s I II II II n Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ;Šievilka7« m JOLIET, ILLINOIS, 20. AVGUSTA 1915 LETNIK XXIY, NEMCI ZAVZELI KOVNO, VELIKO RUSKO TRDNJAVO. VelV ta nemški topovi užugajo vsako trdnjavo in pridobivajo Nemcem zmago za zmago tudi proti n&jsilnejšemu »V|/VV1 UliUgnjU T CUUU ilUIIJUTU III J^ * >UV! Nemcem zmago za zmago tudi proti najsilnejšer sovražniku. Rusi prisiljeni k nadaljnjemu umikanju, sicer jih Nemci zajamejo. Pijani se vedno samo upajo na zavzetje Gorice. IS. 1» olJ* b* hodnoC1a' 16' avE- — Italijansko vz-miij j pr°diranje proti Condinu (30 ob Gard°Vzhodno od Tridenta) v Rivo daljuje m jezeru se neprestano na-toči \ ^ viharnemu vremenu in Po ]tajZ. P°ročil je razvidno, da so Polni •,Janih 0sv°jeni strelski jarki Vode, v katerih plavajo trupla. Avstri Du jsko uradno naznanilo. Unai .. 2tianjj avS- — Uradno vojno na-bojij:,, 0 v°jskovanju na italijanskem raj n_t,lr°'ski fronti je sovražnik vče-Proti streljati s težkimi topovi "asim Utrdham v 'fo- utrdbam, posebno v La pre'azu i" na visokih plano-itali.ianlv°ne Folearije- Napadi po Proti .VWhoti na cesti v Tonale in j«ino 3sim Postojankam pri Popeni, ' v'li i,,? Sctllu— Avstrijsko brodovje 21 ladij, podpiranih po zrakoplovih, je bombardiralo otok Pelagosa v Adri-ji. Ko so padli en italijanski častnik in trije možje ter je bilo nekaj vojakov ranjenih, so se ladje umaknile, ne da bi poskusile izkrcanje. O izgubah sovražnikovih še ničesar ne vemo. Podpisan: Thaon di Revel, podadmiral. ka Zavitsanosa, pristaša Venizelosove "vojne stranke". Balkanci se baje pripravljajo. Rim, 17. av. (Čez Pariz.) — Pri italijanski vladi so dospela poročila iz Rumnnije, Bolgarije in Grške, po katerih se vršijo vojne priprave v vseh teh deželah z izredno živahnostjo. Iz tega sklepajo, da so te dežele pred odločitvijo, ali rfaj vstopijo v vojno, ali ne. sta ___________ • . *aj ^ °Pustila zasledovanje čez ne-loplOVu ln Peti je sledil našertiu zra-bil pr P-r?v do istrske brežine, kjer "jen k povratu, brezuspešen. Rin Topovi grmijo. ,lrn- 1? "o j iaVg' — Sledeče uradno na-it ,.bll° izdano nocoj v glavnem 1 "VT lj'mskega generalnega štaba: Ef J^m Skem Pasu in v odseku Val-j- Sve" dokaj 9',cn topniški dvorski "apredek poročajo v Sex-[°Pniš,Vo° !ni (Dravski odsek). Naše *ofelu J Je razdejalo obkope pri Sei- Oroda-Fossi ter ustavilo PosW',Ji!, s°Vražnega topništva, ki je "V Ogovarjati. na ]jfns'tlh planinah je v noči od ?aPad ' t'. m. sovražnik podjel silen Proti 'icCoh "asim postojankam pri Freik0felu in Volgrandu, S srbskega bojišča. Pariz, 16. avg. — Havasova brzojavka iz Niša, datirana včeraj, pravi, da so dne 13. avg. Srbi z nekoliko izstrelki zaustavili sovražnika pri utrje-valnem delu pred vasjo Dobro ob Donavi. Istega dne je srbsko topništvo pred Velikim selom blizu Belgrada imelo dvoboj s sovražno baterijo, postavljeno pri vasi Starčevo, in z dvanajstim strelom ugnalo sovražne topove, ki so sprožili šestdeset izstrelkov. Nemške čete ob srbski meji. London, 16. avg. — Mnoga znamenja kažejo, da se Avstro-Nemci pripravljajo za vojskovanje na Balkanu. Kakor poročajo iz Bukarešta, je več nemških vojnih zborov zbranih blizu vezišča Ogrske, Rumunije in Bolgarije. To v zvezi z bombardiranjem Belgrada in z delavnostjo avstrijskega topništva na mnogih točkah ob Donavi podpira poročila o veliki avstro-ogrski ofenzivi na Balkanu. Izida krize pričakujejo z veliko napetostjo, ker ima odločiti, ali bodo zavezniki dobili novo podporo od Bal-kancev, in ali bo nemško zalaganje Turčije s strelivom še nadalje zaprto po balkanski pregradi ozir. zvezi. Na Grškem utegne dobiti vladno krmilo v roke "vojna stranka", ko je poslanska zbornica izvolila za predsedni- Z ruskega bojišča. Dunaj, 16. avg. (Čez London.) — Sledeče uradno naznanilo je izdal avstrijski vojni urad: "V okraju zapadno od Buga odločno napreduje zasledovanje Rusov. Av-stro-ogrske čete, ki tvorijo središče nemških zaveznikov, zasledujejo sovražnika zapadno od Biale čez Klu-kowko. "Divizije pod vrhovnim poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda so pridobile snoči jugo-jugozapadno zemlje v okraju Bialskem. Postavile so most čez Krzno ponoči in prekoračile reko davi. Zadnja straža sovražnikova je bila odbita, kjerkoli se je upirala. Čete generala Koeyessa so pognale sovražnika nazaj čez Klukowko." Kaj pravi Petrograd. Petrograd, 16. avg. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "V okraju Rausk (Kurlandija) so naše čete zopet pognale Nemce nazaj čez reko. Protinapadi sovražnikovi so bili odbiti. V okrajih Jakobštat in Dvinsk se položaj ni bistveno izpre-menil. "Bombardiranje Kovna se nadaljuje. Nemci neprestano obstreljujejo zapadne trdnjavice. "Med Bugom in Narewom seje streljanje dne 14. in 15. t. m. neprestano nadaljevalo. Več nemških napadov je bilo odbitih. "Na ostalih frontah je prišlo samo do topniških bojev." Brest-Litovsk ogrožen. London, 16. avg. — Levo krilo nemške armade pod bavarskim princem Leopoldom si je izbojevalo pot čez reko Bug blizu Drohiczyna, ki leži vzhodno od Sokolowa, je zavzelo Losyce in Miedzyrzec ter je kakih petdeset milj severozapadno od velike ruske trdnjave Brest-Litovsk, po uradnem berlinskem poročilu. To kretanje tvori malo zagozdo v rusko fronto, ki je bila dejansko ravn^ izza opustitve Varšavskega okrožja. Maršal von Mackensen baje tudi po- tiska Rus; ,'iazaj ob Bugu, kjer Nemci prodirajo ob vzhodnem bregu te reke. Ta nemška armada je zavzela Ci-ale in SlawjSysze, kakih štiriindvajset milj jugozapadno od Brest-Litovska. Berlinske brzojavke pravijo, da nem ški vojaški kritiki izražajo mnenje, da bo v dveh ali treh dneh nemško topništvo metalo izstrelke v trdnjavice Brest-Litovskega. Novo-Georgjevsk pred padcem. Dalje zapadno pa maršal von Hin-denburg baje uspešno napada prednje branike trdnjave Kovno ter uspešno poskuša predreti rti-ke linije med Narewom in i'ugom, ko so Nemci prekoračili r&o Norzew. Nemško paznanilo zatrjuje, da so bile zunanje trdnjavice Novo-Georg-jevskega raidejane in se nemško topništvo pomika bliže notranjim branikom. Kakor prerokujejo, utegnejo Nemci zavzeli Novo-Georgjevsk vsak čas. To so bili najvažnejši vojaški dogodki dnevni, ali tukaj vzbujajo manj pozornosti, nego diplomatska pogajanja na Balkanu, kjer kriza še ni dosežena. Avstrijci 13 milj od Brest-Litovskega. Dunaj, 17. avg. — Avstro-ogrske čete so na zasledovanju umikajočih se Rusov prodrle do Dobrynke, trinajst milj jugozapadno od trdnjave Brest-Litov.-k, kakor nocoj uradno naznanja avstrijski vojni urad. Pred zavzetjem trdnjave Kovno. ■ t London, 17. avg. — Rusi se dalje umikajo iz Poljske in za verjetno je smatrati, da se bodo morali umekniti dalje, nego do linije Kovno-Brest-Li tovsk. kakor Berlin danes poroča, da so Nemci naskočili trdnjavice na ju gozapadni fronti od Kovna, ujeli 4,500 mož in zaplenili 240 topov. To prej kone pomeni rano zavzetje trdnjave same in potem železnice Vilna-Varša va-Petrograd. Rusi se začenjajo umikati iz utrjenega železniškega središča Bialystok, ene gla^jh toček ob liniji Kovno-Brest-Li tovsk, vsled naglega prodiranja v6n Hindenburgovih armad. Nemci zavzeli Kovno. London, 18. avg. — Kovno, ena najbolj utrjenih postojank, je v rokah Nemcev in pot do železnice Vilna-Varšava-Petrograd je za nemške čete odprta. Zavzetje trdnjave je bilo nadaljnje zmagoslavje nemških 42-centimetrskih topov, ki niso bili med to vojno postavljeni še proti nobeni trdnjavi, da je ne bi mogli razdejati. S trdnjavo .Kovno so Nemci osvojili 400 topov in nebroj vojnih zalog. To pa ni najresnejša stran te zadeve za Ruse. Zavzetje trdnjave jemlje Rusom zadnjo zaščito proti napadu ob strani in železniško progo v Petrograd, tako da jim je umik v Brest-Litovsk prerezan in tudi v Kurlandijo pretrgan. Veliki knez Nikolaj je gotovo naprej videl padec Kovna, kajti njegove čete so hitele nazaj v vzhodni smeri in niso doslej našle zanesljivega opira-lišča. Pri tem jih zasledujeta od seve-rozapada generala von Scholz in von Gallwitz, a od zapada princ Leopold, ki je prekoračil Bug in se bliža Brest-Litovskemu. Od juga pa pritiskajo maršal von Mackensenove čete. Prvikrat izza velikega umika v Galiciji se nahajajo armade velikega kneza po mislih vojnih veščakov v največji nevarnosti uničenja. Veščaki so radovedni, kako se bo izmotal iz stiske. Preostaja mu samo hiter ubeg, da ga Nemci ne zajamejo. Z zapadnega bojišča. Pariz, 16. avg. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Silni topniški boji so se vršili ve-dan na premnogih točkah ob fronti. "Naše baterije so prizadele sovražniku težke izgube v okraju Quenne-vieres 111 zaustavile njegovo streljanje na visoki planoti Nouvro. Naši topovi so resno poškodovali nemške utrdbe severno od Godata (med Berry-au-I?ac in I.oivre). "Sovražnik je spet obstreljeval St. Die ter razstreli! plinohrane pri St. Mary-aux-Mines. "Obstreljevali smo tudi neko nemško tovarno vzhodno od Muenstera." Nemško vojno poročilo. Berlin, 16. avg. — Uradno naznanilo o vojskovanju na zapadnem bojišču se glasi: "Severno od Ammerzwellera, severovzhodno od Dammerkircha (v Gorenji Alzaciji), se je francoski napad izjalovil po našem streljanju." Prevozna ladja torpedirana. London, 17. avg. _ Angleški prevozni parmk "Royal Edward" je bil v soboto zjutraj v Egejskem morju torpediran po nekem sovražnem pod- Pogubonosen vihar ob Mehiškem zalivu. V mestu Galveston, Georgia, nad 500 hiš zrušenih in škode na lastnini $15,000,000. NAD 100 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. Od mehiške meje do Floride se raztezal pogubonosni vihar. Dallas, Tex., 16. avg., 11:30 zv. — Pozno nocoj semkaj dospela poročila kažejo, da je bila velika škoda napravljena v mnogih mestecih na brežini ob Mehiškem zalivu po nocojšnjem viharju, ki -e je raztezal od mehiške meje do Floride. Galveston, Tex., 16. avg. — Galveston je bil nocoj opustošen po strašnem viharju, podobnem tistemu, ki je leta 1900. povzročil 8,000 smrtnih slučajev in ogromno izgubo na lastnini. Nocojšnji vihar pa ni povzročil nobenega smrtnega slučaja in le malo škode na lastnini v Galvestonu. Obmorsko obzidje še drži, ali zagačena voda iz zaliva se je nagrmadila, da so nekatere ceste poplavljene tri čevlje visoko. Sto človeških žrtev. Dallas, Tex., 18. avg. — "Samo štirinajst mrtvih v Galvestonu" je bilo nocojšnje poročilo iz tega mesta, zadetega po viharju. Galveston je prestal enega najhujših viharjev v zgodovini Mehiškega zaliva in izšel iz največje nevarnosti za svoj obstoj hudo poškodovan in obreme- njen s finančno izgubo, vendar brez velikega števila človeških žrtev, ker ga je občuvalo ogromno primorsko obzidje. Voda vse povsod, a niti kapljice za pitje, tako se pritožuje nocoj Galveston. Glavne cevi do mestne vodne zaloge pri Alta-Lomi, osemnajst milj daleč na suhi zemlji, so bile pretrgane in vodna zaloga je pošla. Druga mesta prizadeta. Druga mesta v Texasu so zelo trpela, a niso bila opustošena kakor Galveston. Zanesljivih poročil o izgubah v manjših mestih še ni, vendar je že znano da je bilo človeških žrtev več nego v Galvestonu. V Virginia Pointu je bilo trideset mrtvih; v Texas City, 18, od katerih je bilo dvanajst vojakov; v La Portu, 7; v Lynchburgu, 3; Hitchcock, 7; Houston, 2; Morgan's Point, 8; Port Arthur 4; Seabrook, 3, in Sylvan Beach, 3. Razvaline v Galvestonu. Prva poročila iz Galvestona so dospela danes v Houston o viharju, ki se je pričel v ponedeljek popoludne in je razsajal do torkovega večera. V razvalinah je kakih 500 hiš, ki so jih podrli napadi vetra in valov. Tisoč čevljev mestnega obzidja ob morju je odtrganih in zveza z zunanjim svetom je pretrgana. Trije požari so napravili veliko škodo. Finančna izguba mesta Galvestona po viharju je precenjena na $15,-000,000. morskem čolnu in pogreznjen, kakor danes uradno naznanjajo. Od 1,350 vojakov na krovu in 220 mož posadke ie bilo rešenih 600 mož. Franc Jožef za mir. Rim, 16. avg. — Avstrijski cesar Franc Jožef je pisal papežu Benediktu, pohvalil vatikanske prizadeve za mir in pristavil: "Tudi jaz molim Boga, da bi imeli kmalu mir." Sv. oče je poklical kardinala Gaspar-rija iz Monte Catini, kjer je zadnji bival na počitnicah. Danes poročajo, da je Gasparrijev povratek pospešila papeževa nova prizadeva za mir. A. F. of C. S. na letnem zboru. Toledo, O., 15. avg. — S pontifikal-no veliko mašo v katedrali sv. Frančiška Sal., največji katoliški cerkvi v mestu, je bilo danes otvorjeno 14. ob-letno zborovanje ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies) po preč. g. John Bonzano, papeškem delegatu v Združenih Državah. "Eastland" vzdignjen. Chicago, 111., 15. avg. — Tri tedne je trajalo, predno je bil prevrnjeni jparnik "Eastland" vzdignjen. Danes je j ladja, ali marveč z blatom pokriti, kr-| sti podobni ladijski trup postavljen pokoncu, da se dviga visoko iz vode. Davi so doznali, da del naklada obstaja iz 125 ton premoga. Sedaj ladjo čistijo. Leo M. Frank linčan. Atlanta, Ga., 17. avg. — Leo M. Frank, v dosmrtni zapor v kaznilnici obsojeni umoritelj 141etne Marije Pha-lan iz Atlante, je bil snoči po dobro organizirani, oboroženi drhali ugrabljen iz državne kaznilnice v Milledge* villu in dve milj vzhodno odondod o-bešen na drevo. Danes dopoldne ob ]/29. uri so truplo zasledili blizu Mariette. Frank je nosil svojo progasto obleko, čevlje in nogavice so mu sezuli. Ob 10. uri so sneli truplo in prepeljali v Marietto. Priletno mater Frankovo in njegovo soprogo je vest skrajno razburila, zaprli sta se v svoje stanovanje in nista hoteli nikogar sprejeti. Okoli trupla se je zbrala številna množica ljudi, moški, ženske in otroci. Mikalo jih je, lotiti se trupla. Le z mnogim trudom se je šerifu posrečilo, napotiti drhal, da je opustila svojo vražjo namero. Ni se pa dalo preprečiti, da so srajco raztrgali v kosce za spominke. Potem so skoro golo truplo na sirov način vrgli na mrliški voz. Guverner je bil razgorčen nad početjem "južnih kulturonoscev" in je baje izjavil, da drhal zasluži vešala. Poljaki za pridružbo k Avstriji. Dunaj, 11. avg. (Čez London.) — Poljska stranka v avstrijskem državnem zboru je izdala proglas, ki v njem predlaga ustanovitev poljskega kraljestva z glavnim mestom Varšavo, ki bodi eeloskupen del dvojne monarhije. Poljski narodni odbor priporoča to izjavo 111 je izdal oklic na ljudstvo Poljske, osvobojene ruskega nadvla-darstva, poslati zastopnike na občno narodno zborovanje z namenom, da se ustanovi organizacija, ki ima delovati za zopetno združitev naroda. Nemci proti poljski želji. London, 12. avg. — Poročevav.ec Renter's News-agenture v Amsterdamu brzojavlja sledeče: "Naznanilo iz Dunaja, da so poslanci poljske stranke v avstrijskem državnem zboru in gališkem deželnem zboru izdali proglas zahtevajoč zopetno ustanovitev poljskega kraljestva kot neodvisne celote pod nadvlado habsburške monarhije, je izzvalo protest (ugovor) od 'Vossische Zeitung' v Berlinu, ki izjavlja: " 'Ne bode v Krakovu fili v Lvovu, da se bodo rešila vprašanja glede sadov vojne, v kateri je nemško ljudstvo in cesarstvo pokazalo moč brez-primerno v zgodovini.'" Juanšikaj hoče postati cesar. Peking, 16. avg. — Predsednik Juanšikaj razpravlja s svojimi pristaši načrt, po katerem se hoče proglasiti za kitajskega cesarja. Profesor Frank Johnson Goodnow z John Ilopkinsove univerze, pravniški svetovavec kitajske vlade, ki biva čez poletje v Pekingu, je to sam svetoval predsedniku, češ da je monarhijska ali samovladna oblika vladarstva brez ugovora boljša za Kitaj, nego republikanska ali Ijudo-vladna. Kitaj se je porepubličanil dne 12. febr. 1912. ko je cesar Kuang Su vsled revolucije odstopil. Eksplozija v smodnikarni. Emporium, Pa., 16. avg. — Strašna eksplozija se je pripetila danes v smodnikarni Aetna Explosive-družbe v Grove Runu, tu blizu. Pet mož je bilo usmrčenih in več ranjenih. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za..........$..85 10 ....... 1.60 IOO ZA Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. AMKRTXAN8KI SLOVBKBC, 20. AVGUSTA 1915» Joliet, 111., 18. avg. — Lepa slovesnost se je vršila v jolietskem sestr-«kem samostanu sv. Frančiška v četrtek, dne 12. t. m., dopoludne, ko sta prejeli dve naši mladi rojakinji črni vel ali črno naličje ter bili sprejeti med čč. sestre. To sta gospodični Agnes Lavrich in Anne Simonich, ki se zdaj imenujeta prva Sister Mary Mathaia in druga Sister Mary Roberta. Obe . gospodični sta bili svoje dni vzorni učenki naše župnijske šole sv. Jožefa, iz katere je izšlo dosedaj že pet pridnih učenk, ki so se posvetile učiteljskemu stanu kot sestre redovnice. In tako skrbi naša župnijska šola tudi za odgojo slovenskih učiteljic, ki jih nujno potrebujejo naše naselbine. — Umrl za domovino. Gdč. Nežika Klepec, uslužbena v g. Ant. Nema nichevi hiši na voglu Raynor avenue in Granite St., je prejela žalostno vest iz starega kraja, da je njen brat Anton Klepec padel na bojišču na Goriškem dne 1. julija, star še ne 20 let. Doma V vasi Pokluka pri Črnomlju zapušča mater, enega brata in eno sestro, a eno pa tukaj. Sorddnikom bodi v tolažbo zavest, da je mladi Anton kot zvest sin žrtvoval svoje življenje za ljubljeno domovino in umrl junaške smrti. — Danes slavijo v stari domovini 86. rojstni dan cesarja Franca Jožefa. — Naš North Chicago street bo pna najlepših cest jolietskih, ko bode popravljen, izravnan in tlakovan. Dosedaj je bila ta cesta v takem stanju, da je bila mestni upravi naravnost v sramoto. Leta in leta smo jadikovali pozimi in poleti nad grdo podobo, ki jo je nudil pogled na severni del glavne ceste jolietske, najširše in menda najdaljše, kajti North Chicago street je J>il v tako razdrapanem stanju, da je bilo Uprav škandalozno. Poleti je bila cesta vedno tako zaprašena na več palcev "debelo, da je vsak vetrič dvigal oblake prahu in jih raznašal skoz odprta vrata in okna po hišah, da so bile vedno vse prašne. Pozimi in spomladi pa tmo morali prebresti neizmerno blatno brozgo, če smo hoteli cesto prekoračiti. Sedaj bo vsega tega kmalu konec. Kajti končno se je vendarle našla mestna uprava, ki ji ni mar samo "graft", marveč tudi napredek, resničen napredek mesta Jolieta. Na vseh straneh dobiva mesto lepše lice, in tako ga dobi tudi pa našem North Chicago streetu v kratkem. S tozadevnim ; popustil, kajti bolezen ni dobra, v • obrne na slabo. In sedaj se je'n?iiajal v bolnišnici čez dve leti v Toffc'.i, Kansas. Zaspal je v Gospod i 4. avgusta. Pogreb se je vršil tukaj v Kansas City, Kansas, v nedeljo ob S. iri 8 avgusta. Ker je pokojni, kal.nr slišimo, za časa bolezni prosil, da bi najraje počival v Kansas City, Kans., zato so mu tudi željo izpolnili, njegov brat in sestra. Žalostno je bilo gledati, ko se je sprevod pomikal v cerkev in sta ra mamica spremlja svojega dobrega sinka k zadnjemu počitku. Kako velika podpora bi bil na st;tre d;ii žalostni materi! Marsikomu se je oko zmočilo. Pokojnega Ivana švegl mati se je namreč tudi za svojimi otroki podala v Ameriko in stanuje pri svoji hčeri Megi omoženi Pe-kar na farmi Willard, Wis. Kakor hitro je dobila brzojavko, se je po«l.i'a na pot v K. C., K., da se še zadnjikiat poslovi od svojega dobrega sinka, in s tem je pokazala ljubezen materino. Pokojnemu bodi lahka tuja žemljica, sorodnikom pa iskreno sožalje! Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi pa, vrli in dobri list, veliko dobrih naročnikov in predplačnikov. Katarina Majerle. VELIKANSKI POŽAR V RIBNICI. Gilbert, Minn., 16. avg. — Rad bi se oglasil v našem katoliškem in delavskem listu, v Amer. Slovencu, pa moram prej prositi g. urednika, če mi dovolite kotiček v tpm listu za moj dopis. Kar se tiče delavskih razmer, se je nekoliko zboljšalo. Dne 20. julija je začel rudnik Corsica delati, je vzel veliko mož na delo. Kar se pa tiče plače, je pa po navadi, tako da se nič ne zmoreš, če bolje delaš, tako plačujejo gospodje, od 2 dol. 50 centov in 3 dolarje po navadi plačajo tukaj pri nas. Sedanji čas ne svetujem še sem hoditi za delom, ker se še težko dobi. Tu povem, da se je strašna tragedija /godila dne 2. avgusta, ko se je neka Italijanka razsrdila nad svojim možem in ga je začela pobijati spečega s steklenico za pivo, in mož, ki se je zbrih-tal, je bil hudo udarjen po glavi. In ravno tisti čas je goriomenjena očeta od moia tako udarila, da je še tisti dan Kansas City, Kans., 14. avg.—G. u-rednik A. S.! Dolgo časa se nisem oglasila v vašem cenjenem listu A. S. in sedaj sem se namenila napisati mal dopis, da naznanim rojakom in rojakinjam v novem svetu, kako se še imamo v Kansas City, Kans. Posebno veseli me, ker smo začeli z novim letom moliti večno molitev vsako prvo nedeljo v mesecu, tako da mi se sedaj vidi, kakor da bi bila v starem kraju. Od začetka je šlo malo težko, ker nas je bilo malo, a sedaj pa že prav dobro, mislim, in tudi naše šolarske deklice nam pomagajo in pridno molijo. G. urednik, naznanim žalostno novico, da nam je neizprosljiva smrt vzela iz naše\irede še čvrstega mladeniča v najlepših letih, namreč Ivana Svegl, starega 29 let, iz Starega trga pri Črnomlju na Dolenjskem, rojen v Deskovivasi št. 5. Tukaj v Ameriki zapušča mater in brata, sestro in dva popol brata in eno popol sestro. Ker mi je dobro znan še iz starega kraja, lahko rečem, da je bil pokojni jako dober mladenič poštenih kmečkih sta-rišev; njegov oče že prerano umrli je bil v starem kraju večletni cerkveni ključar in pa mati še živa kot starka 68 let dobra, skrbna gospodinja. Ker pa kakor povsod današnji dan otroki gre-jo po Sveti, tako so se tudi otroki Sveglovi podali v daljno Ameriko eden za drugim. Oče je umrl pred 14. leti. in dolga je ostalo kakor povsod; saj ni čuda, naši starši niso šli nikamor po svetu, le če se je tu pa tam kaka železnica delala, da so si zaslužili kak vinar, ampak so bili celo življenje doma pri svojem kmetijstvu, ker tega ni bilo pred 50. leti, da bi šli gospodarji od hiše. Tako je tudi pokojni Ivan Švegl se podal v Ameriko pred 12. leti. Tukaj v Kansas City, Kansas, je pridno delal, svoji vdovi materi pomagal, za časa ves dolg poplatil. Ko sem bila še v starem kraju,-je vsa fara govorila od pridnega fanta. Pokojni si je obe- Ribnica, 24. julija 1915. V petek, 23. t. m., ob 5. uri popoldne je nastal v Ribnici ogenj na Veliki Mlaki zraven občinske ubožnice. Žalostno je klical na pomoč veliki zvon, naznanjajoč, da gori trg. Ker je veter vlekel čez trg, je bila kmalu vsa Velika in Mala Mlaka v ognju. Grozno je švignil ogenj proti nebu, ko se je vnela graščinska pristava z velikim kozolcem, kjer je bilo okroglo 2000 starih centov sena, in kozolec, poln požetega žita. V nekaj minutah se je ogenj že prijel župnijskega gospodarskega poslopja, ki pa so ga hitro zadušili; ravno tako Ulčarjevega hleva pred cerkvijo na glavnem trgu. ki se ga je pa tudi posrečilo zadušiti; sicer bi bil danes cel lepi trg ožgana razvalina. Na Mali Mlaki za graščino je bilo mogoče rešiti le nekaj hiš, ki pa so že tudi začenjale goreti. V največji nevarnosti je bila graščina in tudi prelepa župnijska cerkev. Kar je onkraj vode Bistrice, je danes le sama groblja. Zgorelo je ljudem vse: domovi, gospodarska poslopja, krma, živež, obleka, povečini tudi oprava. Rešiti se je moglo le malenkost. Pogorela je tudi elektrarna, dasi so stroji sami večinoma rešeni. Od voz je povsod ostalo le rdeče železje. Grašča-ku Rudežu so zgoreli vsi gospodarski stroji, ki jih je bilo veliko število. Živino pa so vso rešili, ožgal se je le en prešič. Tudi človeških žrtev, hvala Bogu, ni. Škode danes še ni mogoče preceniti, vendar pa znaša na stotiso-če. Pogorelo je 21 gospodarjem 52 poslopij. Koliko so bili pogyrelci zavarovani, «e še tudi ni moglo preračunati. Gorelo je še celo soboto, ker so le počasi tleli kupi spravljenega sena. V noči na nedeljo pa je prišel blagodejen dež, ki je odstranil nadalj-no nevarnost. Na pomoč so prihitele požarne brani be iz vseh krajev, ki so delale neumorno: domača, jurjeviška, suška, dolenjevaška, sodraška, velikolaška, poljanska, dobrepoljska, koče\>ka, srednjevaška. Zaslužijo vso pohvalo in zahvalo. Rešile ves ostali trg. Kočevska in srednjevaška so se pripeljali z vlakom. V Ljubljani so bili pripravljeni vojaki s parno brizgalno, ki pa jih je glavarstvo odpoklicalo, ker je bila za enkrat velika nevarnost odstranjena. V pol ure je bila na mestu tudi skoro vsa župnija: možje, žene in dekleta, ki so neumorno delali celo noč. Bog naj povrne vsemi Ker so bili prvi poljski pridelki vsi pod streho, kakor tudi vse seno, je v teh dragih časih pomoč dvakrat pO* trebila. Obračamo se do dobrih rok za podporo, ki naj se pošlje župnemu uradu ali pa županstvu v Ribnici. Ribnica, 25. julija 1915. Četudi je ponoči od sobote na nedeljo deževalo, kakor da bi lilo iz škafa, se je še danes kadilo iz Rudeževih gospodarskih poslopij. Pugorišče »e še vedno straži. Nevarnosti sicer ni, ker ni veterno, a seno le še vedno 11». Zažgali so otroci. Gospod dekan je še minulo nedeljo prosil starše, "aJ pazijo na otroke, a je velik križ: oce' tje pri vojakih ali pa v Ameriki, matere na polju, otroci so pa prepuščeni samim sčbi. Tudi na deželi so že zdaj potrebna zavetišča otrok. Pogled na pogorišče je strašno žalo-sten. Tam, kjer so stale prej lepe h»se in obširna gospodarska poslopja, stric zdaj kvišku gole stene in dimniki, ves pridelek je uničen in so ljudje strasni reveži, ker nimajo ničesar djati v lonec in so že zdaj navezani na milosrčna srca. Da odpomore prvi bedi, je častiti gospod dekan Škubic razdelil med pogorelce večjo vsoto denarja, ki sta jo zložila z gospodom kaplanom. Časa, ko je pričelo goreti, se ne more točno dognati, eni trde, da je gorelo ob pol treh, drugi ob štirih, izbruhnil pa je požar ob petih popoldne. Ognjegasci in domačini so delali z nadčloveško silo, da se je požar omejil. Na pogorišču sta bila ves čas č. g. dekan Anton Škubic in župan Fr. Lešarek, kočevski g. okr. glavar se je takoj pripeljal in je ostal dolgo v Ribnici. Vsi so storili svojo dolžnost; ognjegasci, domačini, a Ribničani najbolj hvalijo vrla dekleta, ki so gonila brizgalne in delala, ko so že možje opešali. Da se ni požar razširil tudi na trg in da ni bila nesreča še strašnejša, je zabranilo drevje na graščinskem parku in zid, ki obdaja grad. Najbolj je pa zadušil požar dež danes ponoči. "Bog je pomagal," pravijo Ribničani, da ni bilo še strašnejše. Škoda je ogromna. Kolikor se je danes popoldne precenilo, znaša nad 310,000 K, zavarovani so bili pogorelci po lastnih napovedih za 132,054 K. Cenila pa se ni škoda na sadnem drevju in na vrtovih. Drevje je obžgano in se bo zarastlo šele čez leta. Mirno se zato lahko trdi, da znaša cela škoda približno 400,000 K. Po požaru je bilo največ škode zadane Rudeževi graščini. Škoda se ceni na 1(X),()00 kron, zavarovalnina pa znaša 16,000 K. Novo lepo elektrarno Jakoba Oraž-na je požar skoraj čisto uničil. Štrle le zidovi kvišku, tudi daljnovodi so pretrgani in uničeni. Stroji v elektrarni so vsi pokvarjeni. Poleg elektrarne je zgorela tudi hiša, skedenj, kozolec, hlevi, seno, orodje v delavnici, žarnice, pohištvo, skladišče olja. Škoda, zadana g. Oražnu, je cenjena uradno na 88,462 K. zavarovan je bil g. Oražen le za 25,(XX) K. Marjeti Oražen je pogorel skedenj, hlevi, kašča, poškodovana je hiša. Škode do 7000 K. Mariji Mlakar je zgorela obleka in pohištvo. Zgorela je Marku Burgarju hiša, vredna 1200 Kj zavarovan je za 520 kron. Andolšku Jakobu je zgorela hiša, hlevi, pohištvo, orodje, škode je 3700 K; Mariji Klun je zgorelo pohištvo, orodje in živež, škode ima 1150 K. Franci Peteln je povzročil požar na deskah, drveh in na orodju 2520 K škode, Francu Drob-niču pa 1510 K. Anton Peterlin ima škode 115 K. Škode imajo nadalje Janez Javoruik 600, Frančiška Petek 200 K. Posestniku Matiji Drobnič je pogorela hiša s svinjakom, pohištvo, drva; škode ima 2540 K. Tomažu Po-ljanšek je pogorela hiša, skedenj, hlev, seno, pohištvo, živež. Škode je 62(X) K. Julijani Gorše je povzročil požar škode 2900 kron. Antonu Lesarju je zgorela hiša s kozolcem in gospodarska poslopja, škode ima 5150 kron. Janezu Sušniku je povzročil požar 895 K, Jakobu Koširju pa do 1000 K škode. Francu Pirnatu je zgorela hiša in hlevi. Škoda je cenjena na 3800 K. Zgorela je Marjeti Kerše hiša z delavnico. Škode ima 27£ Ur nisem imela nobene s1» Porabila sem eno steklen ^ Severovega Življenskega »f zama ter so vse te nepn»'' Izginile. Prosim objavite®« pismo v Sasopisih v koris* v ______tistih, ki enako trpijo.' Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severov«. Ako Jlh " morete dobiti v vati okoliUini, naročite jih od nas. . F SEVERA CO., Cedar Rapids, IoW* Kožno zdravje je odvisno vejinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporoiamo SEVERA'S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. College of Saint Tho«^ SAINT PAUL, MINNESOTA pod kontrolo in todnltom nadikofa Irelanda. CATHOLIC MILITARY COLLEGE Collegiate Commercial Academic preparatory Zdrava duševna in telesna vzgoja. Sedemsto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih držav je biio tu Za nadaljna pojasnila in katalog pišite na Very Jiev. JI. M OVNI JI AN, J). D. President Iz malega raste ve Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite «®etl starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po kaj 8 3%—tri od sto gii P® na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to al' je p^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša t>a nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The , Joliet j Natfo**1 Bank JOLIET, M J« ! Dot liii lic hui 4p PrQ ^ti, * "i! •»(J Ai ž5(i K s I1 Of ^ill > "a, e m M :oP» kranjsko. Avstrijski t Eksininister Schreiner ' J&cfEri 21111)116111 zborovanju zapadno- MpvesitUj okraioir ________:t ...j: ... «._.t..-.: ke. not .okrajev govoril tudi o bodoči tranj, politiki ter rekel, kakor poro-lagespost" št. 178: "Es sei klar, fla.sS ^s Regime in Zukunft deutsch (Jasno je, da se mora nemški vladati.) Mi pa lah-zatrdimo: Ke bo se vladalo nemški, Se'n muesse.' r bodi ■ % ampak ^vično! - ("Slo^ene^HuH™ KSav^7Polcoj st°P' Preč. g. Frančišek v. Zoreč, župnik v Novi Oselici avstrijski, t. j. vsem narodom f1 Skofji MV; Loki. Rojen je bil v Št. Kot q"cu ?b Temenici 15. nov. 1854. v. , olenJ'ec izbral si je za svoj dom s4ic ?°Pet dolenjsko in sicer.Gor. kratkem ^ "l op,ica'1' kamor se bode v Preselil. Y^l'kovanja slovenskih častnikov. no A1 zas'užni križec 3. vrste z voj-Vent^°racii° podpolk. 17. pp. Hugon nje- o-1' J višje pohvalno priznanj. lm°jster S. tren. div. Josip Vo-nadneC; por°čnik 17. pp. Ivan Novak; jovic nik 7- havb- P- Dr. Aleks. Sa-Levec P°ročnik 27• dom. pp. Mihael na tr',T"Zlat zaslužni križec s krono dr jv llr- svetinje polk. zdravnik an Korže, vojna bolnica 5-4. Cl Jams' i!enskl častniki so imenovani: SvnicJ°rja kotnik 5. domobr. p. Josip "domoh ZS stotI1'ke: nadporočniki 27. niar j PI>; Ivan Rojnik, Rudolf Uk-, Ivan o Kežmach> Ernest Majcen, mobr 6hek' Fratl Benkovič 23. do-Za n^P'' Oton Wissiak 26. dombr. p. dotn poročnike: Leon Lindtner 26. jan pg ' B°g«slav pl. Mihalič, Kristi-Koren^1®'' Avguštin Trojanšek, Fran le.š, p I Stanislav Lavrenčič, Fran A-Ru(]0]jan Rozman; za poročnika pa: Sc|,a Skolar, Maks Abuja, Hugo uta- vsi od 17. pp. Dež voj„n . ' Poslanec g. Zurc je poslal ■ u Qopi snico, ki jo je prejel iz ru- s • s'!ega I' ,0«i: '•Q.etn'štva. s sledečim besedi-0ester Ce Stembur, Kandija, Krain, *emljevid ~~ Drag' Poglejte na n,°i ke I • kako daleč smo mi; ne veje Vr aJ najdemo svoj dom. Tukaj smo u'tna že do 50 st. Cels. Zdravi \\ •.^aseni° lenobo. Pozdrave lože ž/5" Alojzij Hude, Janez Saje, ■'»n gar- Fr. Strojin (Ostrog), Jo-'z C! (VeU Orehek), Raunikar J-"rtnc jj'ajdiga Rudolf (Sodražica), n (fit! (Gracarjevturn), Franc famenc\ ica)' Anton Koračin (Do1- Jank0 i, ,.Vin«nc Hrovat in Franc sel in .Nace (?). — S;'Vršnih 28 -ie l6- maja 1915. Mero Rotte ra'iskaspien, Russland." Po r«ske mesecih se je zglasil 1 aiz ^etn>štva Karol Jemc, do-' '' je v ŽUpniie Dob pri Domžalah. UJ° ranjen in ujet. 19. Pek -Ne Jl,nija"-na Patrona. Ko je prišel , n0- crn°vojnik vojak Ivan Če-Kov :Hnik v Vovčah MM tri mi Košani pa- gS 0v ^tnik v vovcah pri .. ir°io. ' !C vu'el otroke igrati se Wstrani 0 JO ie hotel izprazniti, da bi "i?) Patr t Varn.03t, se mu je (dinamit- fr-St<' na °.na vnela- mu odtrgala štiri ,r'!etneB-, \e?m roki> njegovega sina, vala .. 84 Al 'm Po Po de •ojzija pa težko poškodo- °bra2ll neui očesu in ga obžgala k sk|eniiaQr!)vizacii° mesta Ljubljane Ur'"o j. 0(lsek poskrbeti pravočasno n .'?i«jkan!nest0- da ne bo preveliko m 8eic v ,prihodnj° zinl°- — Sle(1" n> rev-0 odobruje na znanje, da ki' !)°dPor,eZl dobivajo sedaj določe-"°Prej v z'vilih mesto v denarju, Cckrat ni dosegel svojega rr s'adkorja za Ljubljano. °dsek jc sklenil, obrniti S) iuT ^n^0'«^ trKovi"sko ministrstvo s Till- ^C"'*0" nakup večje rano O ,.direktno od rafincrij- Večjo.l al° pridobiti za Ljub * Tr mn°žino eksportnega slad- as- B°r°vizacija" Ljubljane 7. ,u ' Aprovizačni odsek Ogniti Ta 'ju^janskega je skle-t, sio„: vse potrebno, da se bo 0v°sti, niti Kieile cen biaga. ir|> o?ken Go,ia- ki je -edaj W,?!! et!,Pnemu poveljstvu V fra ^.»C.0*0 njetni»tvo je prišel •'Oeriu. ^lik»laškega okraja, ) slab0 1 '»tel pod rožje. Godi "iccv 1 ravi, da jc tam skupaj r, , lta in c\C,n?,lla doma od No-'. J^aj Kr.,, 'azc Tam je zaprtih ; 11 v fieial{fev*dra80.icev, ki so 'ske8 1 iz Ve|UJif-niitva Je Pisa' • L,Povce pri Ajdovcu ki je nekje v Srednji Aziji. — Janez Koprivnik, doma iz Vel. Vrlia pri Litiji je naznanil svoji ženi, da je ujetnik na Ruskem. — Iz Barnaula ob reki Ob v Sibiriji je pisal 27. maja 1915 Franc Mranior svojim starišem v Male Lašče. Od začetka vojske ni bilo glasu o njem. — Jožef Vidmar je zdaj med ujetniki v Petropavlovsk-u, Ak-malinskaja oblast v Sibiriji, je še zdrav, kakor poroča materi dne 20. aprila. — Uradno so obveščeni domači, da je Franc Gros iz Dol. Straže ujet. Od Lukeževa ni bilo o njem nobenega glasu. Istotako tudi. da je Jožef Zupančič, dragonec, s Pogore, ofičina Prečina, ujet na sv. Rešnjega Telesa dan. — Iz ruskega ujetništva se je 4. julija oglasil Fran Petrič z Jesenic na Dplenj-skem. Biva v guberniji Akmir-linsk. — Umrl je v ruskem ujetništvu Martin Prah, posestnikov sin iz Korit-ne pri Vel. Dolini. Mihael Požgaj, posestnikov sin v Zgprnji Ribnici, je bil ranjen v Galiciji ter se zdravi v neki ogrski bolnici. — Ranjen je tudi Jožef Gajski iz Ponikve pri Vel. Dolini. — Korporal Janez Luzar, posestnik, Irčavas, 17. pp., je ujet na Ruskem. — Oglasil se je Anton Repovž, posestnik z Božjakovega, ki je pisal svoji ženi, da sta ž njim tudi Franc Pezdirc in Anton Guštin. oba iz Drašič pri Metliki. — Oglasil se je Janez Vidmar od sv. Helene, o katerem ni bilo že 8 mesecev nobenega glasu. On piše iz Skobelo pri Taškentu v Turkestanu, da je bil v Przemyslu ujet in da je zdrav. — Vojaške vesti. Padel je 17. junija na severnem bojišču Jožef Tomšič iz Srobotnika pri Vel. Laščah. Bil je priden in priljubljen mladenič. — Od 7. lov. bat. so padli: Alojzij Umek, roj. 1. 1896, iz Mokronoga. Jožef Ko-čevar, roj .1. 1893 iz Ambrusa. Ivan Levstik, roj, 1. 1882 iz Turjaka, -Franc Novak, roj. 1. 1896, iz Bele cerkve. — Preskrba Novegamesta z mlekom. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje mleka in nevarnost je bila. da bi mlekarna na Grmu morala sploh ustaviti dobavljanje potrebnega mleka iz Prečne. Stranke so se izrekle, da ga pri sedanjih odno-šajih ne morejo več za prejšnjo ceno nositi. Ker bi bilo Novomesto z naraščajočim pomanjkanjem mleka hudo | prizadeto, mnogp hujše, kakor če se cena pri litru vzdigne za 4 vinarje, se je mlekarna na Grmu odločila za po-vzdigo cene za 4 vinarje pri litru mleka. ker so se stroški za ifridelovanje mleka in za kravjorejo v resnici povečali, odkar se je tekom vojne vse podražilo. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Zefran iz Gotne vasi. ki se nahaja v Taškendu, srednja ruska Azija. Z njim je tudi več Slovencev, katerih imen pa ni naznanil. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Smajdek; poslal je svojim starišem v Regerčo vas pri Smihelu dopisnico, ki je bila pLana že 14. aprila. Piše, da se nahaja v šigolniški zalogi piva v Sariclnu ob reki Volgi kot ruski ujetnik, da je še zdrav in da vse domače lepo pozdravlja. Ker je dopisnica pisana s svinčnikom, jo je že težko čitati in se gubernija sploh ne more več dognati; najbrže bo to: "Sada-towska gubernija''. — Iz ruskega ujetništva je pisal Janez Surla, posestnik iz Gor. Lakovnie, svojcem domov z dne 12. maja, da je ujet na Ruskem in da je ujet tudi Janez Koračin iz Dol. Kamene ter naročil, naj naznanijo njegovi ženi Rezi, da ne bo preveč v skrbeh. — Vojaške vesti. Martin Planinšek, posestnikov sin iz Dol. Kamene, obč. Prečina. se pogreša že od 16. maja. Domneva se, da je ujet. — Miha Sladek iz Smolenjevasi je junaške smrti umrl na sev. bojišču dne 28. junija, kakor je bil njegov oče od vojaškega po-veljstva brzojavno obveščen. — Janez Pauček, posestnik iz Cegelnice, je služil od začetka mobilizacije kot vojni orožnik na italijanski meji, a jc dobil tak revmatizem, da leži bolan v bolnici na Zidanem mostu. — Crnovojni-ški desetnik Ivan Robas iz Kandije se je vrnil ranjen z južnega bojišča in se zdravi v bolnici pri usmiljenih bratih v Kaudiji. — Iz Adlešič 28. jun. Minuli teden sta se oglasila zopet 2 naša župljana-vojaka iz ruskega ujetništva. V soboto je dobil vojno dopisnico Miko Vra-nešič, posestnik iz Gorenjec h. št. 2., po kateri mi sporoča njegov sin Ivan, da je v ruskem ujetništvu in sicer v mestu Zaverzena, v guberniji Tomsk v Sibiriji. Ker mu je bil pisal zadnje pismo še 5. avg. lansk. leta in sicer iz Gorice, potem pa nič več, smo vsi mislili, da je v vojski gotovo padel. — Isti dan pa jc prejela pismo od svojega moža Jož. Vlašiča, posestnika iz Dolenjec h. št. 9., tudi njegova žena, kateri naznanja, da je tudi on v ruskem ujetništvu. Ni pa pisal nič, kje se nahaja in kdaj je bil ujet. — Zadnji čas smo imeli pri nas že nekoliko suše, ker že dolgo nismo dobili izdatnega dežja. Turšiča, ki kaže letos izredno lepo, se je začela na nekaterih njivah vsled suše že zvijati. Po ne-kodi je visoka celo že do poldrugega metra. Tudi otava kaže prav slabo. Nasprotno pa je bila huda vročina in soparica zadnjih dni prav ugodna za grozdje, ki je letos primeroma zgodaj in precej enakomerno odevetelo in je debelo že kakor konoplje ali še bolj, izabela pa celo kakor grah ali še de-belja. — Iz Adlešič 3. jul. Zadnji čas smo izvedeli, da je bilo zopet več naših župljanov vojakov ranjenih v vojski. Ranjena sta bila Miko in Ivan Horvat iz Dolenjec h. št. 18., prvi posestnik na domu, drugi samec. Prvi se zdravi v neki dunajski bolnici. — 28. jun. pa je pisal svoji materi Miko Novak iz Sel h. št. 5., ki je pri sanitejcili, da so bili 18. jun. 4 naši vojaki ranjeni; kje, ni sporočil. Ti so: Anton Peteli iz Sel h. št. 10.. samec. O njem piše: "Ko sem došel k njemu, ki je ležal na tleh, je bil ves krvav. Kadar sem ga zagledal,, sem se zjokal, pa tudi on se je jokal." Tudi Frančišek Požek iz Dolenjec h. št. 25., je ranjen. Ravno tako Miha Novak, posestnik iz Sel h. št. 6., oženjen, ki je že od začetka vojske pri vojakih, a do zdaj še ni bil ranjen. Ranjen je bil tudi še Jure Rož-man, posestnik iz Fučkovec h. št. 9., oženjen. Na koncu svojega pisma je zapisal: ''Nikoli ne bom pozabil 18. in 19. jun. Tako je bilo, kakor kadar po-žanjejo šenico, ko ležijo snopje po tleh:" — Duhovsko-vojaška vest. Odlikovana sta z zaslužnim križcem 2. vrste na belorudečem traku vojni kurat 7. pp. Marko Sagaj in vojni kurat vojne bolnice št. 9-3 Ivan Cegnar. — Novomašniki. K zadnjemu izkazu pridenemo še nastopne gg. iz Dolenjskega: Franc Jaklič iz Sv. Grego-rija, Janez Pucelj iz Ribnice, Anton Selan iz Sostrega, Henrik VVittine iz Koprivnika na Kočevskem, Alojzij Lesar iz Sodražice, Janez Zupančič iz Lipovega. — Patent za domačo iznajdbo, za vlivanje in izdelovanje sveč po novem praktičnem načinu, je podelil c. kr. patentni urad na Dunaju g. Matkot-u Malovič-u, umetnemu mizarskemu mojstru in posestniku v Novem mestu. Z novo iznajdbo je zagotovljen najboljši uspeh na tem polju že zaradite-ga, ker se zamorejo vse sveče lepo in enakomerno ter z precizno gotovostjo vlivati tako. da odpade vsak izmeček sveče (Ausschussvvare) in da se doseže s to novo iznajdbo tudi velikoper-cetno hitrejše izgotovljanje sveč, kar je po dosedanjem dolgočasnem vlivanju zares velikanskega pomena. — S to novo iznajdbo si je tedaj pridobil vedno marljivi g. Malovič velike zasluge za domačo industrijo. — V Trebnjem so podrli kamenit most, ki pelje čez železnico v "grad", ker se namerava ondi kolodvor razširiti za en tir. — Pošta Laze, okr. Novo mesto, je opuščena. Nabiralnik je zdaj na Vršnih selili. — Umrli so v Ljubljani: Mihael Če-lešnik, posestnikov sin, pol leta. — Branko Božič, črnovojnik 306. sanitetnega oddelka. — Meinhard Takaco, pešec 86. pešpolka. — Pavel Holjeva, pešec 56. črnovojniškega bataljona. — Andrej Wagner, pešec 76. pešpolka. — Katarina Golob, zasebnica, 80 let. — Josip Rover, pešec 76. pešpolka. — Fran Juhasz, pešec 101. pešpolka. —■ Oskar Spiegel, pešec 20. pešpolka. — Umrl je 9. jul. g. Jernej Babič, oficijant deželne vlade in hišni posestnik, star 60 let. — Smrtna kosa. V Gornjemgradu je umrl dne 9. junija po kratki in mučni bolezni vpokojeni gospod nadučitelj Josip Tičar, doma iz Št. Jurja nad Kranjem. Naj počiva v miru. Časten spomin! — Umrl je v tržaški bolnišnici črnovojnik Josip Vider, star 37 let, iz Kostabone pri Kopru. — V Predlogu pri Radoljici je umrl oskrbnik g. Tomaž Šusteršič. — V Zaklancu pri Horjulu je umrl dne 18. jun. po dolgi bolezni spoštovani gospodar in daleč naokrog znani vinski trgovec g. Lorenc škof, p. d. Mrak. — Nesreče. Janez Slanovec tesarski mojster v Žužemberku, je padel s kozolca, si izvini! roko in dobil hude poškodbe na glavi. — Franc Levstek, posestnik iz Sodražice, se je ponesrečil pri drvarenju. Hlod mu jc odtrgal prst desne noge. — Anton Gačnik, hlapec na Črešnjicah pri Trebelnem, je prišel pod voz ko sta se mu splašila konja. Vlekel se je pod vozom in tako dobil hude poškodbe na glavi in na ogi. — Janez Hrovat, pos. sin z Brezovice pri Št. Jerneju, je padel s konja, nato ga je konj udaril po glavi in ga ranil. — Janez Zevnik, hlapec v Novem mestu, je padel pod voz, ker sta se mu splašila konja. Vlekel se je tako pod vozom čez most in je utrpel težke poškodbe. Najhujšo rano je dobil na desnem kolku, kjer se mu je celo kost raztrgala.—Janez Murn, po-posestnik v Dolžu, si je izpahnil levo nogo v kolku, ker se jc nanj zvrnil voz gnoja. Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v bolnici Usmiljenih bratov. C ŠTAJARSKO □ dni na novem cilju ....... od laške meje ...... v svežem gorskem zraku ob železnici. Uživel sem se že v to cigansko življenje in se navadil skrajne skromnosti. Po noči in po dnevi govore topovi, s ribov se krasno vidi učinek. Včeraj sem bil prav v bližini .... Iskrene pozdrave! — Zvonovi. "Marburger Zeitung" pravi, da so na Slovenskem Štajerskem darovali zvonove dosedaj samo protestanti v Celju in Št. Ilju ter baron Twickel v Mariboru. Mi konsta tiramo, da so tudi katoliške cerkve darovale zvonove in jih bodo bodoče dni še več, toda tega ne bodo objavile v "M. Z.". — Popravki k seznamom izgub. Novak Ivan II., 29. črnovoj. maršbat., 3. stot., Pirce, ujet; je bil svojedobno označen za mrtvega. — Kadermac Narcis, 47. pp., Gorica, ujet; je bil svo-ječasno označen za mrtvega. — Osto-vvesnick namesto Osterveršnik Mihael, 47. pp., ranjen in ujet; je bil svoječas-110 označen za mrtvega. — Pernitz Albert. 47. pp., ujet; je bil označen za ranjenega. — Szvagelj namesto Šva-gelj Alojzij, 47. pp., 1. stot., Št. Daniel, ujet; je bil svoječasno označen za mrtvega. — Rutar Ivan, 97. pp.. 3. nad. stot., iz Tolmina, ujet; je bil svoječasno označen za ranjenega. — Gruden Ludvik, 97. pp., 2. nad. stot., ujet. — Krajs namesto Krois Ferdinand, 97. pp., 1. stot., ujet. — Krapež Anton, 97. pp., 3. nad. stot., Dol. Otlica, ujet. — Sladonja Martin, 97. pp., 3. nad. stot., Pulj, ujet. — Odlikovanja. Vitežki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo je dobil generalni major Božidar Bekič. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 61. pp. Gustav Globočnik. Duhovniški zaslužni križec -2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat 7. pp. Marko Sagoj in vojni kurat vojne bolnice št. 9-3 Ivan Cegnar. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 3. gor. top. p. Egbert Fries in poročnik 17. pp. Kristijan Pertot. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik rač. vodja 10. lov. bat. Roman Trstenjak. ' — Prememba posesti v Novem mestu. Hišo g. Petriča v kapiteljski ulici je kupil g. Agnič. Hišo g. Tonjeca blizo kolodvora g. dr. Furlan. — Umrla je v Bršljinu pri Novem mestu dne 11. julija v noči gospa Neža Globelnik roj. Vertačnik po dolgi in zelo mučni bolezni, komaj 35 let stara in popolnoma vdana v Božjo voljo, previdena s sv. zakramenti. Pokojni-ca je bila rodom vrla Štajarka doma iz Planine, ter zapušča žalostnega soproga in devet nepreskrbljenih otro-čičev, katerim je bila uzorna soproga ter skrbna, pridna in prava krščanska mati. Ranjka je bila pa tudi izvrstna gospodinja, ljuba sosedinja, splošno spoštovana, radodarnih rok in usmiljenega srca do revežev, kratko: bila je vseskozi zlata duša. — Odlikovanja slovenskih vojakov. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo: Stotnik 27. pp. Anton Jasbec, nadporočnik 47. pp. Karol Krusič, poročnika Rudolf Devet in Fran Burian, nadporočnik 78. pp. Alojzij Sterbenc. Ponovno najvišje pohvalno priznanje: nadporočnik 17. pp. Emanuel Šuflaj in nadporočnik 54. pp. Hugo Pruman. — Najvišje pohvalno priznanje: nadporočnik 44. pp. Karol Sterniša, stotnik 7. gor. top. p. Milan Jenčič, stotnik 78. pešp. Gvido Pouše poročnik 17. pešp. Mihael Grus, poročnik Karel pl. Plahki. — Srebrno, hrabrostno svetinjo I. vrste: višji og-njičar 1. trd. top. p. Josip Koder. Srebrno lirabr. svetinjo 2. vrste: desetnika Luka Stare in Alojzij Stross pri 3. pion. bat. Bronasto hrabr. svetinjo: desetnik Jakob Strauss, pionirji Ivan Celik, Simon Javomik in Franc Velita pri 5. pion. bat. — Zlat zaslužni križec na traku lirabr. svetinje: poročnik prov. častnik 8. lov. bat. Ivan Mašek. — Srebrno lirabr. svetinjo: pionirja Fran Gologranc in Andrej Premelc, 3. pion. bat. — Bronasto hrabr. svetinjo Franc Sluga 3. pion. bat. — Poslanec dr. Benkovič, ki se nahaja ie na italijanskem bojišču, piše svojemu prijatelju: Dragi! Sem že dva — Iz seznama izgub št. 199. Nadporočnik dr. Miroslav Meingast, 31. črnovoj. pp., 7. stot., Celovec, mrtev (2.-10.-5. 1915). MILITARY MONOPLANES 2,- JOHN EYRE SLOANE-l 3 • U • ROBINSON HALL __ NAJVEČJI VOJAŠKI ENOKROVNIK NA SVETU IZDELAN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Na tej sliki je videti tip največjega vojaškega monoplana ali enokrovni-ka, ki je bil kdaj izdelan. Izdelali so ga v Garden City, N. Y. Očrtal ga je John Eyre Sloane, zet Thomas A. Edisonov. J. Robinson Hall, videti na sliki v zrakoplovski opravi, je glavni ravnatelj zrakoplovstva. Tu naslikani monoplan je zmožen 200 konjskih sil s hitrostjo 100 milj na uro. Nosi lahko petdeset vnetljivih bomb ter več strojnih pušk. Posadko tvorijo trije možje. — Ceste v tržaški okolici. Ob t,;* pravi politično tendenčnih uličnih imen v Trstu opozarja "Edinost", da so tudi slovenski okolici z isto tendenco vsilili tuja imena, ki se jih ni prebivalstvo nikdar in ki se jih še zdaj ne poslužuje. Značilen je posebno tale slučaj: Cesta, ki vodi iz mesta po slovenski zemlji na Prosek in ki jo ljudstvo naziva Proseško cesto, so prekrstili v "Strada d' Italia". __ Smrtna kosa. V Barkovljah je umrl šef znane slovenske stavbeniške tvrdke Ivan Martelanc. Pokojnik jc ;,il več let tudi mestni svetovalec v Trstu in dež. poslanec. — V goriški bolnišnici je umrl gostilničar Alojzij Stopar iz Trsta. — Iz tolminskega okraja. Vič. g. Venceslav Bele, vikar v tolminski oko- lici, piše dne 7. julija svojemu znancu v Maribor: "Tu v neposredni bližini bojne črte, kjer noč in dan poslušamo grmenje topov in gledamo z višine na granate in šrapnele — se čutimo kakor za varnim zidom, v trdnem zaupanju na našo hrabro armado, ki že nad mesec dni neupogljivo brani in drži svoje postojanke. Ljudje opravljajo brez posebnih skrbi tu svoje delo in z daljnogledom sem opazil, kako celo ob bojni črti, kamor padajo sovražni streli — žito žanjejo. To so čudni ljudje, Tolminci! Od duhovščine v našem dekanatu smo vsi na svojem mestu, le za gospoda na Kamnem ne vemo; iz Volč je odšel; v Tolminu je samo eden (upravitelj); kaj je v Drežnici in Li-j bušnjem. ne vsem. Ker nimamo de-' kana. imamo svojega majhnega škofa: župnik na Podmelcu ima izredne fakultete (quinquenalta), kakor škofi; sicer pa imamo še vedno poštno zvezo z ordinarijatom. Ob petkih smemo jesti meso, ob nedeljah delati. Jaz se za tem bojnim metežem dobro počutim, le nervozen sem precej od neprestanega pokanja in grmenja. Draginja je velika: eno jajce 20 vin., 1 kg surovega masla do 5 K itd. Če bi Italijani tudi napravili še kakšen korak preko Soče, kar pa ni verjetno, preko Tolminskega na Kranjsko ne pridejo nikdar, to rečem z gotovostjo, dasi sem videl le majhen det vseh utrdb! V teh hribih jih lahko končajo na stoti soče! Od cerkva je trpel solkanski zvonik, kolikor je znano! Cerkev na Meggorah pa še stoji! Za druge ne vem, da bi bile kaj trpele. — Prepoved nositi italijanske znake. Iz Trsta poročajo: Namestništve- ni svetnik razglaša: V sedanjih odno-šajih nositi italijanske znake, kakor peterožarne zvezdice, trakove na čepicah, in drugo, kot priponke ali lišp, ni združljivo z domoljubnim mišljenjem in bi moglo žaliti čustva zvestih državljanov. Zato je strogo prepovedano nositi take znake. Prestopki se bodo praznovali po ministrski naredbi 30. sept. 1857 št. 198 drž. zak. Domoljubi, ki imajo take znake, naj jih darujejo v korist dobrotvornih namenov, na primer za vojno oskrbo ali za Rdeči križ, da tako dokažejo svoje domoljubno čustvovanje. Dr. Fabri- Zavarovanje proti požara, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Joliet Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3„ KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330.0» KRON. Vložen denar obrestuje po 41 %■ brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONk TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAM IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA* KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANH> NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj nm šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki daN Vaš denar. A /\ -STRANI OBSEGA- 4j()Velm Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih »lovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnic«, Vsakdanji razgovori, Angleika pisav«, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan po> leg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokaruja- . jo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljene«. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, Ur ie cUbi pri: V. J. KJJBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. • Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 22. avg. Nedelja Timotej, muč. 23. " Pondeljek Filip Ben, spozn. 24. " Torek Jarnej, apost. 25. " Sreda Ludovik, kr. 26. Četrtek Cefirin, papež. 27. " Petek Srce Marijino. 28. Sobota Avguštin. CERKVENI GOVOR ZA TRINAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O nehvaležnosti. Nobeden se ni našel, da bi se bil vrnil in Bogu hvalo dal, kakor ta tujec? Luk. 17. 18. Strašna je bila nesreča gobovih; zato so od daleč stali in upili. Velika je bila dobrota ozdravljenja, katero jim je usmiljeni Jezus storil. Koliko hvalo so bili svojenlu božjemu dobrotniku dolžni! Ali izmed deset jih je bilo devet nehvaležnikov. Milo se je torej nad njimi Jezus potožil, rekoč: Ali jih ni bilo deset itd. Takih nehvaležnikov in nehvaležnic je tudi med nami veliko; kdo ve, če nismo tudi mi? Pomislimo torej grdobo in hudobo nehvaležnosti: I. do Neskončno usmiljenega Boga; II. do usmiljenih, dobrih ljudij. I. Dvoje napotje nam je krivo, da pogosto prosimo'in molimo, da nas Bog ne usliši: premalo zaupanje poprejšnje nezahvala po prejetih dobrotah. Kdor nimq zaupanja, ne žive vere, ni vreden uslišan biti (Jak. 1, 5—6). Zato je vselej Jezus sirotam djal: "Zaupaj! tvoja vera ti je pomagala." Tako de set gobovim možem. Zaupanje nam vrata odpre, hvaležnost odprte drži, nehvaležnost zaklene. Tako grdo nehvaležni smo: 1. Za časne, pozeineljskc dobrote. Kmeti premalo spoznajo, koliko dobrega od Boga imajo; mislijo, da jim le gnoj in pa delo bogato rodi; od tod njih grdi marni: To in tako smo pri-j delali. "Kaj imaš, da nisi prejel" itd. (Kor. 4, 7). Družina preslabo sptizna, koliko v svojem stanu dobrega uživa, si službe prebira, iz jedi potrate dela, pozabi Boga in dobre ljudi; zato pa tako družino tudi Bog zapusti. Je grda nehvaležnost v besedi, je še hudobnejša v dejanju. Taki nehvalež-niki so, kateri pred jedjo in po jedi ne molijo. Živina moliti ne zna, človek pa; zato je nehvaležnejši od živine. Kaj bi rekli beraču, kojemu bi lepo postregli, pa bi sit žlico v stran vrgel, in še zahvalil vas ne? še hudobnejša nehvaležnost je potrata božjih darov, jih zametovati, kakor prevzetni, izbirijivi ljudje ravnajo; ali pa pregrešna raba, kakor pijanci znajo. Pravijo, da krompir po svetu zato gnije, ko ga je družina klela; pa tudi zato, ko so ga toliko v nesrečno žganje pokuhali. Ali je temu tako ali ne, tega ne vem; pa to vem, da je greh, krompir, tolik božji dar kleti in da- ni prav kruh ubogih v strup kuhati. Radi bi ga po mnogih krajih jedli, pa krompirja ni; veliko tisoč jih gladu pomrje. Ljudje so z vincem velikega hudega uganjali, posebno poslednja tri leta; in tudi trsje začne bolehati, neki kužen plesnovec se ga loti, da zeleno grozdje gnije, in trte posušijo. Oh, če ta nadloga v naše vinske kraje pride, bo polovica ljudij morala v druge kraje kruha iskat. Bolj do bra letina, hujši so ljudje; več ko je vina, več žaljenja božjega. "Ti nehvaležno ljudstvo! tako Gospodu vra-čuješ?" (Moz. 36. 6). Nehvaležnost človeka boli, na njo pa tudi Bogu mizi. Nje oče je napuh, nje mati prevzetnost. Iz napuha in prevzetije vsta ja nehvaležnost. Iz nehvaležnosti pregreha, iz pregrehe časna in večna nesreča. Nahvaležnik je vsak človek, ki ima zdrave ude, pa delati npče, in kruha prosi. Lenoba mu bo ude strla, ko rja železo. 2. Še grša je nehvaležnost za dušne dobrote. Največja dobrota je sveta vera, prava luč Boga spoznati in nje mu služiti. Kako malo je pa v naših krajih veronauk čislan! Poredni ljud je ne poslušajo ne pridig, ne kršč. naukov, in najdražjih, najimenitnejših skrivnostij celo pozabijo. So, ki nauke naše svete vere celo zaničujejo, sovražijo in ohudujejo, naj bi sveto vero zatrli. Oh, nehvaležnost! Kako so stari očaki želeli: "Rosite ga nebesa" itd. (Iz. 45, 8). Med svoje je prišel, in njegovi ga niso sprejeli (Iv. 1, 11). Druga nezmerna dobrota je posvečujoča milost božja. Kako nehvaležni so, ki po dni, tedne, mesece in leta v smrtnem grehu žive, in sv. zakramente zanemarjajo. Takim se bo dopolnilo prerokovanje Jezusovo: "Vam bo kraljestvo božje odvzeto" itd. (Mat. 21. 43). Nehvaležnikov človek v hiši, pa tudi Bog v nebesih ne trpi; hvaležnost Bog želi. II. Grda in hudobna je tudi nehvaležnost do ljudij, do naših dobrotnikov. 1. Do starišev. Koliko mati, oče trpi. da po desetero otrok izredi; vseh desetero pa pogosto očeta in matere ne preredi. da morata kruha prositi. Koliko nehvaležnih otrok starše koine, celo tepe. in po smrti pozabi. Takim pa tudi bo, kakor nehvaležnemu sinu Absalomu, kakor izgubljenemu sinu. Nehvaležnost otrok v nebo kriči. 2. Nehvaležnost do duhovske gosposke. Koliko se pridiguje, spovedniki trudijo; ne sme jim biti pot predaleč, ne steza pregrda, ne vreme prehudo, in koliko jim ne odrajta, kar jim gre! Koliko jih po krivem obrekuje. tožujc! Kedar bo duhovnika potreba, jih pa ne bo. 3. Nehvaležnost do deželske gospo-ke. Gosposka je velik božji dar, dobra, pa tudi hudobna: pravična dobrota, krivična pa šiba. Kako malo pa o gosposko preteklo leto obrajtali. Kako slabo jo še spoštujejo! Potem se svet meša in moti, punti ustajajo, ojske prihajajo. Gorje ljudstvu, ki gosposko zaničuje, le davek gleda, mira. pravice in redovnosti pa ne vidi, koje gosposka varuje. Bog žuga gosposko pobrati in ljudstvo se bo jeli klati po didvjaško; ne bo gosposke, pa tudi pravice ne bo. 4. Nehvaležnost do znancev, prijateljev in drugih ljudij. Posodi komu, boš si sovražnika naredil; ne bo odra j tal, ne obrestij plačeval; in če ga tirjaš, se m« zameriš. Pomagaj komu v kako dobro službo, kako hitro te bo spodlezel, in poslednjič te še poznati hotel ne bo. Od hiše njega, ki dobro s hudim vračuje, ne bo nesreča odšla (Prip. 17. 13). Tako je nehvaležnost plačilo sveta, tako svet zna; mi pa ne minemo tako. Konec. 1. Hvalimo Boga in ne pozabimo toliko dobrot vsako jutro, večer (V. Moz. 9, 10—19). 2. Pa tudi križe in težave voljno nosimo, kakor Job rekoč: "Ako smo dobro prijeli" itd. (Job 2, 10). Sv. Katirjni Sijens.ki je Kristus dvojno krono ponudil: rožnato vse časne sreče, ali* pa trnjevo trpljenja, in zanjo nebeško kraljestvo. Sv. devica je trnjevo poprijel* in jo globoko na glavo pritisnila. Tudi trpljenje je božji dar/ ako ga le prav obrnemo. 3. Zadovoljni bodimo s tem, kar nam je Bog dal, in pomislimo, da čeravno smo revni, je še veliko tiso; revnejših od nas. Kdor za maličko hvaležen ni, večjega ne dobi. Le kdor je v malem zvest, njemu se veliko zaupa. 4. Hvaležni bodimo vsem dobrotnikom svojim za vsako še tako malo dobroto, tako bomo ljubi Bogu in dobrim ljudem; ne bo nam dobrotnikov pomanjkovalo. Hvaležnost Boga želi, in ona dobre ljudi veseli, da dradi pomagajo. 5. Radi po Kristusovo dobro storimo: pa ne za golo časno zahvalo, d.i večne zasluge ne zgubimo. Manjša ko je zahvala, ki nam jo svet da, večje bo naše plačilo v nebesih. Amen. dovit pogled se nam tukaj nudi. Sovražnik napenja vse svoje sile, da bi to višino zavzel. Tisoče granat se je že zarilo v nje greben; marsikdaj smo že mislili, da mora Kalvarija pod strašno silo sovražnega ognja razpočiti in izginiti v prah in pepel. Ni gotovo več mesta na njenem vrhu, ki bi ne bilo razlito in raztrgano od strelov laških topov. Ni gotovo mesta, ki bi ne bilo pokrito s kosi in drobci'jeklenih granat in šrapnelov, ki jih je tukaj | v neizmernih množinah sovražnik na-sul. In vendar naša Kalvarija še stoji in še vedno stoje na njej tudi trije križi, od katerih je ta 240 metrov nad morsko gladino se vzdigajoči grič dobil svoje ime. Enkrat je bila že Kristusova podoba s srednjega križa od sovražnega strela strgana na tla. Pa vstal je iz svojega kritja Dalmatinec ter vzlic ognju in dimu in toči šrapnelov nad tleh ležečo podobo vzel v svoje roke, nesel jo h križu ter jo zopet pripel na prejšnje mesto. Sam Bog je poveličal njegov čin! Kajti v hipu. ko se je odmaknil od kraja, kjer je Kristusova podoba ležala na tleh in stopil dva koraka proti križu, se zarije ogromna granata v zemljo, kjer je pravkar stal, razpoči s strašanskim pokom ter pokrije vse na okrog z zemljo in kamenjem. Dalmatincu se prav ničesar ni zgodilo! Tovariši so mu častitali k hrabremu činu njegove pobožnosti ter občudovali varstvo Božje, ki se je nad njim pokazalo. Kalvarija stoji! Zidovje, ki bi je Lahi tako radi razrušili in dobili v svoje roke, kljubuje mogočno vsem njih naporom in vsemu njihovemu divjemu ognju. Nepremagljivost pa podajajo temu zidovju junaški sinovi bratske Dalmacije, junaški vojaki sploh, ki so tam gori zbrani od vseh delov naše monarhije. Ni ga razločka med njimi! Ena misel preveva vse: Mi se borimo tukaj za prostost, katero nam hoče vzeti Lah in steptati! Mi se borimo proti verolomstvu in nezvestobi, v katerih imenu gleda Lah proti nam! Mi se borimo vsi brez izjeme za državo, kateri imamo vsi svoj dom. Z združenimi močmi — in vojaki so nepremagljivi. In oni tvorijo z našo Kal-varijo zid, ob katerem si sovražnik razbija glavo in preko katerega ne pojde nikdar do naše Gorice, ki se razprostira v vsi svoji bujni vrtni krasoti pred njegovimi pohlepnimi očmi... Križ pa,ki se dviga na gori, je za ojake znak neizčrpnih moči! Tam gori se čutijo varne. Sami pripovedujejo, s kakim zaupanjem se sredi granat in šrapnelov iz svojih jarkov ozirajo na križ, na Kristusa, ki z razpetimi rokami blagoslavlja nje in njih napore, ter stoji ob strani onim, katerim so bile zadejane pekoče rane, da jih junaško prenašajo, a tudi onim, ki v službi domovine umirajo in iščejo v Njem s svojimi zadnjimi pogledi milostnega sodnika... V tem znamenju boš zmagal... Ko gledamo proti jugozapadu ob solnč-nem zatonu, tedaj se nam na poseben način križ s Kalvarije približuje: Vidimo ga v nepopisno lepi zarji zahajajočega solnca. In zdi se nam, kakor da bi od tam slišali besede: "Bodite mirni! Ne bojte se! Jaz sem z Vami..." In mir lega v naša srca in skalnato prepričanje, da sovražnik nc bode nikdar imel ne naše Gorice, ne naših slovenskih domov in ne naših svetišč, dasi jih sedaj s kruto, barbarsko roko napada in končuje. Nikdar jih ne bode imel, nikdar! Tako nam križ na Kalvariji govori.--- Da, v tem znamenju boš1 zmagal! To govori križ vsakemu vojaku na gori, pa tudi vsem onim, ki se zadaj za nepremagljivim zidovjem Kalvarije nahajajo na varnem v mestu. Zato se tukaj za vojake — naše branitelje moli, da jih Bog čuva in blagoslavlja povsod. Vsi pa naj se zavedamo, ko gledamo iz Gorice neštetokrat tja dol na jugozapadno stran proti Kalvariji, kaj je naša moč. Moč naša je bratska ljubezen, ki nas dela nepregledne in mogočne, nad ljubeznijo pa Kristus na križu, ki trosi na to ljubezen svoj blagoslov ter jo dela nepremagljivo. Nasa moč je ljubezen in Kristus! K AVSTRIJSKI "RDEČI KNJIGI" da na italijanski vojni na posamezne osebe. Enkrat naj bi bil kriv general grof Cadorna, potem baron Sonnino, potem zopet kolonialni minister Martini ali poslanik Tittoni. Ali res kdo misli, da so tako velika svetovnozgo-dovinska nasprotstva. kakor so sedaj udarila druga ob drugo, umetno narejena po tako majhnih ljudeh? Tako pojmovanje zgodovine se nam zdi nekoliko naivno. Sicer pa vse, kar je prinesla "Rdeča knjiga", kakor tudi vse kar je prinesla "Zelena knjiga", danes takorekoč ni več politika, marveč zgodovina. Politike, tudi one med Avstrijo in Ttalijo. sedaj ne delajo ministri in poslaniki, marveč generali in admirali, vojaki in mornarji, in tako bo pač še lep čas ostalo. JAN HUS. Ob 5001etnici. KALVARIJA PRI PODGORI. Pod tem naslovom je prinesel "Novi Cas" čManek, ki se v ponatisku v ljubljanskem "Slovencu" z dne 13. jul. t. 1. glasi takole: Dan za dnem imamo sedaj priliko gledati na Kalvarijo pri Podgori. Ču- piše "Information": Kdor je od "Rdeče knjige, ki je izšla 12. julija, pričakoval "senzacionelni odkritij", je bil pač nekoliko razočaran. Knjiga na jako uspešen način dopolnjuje ono, kar smo že doslej vedeli, postavlja marsikaj, kar je prinesla italijanska "Zelena knjiga", šele v pravo luč, toda kakor rečeno, nove slike o razvoju ne dobimo. O udeležbi Nemčije pri pogajanjih, posebno v času med odstopom grofa Berchtolda in prvimi dnevi marca, v katerih je dunajski kabinet izjavil načelno pripravljenost za odstop ozemelj, bi mogle priti objave seveda le z nemške strani, tu nismo upravičeni posegati vmes. Da li bi se bili mogli vojni izogniti, ako bi bil grof Berchtold iz vsega početka krenil v oni smeri, v kateri se je potem gibal baron Burian, to je vprašanje, ki danes ne spada več v politiko, marveč samo še v zgodovino ali morda v zgodovinsko filozofijo. Odgovora ' nanj seveda nikoli ne bomo dobili. Zdi se nam, da nam nalaga dolžnost pravičnosti, da ugotovimo, da bivši poslanik pi. Mercy po "Rdeči knjigi" zelo pridobi. Spozna se, da je iz vsega P°~ četka skoraj vedno prav videl in izvajal prave zaključke. Nekam neokusno, da ne rečemo otročje se nam zdi, če se sedaj v mnogih glasilih vali kriv- Dne 6. julija je minilo 500 let, odkar je bil v Konstanci (Kostnici) sežgan (1. 1415.) češki krivoverec Jan II us. Češki svobodomiselci raznih barv in strank so-za to 5001etnico pripravljali velike prireditve; krona vseh prireditev pa naj bi bila velikanska organizirana agitacija za odpad od katoliške Cerkve. Čudno naključje je hotelo, da je Husova SOOletnica padla v dobo tako velikih svetovnih dogodkov, da ne more zbuditi posebne pozornosti. Izpremembe, ki jih je v svetovni zgodovini povzročil Jan H us, so malenkostne v primeri s prememba-mi, ki jih bo povzročila sedanja svetovna vojska; krvave husitske vojske so neznatne v primeri s sedanjo svetovno borbo. Magister Jan Hus je gotovo zelo važen pojav v svetni in cerkveni zgodovini. Ne odlikuje se sicer po veliki duševni samostojnosti in izvirnosti, vendar mu nihče ne more odrekati moške odločnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Gotovo je imel veliko lepih zmožnosti, s katerimi bi lahko veliko koristil katoliški Cerkvi in svoji domovini. S svojim nastopom in delovanjem je budil speče narodove sile. Toda v svoji slepi trdovratnosti je v svojem narodu zanetil krvav upor proti cerkvenemu in družabnemu redu, povzročil je krvave vojske ter silovito pretrgal kulturno delo velikega češkega kralja Karola IV. Gotovo ima mnogo zaslug za češko narodno prebuditev, za češko kulturo in književnost, a gotovo je tudi, da je s svojim silovitim nastopom in s svojo trdovratno samoglavnostjo povzročil strašne upore in vojske, ki so opustoše-vale češke dežele, uničevale kulturne tradicije ter preprečile mirni kulturni razvoj češkega naroda. Husovo delovanje in njegova smrt je bila predmet mnogih strastnih napadov proti katoliški Cerkvi. A popolnoma gotovo je, da ga kostniški (konstanški) cerkveni zbor ni obsodil na smrt, ampak obsodil samo njegovo krivoverstvo. Cerkvena oblast je imela gotovo več pravice nastopiti proti Husovim zmotam kakor Hus, ko je trdovratno širil verske zmote in strastno napadal Cerkev. Tudi najbolj strastni nasprotniki katoliške Cerkve ji morajo priznati pravico do obrambe. llusovi častilci slavijo Husa, ker je tako strastno napadal Cerkev in tako pokazal svojo "svobodno" in "neodvisno" stališče. Slavijo ga torej v imenu svobode, a hkrati katoličanom in katoliški Cerkvi odrekajo svobodo obrambe. V imenu "svobode" bi radi usužnjili katoliško Cerkev. Pa še neka druga velika nedoslednost se skriva v vrstah Husovih častilcev. Husa so hoteli proslaviti v imenu "Svobodne misli", v imenu boja ne samo proti katoliški veri, ampak v imenu boja proti krščanstvu in veri sploh. Toda Hus ni bil zastopnik brez-verstva ali svobodne misli, ampak verski fanatik kakor jih zgodovina malo pozna. Dasi se je boril proti Cerkvi, bi se vendarle branil takih zaveznikov, kakršni so njegovi sedanji častilci, ki kot brezverci zametajo Husove verske nauke in zmote. Za češki narod je gotovo velika sreča, da je sedanja svetovna vojska preprečila hrupno proslavo Husove 500-letnice. Svetovna vojska je češki narod in sosedne narode obvarovala strastnega protiverskega in proiikul-turnega boja, ki bi se bil vršil pod plaščem Husove proslave. Češki narod je vsaj začasno obvarovan opustošenja in razdora, ki bi ga bila provzro-čila agitacija nedoslednih Husovih častilcev. 11 us je obvarovan čudnih nedoslednih častilcev, ki bi bili še bolj omadeževali in poteptali njegov spomin. Svetovna vojska bo morebiti pripomogla, da bo mogoče llusovo delo bolj nepristransko presojati. — "Slovenec". GOVORICE O MIRU. Zveza Katoliških Slovencev i IV AMERIKI (Slovenian Catholic League) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet.® Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Art-Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet-11 Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev, " Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ___!_ Petrograjska brzojavna agentura je, kakor beleži "Koelnische Zeitung", nedavno priobčila sledeče poročilo: Namesto vzklikov razuzdanega veselja po osvoboditvi Lvova prihajajo z obale Sprevc na obalo Neve smešni glasovi o domnevnem mirovnem razpoloženju v Petrograd«. To dejstvo utrjuje v Petrogradu prepričanje, da uspehi sovražnikov v Galiciji niso nič drugega nego Pyrrhova zmaga. Izmišljotin "severnega" ali lljocrnson- ovega uradu, ki tukaj izzivajo orjaški smeh, bi ne trebalo niti omenjati, toda biti moramo na stališču, da bi morda bile v stanu, v nekih deželah vzbuditi gotove dvome. Najbolj smešna med komičnimi je tista vest o domnevnih dogovorih glede miru, ki tta so se vodili v kadetski stranki. Še nikdar, odkar je vojna, ni rusko časopisje sploh vprašanja o miru niti omenilo, in sicer iz docela razumljivega razloga, ker v Rusiji ni nikogar, ki bi le pomislil na mir. V nemških vodilnih krogih bi končno vendar morali priti do prepričanja, da ni nobenega dvoma, da se bo vojna za entento u-godno končala ter da niti Francija, niti Anglija, vsekakor pa Rusija niti ne pomisli na to, da bi sklenila tak mir. ki bi bil Nemčiji v korist. Vendar pa se ne da oporekati, da so se v Petrogradu vršila zborovanja. — toda na njih se ni razpravljalo o miru, marveč o sredstvih za nadaljevanje vojne. To kar nemške agenture blebetajo, ne spremeni ničesar na dejstvu, da bi v Rusiji nihče ne pristal na dogovore o miru, marveč je resnica, da v Rusiji odmevajo vojne trombe od Vzhodnega morja tje do vzhodne Azije. V Rusiji vsakdo ve, da gre Nemčija s takimi uspehi, kakor jih sedaj zaznamuje v Galiciji, naravnost v propad. "Koelnische Zeitung" temu pristavlja: O ruskih prizadevanjih za mir slišimo mi tu na Nemškem sedaj prvikrat po tej izjavi Petrograjske agenture. Toda vsekakor je ta izjava koristna, da morejo iz nje nemški socialisti jasno spoznati, kako je z razpoloženjem za mir na Ruskem. Niti na Francoskem ni našlo prizadevanje socialistov protiljubezni. Kakor nam brzojavljajo, se trudi Jean Herbette v "Eclut de Paris" rešiti uganko, zakaj da nemška vlada dovoljuje, da se po svetu razširja miru naklonjeno razpoloženje nemških socialistov. Vlada— tako meni Jean Herbette — dopušča, da socialisti tako govore, v nadi, da bo to venčano z uspehom. Nemško cesarstvo je dospelo do meje svojih rezerv. to izhaja jasno iz statistike. Sedaj je nemška vlada vrgla trnek v inozemstvu, in sicer v nadi. da bodo angleški in nemški socialisti rajši zagrabili za to vabo, kakor da bi se še dalje bavili s fabrikacijo granat. "Koelnische Zeitung" se ne zdi vredno, da bi na te fantazije kaj pripomnila. GREGORČIČEVO PROROŠKO PESEM O "SOČI" priobcujejo tudi vsi starokrajski ški listi. "Hrvatski List" v pu'iu p ' stavlja: vjBNL- Kar je pesnik proroški izreke', v resnici dogodilo. Na Soči gr®e^ ! povi in njena voda rdeči od km. veda samo sovražne. Kakor na® V vijo poročila, so bili vsi poizkus'^ lijanov, da bi prekoračili Sočo Pn ..j minu in Plavali hrabro odbiti od čet. In skoro da kaže tako kako' bi Bog hotel izpopolniti tudi.zaj!;. molitev slovenskega pesnika: it ska poročila prinašajo grenke Prl'°vat o slabem vremenu, o čestih P°P... deroče reke. ki da ovirajo vse ve operacije — pri Ronkih m ' ^ je po modrih odredbah vojne up vse prostrano področje ustja žič poplavljeno po vodi iz Soce> ^ da je verolomni sovražnik nale skoro nepremagljive zapreke. ^ In ko se naša srca nahajajo v čakovanju, da naše hrabre čete Soči preprečijo prehod sovražne ^ moči. pa se moremo tudi spo«in ^ še mladostne in močne alpin'ke ter vzklikniti naši vojski: Ter tujce, zemlje-lačne, vtop> Na dno razpenjenih valov. Od slovenskih mej- u A Iz Trbiža se poroča: V k3".^ dolini so. kakor znano, ob za ji 3 se do zdaj v njo še niso upa " i;......| tfl iiii' 1 vojiske prebivalstvo izprazn ' se do zdaj v njo še niso U1 „ marveč so tudi oni'izpraznili ro.^ ^ in se omejuje nalske doline. II \ V- J V J IVIVJ1 VU1 ---^ 'g in se omejujejo na obstreljevanj. tijo. a vojaškega uspeha to P ^ nima nobenega. Prebivalstvo ^ i Strelivo sicer zel" , časi vrača nazaj v tiste kraje ^ nahajajo v manjši nevarno? živino gonijo nazaj v hleve. $ sicer grme ponoči in podnevi. lini hodijo kmetje na polje, k3-vi( je najbolj mirno. Odkar namre jo ljudje naše obrambne pr«P® $ nič več ne boje in zaupajo v P našo zmago. O THOMfiS R. EDI50H O O SECRETARY , rttoro © er fiMticicArt fkiss rtf-~'ar"" -—"7 a ti' IN mož°a PRIHODNJO VOJNO BODO BOJEVALI STROJI PRAVI DANIELS. ... .„i, taj"' v«"1 Po nekem posvetu med J ose phui Danielsom, poinorsMi' „J ge I" fl«t' Mobilizirati moramo možgane, mobilizirati veleume. P'1!"' |,il»P znanstveno za vojno." Ta slika g. Edisona in g. Damelsa ... na konferenci v g. Edisonoveni domu. f B) ind, 0 iet.nl 1 Art :iet 1 U (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VZS'N.TEKIH DRŽAVAH (Jarta7. TOT TDT III Vstonovljenu 29. novembra 1914 »tV ERNE AMERIKE. OCIICZ* JULlbi« ILL, lukor. v drž.111., 14. maja1«15 »RUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. ŠKO j hn* lju P«' 1, se je ■met«-rvi,f .m PrJ' isi IB' dnai'1 .kbt^ zaW tali)3"' irit®^ ,plava» „jihzgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za jzgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 'zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko ije['0tn'Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Se ^'PLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkr ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^atn° operacijo na kili ali vtrganjem. Več P^'kodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-pla-raiP'še gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba Jz-i?M - P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in V ? °Pe«cije. jih a • ^'an('ca) J'e deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D D. s. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in i ' Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. Član'r H 0z"ir "lce) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z 0111 na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Za $500.00: Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment. . 16—20 .... ..... 18c 1 ...... ... 16—20 ____ ..... 35c . 20—25 .... ...... 20c 2 ...... ... 20—25 .... ......40c . 25—30 ,, , . 30—35 .... ...... 23 c ...... 25c 3 ...... 4 ...... ... 25—30 ____ ... 30—35 .... .....45c ..... 50c . 35—40 . 40—45 .... ..... 28c ...... 32c 5 ...... 6 ...... ... 35—40 .... ... 40—45 ____ , ,, , 55c ...... 63c . 45—50 .... ...... 38c 7 ...... ... 45—50 ____ ...... 75c . 50—55 .... ..... 45 c K tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. uštvu št. 1 PRISTOPILI ČLANI(ICE). Joliet. 111.: Josip Mance, Katarina Turk. n.Ustvu št. 8, Rockdale, 111.: Valentin Fajnik Jr., Louis. Piškur Jr., Sta-Dernulc, John Bukovec, Božo Stankov, Michael Batozich, Josip '"k. Frank Oliver. I Rockdaie JaviU 111., 17. avg. — Čast nam slavnemu občinstvu in sploh S. D. Je L, . in nj(,t,' ki se zanima za D ^'ado ? p°drejena društva, da naše t) društvo sv. Družine št. 8 D. S. zdaj jak0 iep0 napreduje, da bno naši nila društvo svoj sm0 Vst
  • >ik let anov, ki so večinoma rojeni ani anci stari m še nekateri manj kot In novopristopli mladi Sv°jihS° obljubili, da bodo vsak po |t"be špm°čeI' delovali na to, da pri-Vse svoje vrstnike in prijate- se ke Po v. ,to Je najmlajše društvo in ima 'anie mladeniče tudi v od '■etu 89 društva želja je, i(a bo po »lieti, dnJštva sv. Družine št. 1., v i a drn društvo tudi prekosilo u'ie81 društva v številu članstva in v u,di glede finančne moči. r za to leto so izvoljeni sle- ^esfi, predsednik, SVETA GORA. ^ak0 ■ ( -- vpt;i- . tam gori s svetiščem? To njc m» jfc bilo v srcu. Nemir in ®Ptr »Olj "Cllli ir ,5 ni- i* > > jtf 4 8 b«hm lne Je »preletaval, čira "'Hel 1)t"J korakal naprej. Kakor da bi J^tei** Mrzlico, tako se mi je zdelo. |)r'jat,.iiVoJc misli zbrati in pričel «ia Jein, s katerim sem se podal' tovor, a že po prvih stav-111 oje misli takoj na Sveti Slišni se' sem se razburjeno* mhht Se,n ,u >" tam, da jc sveti-trpe,°' ra,, .'» So Kar Go.00 b«e J0fj Sti. ' da je porušeno in v j^S* Vedel da ljudje tako radi J(:ti. ker"""' a "»em hotel vsega ver „ ir»vajfl*etlel o tak< neinirjati. prostim svetišču, A ven- 01 »uju - razburj<11- le vodila iz posebnih razlo- t» Preko vr|| ' ;everno-vztočnega pobočja ■ u je navadna kozja steza, g . trae'n 8edaj eez ska,e' se" Cii st'daj skozi grmovje in " bolj sva se bližala vrhu, Michael Batužich, podpredsednik, Valent. Fajnik Jr., tajnik, Louis Piškur, zapisnikar, Valent. Fajnik Sr., blagajnik, John Bukovec, Matt Saršon in.Stanislav, Dernulc, nadzorniki, Anton Sergo, bolniški odbornik. Naše društvo je sklenilo že v prejšnji seji, da bo dajalo $1 na dan podpore, raztin nededlj, in sicer za 50c mesečnine. Zavaruje se vsakdo lahko za $250.00 ali $500.00 pri Družbi. Vsakdo, ki želi pristopiti v nase društvo sv. Družine v Rockdalu, .se naj oglasi ali pri predsedniku ali tajniku. Sprejet bo takoj, ko ga potrdi zdravnik. Pristopnina v društvo je zdaj brezplačna. Nadejajoči se, da bodo rojaki in rojakinje v Rockdalu v obilnem številu pristopali v to naše društvo, se jim za zaupanje in sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo. Pozdrav vsem članom in članicam, kakor tudi celini društvom D. S. D., ostajamo z bratskimi pozdravi Albert Lesh, predsednik, Louis Piškur, 2. tajnik. tem bolj so se kazali pojavi laškega dela. Ogromne1 jame na levi strani steze, potem na desni, potem v stezi sami, ki jc bila prekinjena in razruva-na popolnoma. Velika debla so ležala na tleh prelomljena ali s koreninami izruvana. To jc bilo delo granat katerih kosci so ležali vsevprek tu pa tam. Solnce je pripekalo, a njegove vročine nisva čutila. Najine misli in najini občutki so bili le pri vprašanju: Kako je s svetiščem? Prišla sva na vrli. Groblja nama je zastavila pot. Počitka nisva iskala. Sla sva takoj dalje, da bi videla kako je s svetiščem. Glavna vrata niso bila dostopna. Stranska tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi šamostan v cerkev. Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni več drugega nadstropja; razbito jc prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi štrle proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita okna, sobna oprava, vse pomešano s stenskim ometom, z opeko in kameni in kamenjem- Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Tu so udarjale granate ter povzročale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Zračni pritisk je tolik, ko granate raz-počijo, da gre vse v bližini s svojega še tako trdnega mesta. Stopnice, ki vodijo iz pritličja, so deloma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sosedstvu padla granata. Treba biti zelo oprezen, ko greš navzgor; le malo bolj trd korak in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu drugače prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Vidi se, da so granate s svojo neizmerno silo udarjale na nekaterih mestih preko celega poslopja do podzemlja na severni strani, kjer so se zdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara. # * * Bil je kresni večer pred sv. Ivanom Krstnikom, ko se je tu gori tako grozno pričel valiti proti nebu ogromen steber črnosivega oblaka-dima. Ljudje po Grgarju in po Gorah, Solkanu in drugod so jokali, ko so ga zagledali. Bil je ta jok še nekaj bolj pretresujo-čega, kakor pogled na Sveto Goro. Kakor da bi sovražnik pred našimi očmi srce trgal iz prs ljubljenega bitja, tako je bilo vsem, ki so tedaj gledali na Sveto Goro. Pomagati pa niso mogli. Plameni so švigali iz globokega dima, ki se je kakor druga gora vzdigoval nad svetiščem, visoko v mrak in temno noč, edini plameni na Goriškem kresno noč. Daleč povsod so oznanjali nesrečo, ki je s svetiščem zadela celo ljudstvo. Turka so javljali nekdaj kresovi po gorah; tudi plamen na Sveti Gori je javljal Turka, ki nas tolovajsko napada in nam končuje naše svetišče. Roke so stiskali ljudje, polni svetega srda nad Lahom, in eno željo so imeli vsi, naj bi Bog uničil vse njegovo prizadevanje in vse načrte njegove razbil. Hotel sem poiskati vsem znan dohod iz drugega nadstropja v zakristijo in cerkev. Toda v drugo nadstropje ni bilo mogoče priti. Stopnice so ena sama groblja. Dohod sam proti zakristiji je pa po požaru uničen. Po lestvi, ki je bila tam v prvem nadstropju naslonjena, sva počasi splezala gori, kjer so bile nekdaj stopnice. Gori sva se prijela za držaje, ožgane in deloma izpremenjene v oglje, te oprezno prišla skozi odprta vrata v zakristijo in cerkev. Manjka mi besed, da bi izrazil, kar sem tedaj občutil. Razburjenje, ki me je prej morilo, me je nehalo tedaj. A iz kamna bi moralo biti srce, ki bi v cerkvi ne zaplakalo. Nisem hotel vsega verjeti, kar so ljudje pripovedovali, zato je bila slika toliko bolj strašna, ki sem jo tam gori dobil; bolest toliko bolj pekoča, ki se me je tedaj polastila. * * * Med razvalinami svetišča... Streha srednje ladje je razbita. Neizmerna groblja je po tleh: tramovi, deske, opeka, kamenje, omet, vse drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je lil dež na tla. Pri obhajilnem oltarju sredi cerkve vse polno grušča, ki pokriva oltarno mizo in prostor okrog oltarja. Tabernakel zganjen in odprt; vrata k oltarju porušena; oltarni prt preko oltarja na tleh. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v ^treho nad klopmi pred prezbiterijem in vrgla ob tla vse, kar je dosegla; klopi spodaj deloma razbite, deloma pokrite z gruščem Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen blažene Device Marije, je zrušena. Samo pastirico Uršulo vidiš še, ki kleči in gleda naprej, od koder ji prihajajo besede nasproti: "Idi, reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me prosi milosti". .. Druga ogromna granata je priletela v južno-zapadni kot cerkve. Vse je porušeno: hodnik iž cerkve na kor, o-ratorij, orgije. Na tleh leži steklena pregraja pri nekdanjem oratoriju. Oltar sv. Križa pod koroni pa je še popolnoma cel, samo nad njim zija odprtina v stropu navzdol. Zopet druga granata je predrla steno, na kateri se nahaja velika slika sv. Treh kraljev, ki prinašajo darove božjemu Detetu. Slika je predrta; njej nasproti na drugi strani se naha jajoča velika slika rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, ki so jih povzročili različni drobci granat. Strehe stranskih ladij so še na svojem mestu, dasi sem pa tja razpokane; toda pretresle so se že bile ob padcu granat tako, da so podstavni tramovi na katerih počivajo glavni s streho skoraj brez izjeme zganjeni. Zdi se da se ima vse porušiti, kakor hitro bi udarila kaka nova granata. Spovednice povsod več ali manj pokvarjene, nekatere kar razbite, malo slik križevega pota je še nepo kvarjenih; nekaterim so okviri uniče tii, druge visijo na pol na zidovih, zo pet drugim so slike same pobite. Tu di oltarji so trpeli, posebno oni na evangeljski strani pred prezbiterijem Mirno pa sta še stala nad svojima ol tarjema kipa sv. Frančiška Asiškega i'1 sv. Antona Padovanskega. — Oltarček pod sv. Antonom je bil že raznešcii po tleh so ležali različni kosi njegov in cvetlice, sv. Anton pa je mirno stal v višini z božjim Detetom v naročju Nepoškodovan je bil tudi kip prebla žene Device Marije ob vhodu v zakri stijo. Z lilijo v roki kraljuje še vedno na svojem mestu; tu gleda polna mil' ne na nas, kot bi hotela reči: "Zaupaj te, Gospod vas ne zapusti!" Na nasprotni strani pa kip presvetega Srca Jezusovega popolnoma zdrobljen. Njegovo mesto je prazno, na tleh pa leže pomešani večji in manjši drobci granat s kosci nekdanjega prelepega kipa. Odprto nebo zre s srednje ladje na nas. Tla so vsa mokra od dežja, ki je padal pred kratkim v cerkev. * * * Kakor da bi gledal na puščavo, tako se ti zdi, če se obrneš izpred glavnega oltarja proti glavnim vratom po cerkvi. Povsod ruševine, prah, nered, razdejanje. Nepopisno tožen pogled. * * * Prezbiterij z. glavnim oltarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala milostna podoba Matere božje, vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko blažene Device Marije, ki je drugače prejšnjo zakrivala. Kos granatev ali kak kamen od nje zagnan je z vso silo priletel na to mesto in uničil, kar je mogel doseči. Milostne podobe pa ni dosegel eč, ker se že dayno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Missie, je nepoškodovana. Vse drugače pa je v zakristiji na drugi trani. Semkaj je priletela granata v steno na južni strani pri oknu ter po-zročila veliko podrtijo, katere ostanki so raztreseni po vsem podu. Stekla pri zaobljenih slikah so se od zračnega pritiska mnogokje razbila. Isto vidimo tudi v nekdanjem oratoriju zadaj za glavnim oltarjem. Ondi ye udarila granata v kot na južnovstočni strani, vrgla kip Pija VI. na tla, ki pa izvzeniši levo roko ni prav nič poškodovan. Še vedno drži listino, ki nas spominja onih časov, ko se je sveto-gorska cerkev iznova veličastno sezidala po svojem prvem razdejanju pred približno 130 leti. Prišlo je sedaj drugo razdejanje nad njo. A prepričani smo, da bode cerkev iz njega še lepša vstala, kakor je bila poprej. * * * Pročelje je razen zgornjega roba na desni strani popolnoma celo. Še vedno kraljuje preblažena Devica Marija na svojem mestu nad glavnimi vrati. Washington, D. C., 16. avg. — Dva ameriška pomorska vojaka sta bila snoči izpodprana čez krov in sta utonila, ko je bojna ladja "New Hampshire" južno od Floride zašla na stezo Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ; -iinega viharja ogromno rano. Zidovje je krog nje . " kar vzbočeno. Zvonovi stoje popol- ! ^H^^^^^^^^^^I^miZZ^^^IIZZ noma nepremakljivo, ker so se zleknili iz svojih tečajev. Morda še ena granata, naperjena zlobno proti zvoniku — in zvonika ne bo več. ('Novi Čas'.) Slava jim! Dalmatinskim vojakom namreč, ki tudi branijo našo domovino proti Italijanom. Pa ti vrli naši bratje so res i zborni vojščaki. Samo odlomek iz nekega pisma ponatisnemo v dokaz: '...Da, ti stoje na braniku! ' ni čuvajo čast domovine. Taki zaslužijo vsakogar ljubezen in spoštovanje. Kljub vsemu trpljenju so vendar zadovoljni. Vidi se moč vere. "Ne daj Bog, da bi izgubil dušo, a telo naj bo!" take vzklike mnogokrat slišim. A znajo zasoliti tudi šaljivo: "Pa da bi mi mogli še iti v pekel! Za nas vojake ni več pekla. Prestali smo ga v tej vojni." Naš pesnik Dugonjič bi rekel o našem Dalmatincu: "Dober je Mate!" Tako govori v šali, a govori resnico." DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Kratka stavka. St. Louis, Mo., 13. avg. — Od 1,200 do 1,500 voznikov raznih prevoznih družb v St. Louisu je danes zastavkalo v dosego višjih plač in krajšega delovnega časa ter tako zaustavilo promet od in do kolodvorov. Lastniki vozil niso poskušali popolniti izpraznjena mesta stavkarjev. Izjavili so marveč da bodo najprej dali stavkarjem priložnost, preudariti gotove jim trdno obljubljene privolitve, predno vzamejo v službo neunijce. St. Louis, Mo., 13. avg. — Krvava kramola, katere se je udeležilo do 500 stavkarjev in njihovih pristašev a z druge strani trije neunijci in kakih 20 policistov, je izbruhnila pred kolarni-cami družbe St. Louis Transfer Co. Bil.je to prvi spopad stavkarjev in ne-unijcev. Tudi številni šoferji stavkajo. St. Louis, Mo., 15. avg., 1 zj. — Stavka voznikov in šoferjev, ki se je pričela tukaj v petek, je bila poravnana opolnoči snoči. Odbor za leto 1915. Predsednik...........George StonicK. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepec Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr, Blagajnik................John Petric. Reditelj................Frank Kocjan. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. Čez krov izpodprana. To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaž« oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, na} piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društva ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Od pričetka vojske poizkušajo Italijani prodreti pri Ploec-kenu in Naborjetu. Italijani so žrtvo- j ali do 15. jul. 2500 mož, ne da bi se ) na Krnu mogli približati našim pošto- j jankam. Artiljerijski ogenj traja na koroški meji neprestano. Pri utrdbi j Hensel deluje naša artiljerija skoro • neprenehoma. V tej v prelazu Nabor- ! jet ležeči utrdbi je vladalo nedavno veliko veselje. Popoldne ob 4. uri 30 minut so zadoneli navdušeni vzkliki, potem ko je bila od Italijanov brez vsakega uspeha izstreljena tisoča gra-! nata. Izstreljene italijanske krogle ' veliko več stanejo, kot je pa stala naprava utrdbe. Tako se govori! 'Slovenec" je v številki dne 10. julija zapisal ob koncu uvodnika sledeče besede, ki so vredne, da jih ponatisnemo: "Narod (namreč italijanski), iz katerega je izšel morilec naše ljubljene cesarice Elizabete, narod, ki je svojega lastnega kralja umoril, narod, ki je našega častitljivega viteškega vladarja v najhujši stiski ne le zapustil, ampak ga kakor Judež Iškarijot svojega Gospoda izdal in prodal sovražnikom, narod, ki svetega očeta v Rimu dfži kakor ujetnika in mu dan na dan dela najhujše krivice, ta narod bo dobil od našega poštenega in hrabrega ljudstva tak odgovor, da si bo za vedno premislil, segati s svojimi mačjimi kreplji po naših avstrijskih slovenskih krajih, po naši mili avstrijski domovini." Zakaj bi bil tujca suženj? Bodi svoj gospodar in delaj za sebe. Nekoliko naših rojakov se je preselilo v Wisconsin na farme, ker se so naveličali pohajkovanja za delom, štrajkov in dolgotrajnega čakanja za zboljšanje delavskih, razmer, kar je vzrok, da še danes nimajo svojega pravega obstanka in ne sigurne bodočnosti. Vse kar so zaslužili so porabili za rent, obleko in druge hišne potrebe, ter so životarili od enega dne do druzega brez najmanjšega napredka. Ob plači so dobili par dolarjev, a ko so poravnali račun z groceristom in mesarjem, jim hi ostalo le kakih par beličev v žepu in zopet so morali jemati jedila in vse na upanje, da se morda poravnaj ob bodoči plači. Odločili so se in rekli: "Mi gremo nazaj k materi zemlji, ki nas vseh redi, kjer vsak sam za sebe dela brez kakega bosa ali foremana, ki bi nam sesali zadnjo kapljo krvi. Za oni denar, ki ga izdamo za rent dobiti hočemo 40 akrov dobre zemlje." Prišli so in si izbrali zemljo v bljižini velike parne žage in skladišča drv in lesa, ter raznih drugih tovarn in železnic. Zemljo so dobili v zakup na primerno lahke obroke, brez kakih doklad, in zdaj delajo na svoji zemlji, a ko so skončali svoje delo, gredo delati v tovarne, žage, na železnico in druge take prostore. Skoro vsak dela zdaj že za sebe, kakor oni stari naseljenci, ki so pred delj časom prišli sem v severni Wisconsin, ko se je zemlja dobila še ceneje. Potrudili so se in danes jim njihova zemlja rodi blagostanje in srečo,iter so svoji gospodarji in jim ničesar ne manjka. - Zdaj se nudi tukaj najlepša prilika za vsakogar, da si z malim denarjem ozemlje kupi v tem zdravem in rodovitnem kraju, in sicer dobi zemljo na mesečne obroke izplačevanja. Poživljam vse one, ki želijo postati samostojni gospodarji in si hočejo zasigurati svojo bodočnost, da postanejo svoji gospodarji, naj se javijo na nas za podrobnosti ali nas posetijo. Naša želja je naseliti tukaj marljive in pridne ljudi, ki se ne bojijo dela. Za vse podrobnosti, pojasnila in navodila pišite v domačem ma-ternem jeziku na sledeči naslov: CHARLES RAČKI, COLONY DIRECTOR BOX E, PHELPS, WIS. ■ Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ POPOLNOMA PREPRIČAN __DA DOSPEJO NASE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.80 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: amerikanski slovenec JOLIET, ILL. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. **** Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) Nataša je nemirno zrla nanj. Nenadoma je Mavra vnovič odprla vrata. "Sam gre, knez sam!" je brzo zaše-petala in se skrila takoj nato. Nataša je prebledela in vstala s svojega prostora. Mahoma so se njene oči razplamenele. Stala je, nalahko se opiraje ob mizo, in razburjeno zrla na vrata, skozi katera je imela vstopiti nepoklicani gost. "Ne boj se, Nataša, saj si pri meni! Ne bom te pustil razžaliti," je zašepe-tal Aljoša, ki je bil sicer potrt, toda ne zmeden. Odprla so se vrata in na pragu se je prikazal sam knez Valkovskij v svoji lastni osebi. DRUGO POGLAVJE. Pomeril nas je z naglim, pozornim pogledom. Po tem pogledu še ni bilo mogoče sklepati, je li prišel kot sovražnik ali kot prijatelj. Popisati pa hočem natančneje njegovo zunanjost, ki se mi je ta večer zazdela posebno nenavadna. Videl sem ga bil že poprej. Bil je mož ne več kot petinštiridesetih let, s pravilnimi, neobičajno lepimi potezami lica. katerega izraz se je izpre-minjal po okoliščinah; izpreminjal pa se je rezko, popolnoma, z nenavadno naglico, prehajaje iz največje prijaznosti v največjo mrklost ali nezadovoljnost, kakor da se je nenadoma iz-« prevrglo jekleno pero. Pravilni oval nekoliko rujavkastega obraza, krasni zobje, male in precej tenke ustnice, zarisane z lepimi loki, ravni, nekoliko podaljšani nos, visoko čelo, na katerem še ni bilo videti niti najmanjše gubice, sive precej velike oči, vse to je tvorilo skoro krasotca, čeprav njegovo lice ni delalo prijetnega vtiska. To lice je celo odbijalo od sebe s tem, da je bil njegov izraz nekako nelasten, vsekdar le navidezen, premišljen in izposojen, navdajajoč človeka s slepim prepričanjem, da mu nikdar ne pro-nikne do pravega dna. Kdor ga je gledal pozorneje, je začel sumiti pod vsakdanjo masko nekaj zlega, lokavega in nad vse sebičnega. Posebno zanimanje so budile njegove na prvi pogled krasne oči, ki so bile sive in odprte. One edine se nekako niso mogle popolnoma ukloniti njegovi volji. Najsi je tudi hotel gledati mehko in prijazno, vendar so .-e žarki njegovih pogledov nekako delili in med mehkimi, laskavami žarki so se blesketali ostri, nezaupni, prežeči in zli... Njegova rast je .bila precej visoka, stas krasen, četudi nekoliko suhljat; zdel -e je neprimerno mlajši nego je bil v resnici. Njegovi mehki temnorujavi lasje še skoro niso bili začeli siveti. | Ušesa, roke in stopala je imel čudovito lepa. Ta njegova lepota je bila v polni meri prirojena. Oblečen je bil z največjo elegantnostjo in sveiostjo, akoravno z nekaterimi posebnostmi mladega človeka, ki pa so se mu podajali. Bil je videti kakor starejši brat Aljoše. Ce ne to, pa ga vsaj nihče nc bi bil smatral za očeta tako odrastlega sina. Stopil je naravnost k Nataši, pogledal je mirno v obraz in dejal: "Moj prihod k vam ob taki uri in brez prijave je čuden tudi zunaj priznanih pravil; nadejam pa se, da mi verujete, da sem vsaj zmožen spoznati vso nenavadnost svojega spoštovanja. Vem tudi, s kom imam opraviti; vem, da -te bistroumni in velikodušni. Podarite mi samo deset minut, pa se nadejam, da me boste sami razumeli in opravičili." Vse to je govoril vljudno, a s silo in z nekakim povdarkom. "Sedite!" je rekla Nataša, ki se še ni bila iznebila prvotne zmedenosti in preplašeuo>ti. On se je nalahko poklonil in sedel. "Pred vsem dovolite, da izpregovo-rim par besed z njim," je dejal in pokazal na sina. "Aljoša, kakor hitro si ti odšel, ne da bi me bil počakal, aH se vsaj poslovil od naju, se je grofici sporočilo, da je Katarini Feodorovni slabo. Hotela je hiteti k nji, toda nenadoma pride Katarina Feodorovna zmedena in silno razburjena sama k nama. Povedala nama je naravnost, da ne more postati tvoja žena. Rekla je tudi, da pojde v samostan, da >>i jo ti prosil pomoči in ji sam priznal, da ljubiš Natalijo Nikolajevno. Vzrok temu priznanji) od strani Katarine Feodorovne, ki je bilo tako neverjetno in je prišlo ob takem trenot-ku, je bila seveda tvoja nad vse čudna izjava. Bila je skoro iz uma. Lahko si misliš, kako sem bi) preseneten in preplašen. Ko sem se zdaj tod mimo vozil," je nadaljeval, obračajoč se k Nataši, "sem zapazil v vaših oknih luč. Misel, ki me je preganjala že dolgo, me je takrat obvladala tako popolnoma, da se nisem mogel ustavljati prvemu nagnjenju in sem šel k vam. Zakaj? Takoj vam povem, prosim pa že vnaprej, ne čudite se, če bodo mo je besede nekoliko rezke. Vse to se je tako nanagloina..." "Nadejam se, da vas bom razumela in primerno cenila to, kar poveste," je dejala Nataša z zatajajočitn glasom Knez jo je motril tako pozorno, ka- 'e tudi na vašo bistroumnost," je nadaljeval, "in ako sem si sedaj dovolil priti k vam, sem prišel ravno zbog tega, ker vem, s kom imam opraviti. Že davno vas poznam, dasi-ravno sem bil nekdaj tako krivičen in kriv pred vami. Poslušajte: znano vam je, da so med menoj in med vašim očetom, stare neprijetnosti. Ne opravičujem se; ntorda sem bolj kriv pred njim, nego sem si mislil doslej. Ako pa je to, sem jaz sam žrtev prevare. Sumoljuben človek sem, to priznavam. Nagnjen sem k temu, da raje sumim slabo nego dobro, — to je nesrečno svojstvo izsušenega srca. Navade, da dbi skrival svoje napake, pa nimam. Verjel sem vsemu tistemu o-pravljanju in se prestrašil za Aljošo, ko ste zapustili svoje roditelje. A nisem vas še poznal. Podatki, ki sem si jih ponialem preskrbel, so me popolnoma potolažili. Opazoval sem, proučaval in se naposled prepričal o neosnovanosti svojega suma. Slišal sem, da ste se razdrli s svojo rodbino in tudi vem, da vaš oče z vsemi silami nasprotuje vašemu zakonu z mojim sinom. In že to edino, da vi, akoravno imate tolik vpliv, toliko — lahko rečem — oblast nad Aljošo, dosehdob niste porabili te oblasti in ga niste pripravili do tega, da bi vas poročil, že to edino vas kaže v prelepi luči. In vendar, priznavam vam, sem takrat sklenil, da hočem na vso moč ovirati vsako možnost vaše možitve z mojim sinom. Vem, da se izražam preveč odkrito, toda odkritost je v tem tre-notku od moje strani bolj potrebna, nego vse drugo; vi sami mi pritrdite, kadar bova pri kraju. Kmalu potem, ko ste šli od doma, sein jaz zapustil Peterburg; toda ob svojem odhodu se nisem nič več bal za Aljošo. Zanašal sem se na vaš plemeniti ponos. Jasno mi je bilo, da vi sami niste hoteli možitve, predno ne bi bile končane naše rodbinske neprijetnosti, da niste hoteli rušiti soglasja med Aljošo in menoj, zato ker bi mu jaz nikdar ne odpustil zakona z vami; hoteli tudi niste, da bi govorili o vas, da ste iskali knežjega ženina in zveze z našo rodbino. Nasprotno, kazali ste se celo malomarno do nas in ste morda čakali trenotka, ko vas jaz sam pridem prosit, da nam izkažete čast in podaste svojo roko mojemu sinu. In vendar sem trdovratno vstrajal kot vaš nasprotnik. Opravičeval se ne bom, niti vam ne bom prikrival svojih nagibo/. Evo jih: vi niste odlična in ne bogata. Dasiravno imam premoženje, vendar ga potrebujem še več. Pastorka gro-linje Zinaide Feodorovne je sicer brez zvez, a zelo bogata. Naj le malo zamudiva, pa bi se pokazali drugi snubci in nama vzeli nevesto pred nosom; takšne prilike pa nisem smel opustiti, in dasi je Aljoša še premlad, sem g^ sklenil oženiti. Vidite, da ne prikrivam ničesar. S preziran'jem lahko gledate na očeta, ki sam priznava, da je iz koristolovja in predsodkov napeljeval sina k slabemu dejanju; kajti zapustiti velikodušno dekle, ki mu je žrtvovalo vse in pred katerim je tako zelo kriy, — to je slabo dejanje. A ne o* pravičujem se. Drugi vzrok nameravanega zakona mojega sina s pastorko grofinje Zinaide Feodorovne je ta, da je ta deklica v največji tneri vredna ljubezni in spoštovanja. Krasna je, izborilo vzgojena, neprckosljivega značaja in zelo razumna, dasi v mnogo-čem še otrok. Aljoša je brez značaja, lahkomislen, silno nerazsoden, z dvaindvajsetimi leti še popolno dete in obdarjen zgolj z eno vrlino, — z dobrim srcem, svojstvo, ki je v družbi ostalih napak še nevarno. 2e davno sem opazil, da moj vpliv pri njem pojema. — Vročekrvnost in mladeniška nestalnost si jemlje svoje pravice in si prisvaja celo prvenstvo pred nekaterimi pravimi dolžnostmi. Ljubim ga morda pregoreče, toda prepričujem se, da sem mu jaz kot edini voditelj že premalo. Pri tem pa zelo potrebuje kakega dobrodejnega vpliva, pod katerim bi se neprestano nahajal. Njegova narava je podložna, slabotna j'n ljubeča in raje ljubi in uboga, nego veleva. Takšen bo.tudi ostal vse svoj« življenje. Lahko si mislite, kako sem *e razveselil, ko sem našel v Katarini 1'eodorovni vzor deklice, kakršno bi želel svojemu sinu za ženo. A prepozno je bilo moje veselje, zakaj neomajno je kraljeval nad njim že drug — vaš vpliv. Pozorno sem ga opazoval, vrnivši se pred mesecem dni v Peterburg in z začudenjem sem zapazil v njem precejšnjo izpremembo k boljA •šeniu. Lahkomiselnost in otroštvo njegovega značaja je skoro še isto, kakor nekdaj, toda nekateri plemeniti nagibi so se utrditi v njegovi duši. Zanimati se začenja ne le za igrače, temveč tudi za to, kar je vzvišeno, plemenito in častno. Njegove ideje so čudne, nestalne in tuintam nerodne; toda želje, nagoni in srce je boljše, to pa je temelj vsega drugega; in kar je boljšega v njem, je na vsak način od vas. Vi ste ga prevzgojili. Priznam vam, da me je takrat za trenotek obvladala misel, da bi vi bolj od kogar- koli mogli zagotoviti njegovo srečo. A pregnal sem si jo, ker nisem maral takih misli. Moral sem ga odtrgati od vas. karkoli bi me stalo; začel sem delovati in mislil sem, da sem dosegel svoj cilj. Še pred eno uro sem mislil, da je zmaga na moji strani. Toda dogodek v grofinjini hiši je mahoma strmoglavil vse moje naklepe in predvsem drugim me je presenetilo nepričakovano dejstvo; čudna resnobnost Aljoše, njegova zvesta vdanost do vas ter stanovitnost in živa moč te vdanosti. Še enkrat vam rečem, da ste ga popolnoma prevzgojili. Zapazil sem naenkrat, da gre izprememba v njem dalje,' nego sem si mislil. Danes je na-nadoma pokazal pred menoj razum, kakršnega bi nikdar ne bil slutil v njeni in obenem nenavadno rahločutnost in ugibljivost srca. Izbral si je najbolj pravo pot, da se izmota iz položaja, ki se mu je zdel težaven. Ga nil in zbudil je najplemenitejše zmožnosti človeškega srca, namreč zmož nost odpuščati in vračati zlo z veliko dušjem. Podal se je pod oblast bitja, ki ga je razžalil, ter se zatekel k njemu s prošnjo za sočutje in pomoč. Zdramil je ves ponos ženske, ki ga je že ljubila, s tem, da ji je naravnost priznal, da ima že tekmovalko, in jo obenem navdal s simpatijo do te tekmovalke ter zadobil odpuščanje in o-bet nesebičnega sestrskega prijateljstva. Iti k taki izpovedi in pri tem ne razžaliti in ne raniti, tega včasih ne zmorejo niti najspretnejši modrijan' pač pa ravno sveža, čista in dobro napeljana srca, kakršno je njegovo. Pre pričan sem, da vi, Natalija Nikolajev-na, niste bili deležni njegovega današnjega ravnanja niti z besedo, niti z nasvetom. Vi ste izvedeli vse to morda šele ravnokar iz njegovih ust. Ali se ne motim? Mar ni res?" "Ne motite se," je ponovila Nataša, kateri je gorel ves obraz in so ji sijale oči v čudno zamaknjenem blesku. Kneževa zgovornost je začenjala učinkovati. "Pet dni nisem videla Aljoše," je dodala. "Vse se je sam izmislil in sam izvršil." "Gotovo je tako," je potrdil knez, "a navzlic temu je vsa ta njegova nepričakovana bistrovidnost, vsa ta odločnost, zavest dolžnosti in naposled vsa ta plemenita stanovitnost, — vse to je zgolj posledica vaš|ga vpliva do njega. Vse to sem kratko in malo premislil in preudaril sedajle, ko sem se peljal proti domu, in po tem premi-selku sem hipoma začutil v sebi moč, da se odločim. Zakonska zveza med našo in grofinjino rodbino je onemogočena in se ne more več popraviti; in ko bi se dala, je bolje, da je ni. Kaj hočem, ko sem se prepričal sam, da morete vi edina zagotoviti njegovo srečo, da ste njegova prava voditeljica, ki je že položila temelj njegove bodoče sreče! Prikrival vam nisem ničesar, ne prikrivam vam tudi sedaj, da zelo ljubim kariere, denar, odlično ime in celo visoko službo; zavedam se, da je marsikaj med tem predsodek, toda jaz ljubim te predsodke in jih namenoma nočem podirati. So pa položaji, v katerih je treba dopuščati tudi druge razloge, ker ni mogoče meriti vsega z isto mero. Poleg tega goreče ljubim svojega sina. Z eno besedo, prišel sem do zaključka, da se Aljoša ne sme ločiti od vas, zato ker brez vas pogine. In — ali naj priznam? Morda je že mesec dni, odkar sem tudi sklenil, a šele sedaj vem. da sem sklenil pravo. Res bi vas lahko obiskal jutri, da vam povem vse to, ne pa da vas motim skoro o polnoči. Toda moja sedanja naglica vam bo morda v dokaz, kako goreče, in pred vsem, kako iz dna srca sem se lotil svoje naloge. Nisem več deček in za nepremišljen korak bi se v svojih letih ne mogel odločiti. Ko sem stopal tu notri, je bito vse že sklenjeno in premišljeno. Čutim pa, da mi bo še dolgo treba čakati, predno vas popolnoma prepričam o svoji odkritosrčnosti. A k stvari! Ali vam naj zdajle povem, po kaj sem prišel semkaj? Prišel sem, da izpolnim svojo dolžnost pred vami in vas slovesno, z vsem svojim brezmejnim spoštovanjem do vas, prosim, da osrečite mojega sina s svojo roko. O, ne mislite si, da sem prišel kot strašni oče, ki je naposled sklenil odpustiti svojima o-trokoma in jima milostno dovoliti njuno srečo. Ne, ne! Ponižali bi me, ako bi me obdolžili takih misliti. Tudi tega ne vštejte, da sem bil že vna prej prepričan o vašem privoljenju o-piraje se na to, kar ste žrtvovali za mojega sina; nikakor ne! Jaz prvič pravim na glas, da vas ni vreden, in on, ki je dober in čistosrčen, l»o to sam potrdil. Toda to je premalo. Ne le to me je vleklo semkaj ob takšni uri; — prišel sem k vam." — in z nekako slovesno spoštljivostjo se je dvignil s svojega sedeža, — "prišel sem semkaj zato, da bi postal vaš prijatelj. Vem, da nimam do tega niti najmanjše pravice, nasprotno! Toda — dovolite mi, da zaslužim to pravico! Dovolite mi vsaj upanje!" Spoštljivo se je naklonil Nataši in čakal njenega odgovora. Pozorno sem ga motril ves čas, dokler je govoril, kar mu ni ostalo prikrito. Hladno, ponekod z dialektičnim stremljenjem, drugod pa celo nekako malomarno je govoril svoje besede Ton celega njegovega govora tuintam ni odgovarjal čustvu, ki ga je privabilo ob tako neprimerni uri in zlasti v takšnih odnošajih k nam na prvi obisk. Nekateri njegovi izrazi so bili videti pripravljeni, drugod pa je bilo videti, kakor bi si z dolgoverzno in čudno ob (Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekapre-n eno steklenico HAMILTON CLUB PI RK WIIISK KY (one full quart) in enoquart finega SOMA PORT WINK. Obe steklenici ošljemo v lepem zaboju — le 7.a en sam papirnat dolar. Pišite C. K. ZA-RUBA A CO., 318 Third AY, i Unburn, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. liMiiMipmippiMimi JOHN N. W. Phone 348 :.:Sloveu8ka Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. HjSjj 915 N. Scott St., Joliet, 111, Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele tret« Kapital in preostanek $300,000.01 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedaii HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA fi POSTREŽBA. W. J- BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, V Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, QPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnim' <*" nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk U šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines u'ici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! M>» bomo zadovoljili in ti prihranili deaJ(' i Oscar J. Stephen i Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM X)TAR ^ Kupuje in prodaja zemljišča S H v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- jj; škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarja sko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: fes W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na VOS'1 DES PLAINES I NCLINTON STS. Geo. Svetleči' i i i i R I R R R R R R R R R R R R R R R R R I ^ PRVI SALUN S ONKRAJ MOSTA " »Sj^ffiffiffiffiSSffiSfiSli®" M Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, H* DOBRODOŠLI! Garnsey, Wood & Lenu«11 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. & Metropolitan Drog Store N. Chicago 4 Jackso« S«. Slovanska lekarna + JOHNSONOVl + l "BELLADONNA" OBLI" «1 mM ■ mCM Mn *> mmnt «► U e i 108 Jefferson Street, JOLIET. ILL. revuatesv HROHOSTl BOUST! » KOLKIJ bolestih • Členkih NBVRALOl PROTtNU OTRPLOSTI IB&C SLABOTNEM KRI2W SLABOSTIH » RJUiNH M pna««**" MRAZENJU » ŽIVQTU _ vterju OHB» «■*• PRBOAJEttlU BOLESTIH » I BOLESTIH < pomota Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teb trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odponiore pri: ZABASANOSTI. NJENIH POSLEDICAH, i NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost >n njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednos" v prebavnih organih. V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Trinef-jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in f)0c' joseph triner, -------- —IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, H1' t. I R I K I R R R R R R R R R R R R R R R R R R R liimi I K I !K 1 »»a"*!«;«««««««««* Učite svojo deco slovensko moliti in čitati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM ki ga je spisal naš pok. rev. f. s. šusteršič. Stane s poštnino vred samo 25c za večja naročila primeren popust. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois m S P S S S m s m s s SK S S s s m SK S S "Popolnoma sam." "Da! Vprašal sem vas zato, ker st mi zdi, da poznam to hišo. Tem bolje ... Gotovo pridem k vam, gotovo! O mnogočem se moram pomeniti z vami, mnogočesa potrebujem od vas. .Mar?ikatero uslugo mi lahko storite. Vidite, jaz začenjam kar takoj s prošnjami. A do svidenja! Se enkrat mi dajte roko!" Stisnil je roko meni in Aljoši, poljubil še enkrat Natašino ročico in odšel, ne da bi povabil Aljošo, naj ga spremi. Mi trije smo ostali v veliki razburjenosti. Vse to se je bilo zgodilo tako naglo, tako nepričakovano. Vsi smo čutili, da se je v enem samem tre-notku izpremenilo vse, in da se začenja nekaj novega, neznanega. Aljoša je molče prisedel k Nataši in ji tiho poljubljal roko. Poredkoma se ji je Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w^HiKiowi^K: Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1741 commercial a ve. south chicago, ills. PONIŽANI IN RAZŽALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) širnostjo svojega govora umetno dajai lice čudaka, ki se sili skriti prodirajoče čustvo pod krinko humorja, malomarnosti in šale. A vse to sem premislil potem; takrat je bilo drugače. Poslednje besede je govoril tako navdušeno, s tolikim čustvom in z navidezno tako iskrenim spoštovanjem do Nataše, da nas je premagal vse tri. Celo nekaj solzi podobnega se mu je zalesketalo na trepalnicah. Plemenito srce Nataše je bilo popolnoma osvojeno. Za njim se je tudi ona dvignila s svojega stola ter mu molče, globoko ganjena, pomolila svojo roko. On jo je prijel in nežno in s čustvom poljubil. Aljoša je bil ves iz sebe od navdušenja. "Kaj sem ti pravil, Nataša!" je vzkliknil. "Nisi mi verjela! Nisi mi ver- oziral v obraz, kakor bi čakal, kaj ona jela, da je to najplemenitejši človek poreče. j na svetu! Vidiš, sama vidiš!" j "Golobček, Aljoša, pelji se jutri h Planil je k očetu in ga goreče ob- Katarini Feodorovni," je izpregovorila jel. Ta se mu je odzval na isti način, naposled ona. toda je hitel okrajšati ta čustveni prizor, kakor bi se sramoval pokazati svoja čustva. "Dovolj," je dejal in vzel svoj klobuk, "jaz pojdem. Prosil sem vas samo za deset minut, a sedel sem celo uro," je dodal z usmevom. "Odhajam pa z nestrpno željo, da se vidim z vami čimpreje spet. Ali mi dovolite, da vas kolikor mogoče pogostoma ob-iščem?" "Da, da!" je odgovorila Nataša, "kar najčešče! Prejkoprej bi vas rada — vzljubila..." je dodala zmedeno. "Kako odkritosrčni, kako pošteni ste!" je rekel knez in se nasmehnil njenim besedam. "Niti vtoliko ne marate biti neodkritosrčni, da bi rekli vrnem vse to! Ne proklinjaj me nikdar, Vanja!..." Vrnivši se domov, sem se takoj sle-kel in legel spat. V sobi je bilo vlažno in temno kakor v kleti. Mnogo čudnih misli in čustev mi je rojilo po glavi, in dolgo je trajalo, preden sem zaspal. A kako se je moral tisti čas smejati nekdo drugi, ki je zadremaval v svoji udobni postelji, — ako se mu je sploh zdelo vredno, da bi se nam smejal! Najbrž ne! TRETJE POGLAVJE. Ko sem drugo jutro ob deseti uri odhajal iz stanovanja, ker se mi je mudilo na Vasiljevski otok k Ihmenje-vim, da se od njiju čimpreje odpravim k Nataši, sem pred vrati nenadoma zadel ob Smittovo vnučico, ki me je bila prejšnji dan posetila. Prihajala je k meni. Ne vem zakaj, a spominjam se, da sem se je zelo razveselil. Včeraj si je niti ogledati nisem mogel; pri dnevni luči me je presenetila še bolj. Težko je bilo najti bolj čudno in bolj originalno bitje, vsaj glede zunanjosti. Majhna, iskrečih se, črnih, nekako neruskih oči, gostih, črnili, kodrastih las in zagonetnega, nemo srepega pogleda, bi bila tudi na ulici zbudila zanimanje vsakogar, kdor bi jo "Sam sem že mislil na to," je odgovoril on, "na vsak način se peljem." "Morda pa ji bo težko, videti te... Kaj je storiti?" "Ne vem, dragica. Tudi o tem sem že razmišljal. Videl bom — in kakor ,r . I Z, U nuna tUlJilliaujv. > Jonu^u*) —• J" bo kazavo, - tako se odločim. Kaj | bi) pQSebn0 je presenečal njen ne, Nataša, zdaj se nama je vse izpre menilo," je nehote rekel Aljoša. Ona se je nasmehnila in ga pogle jeden aker zadostuje. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. dala z dolgim in nežnim pogledom. "In kako delikaten je. Videl je, kako revno stanovanje imaš, pa niti besede. .." "O čem?" "No, — da bi še preselila drugam, — ali kaj takega," je dodal on in zardel. "Kaj pa misliš, Aljoša! Kako bi mo- navadno vljudnost. Da! Spoznavam, gel.. * asu t domaČa naravna ohiska vina kak6r Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-83 E. H8H St., LORAIN, OHIO. Gonkord rudefie vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so posnema naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali C^ney Order. da si bom šele čez dolgo, dolgo časa zaslužil vašo ljubezen!" "Nehajte me hvaliti — dovolj je!" je šepetala Nataša v zadregi. Kako krasno je bilo ta irenotek! "Pa bodi tako!" je sklenil knez. "Sa- mo še par besed o stvari. Ali si mo- v resnici takšen!" "Zato ravno pravim, da je tako de likaten. In kako te je hvalil! Saj sem ti pravil — pravil sem ti! Ne, on je zm.ožen, da vse razume in čuti! O meni pa je gqvoril kakor o detetu; vsi me imajo za otroka! A kaj, saj sem I rete misliti, kako sem nesrečen! Niti jutri niti pojutranjem namreč ne morem priti k vam. Nocoj sem prejel pismo, ki me kliče k nekemu zame to- J srce škoduje. I li važnemu poslu, da se ga nikakor ne mem. A veš "Otrok si, a bistrovidnejši od nas vseh. Dober si, Aljoša moj!" "On pa je rekel, da mi moje dobro Kako to? Ne razu-kaj, Nataša, ali se ne Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljla Tina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET I morem izogniti. Jutri zjutraj se od- podobi, da se kmalu odpeljem k nje-peljeni iz ePterburga. Ne mislite, pro- mu? Jutri zarana pridem zopet k tebi." sim, da sem vas baš zato tako pozno "Pojdi, golobček, pojdi. To si si posetil, ker bi jutri ne bilo časa, niti dobro spomnil. In da mi greš gotovo pojutranjem. Vi si tega >eveda ne-. k njemu, slišiš? Jutri pa "se pripelji, mislite, toda naj vam bo to primera kakor rano boš mogel. Zdaj mi pač moje sumoljubnosti! Zakaj se mi je ne boš več uhajal za celih pet dni?" je zazdelo, da ste si na vsak način morali šegavo dodala in ga objela z ljubečim to misliti? Da, ta sumoljubnost mi je pogledom. delala v življenju že mnogo preglavic | Vse tri nas je navdajala neka tiha, in ves moj razdor z vašo rodbino je veHka radost. morda zgolj posledica mojega nesreč-j • Ali i;reva skupaj, Vanja?" je zakli-nega značaja!... Danes imamo torek, cal Aljoša, odhajajoč iz sobe. V sredo, četrtek in petek me ne bo v j "Ne, on ostane; midva bova še go-Peterburgu, v soboto pa upam, da se vorila, Vanja. Le glej, jutri zarana1" DSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolieta Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. JM 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. Hranilnica Kad obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. ^irst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 gotovo vrnem, in bom še isti dan pri vas. Povejte, ali lahko pridem k vam na celi večer?" "Gotovo, gotovo!" je vzkliknila Nataša, "v soboto zvečer vas čakam! Nestrpno vas čakam!" Zarana! Srečno, Mavra!" Mavra je bila silno razburjena. Ker je ves čas prisluškovala, je slišala vse kneževe besede, dasi mnogočesa ni razumela. Rada bi bila ugibala in iz-praševala; dotlej pa je gledala resnob- "Jaz srečni človek! Vse bolj in bolj n0 in pono=no. Tudi nji se je zdelo, vas bom moral ceniti! A zdaj — poj- da se je izpremenilo marsikaj. Vendar pa si ne morem česa dem. da ne bi pred odhodom stisnil roko tudi vam," je nadaljeval, nenadoma se obrnivši k meni. "Oprostite! Zdaj govorimo vsi tako nekako brezzvezno.... Ze parkrat mi je bilo v veselje, da sem bil z vami skupaj, enkrat pa sva bila celo predstavljena drug drugemu. Ne morem odtod, ne da bi vam povedal, kako prijetno bi mi bilo, obnoviti znanje z vami." "Skupaj sva bila, to je res," sem odgovoril in mu segel v roko, "toda o-prostite, da bi se bila seznanila, tega se ne spominjam." "Lani, pri knezu R." "Oprostite pozabil sem, a zatrjujem vas, da to pot ne bom pozabil. Ta večer mi ostane za vselej v spo- mmgmmmmmmmgmm»mmmmmmmmgmmmmrwmmmmmtmmmmmmm*i SLAVNOZNANI Slovenski pop Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. h\ e? tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ^EILaOJPIYO so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. joliet Slovenic Bottling Co. to 9«3N Scott St. Joliet, 111 ef°nl Chi. 1275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 "Da, prav imate, tudi meni. Dolgo že vem, da ste pravi, odkritosrčni prijatelj Natalije Nikolajevne in mojega sina. Upam, da postanem med vami tremi četrti. Kaj ne?" je dodal in se obrnil k Nataši. Da, on je najin pravi prijatelj; vedno si moramo ostati zvesti!" je odgovorila Nataša z globokim čustvom. Revica! Kar zasijala je od radosti, ko je videla, da knez ni pozabil stopiti k meni. Kako me je ljubila! "Naletel sem že na mnogo častivcev vašega talenta," je nadaljeval knez, in poznani dve izmed naših najiskrenej-šili častivk. Zelo jih bo veselilo, ako vas osebno spoznata. To sta grofinja; dragi prijatelj, in njena pastorka Katarina Feodorovna Filimonovna. Dovolite mi upanje, da mi ne odrečete veselja, predstaviti vas tema damama." "Zelo si laskam, dasi imam zdajle inalo znanja..." "A meni daste svoj naslov! Kje stanujete? Čast mi bo, da vas..." . "Na .svojem domu, knez, ne sprejemam, za zdaj vsaj ne." "Toda jaz, dasiravno si nisem zaslužil izjeme — pa vendar..." "Prosim, ako hočete na vsak način, bo tudi mene jako veselilo. Stanujem v —ski prečni uleii, v Kljitgenovi hiši." "V Kljugenovi hiši!" je vzkliknil on z nekakim presenečenjem. "Kako! Ali — že. dolgo stanujete tam?" "Ne, še nc dolgo," sem odgovoril in ga nehote pogledal ostreje. "Moje stanovanje ima številko štiriinštiride-seto." "V številki štiriinštirideset? Ali stanujete sam?" Ostala sva sama. Nataša me je prijela za roko in nekaj časa molčala, kakor bi iskala besed. "Trudna sem!" je rekla naposled s slabotnim glasom. "Poslušaj: kaj ne, da jutri greš k mojim starišem?" "Gotovo." "Mamici povej, njemu pa ne pravi." "Saj itak z njim nikoli ne govorim o tebi." "Zatorej; tudi tako bo izvedel. Ti pa pazi, kaj poreče, kako sprejme to novico. Moj Bog, Vanja, ali me bo v resnici proklel zaradi te možitve? Ne, to ni mogoče!" "Stvar kneza je, da spravi vse v pravi red," sem povzel naglo. "On se mora na vsak način poravnati z njim, potem bo vse dobro." "O moj Bog! Da bi se le! Da bi se!" je proseče vzkliknila ona. "Ne vznemirjaj se, Nataša, vse bo dobro. Saj se vidi." Pozorno me je pogledala. "Vanja, kakšno je tvoje mnenje o knezu?" "Ako govori odkritosrčno, je po mojem mnenju zelo plemenit človek.' "Ako govori odkritosrčno? Kaj pomeni to? Ali se ti zdi mogoče, da ni govoril odkritosrčno?" "Ne zdi se mi," sem ji odgovoril. "Torej ima neko misel," sem dejal sam pri sebi. "Čudno!" "Venomer si ga gledal — tako pozorno. .." "Da, nekoliko čuden se mi je zdel." "Tudi meni. Vedno govori tako ne kako — ah, trudna sem, dragi moj. Veš kaj, pojdi domov, jutri pa, ko se boš vračal od njih, me obišči pre^ ko mogoče. Pa še nekaj: to menda ni bilo žalj ivo, ko sem mu rekla, da ga hočem brzo vzljubiti?" "Ne... Zakaj bi bilo žaljivo?" "Ih — neumno tudi ne? To se pravi, pomen je bil vendar ta, da ga zdaj še ne ljubim." "Nasprotno, bilo je lepo, naivno in umno. Tako lepa si bila v tistem hi pogled, v katerem se je svetila obenem z razumom tudi neka inkvizitor-ska nezaupnost in sumoljubnost. Njena stara in umazana obleka je bila podnevi še bolj nego včeraj podobna cunji. Zazdelo se mi je, da mora bolehati za kakšno počasno, a trdovratno in neozdravljivo boleznijo, ki polagoma, toda neizprosno uničuje njeno telo. Njen bledi in suhi obraz je bil nenaravno rjavorumene in žolčne barve. Vobče pa je bila navzlic vsi zoprnosti revščine in bolezni prav čedne zunanjosti. Njene obrvi so bile ostre, fine in lepe; posebno lepo je bilo njeno široko, nekoliko nizko čelo in krasno zarisane ustnice, ki so ležale tako drz no in ponosno, dasi so bile blede, je-dva majčkeno rdeče. "Ah, ti si zopet!" sem vzkliknil. "Saj sem si že mislil, da prideš. Stopi v sobo!" Vstopila je in, kakor včeraj, počasi prestopila prag, nezaupno se ozirajoč naokoli. Pozorno si je ogledovala sobo, v kateri je živel njen ded, kakor bi opazovala, koliko se je izpremenila od prihoda novega stanovavca. "Kakršen je bil ded, takšna je tudi vnučica," sem si mislil. "Pa menda ni blazna?" Še vedno je molčala, jaz pa sem čakal. "Po knjige sem prišla!" je zašepeta-la naposled in povesila oči. "Saj res! Tvoje knjige; vzemi jih! Nalašč sem jih ohranil zate.' Radovedno me je pogledala in nekako čudno skrivila usta, kakor bi hotela nezaupno nasmehniti. Toda nameravani usmev je izginil in na nje govo mesto je stopil takoj spet prejšnji strogi in zagonetni izraz. "Ali vam je dedek kdaj pravil o me ni?" je vprašala ona in me porogljivo pomerila z očmi od nog do glave. "Ne, o tebi ni govoril nič; pač pa...' "Kako pa ste vedeli, da pridem? Kdo vam je povedal?" je vprašala ona in mi naglo segla v besedo. "Tako, ker se mi je zdelo, da tvoj dedek ni mogel živeti sam, zapuščen od vseh. Bil je tako star in slab; zato sem si mislil, da je kdo hodil k njemu. Tu imaš svoje knjige, vzemi jih. Ali se učiš iz njih?" "Ne." "Čemu so ti pa?" "Učil me je dedek, ko sem še k njemu zahajala." "Ali pozneje nisi hodila?" "Ne; — sem zbolela," je dodala takoj nato, kakor bi se hotela opravičiti. "Ali imaš rodbino? Mater, očeta?" Nenadoma je namršila obrvi in me pogledala kar z nekakšnim strahom. Nato je povesila oči, se molče proč obrnila in tiho odšla iz sobe, kak\>r čeraj, ne da bi se ji zdel vreden odgovora. Začuden sem jo spremljal z očmi. Toda na pragu je obstala. "Od česa je umrl?" je vprašala pretrgano, le majčkeno se obrnivša k meni, z ravnoisto kretnjo, kakor včeraj, ko je tudi ob odhodu in obrnjena proti vratom, vprašala za Azorčka. (Dalje prih.) Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. W. O. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. pu! Bedak bi moral biti knez, da ne bi razumel tega v svoji velikosvet nosti!" "Ti si nekako jezen nanj, Vanja Ah, pa kako slaba, sumoljubna in sa nioljubna sem vendar! Ne smej se pred teboj ničesar ne skrivam. Ah Vanja, prijatelj ti moj dragi! Ako bom zopet nesrečna, ako zopet pride gorje, boš gotovo tudi ti spet tu poleg mene, — morda edini ti! S Čim ti pO' John Grahek ... Gostilničar..._ Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612. 1012 n. Broadway joliet, ill R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnlk, 9251 e. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in vreme. ;iitrm Suma pri uieni «e dob« patentirana in (reran imun sledeJu zdravilu: zu rast lu proti spa1'" m ženskih in molkih las. kakor tudi zu runt roo-aH Jkihbrkin brade; za revmutizem koistibol) trganje v nogah, robati lu križu, za rune, opek line, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi moja zdravita bez uspeha, grranliram *5U0 lite takoj po cenik. "Koledar" lu žepna knjlua od HO »trani vredna 6 dolarjev za vsukeaa prebere Polijite 0 centov v markah, nakar poUJem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. IMICIAEL COKWAY* 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojuje denar n zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pilite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. i »t m i & «>'•(.-v, i m Si! m »i STARI KRALJ. Pravljica. Sivolasi kralj je premišljal svoje življenje. Nikdar ni imel dosti časa za to, ali sedaj, ko je del svojih vladarskih dolžnosti odložil na rame prestolonasledniku, si je privoščil tupatam tudi nekoliko počitka. Tako tudi danes. Utrujen se je vsedel, glava se mu je povesila do prsi, mučile so ga hude misli. V svojem spominu se je vračal nazaj ono dolgo pot, po kateri je dospel do .semkaj, do te samotne, zapuščene, sive starosti. Gledal je sam sebe kakor v daljni, megleni daljavi, kako koraka dalje: vesela postava, ki vedno bolj osiveva in peša, čim bližje prihaja; tupatam je korakal ponosno, svobodno in hrabro, ne zmene se za tolpo, ki je lajala okrog njega, krepkih in sigurnih korakov, da človek doseže svoje zaže-ljene, svete cilje. Da, nekaj časa je korakal lahko, kakor da ima peroti. Dvigali so ga njegovi ideali in pa vera v človeštvo. Ali polet mu je večkrat izpodletel in obležal je omamljen na tleh. Res se je dvignil Zopet vselej in začel počasi korakati kvišku, včasih so ga porivali in vlekli drugi naprej, pozneje pa zopet zadrževali, včasih mu celo zvezali roke kakor vjetniku. Vsled tega se je sčasoma, ne da bi sam zapazil kdaj, utrudil, ali njegovo znanje in razumevanje je rastlo. Bilo je to žalostno znanje in razumevanje, ki mu je kakor breme ležalo na rami. Mnogo ljudi se je pririlo do njega — vsi s stegnjenimi rokami in ponižno prosečimi obrazi. Včasih se mu je zdelo, da je celi prostrani svet poln beračev. In izpoznal je, da vse njegovo kraljevanje obstoji v dejanju. Da, ravno in edino v tem je bila za druge njegova resnična last in vrednost. Klanjali so se mu, kajti kralj je moral dati, kar se zdi ljudem, ki so kakor veliki pozabljivi otroci, dragoceno: denar, naslove, redove, visoke službe, moč in sijaj, čast, ugled in dobro življenje. Izpočetka ga je veselilo to. Zdel si se je, da stoji pri oknu in meče zlato med množico, da nosi seboj zaklade sreče in jih deli, kakor se mu zdi. Dajal je s polnimi rokami. Ali zdelo se mu je, da obdarovani po vseh teh darovih niso srečnejši in zadovoljnejši, kakor da ni mogoče nikdar napolniti vseh teh praznih rok. Pririnilo se je k njemu vedno več prosečih, vedno več novih. Hvaležnih in ljubečih pa ni ostalo pri njem nič. Bilo je, kakor da bi bil kralj rojen tem ljudem le zato, da jim deli darove. Tudi njega je zadela u-soda vseh onih, ki dajejo. Pozabili so ga, medtem ko jim je dajal, osamel je na svojem prestolu in osamljen stopal smrti nasproti... Kralj je globoko vzdihnil. Tu začuti, da se je nekdo dotaknil njegovega kolena, kakor bi se ga dotaknila roka prijatelja. * Kraljev pes, ki mu je bil najljubši in je spal poleg njega na tleh, se je zbudil ob kraljevem Vzdihu. Pogledal je kralja s svojimi zvestimi, hvaležnimi očmi, kakor da pozna njegovo bol. Kralj se potolažen posmehlja. Kakor najubožnejši berač, ki v brijočem jesenskem vetru stopa čez stmišče in ne ve, kam naj zvečer položi svojo glavo, ni imel kralj druzega zvestega prijatelja, kakor tega psa. In vendar je to bilo nekaj, zadnje. Tu vstopi kraljev sin, v polni moči, lep in mlad, ognjevit. Ta sin in dedič krone je bil drugačen kakor oče. Zahteval je, kjer je oni dajal, tirjal, kjer je oni popuščal. Izstiskaval je ljudstvo in izrabljal. In glej: zdelo se je, kakor da ga samo zato imajo rajši kakor starega kralja, kakor da ga občudujejo in se ga boje, ker je bil samosvoj in zahteval od njih, ker je bil mogočnež in jim grozil — ker je bila bodočnost njegova. Stari kralj je vedel, da je sin komaj čakal, da mu naredi več prostora na prestolu. To vedeti je bilo najtežje breme na njegovem srcu, najgrenkejši okus na njegovem jeziku. Starec ni mogel pozabiti, da je bil ta mladi mož njegov ljubi otrok, katerega je svoj-čas pozdravil s tolikim upanjem. Morda bi bil tudi sin ljubil svojega očeta, da nnt ni stal na poti do najvišje moči. Tudi sin je v kralju pozabil človeka, kakor vsi drugi. Časti-hlepnost je umorila v njem otroško ljubezen. Kralj je čutil, da sin želi njegove smrti. Nikdar ni izdal tega z besedo, ali ta želja je vrela kakor žive iskre iz oči mladeniča, ko jih je uprl v starca. Te iskre so žgale v srcu starca, kajti, oh, srca starejših ljudi so tem ranljivejša, čim bolj morajo krvaveti vsled izkušenj in razočaranj, čim bolj peša v njih moč odpora. Ko tedaj reče sin z gladkim, dvorskim glasom: "Upam, da gre Vašemu Veličanstvu dobro," odgovoril starec z bridkim smehom: "Telesno se počutim dobro, moj sin, ali v dnu moje duše me peče velika nezvestoba človeška. Naj bi te usoda obvarovala tega grenkega ostanka v kupi življenja." Mladenič se je hotel pošaliti. "Ali Vam nismo vsi zvesti?" je dejal z o-nim lahkim naglasom, ki huškne preko brezdnov modrosti in nosi v sebi posmeh laži. "Jaz poznam le enega, ki mi je starec, "Veli ga k sebi! Ne zvabiš ga! Boljši je od vseh dvorjanov, boljši kakor ti!" To govorjenje ni ugajalo kraljeviču. Bil je trd, ni bil dober. Privoščil ni >taremu kralju niti pasjega prijateljstva in zvestobe, kajti zavist se je raz-rastla v njegovem srcu kakor mah na drevesu. Ni mogel prenašati, da bi Starec imel kaj, česar ne bi imel on sam. .. Od tedaj je začel kraljevič z igro, dobrikanjem in sladkanjem navajati psa nase, kadar ni bil kralj navzoč. Vedel je, kako se mora ravnati s psi. Ležišče mu je prepustil na svoji postelji, igral se je ž njim, metal mu palice, da mu jih prinaša, in donašal mu je pečenke, da ga je nič zlega čuteči in nevedni pes imel vedno rajši. Kmalu se je zgodilo, da je pes z veselim lajanjem pozdravljal kraljeviča, kadar ga je zagledal. Stari kralj ni opazil ničesar. Ni poznal ljubosumnosti in njegova tuga je bila tako globoka, njegove misli so pohajale tako daleč od njegove okolice, da ni opazil teh izprememb. Tudi ni poznal nezaupnosti, kakor je ne poznajo plemeniti ljudje, ki ne store nikomur nič zlega. Dogodilo pa se je nekega dne, da sta se oče in sin poslovila na izpreho du. Stari kralj je odšel po samotni gozdni poti, sin pa se je obrnil v veseli družbi proti mestu. Stari kralj požvižga psu, ki ga je spremljal. Ali pes se ni zmenil za povelje, temveč je mahajoč z repom in veselo lajajoč odskakal za kraljevičem. "Tu poglejte, Veličanstvo, edinega ki Vam je zvest!" je zaklical kraljevič zasmehljivo, — in njegov glas se je globoko zarezal v kraljevo srce. Molče je odšel starec v gozd. Prenesel je nezvestobo tolikih ljudi — ali nezvestobe svojega psa ni mogel pozabiti. Zdel se je sam sebi popolnoma osamljen in zapuščen, popolnoma odveč. Oddaleč je še slišal pasje lajanje in posmehljiv smeh svojega prestolonaslednika. Tu ga je nekaj zaskelelo v prsih — pozlilo mu je. Vsedel se je na klop pod bukvijo. Globoka, senčna tišina mu je ugajala — saj je bil tako malo-kedaj v svojem življenju sam z naravo, kar je vendar tako lečilno za človeka. Ko je stari kralj tu sedel tako sam in poslušal ono bol v svojem srcu in ono šumenje valov bridkosti v svoji ubogi duši — prišla je tuja popotnica počasi po gozdni poti. "Dovolite," je rekla in se vsedla zraven kralja, kakor bi mu bila enaka. In potem je začela tolažiti starca z milim, globokim glasom, kakor da vse ve. Bila je smrt, zadnja prijateljica vseh beračev in kraljev. "Glej," pravi smrt, "jaz vem več kakor življenje, od katerega pričakuješ vsega. Mi nismo rojeni za srečo. Rojeni smo pa, da storimo toliko dobrega, kolikor moremo. Marsikaj se ti je ponesrečilo, ali vedno si imel dobro voljo in pomnožil si število tistih, ki so živeli ljubezni polno in umrli o-samljeni." Ko je smrt govorila tako, se je raz-svetilo pred kraljevimi očmi, kakor da vidi vzhajati solnce. Skozi pozemski pajčolan solza je ugledal jasnost večnosti. Kaj mu je bilo tu mar ljubezni in hvale človeške? Rusko in govorim že tudi ruščino, sedaj pa pojdem v Italijo — — — Z Bogom, predobri stariši! Če pridem domov, postanem učitelj jezikov. Vaš Janez." Opravičen je. Letoviščnik: "Vaše surovo maslo pa vsak dan diši po milu; zakaj nimate bolj snažno?" Oštirka: "Ni mogoče; saj ne pride nihče drug zraven, kakor dekla Liza: ona' pa sploh nikoli ne vzame mila v roke!" Pri vojaškem izbiranju. Zdravnik: "Ste oženjeni?" 501etni črnovojnik: "Da, da, že clo tretjič!" Zdravnik: "Tauglich!" — Takšne junake rabimo!" ZA KRATEK ČAS. Sodba iz otroških ust. Mali Drejče je šel s sestro k maši v župnijsko cerkev. Med mašo začne jokati, da je imela sestra sitnpsti z njkim. Prišedši domov, ga kara in vpraša: "Čemu si se pa jokal?" Drejče: "Ker so oni tam gori v drugem nadstropju (na koru) tako vpili. Narednik neke kompanije črnovoj- nikov je zapazil, da njegovi vojaki v ponedeljek niso opravljali tako točno službe, ako so bili v nedeljo doma Bliže ko je prihajal dan odhoda, bolj pobiti so bili črnovoljniki. Narednik je odločil, da ne dobi več nikdo dopusta, razen ako bi se dogodilo kaj posebnega ali kak smrtni slučaj. Nato se o-glasi nekega dne črnovojnik Krnič pri naredniku, ki je bil ravno jako zaposlen, in prosi za dopust, češ da se je oglasila pri njem doma smrt. Narednik ni imel časa, da bi izpraševal in Ivrnič je šel zadovoljen. Ko se je .naznanil pri povratku naredniku, ga je vprašal: "Kdo pa je umrl pri vas, Krnič?" — Črnovojnik odgovori: Na u-slugo, gospod narednik. Smrt je prišla po našo pitano svinjo." Časovno. Gospa svoji kuharici: "Kaj si pa vendar vse dala svojemu ženinu za južno?" Kuharica: "Milostljiva, nič druzega kakor: malo piške, nekaj pečenke, šunke in pa vina;--kruha si je pa prinesel seboj." Vojno pismo. "Ljubi stariši! Ne žalujte! Kajti svetovna vojska je v marsičem zelo koristna. Najprvo sem bil na Francoskem in sem se naučil francoščine; potem sem moral v Belgijo, kjer sem se pri- Strah. Olga: "Torej Tvoj ženin Ti pi; da se je naučil v vojni kuhati?" Nada: "Da! Sicer pa upam, da voj-' ska ne bode tako dolgo trajala, da bi se naučil boljše kuhati od mene!" Vzrok veselja. "la, ti si vendar popolnoma iz sebe od veselja; povej, kaj se ti je tako prijetnega pripetilo?" "Oh, moj Polde, ti niti slutiti ne moreš, kako nepopisno srečno me storiš! Pred nekaj tedni mi je še papa rekel, da bode moral zelo neumen biti, ki bi mene v zakon vzel — in sedaj me bodeš pa ti poročil!" SIsHSSGiSS K »K ISffliSiMiSSSS S CENIK MOLITVENIH g? NABOŽNIH, PODUČNIH Si IN ZABAVNIH KNJIG ia j katere se dobe v KNJIGARNI AMER. SLO- ia VENCA, JOLIET, ILLS. ^ m KS^SSIS K K » ^HSSiSiiš PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa .............20c Babica ..........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga ............. 20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare ........ ...............25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Darovana. Povest ...............25c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Godčevski katekizem; Zenitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c [zdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov .................. 25 c [zgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica. .20c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu ..........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20< Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Koliščina in stepe. Povest........20c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................SOc Maron, krščanski deček...........25< Materina žrtev...................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru....25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mlinarjev Janez. Slovenski junak Medvedji lov. — Čukova gostija.. ,40c Močni baron Ravbar.............20c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zriiiski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c Pisana mati.....................,50c Pisanice, pesmi za mladino........50t Ponižani in razžaljeni ............5(k Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c Praški Judek ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .................50c Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest............20c Prisega huronskega glavarja......25c Prvič med Indijanci. Povest.......25c Prst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest........20c Roza Jelodvorska ........... ....35c Jiusko-Japonska vojna ...........50c prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, Sahjske bukve ...................40c Senilis, povest ...................20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest...........20c Spisje ...........................20c Srečolovec. Povest ..............20c Stanley v Afriki .................25c Sveta vojska ...............25c Sv. Notburga ....................20c Sveti večer ......................25e Svitoslav. Povest ................20c Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c 100 beril ........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c Trije indij, povesti ...............20c Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. !fi Si» » Hi m S s SS »Sffi »i S hfi SR as [ MALI OGLASI. » s V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, 111 Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.5® Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$18.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......... :.:..............$».h Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za............... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7-®* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$•>•" Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois« > Jouet. ill. PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN 8M0DKE. Sobe v najem in Lunch Room. STENSKI PAPIf 1 " * Velika zaloga vsakovrstnih barv> ^ in firnežev. Izvršujejo se vs8 ^ varska dela ter obešanje stefls papirja po nizkih cenah. 120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti naj j bolj s® jif so po najnižji ceni? Gotovo! V J. & A. Pasdert* se dobijo najboljše sveže »n jene klobase in najokusnejš« Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. # P" tor«)' 'f Nizke cene in dobra pos're^ naše geslo. • i>35 f Ne pozabite torej obiskati ^ našej mesnici in groceriji na , lu Broadway and Granite Chic. Phone 2768. N. W. Ph°0' Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORJ ■■MMMMM ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Bluff St., Joliet, jj,