣ‘Œ‹’”‹ƒæƒ ‡’‘œƒ„‡†‘‰‘†‡ǡ‹„‘ƒ˜†—æ‹Ž ’”‡†˜•‡ ‘–”‘‡ǡ ’ƒ –—†‹ ‘†”ƒ•Ž‡ǡ ‹ ‹ƒŒ‘ ”ƒ†‹ –‡ ’Ž‡‡‹–‡ ā‹˜ƒŽ‹Ǥƒ‘ Œ‡ †‡Œ•–˜‘ǡ †ƒ ‹ƒŒ‘ ‘–”‘ ‹ ‹ ‘Œ‹ ‹œŒ‡‘ ‘—‹ƒ ‹Œ‘ǡ ƒ” „Žƒ‰‘†‡Œ‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ ‘–”‘‘˜ ”ƒœ˜‘Œ ‹ •ƒ‘’‘†‘„‘Ǥ ƒŠƒŒ‡ ‹œ„‘ŽŒæ—Œ‡ ‹–‡Ž‹‰‡ ‘ǡ †‘„”‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ ‘–”ƒŒ‡ ‘”‰ƒ‡ ‹ Œ‡ ‘†Ž‹«‡ ƒ«‹ •’”‘櫃ŒƒǤ ‘Ž‡‰ –‡‰ƒǡ †ƒ ‹ƒ 文˜‹Ž‡ Ƥœ‹«‡ ‘”‹•–‹ǡ ‹œ„‘ŽŒæ—Œ‡ –—†‹ •’‘•‘„‘•– —«‡Œƒ ‹ •’‘‹ƒǤ †”—ā„‹ «Žƒ‘˜ ‘Œ‡‹æ‡‰ƒ ‡–”ƒ ‹’‘†”‘ ƒ‹ ƒ ƒ”‹„‘” „‘†‘ ‘–”‘ ‹ ‡† ͷͺǤ ‹ ͷ;Ǥ —”‘ ’”‡†  ‡–”‘ •’‘œƒŽ‹ ‘Œ‡ǡ •‡ ƒ—«‹Ž‹ •”„‡–‹œƒŒ‡ǡŽƒŠ‘Œ‹Š„‘†‘–—†‹ Œ‡œ†‹Ž‹Ǥ”‹’‡ŽŒ‹–‡•˜‘Œ‡‘–”‘‡ǡ†ƒ •’‘œƒŒ‘‘Œ‡ǡ–‡”Œ‹–ƒ‘’‘Ž‡’惌–‡†ƒǤ ƒŒ „‘ ƒ’”‹Ž ’‘Ž ’”‹Œ‡–‹Š †”—ā‡ŒȂ˜ ‡–”—–—ŒǤ Štajerski TEDNIK petek z 1. aprila 2022 petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Za kratek čas 19 Tedenski horoskop Življenjski prostor: Za svoje življenje potrebuje večja območja kot katerikoli drugi sesalec na zahodni polobli. Živi od Jukona v Kanadi do južnih Andov v Južni Ameriki. Nahaja se v življenjskih prostorih z gosto podrastjo, saj ji takšna področja omogočajo lažje zalezovanje, živi pa tudi na odprtih območjih. OVEN (21. 3. – 20. 4.) Narava se počasi in vztrajno prebuja. Tudi v vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Nakazano je veliko spodbudnih priložnosti in na vseh področjih življenja prihaja vaših pet minut. Primerno je, da se lotite prenove in vedite, da tudi vaša duša potrebuje hrano. BIK Telo Pume concolor je dolgo od 110 do 200 m, rep od 66 do 78 cm. Tehta od 67 do 105 g. Samica je manjša od samca. Je druga najtežja mačka v Ameriki in četrta najtežja na svetu. Tista, ki živi blizu ekvatorja, je manjša od tiste, ki živi bliže polu. Živi približno 25 let. Kožuh je največkrat rjavkasto rumen, rdeče rjav ali sivkasto rjav s temnejšim vzorcem na uhljih in repu. Je zelo hitra, saj doseže hitrost 50 km/h, povrh pa lahko skoči tudi 6 m visoko. Njen ugriz je močnejši od kateregakoli psa. Je samotarska žival, ki se drži svojega območja. Na samčevem teritoriju lahko živi nekaj samic, ne pa tudi drug samec. Iz brloga pride ob katerikoli uri, najaktivnejša pa je zgodaj zjutraj in zvečer. Pleni belorepe jelene in njim sorodne vrste, glodalce, zajce, priložnostno pa tudi živino in celo žuželke. Ko zaleze žrtev, se v skoku požene nanjo in jo pokonča z ugrizom v tilnik ali goltanec. Imenujejo jo tudi gorski lev, srebrni lev ali kuguar. ANDERSON, Loni - ameriška filmska igralka, ANU - sumerski bog neba, BANA, Eric - ameriški filmski igralec (mdr. Hulk) (21. 4. – 20. 5.) Prijeten, harmoničen in spontan teden je pred vami. Zdi se, da boste imeli obilico nekih ugodnih priložnosti in sreče. Pomembno je, da uvidite majhne pozornosti in lepote življenja. Zanimivo je, da bo poudarek tudi na urejenosti in da se boste odpravili na pomladne nakupe. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Zapirali se boste vase in stvari premlevali v sebi. Težko pokažete svoja čustva in tako dajete občutek, da vam je za določene stvari vseeno. Čas je, da svoje notranje občutke zapisujete in se tako izrazite. Na delovnem mestu vas čaka več novosti in zdi se, da prihaja vaših pet minut! RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Tudi najstarejše mesto (končno) s turistično atrakcijo Projekt Super jajce tik pred izvedbo Območje ob Potrčevi cesti, kjer so bila nekoč vojaška skladišča, danes pa veliko gramozirano parkirišče, ki ga je MO Ptuj prodala Cestnemu podjetju Ptuj, je vse prej kot ponos našega mesta. Dolgo so mu iskali pravo vsebino, v letih, ko je bila še lastnica MO Ptuj, se je na veliko govorilo o novem kulturnem domu Ptuja, o Super jajcu in še čem. A na Ptuju s projekti, ki bi izstopali, vedno cincajo. Tako so nas v preteklih letih s turističnimi atrakcijami, ki vlečejo, ki v neko okolje v kratkem času pritegnejo več sto tisoč obiskovalcev, prehiteli mnogi. Kot gobe po dežju so zrasli različni razgledni stolpi in podobni objekti, ki so v kratkem času prinesli izjemno turistično prepoznavnost, dodano Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj stran 19 Prijatelji vam bodo pomenili veliko in ne preostane vam drugega, kot da se odpravite v družbo. Pestrost življenja lahko opazujete na vsakem koraku. Intuitivni signali se bodo še ojačali in čas je, da jih poslušate. Počasi boste sledili klicu po preobrazbi. LEV (23. 7. – 22. 8.) Počasi se daleč pride – pravi pregovor in iz njega se boste tudi sami veliko naučili. Kontakti z ljudmi vam bodo kot sol in aroma življenja. Določene dogodke bi radi prihiteli, toda to ne bo mogoče. Veliko lepih trenutkov vas čaka tako v ljubezni kot tudi na delovnem mestu. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: arhiv Danes je velik dan za Ptuj. Na velikem gramoziranem parkirišču ob Potrčevi se bo s položitvijo temeljnega kamna tudi uradno pričel projekt Super jajce. vrednost. Kot kaže, pa se zadeve v zadnjem času tudi na Ptuju spreminjajo na boljše. Iz ZRS Bistra Ptuj smo prejeli te dni prejeli nadvse razveseljivo informacijo. »V sodelovanju s sedanjim lastnikom in investitorji iz tujine nam je uspelo prijaviti projekt Super jajce in pridobiti sofinanciranje iz evropskih sredstev. Po zaključeni investiciji bo Ptuj pridobil interaktiven arhitekturno-muzejski paviljon. Hkrati bo služil kot gospodarsko, protokolarno in promocijsko sre- dišče Perutnine Ptuj. Predstavljal bo simbolni vhod v staro mestno jedro in torišče novih pogledov na ptujski grad, proštijsko cerkev sv. Jurija itd.,« je te dni povedal Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj. MG Sledili boste svoji filozofiji in korak za korakom sledili tistemu, kar vam bo v danem trenutku najpomembnejše. Čas je ugoden za vse oblike izobraževanja in morebitne kontakte s tujino. Moč za naprej črpate iz vere vase. Nakazano je, da v vaše življenje prihaja svež pomladni vetrič. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Prihajajo kreativni dnevi in od vas bo odvisno, kako jih boste izkoristili. Odpravite se na kakšno kulturno prireditev, počasi bo čas za novosti in dobro je, da popestrite skupne trenutke v dvoje. V primeru, da ste samski, imate nadpovprečne možnosti, da vas zadane Amorjeva puščica! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Zavihali boste rokave in se lotili vseh tistih opravil, s katerim ste odlašali. Čaka vas prnova stanovanja, veliko pozornosti boste namenili svojemu telesu in duhovnim veščinam. Psihična moč in neizmerna koncentracija vam koristita. Prijetni trenutki tudi v ljubezenskem življenju! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Uspešno se boste lotili določenih delavnih obveznosti in nalog. Seveda morate poskrbeti za to, da ste veliko na svežem zraku in ne zapadete v kakšne skrajnosti. Določite si meje in se jih držite. Resnica je, da je sreča na strani pogumnih. Ljubezen in svoboda bosta šli z roko v roki. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Romantično doživljanje sveta okoli sebe vam bo dalo novega elana in novih pogledov. Postali boste mnogo bolj kreativni in ustvarjalni. Počasi se boste zavedli, da je bistvo tudi to, da ste srečni in se pogumno soočili z novostmi. Čaka vas veliko novosti v pogledu denarja! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Soočili se boste s tistim, kar menite, da je dobro za razrešitve. V primeru neuspeha ne boste obupali, ampak šli pogumno naprej in tako se zdi, da boste vseeno nizali uspeh za uspehom. Dom bo tista oaza miru, kjer nabirate energijo za naprej. Čas bo za spomladansko čiščenje stanovanja. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Besedno se boste dobro izražali. Pomembno bo, da naredite sintezo in tako ugotovite, kaj potrebujete in česa ne. Odpravite se na kakšen izlet, sprehod v naravo ali kavico s prijateljem. Družba vas bo sprostila. Nekaj trenutkov samote bo kot balzam za dušo. Srečen dan: sreda. Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 1. aprila 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Posebna zapestnica za rakave bolnike Kronična venska bolezen V laičnem jeziku še vedno pogosto govorimo o krčnih žilah. A te so le eden od znakov kronične venske bolezni (KVB). Kronično vensko bolezen opredeljuje več simptomov in znakov, ki se s težo bolezni stopnjujejo. Bolezen prizadene veliko več žensk kot moških. Razmerje je kar 3 proti 1. Prvi znaki KVB ženske motijo predvsem zaradi izgleda. So pa opozorilo, da je treba pristopiti k preventivnim ukrepom. Kronična venska bolezen nastane kot posledica izgube elastičnosti in čvrstosti sten žil dovodnic (ven) ter slabo delujočih venskih zaklopk. Pretok oziroma vračanje krvi proti srcu je zato oteženo, kri v venah zastaja (refluks) in povečuje pritisk na stene ven. Poleg primarnih in gensko pogojenih vzrokov za KVB poznamo tudi sekundarne vzroke, kot je venska tromboza oz. nastanek strdka v venah. Pri primarni kronični venski bolezni je najverjetnejši vzrok prirojena šibkost venske stene. Stene ven se zaradi zastoja krvi širijo, pritisk nanje se povečuje. Posledica so okvarjene zaklopke v venah. Dodatno k okvari žilne stene in zaklopk prispevajo vnetni procesi. Zaradi zastoja krvi v spodnjih okončinah tekočina prodira v okoliško tkivo in povzroča vnetne procese tudi ob žilah. Začetek bolezni lahko opazimo kot telektazije (razširjene žilice) ter občutek težkih in nemirnih nog in krčev. Z napredovanjem bolezni se stopnjuje bolečina, pridružijo pa se še druge vidne spremembe, kot so metličaste vene, varice ali krčne žile, pride do obarvanosti kože, oteklin in do odprte rane na golenih. Bolezen razdelijo v skladu s sprejeto klasifikacijo v več stadijev, stran 20 z oznakami od C0 do C6, pri čemer so za stadij C0 značilni prej opisani napovedni znaki, stadij C 6 pa pomeni odprto rano na goleni. Značilnost venske razjede je tudi njeno slabo celjenje, kar poleg bolečin in oteklih nog res močno vpliva na kakovost življenja osebe s KVB. Vzrokov, da se s starostjo povečuje verjetnost za pojav KVB pri ženskah, je več. Hormonske spremembe v ženskem telesu v času menstruacije in pred njo, v času uživanja kontracepcijskih tablet, v času nosečnosti in dojenja ter ob morebitnem uživanju nadomestne hormonske terapije v menopavzi vplivajo na večjo prepustnost venske stene, zato z leti pri ženskah nastopi več težav. Visok krvni tlak je kriv za mnoge zdravstvene težave, nima pa vpliva na pojav KVB. S KVB povezujejo prekomerno telesno težo in sedeč način dela ter splošno pomanjkanje gibanja. Tudi stanje na mestu slabo vpliva na venski obtok. Zdravljenje KVB je odvisno od stopnje bolezni in od posame- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. V UKC Maribor so v okviru evropskega projekta Persist opremili 40 oseb, ki so preživele raka dojke ali raka debelega črevesa in danke, z aplikacijo za mobilne telefone in zapestnico, prek katerih podrobneje spremljajo njihovo stanje. Nadejajo se, da jim bodo s tem lahko zagotovili kakovostnejšo obravnavo po zdravljenju. Na podlagi obdelave velikih podatkov in uporabe umetne inteligence se v okviru projekta, ki se hkrati izvaja v štirih evropskih državah, razvija inovativen koncept spremljanja in podpore bolnikom po zdravljenju za rakom s pomočjo pametnih rešitev. V celotno raziskavo je vključenih 160 bolnikov, in sicer 40 v vsaki državi. Foto: Dreamstime/M24 znika. Možnosti je več. Vsako zdravljenje pa spremlja uporaba kompresijskih nogavic. Stopnjo kompresije mora določiti zdravnik specialist. Pozitivne učinke imajo tudi venoaktivna zdravila, ki vsebujejo flavonoide. Ti preprečujejo vnetne procese v žilni steni, izboljšajo tonus žilne stene in odpornost kapilar ter zmanjšujejo vnetje. Bolniki povedo, da se občutno zmanjša tudi občutek težkih in nemirnih nog. Pri sklerozaciji v žilo vbrizgajo snov, ki povzroči vnetje žilne stene, stene žile se sprimejo in žila ni več prehodna, zato po njej venska kri več ne teče. Nalogo prevzamejo druge vene v tem predelu okončine. Možno je še kirurško zdravljenje, to je kirurška odstranitev razširjene vene, laserska operacija ali radio ablacija. Vsi si želimo, da do kronične venske bolezni ne pride oziroma da z ustreznimi ukrepi napredovanje bolezni zaustavimo. Ukrepi morajo biti usmerjeni v zmanjšanje pritiska venske krvi na žile, prepre- čiti je treba zastoj krvi. Pomembno se je torej izogibati dolgotrajnemu sedenju ali stanju, saj z aktiviranjem mišic nog venam in venskim zaklopkam pomagamo, da venska kri ne zastaja. Zelo pomaga usmerjena vadba (lahko jo izvajamo tudi na delovnem mestu), vsake pol ure vstanemo, naredimo vaje ali se nekoliko sprehodimo. Rizičnim osebam odsvetujejo gretje nog, saj toplota širi žile. Nosečnicam, osebam, ki veliko stojijo na mestu ali sedijo, pa priporočajo uporabo preventivnih medicinskih nogavic. To niso kompresijske nogavice, kot jih predpiše zdravnik, so pa medicinske preventivne nogavice, z ustreznimi stopnjami kompresije, ki se spreminja od gležnja po nogi navzgor. Že pri manjših težavah se svetuje tudi, vsaj v poletnih mesecih, uporaba venoaktivnih zdravil. Zelo učinkovit preventivni ukrep pa je hoja, po možnosti vsak dan. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Dreamstime/M24 Projekt se osredotoča na bolnike, ki so preživeli raka dojke ter raka debelega črevesa in danke. Ti vrsti raka sta bili izbrani zaradi sorazmerno visoke pojavnosti in stopnje preživetja, kar pomeni relativno veliko preživelih prebivalcev, katerih spremljanje bi bilo mogoče izboljšati. »Želja je, da bi bolniki živeli čim bolj kakovostno življenje. Pomagamo jim lahko na različne načine, med drugim z aktivnejšim sledenjem,« je dodala predstojnica oddelka Maja Ravnik. Pojasnila je, da prebolevniki trenutno prihajajo v bolnišnico na občasne preglede, vendar lahko takrat ocenijo le njihovo trenutno stanje. Z omenjenim projektom se nadejajo, da bodo dobili dodaten vpogled v bolnikovo splošno počutje, način življenja in zdravstveno stanje ter tako morda hitreje opazili, če se bolezen ponavlja. »Niso namreč pomembni samo fizični simptomi, ampak tudi psihični simptomi in socioekonomsko stanje bolnikov po koncu zdravljenja,« je povedal Horvat. Na podlagi teh analiz ne morejo neposredno spreminjati zdravstvene obravnave posameznika, lahko pa ga pozovejo na dodaten pregled. Projekt Persist se bo izvajal do februarja 2023 in ga v celoti financira Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov. Sta Pomagajmo si Kako hormoni ščitnice vplivajo na menstruacijo Nepravilen ciklus je lahko zgolj posledica stresa, življenjskega sloga in navad, kot je pretirana telovadba, ali pa različnih zdravstvenih stanj. Eno od njih je tudi hipotiroidizem. Po navedbah ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje je hipotiroidizem stanje, pri katerem ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov, pogosteje pa se razvije pri ženskah. Ščitnični hormoni igrajo pomembno vlogo v telesu, od regulacije energije do telesne temperature. Hipotiroidizem lahko vpliva tudi na menstrualni ciklus, tako da sproži vrsto hormonskih sprememb, ki vplivajo na reproduktivni sistem. Spremembe ravni prolaktina lahko povzročijo spremembo načina nadzora ščitnice v jajčnikih in s tem vplivajo na menstruacijo. Ženske, ki trpijo zaradi hipotiroidizma, lahko tako doživijo zelo močne menstruacije, zaostajanje ali neredne menstruacije, simptomi pa so od- visni od tega, kako napreduje hipotiroidizem. Menstrualne težave so lahko pogostejše pri ženskah z napredovalim hipotiroidizmom. Kdaj na obisk k zdravniku Če opazite spremembe, je pomembno, da ugotovite vzrok. Če ga ne morete najti sami, obvezno obiščite zdravnika. Če tega ne storite, se lahko pojavijo zapleti, kot so anemija, nizka telesna temperatura in bolezni srca. Seveda so težave s ščitnico lahko eden od vzrokov sprememb cikla, lahko pa nanj vplivajo tudi policistični jajčniki, okužbe ali rak. Če menstruacija nastopi v razmiku manj kot 21 dni ali če menstruacije nimate tri mesece, morate obiskati zdravnika, ki bo opravil potrebne preiskave in preveril raven različnih hormonov. Če gre za hipotiroidizem, Pomembno je, da se odzovemo pravočasno Zgodnja faza hipotiroidizma se imenuje subklinični hipotiroidizem, ko so ravni TSH nekoliko povišane, vendar ščitnica še vedno proizvaja dovolj hormonov. V tej fazi bolezen še ne bo močno vplivala na cikel, lahko pa kljub temu povzroči nepravilne krvavitve ali zaplete v nosečnosti. Če stanja ni mogoče nadzorovati, lahko postane resnejše in vpliva tudi na cikle. Običajna zdravila za hipotiroidizem lahko vplivajo na vrnitev cikla v normalno stanje. Zdravnik bo preveril raven hormona TSH in vam povedal, kako in koliko jih jemati. Včasih je težko dobiti pravo terapijo, ker se ščitnični hormoni spreminjajo s starostjo, prehrano, nosečnostjo ali odvečnimi kilogrami. Ob kakršnihkoli simptomih se obvezno posvetujte z zdravnikom. Foto: Dreamstime/M24 bodo vaše ravni TSH povišane, raven prostih ščitničnih hormonov pa nizka. Če že veste, da imate hipotiroidizem, in ste opazili spremembe v svojem ciklusu, obiščite zdravnika zato, da preveri raven hormonov, ki naj ustreza terapiji. Če se menstruacija ni ustalila in je TSH v mejah normale, je pametno, da se dogovorite za pregled pri ginekologu, da bo lahko ocenil morebiten vzrok. Kako stanje vpliva na plodnost Če načrtujete nosečnost, lahko to stanje prekriža vaše načrte. Ženske s hipotiroidizmom lahko razvijejo kratko lutealno fazo, to je obdobje med ovulacijo in menstruacijo. Lahko se pojavijo tudi nenormalne ovulacije ali pa jih sploh ni. Spremembe v menstruaciji ne pomenijo vedno slabše plodnosti, vendar mora stanje preveriti zdravnik. Nenadzorovano stanje lahko poveča možnosti za splav, zato je pomembno, da nadzirate svojo ščitnico, še posebno če veste, da imate težave, ali ste v preteklosti že imeli splav. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 petek z 1. aprila 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR0DUNRYFL LQRVQRYQRåROR0DUNRYFLSULUHMDRGGDMR 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL Z nami bodo peli slovenske pesmi XĀHQFL2VQRYQHåROH0DUNRYFL Oddaja bo v sredo, 6. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( ND • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ 3URMHNWSRGSLUDREĀLQD0DUNRYFL Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 1. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž PONEDELJEK, 4. april, 20.00, BK TV PTUJ TOREK, 12. april, 17.00, Narodni dom, Mala dvorana PTUJ SREDA, 13. april, 20.00, BK TV ORMOŽ PETEK, 15. april, 20.00, BK TV LENART KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 2. in 3. aprila 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Samopredstavitev Nuše Vrabl Ferenčič, kandidatke za poslanko v DZ RS. Seja Varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj je podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo športnega objekta NK Podvinci. Čistilna akcija v Mestni občini Ptuj. Skupščina Zveze društev generala Maistra Slovenije v dominikanskem samostanu na Ptuju. Slovenska lovska oddaja – Dober pogled. 50 zvezdic za otroke – dobrodelni koncert. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 16 STRANI MESNIH IN SLADKIH RECEPTOV àƺǼǣǸȒȇȒƮȇƏȵƺǸƏًɀȒƮȇƏȸƺƫȸƬƏً ɀǼƏɀɎȇǣɎȒƏɀɎǣًǔȸƏȇƬȒɀǸǣȅƏǸȸȒȇǣ ǣȇƺǸǼƺȸǴǣ Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 3 KILOGRAMI V 6 DNEH àǣɎǸǣǣȇˡɎɿȇȒɮȒɿƺǼƏȇƳɀǸȒǸǣɮǣƳǣƺɎȒ PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. TRENDI, KI JIH NAREKUJE NAFTNA KRIZA kƏǸȒǣɿƫȸƏɎǣƺǼƺǸɎȸǣƮȇƏǸȒǼƺɀƏً ɀǸǣȸȒǴƺǣȇȸȒǼǸƺ IDEJE ZA POMLADNI IZLET ‫׎׏‬ȇƏǴƫȒǼǴɄǣǝǣȇȇƏǕȸƏǴƺȇǣǝ ɎƺȅƏɎɀǸǣǝȵȒɎǣɮ³ǼȒɮƺȇǣǴǣ Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO www.novareha.si PREDNOSTI ZA VAS: www.salomongroup.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Župnija Kidričevo vabi v nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri k sveti maši za vse žrtve šterntalskega taborišča in žrtve ruske invazije na Ukrajino. Po maši bo križev pot s prižganimi svečami okrog cerkve. Mašo in križev pot bo vodil pater Janez Šamperl. Vabljeni! Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 1. aprila 2022 Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja Mestne občine Ptuj javno objavlja IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA POSELITVENO OBMOČJE P11-S6/III RABELČJA VAS – ZAHOD (“BREG”), OBMOČJE A – VZHOD 1. Javno se objavijo Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (“breg”), območje A – vzhod. 2. Spremembe in dopolnitve obstoječega lokacijskega načrta se izdeluje zaradi namere lastnikov parcel, ki želijo v obravnavanem območju spremembo predvidene parcelacije in spremembo števila stavbnih enot. 3. Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https:// www.ptuj.si/objava/611596 in v času uradnih ur na sedežu Četrtne skupnosti Ljudski vrt od 8. 4. 2022 do 19. 4. 2022. Javna predstavitev izhodišč bo potekala v sredo, 13. 4. 2022, ob 16. uri, na sedežu Četrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, 2250 Ptuj. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na elektronski naslov obcina. ptuj@ptuj.si ali ustno na zapisnik v času javne predstavitve. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi, med nami si. 23 OSMRTNICA ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustil naš dragi ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, strica in svaka Jože Ekart Janeza Klinca S SPODNJE HAJDINE 1934–2022 Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu. IZ CIRKULAN 83 Njegovi najdražji Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem za izrečene besede sožalja in podarjene sočutne pozornosti. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala g. župniku Emilu Drevu in g. župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred ter govorniku g. Miru Lesjaku za izrečene besede slovesa. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Mir in pevskemu kvintetu iz Podlehnika ter vsem tistim, ki ste se poslovili od njega z lepo mislijo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. 4. Žalujoči vsi njegovi Zadnji rok za podajo pripomb je torek, 19. 4. 2022. S svojim pridnim delom osrečiti si znal, pred usodo sam nemočen si postal. Ni več nasvetov tvojih in stika tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, očim, dedek, brat in stric Številka: 3505-12/2021-5 Datum: 24. 3. 2022 Nuška Gajšek, županja Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. MEŠAN les na panju (63 m3, posek in spravilo) prodam, lokacija Majski Vrh/ Videm pri Ptuju. Tel. 041 770 994. PRODAM dobro ohranjeno Oltovo, štiriredno prevmatsko sejalnico koruze, buč itd. Tel. 031 705 258. PRODAM svinjo domače reje težko okrog 250 kg. Tel. 051 423 260. PRODAM živinsko prikolico-kareto, dimenzije dolžina 250, širina 110, višina 105 cm. Tel. 031 892 380. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, generalno obnovljeno, z akme motorjem, 9 k.s., ima okrogli priklop, cena 650 evrov. Tel. 051 376 732. BELE piščance, 4-tedenske, za nadaljno rejo, in bele kokoši, težke 3,5 do 4 kg, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIM nakladalko, lahko je starejša ali v okvari, in druge kmetijske stroje. Tel. 041 856 442. DVOOSNO prikolico, nosilnosti 6 ton, tistrani kiper, prodam. Tel.041 521 863. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Franc Bombek IZ BELŠAKOVE ULICE 30A SPOMIN Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Hvala tudi pevcem, gospe Hedviki za izrečene besede, duhovniku, pogrebnemu zavodu Javne službe in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Danes, 1. aprila, mineva 10 let, odkar si se poslovil, naš dragi mož, oče, tast in dedi Roman Emeršič Hvala vsem za sveče in cvetje. IZ LANCOVE VASI 16A Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V SPOMIN V 85. letu se je poslovil dragi mož, oče, ded, praded, brat in tast 3. aprila bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Martin Tominc PRODAM dva bikca simentalca ter teličko simentalko, stari od 10 do 15 dni. Tel. 070 250 441. PRODAMO parcelo na Viru, 352 m2, južna stran, lepa lokacija, čudovit pogled na morje, cena 12.000,00 EUR. Tel.070 270 130 UGLJEN, Preko – center, stara kamnito hišo v ulici 70 m od glavne plaže, elektrika, voda in kanalizacija pred hišo. Prodam, cena 55.000,00 EUR. Tel. 070 270 130. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, tel. 041 694 124. PRODAMO - STANOVANJE V GORIŠNICI, letnik 2000, v izmeri 97,20 m2. Cena:111.780 EUR. 041 684 075 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO 4 x alu platišča, pet lukenj, montirane letne pnevmatike – Sava, 235x45R17. Tel.070 270 130. IZ UL. LACKOVE ČETE 12 NA PTUJU Hvala vsem, ki prižgete svečko ali postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Njegovi najdražji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi, ni sol, je slana bolečina, ki lega čez in čez, čez vse soline. Veš, da vse je, kot je bilo, v vsaki stvari, ki je v hiši, si v mislih in besedah naših, le da glas in korak tvoj se več ne sliši. V naših srcih ves čas živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš. SPOMIN SPOMIN NAPREMIČNINE Franc Rakuš Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. IZ APAČ 252 PRODAMO belo in rdeče vino. Tel. 031 771 935. PRODAM motorno škropilnico Ramda 14 l, malo rabljena, cena po dogovru. Tel. 031 542 645. Žalujoči: vsi njegovi Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižgete svečko. 1. aprila minevajo tri žalostna leta, odkar se je poslovil naš predragi Jutri, 2. aprila, mineva 41 žalostnih let, ko si se poslovila in me mladostno zapustila, draga mama Kristina Podgoršek Jožef Kukovec 1939–1981 IZ LASIGOVCEV IZ SEDLAŠKA 73 Veš, da te pogrešamo vsi, ki smo te imeli neizmerno radi. Tvoji najdražji ZAHVALA 10. aprila bosta minila dva meseca, ko si zatisnil oči, izmučene od dela ter utrujene od bolezni, dragi ata, tast, stari ata in deda Maks Podgoršek 1937–2022 IZ SEDLAŠKA 73 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za kakršno koli pomoč. Hvala vsem, ki z lepo in hvaležno mislijo ohranjajo spomin na vaju. Žalujoča: hčerka Sonja z družino Štajerski TEDNIK petek, 1. 4. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 1. aprila 2022 Ptuj z Grajski hrib s številnimi obnovami Ormož z Zasadili manjši lipov drevored Ptuj bo končno dobil tudi tehnični muzej »Že ena lipa nekaj pomeni« Na grajskem hribu bo danes svečano. Ob 10. uri Ministrstvo za kulturo, Pokrajinski muzej Množičnemu sajenju medovitih rastlin, ki je potekalo minulo soboto na različnih lokaciPtuj-Ormož in MO Ptuj vabijo na položitev temeljnega kamna za več obnov dotrajanih jah po državi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, se je pridružila tudi občina Ormož v kulturnih objektov. Med njimi je tudi sanacija zahodnega grajskega stolpa, kjer bodo ure- sodelovanju s KS Velika Nedelja in ormoškim čebelarskim društvom. dili tehnični muzej. Na grajski hrib pa se vrača tudi restavracija. Uredil jo bo eden od Da bi čebelam in ostalim oprašeznanih slovenskih gostincev, nosilec treh Michelinovih zvezdic. Po odstranitvi dotrajanih valcem zagotovili zadostno pašo, so zasadili osem lip na vznožju dreves bodo grajski hrib končno tudi hortikulturno uredili ter ponovno uredili ribnik. Foto: Črtomir Goznik Na grajskem hribu bo danes svečano. Ob 10. uri bodo položili temeljni kamen za več obnov dotrajanih kulturnih objektov ter nadaljevanje sanacije grajskega obzidja. Uredili bodo tudi zahodni grajski stolp, kjer bo imel prostore že dolgo načrtovani tehnični muzej. »Danes se začenja dolgo pričakovana nadaljnja sanacija grajskega obzidja, dela, kjer so deformacije in poškodbe največjega velikostnega razreda, takoj zatem sledi obnova še preostalega dela. Z ogledom obzidja bomo lahko obiskovalcem ptujskega gradu predstavili vse funkcije grajske utrdbe: obrambno, stanovanjsko, gospodarsko in sodno. V ta namen bomo uredili fortifikacijsko pot pod obzidjem in stolpi. Pogled od spodaj na mogočno obzidje bodo dopolnjevali panoji pod posameznimi objekti z razlagami v več jezikih. Pot bo prirejena tudi za gibalno ovirane osebe, prezentacija pa tudi za slepe in slabovidne. Razlage posameznih točk bodo v več jezikih dostopne tudi preko QR-kod. Krajina bo dobila lepšo, všečno podobo, najstrmejše brežine bomo zasadili z nizkimi grmovnicami. Ob tem smo zelo veseli, da bomo pristopili tudi k celostni obnovi grajskega kompleksa, še letos bo kompleks dobil požarni hidrant, obnovljeni bodo vsi večji objekti, ki bodo dobili tudi nove sodobne in privlačne vsebine. Na Raičevi 7 bomo uredili vstopno točko na grajski kompleks, info točko, muzejsko blagajno, muzejsko trgovino in sanitarije. V konjušnici bo gostinska dejavnost z večnamenskim prireditvenim prostorom, v grajskem stolpu pa bo razgledna točka s priložnostnimi dogodki. Žitnica bo prav tako dobila številne privlačne vsebine, od vinogradni- velikonedeljskega hriba, ob parkirišču nasproti velikonedeljskega vrtca. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, nadaljujejo akcijo sajenja lip na javnih površinah po posameznih krajevnih skupnostih. Tako so lani na ormoškem Lentu zasadili manjši drevored lip, tokrat v Veliki Nedelji, še letos pa nameravajo to storiti tudi pred ormoškim novim krožiščem z ivanjkovske strani. Ob tem je še spomnil, da je občina leta 2020 prejela naziv čebelam najprijaznejša občina. Predsednik čebelarskega društva Jože Brumen pa je poudaril, kako pomembno je sajenje medovitih dreves za ohranjanje okolja in čebel: »Že ena sama lipa nekaj pomeni. Vsakega novega drevesa ške zbirke, mestne zbirke, arheologije, do sodobne postavitve zbirke mask z otroškim muzejem itd.,“ je te dni zadovoljen povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič, ko je predstavljal ta izjemni program obnov na grajskem hribu, ki končno prehaja v realizacijo. MG Foto: KP smo veseli, kajti čebelarji živimo z naravo, s čebelami in vsem, kar je povezano s tem.« Slovenski čebelarji sicer v okviru projekta. Želja je, da bi v državi do leta 2030 skupno posadili dva milijona medovitih rastlin. Tudi ormoški čebelarji članom in zainteresirani javnosti v ta namen delijo sadike medovitih rastlin preko ČZ Slovenije. Monika Horvat , ič pozitivnega n eč v i id v e n meni po 25. letih na id testu. Ne le, da žena sem bil negativen še na cov danes *** pse. nove mačke in jo če iš p o st n o gu dela n Na bolšjem tr ganja.“ *** rgan, ki me pre o i in ed še je „Policija ljica potožila: te ja ri p je i m Se inute. *** tarno v pol m a zl l a p ro o je , ko je rekel potem „Čas je zlato,“ *** enja. učiteljica življ a g se o d te a lt agoške rezu Najslabše ped *** ousti. ku, se ne širok re d v a rl g o d Ko si AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Lepote Slovenije z razglednih stolpov in ploščadi Lepo vreme vse pogosteje vabi v naravo, na krajše ali daljše izlete. Lahko pa se pridružite tudi skupinam Šole zdravja na Ptujskem, ki vsak dan vadijo na prostem, ob ponedeljkih pa poteka tudi njihov novi projekt Dihamo z naravo. Skupina Panorama vabi tudi na vadbo na Panoramo, 6. aprila, ob 9. uri, ko bodo z jutranjo telovadbo 1000 gibov na tem ptujskem griču hkrati tudi praznovali sedemletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo z njimi telovadili tudi malčki iz vrtca Marjetica. Vse, ki radi odkrivajo lepote slovenske dežele, manj in bolj znane, bo zagotovo navdušila knjiga Braneta Ternovška z naslovom Razgledni stolpi Slovenije, ki ji je dodana transverzala slovenskih razglednih stolpov kot nova turistična-rekreativna ponudba. Ob razgledu, ki je osnovni cilj obiska, avtor opiše tudi ponudbo na ali ob stolpu ter znamenitosti in zanimivosti v okolici. Navdih za nastanek knjige je dobil v koronskih časih, ko se je s sinom Amorjem potepal po znanih in manj znanih kotičkih naše lepe Slovenije. Povzpela sta se na marsikateri hrib in tudi na razgledni stolp. Pri tem pa tudi ugotovila, da je stolpov mnogo več, da ne obstajajo samo planinski razgledni stolpi, ampak tudi turistični, grajski, cerkveni, stražni itd. Prvi razgledni balkon je bil na Slovenskem odprt leta 1878 na stolpu sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju. Prvi razgledni stolp pa so zgradili leta 1888 na Traticah na Klopnem vrhu. V knjigi Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek predstavlja 74 razglednih stolpov, 61 grajenih ploščadi in 18 opazovalnic narave ter tudi 54 nekdanjih razglednih stolpov in 32 načrtovanih razglednikov. Ptujsko in okolica je s turističnimi razglednimi stolpi slabo zastopano, premore le razgledni stolp na Gomili (občina Juršinci) in razgledni stolp Ostragova (občina Sveti Tomaž). Pri planinskih razglednih stolpih Ptujsko svojega predstavnika nima. Najbližja sta Maistrov stolp na Zavrhu (občina Lenart) in razgledni stolp pri Lovrenških jezerih (občina Lovrenc na Pohorju). Nobenega stolpa pa Ptujsko nima med grajskimi razglednimi stolpi, cerkvenimi razglednimi stolpi, stražno-obrambnimi razglednimi, vodovodnimi razglednimi stolpi in gasilskimi razglednimi stolpi. Ptujsko oz. Ptuj pa ponovno najdemo v poglavju o razglednih ploščadih. Gre za dve razgledni ploščadi na ptujskem gradu, zgornjo in spodnjo razgledno ploščad, s katerih je lep pogled na Ptuj z okolico, na Ptujsko jezero, Haloze, Boč. Donačko goro in Pohorje. Ptuj pa ima tudi opazovalnico narave. Brane Ternovšek v knjigi piše tudi o neštetih lovskih opazovalnicah, ki so namenjene le lovcem, ne pa tudi izletnikom. Tudi geodetski stolpi sodijo med tiste, ki niso postavljeni za izletnike in se vzpenjanje po njih odsvetuje, so pa zakladi slovenske kulturno-tehnične dediščine. Smelo pa občine okrog Ptuja načrtujejo postavitev razglednih stolpov in razglednih ploščadi v prihodnje. Letos naj bi bila dokončana obnova razgledne ploščadi na gradu Borl. Do leta 2025 naj bi na griču Kostanj razgledni stolp postavila občina Sveti Tomaž, ob stolpu pa tudi občasno ponudbo kulinaričnih in rokodelskih izdelkov. Razgledni stolp bodo postavili tudi v Halozah, načrtuje ga občina Videm. Na 412 metrov visokem Vrbanjšaku pa bo razgledni stolp postavila občina Zavrč. Ptuj pa stolpa na Panorami še vedno ne načrtuje, četudi se je v zadnjih letih pokazalo, da občine, ki so postavile razgledne stolpe, občutno povečujejo turistični obisk in turistični prihod. Zato pa je toliko bolj dobrodošla ureditev mestnega stolpa kot razglednega stolpa, za kar so se odločili v župniji sv. Jurija. V Kostanjevici na Krki, v Galeriji Božidarja Jakca, so odprli razstavo ob 20-letnici Festivala Art Stays, je pravilen odgovor na vprašanje o tem, v katerem slovenskem kraju so odprli to razstavo. Nagrado bo prejela Anica Klemenčič (Zgornja Hajdina). Danes sprašujemo, kje na Ptuju je locirana opazovalnica narave. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 8. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je locirana opazovalnica narave? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Knjiga Razgledni stolpi Slovenije Braneta Ternovška Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.