VOBODNA SLOVENIJA LETO (AÑO) XLVIII (42) štev. (No.) 30 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 3 de agosto — 3. avgusta 1989 Ob Majniški deklaraciji MARKO KREMŽAR Uredništvu „Demokracije“ Komenskega 7 (soba 33, I. nadstr.) LJUBLJANA V neodvisnem listu „Demokracija“, ki je nedavno od tega pričel izhajati v Sloveniji, srečujemo zanimiva in tudi pogumna mnenja različnih rojakov, ki delujejo za dosego resnične demokracije v domovini. Dne 2. junija prinaša ta štirinajstdnevnik med drugimi tudi članek Spomenke Hribar, ki jo tudi Slovenci izven domovine zelo . cenimo. Pod naslovom „Drugačen začetek bivanja slovenskega naroda“ primerja avtorica nove Majniške deklaracije 1989 z majniško deklaracijo iz 1. 1917. Ta primerjav^ ki zelo točno povzema sedanje zahteve Slovencev, pa ne zadene v isti meri pravega bistva Majniške deklaracije iz časov prve svetovne vojne. Ker nas je malo, ki lahko pišemo o tem prelomnem dogodku slovenske zgodovine kot priče, naj ob tej priložnosti poskusim pojasniti mišljenje in hotenje takratne dobe. Spomenka Hribar trdi v svojem članku, da je temeljna zahteva nove Majniške deklaracije 1989, da „hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda“. In dalje še pravi, da je to temeljna politična volja, ki je „bistveno drugačna od Majniške deklaracije iz leta 1917, ko te odločnosti za lastno samostojnost ni bilo, saj je v isti sapi in isti ravni v habsburški monarhiji že iskala „streho“ za svojo nebogljenost in neodločnost“. Gotovo so časi različni in tudi zrelost slovenskega naroda večja, a so vendar razlike med obema deklaracijama manj bistvene, kot izzveni iz omenjenega članka. Avtorica napačno interpretira Majniško deklaracijo iz leta 1917 in ne upošteva razmer, v katerih je ta deklaracija nastala, ko napravi naslednji zaključek: gre torej za pomembne razliko: v primeru deklaracije iz leta 1917 je šlo za prenos suverenosti na habsburško monarhijo, letošnja deklaracija pa postavlja možen suveren prenos nekaterih kompetenc na to ali ono skupno državo, če bomo v Katero (po suvereni odločitvi) vstopili... Morda bi bili še danes v okviru Avstrije na podlagi Majniške deklaracije iz leta 1917 — če ne bi bila razpadla. ( Oglejmo si najprej besedilo Majniške deklaracije iz 1917. Ta se je glasila takoie (navajam po Gestrin-Melikovi Slovenski zgodovini za čas od 1792 Jo 1918): „Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v kateri prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburškoJotarinške dinastije v samostojno državno: te. lo, d bodi prosto vsakega narod- nega gospostva tujcev in osnovano na demokratični podlagi. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse moči. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela.“ V tej deklaraciji, ki jo je dne 30. maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec in so jo podpisali slovenski, hrvaški in srbski poslanci iz avstro-ogrške monarhije, je vključena zahteva po suverenosti, čeprav ne s to besedo, ki je danes zelo moderna, ki pa so jo tedaj raje opisali s slovesno izjavo. Jasno je izražena izahteva po samostojnem državnem telesu, kar je prav gotovo razumeti kot zahtevo po suvereni državi in po odcepu od avstrijske in ogrske državne polovice in ustanovitev nove države. Tako- so izjavo razumeli sestavljalei in podpisniki deklaracije, tako so jo razumeli tudi ljudje, ki so sprejeli deklaracijo z velikim navdušenjem. Deklaracijsko gibanje s številnimi tabori in zborovanji, katerih sem se tudi podpisani udeleževal kot mlad študent, so se vrstili po vsej Sloveniji in tudi po Hrvatih in Srbih naseljenih krajih. Žene so zbirale podpise na deklaracijo (možje so bili namreč na frontah) in so jih -— 200.000 podpisov — slovesno izročile dr. Korošcu. Županstva vseh občin so sprejemala resolucije, s katerimi so se -občani pridruževali deklaraciji. -Sedaj pa še nekaj besed o „habsburškem okviru“. V političnih krogih in tudi v zgodovinopisju se je habsburški okvir v Majniški dekaraciji imenoval dostavek „pod žezlom habs-bursko-iotarinške dinastije“. Ta dostavek -so p-o-slanci Jugoslovanskega kluba premišljeno in zavestno vstavili v deklaracijo in prav s tem dostavkom omogočili propagando za deklaracijo. Ta dostavek je bil ščit za deklaracijo, izvrstna taktična poteza, zaradi katere si avstrijski politični in vojaški krogi niso upali ničesar ukreniti izoper sestavljalce deklaracije in zoper njeno širjenje. Čeprav so omenjeni krogi smatrali deklaracijo za veleizdajniško delo, so zaradi tega dinastičnega okvira o-pustili preganjanje sestavljavcev in razširjevaleev deklaracije. Naj omenimo še to, da so mnogi zgodovinarji mnenja, da je k razsulu avstro-ogrske monarhije pripomogla tudi majniška deklaracija 1917 in vse, kar je bilo z njo v zvezi. Krivično je tistim borcem za slovensko svobodo in samostojnost sedaj očitati neodločnost in nebogljenost. Prej bi lahko trdili, da' so vsejali seme, ki je raslo celo pc-d ledom in iz-brstelo ponovno maja 1989. V podporo nove Majniške deklaracije 1989 ni treba podcenjevati narodne listine' iz leta 1917, saj izhajata obe iz iste želje po slovenski svobodi. Rudolf Smersu Mimo dnevnih novic, OB ROBU „Vzpon in, sestop“ nekdanjega komunističnega veljaka Frančka Šetinca se je odločila izdati Cankarjeva založba, čeprav v začetku niso bili edini, kam spada knjiga, so nazadnje rešili, da je Šetinca vodil zapi-sovalski princip. Ne gre mu za spomine, zgodovino, vzgojo, avtobiografijo, dnevnik, ampak iza čisto novo zvrst, odtod odlašanje in dvom založbe. Vzpon je bil, kaj pa sestop? Šetinc pripada stari komunistični gardi in kot politiku mu očitajo, da bi moral kaj več napisati o Kosovu, Sloveniji, o odnosih v federaciji, posebno pa še o sedanjem razkroju Jugoslavije, saj je bil ves povojni čas na najvišjih mestih. O dachauskih procesih, Kavčiču, cestni aferi, Kosovu nič novega in vendar je bil eden glavnih udeležencev pri tem. . „Delavska participacija in samou. pravljanje v deželah v razvoju“ je naslov knjige dr. Janeza Prašnikarja. Knjigo je izdala založba Komunist v Ljubljani še o pravem času, preden se samoupravljanje preživi. Prašnikar v njej analizira trinajst držav v razvoju, kjer sta samoupravljanje in delavska participacija strateška usmeritev družbenega razvoja. Prišel je do zaključka, da ne obstajajo nobene teoretske ali empirične zakonitosti, ki bi potrjevale enostranske prednosti ali pa slabosti vplivov participacije in samoupravljanja na ekonomski razvoj in njegovo učinkovitost. Torej te dežele niso v krizi zaradi samouprave. Književni listi trdijo, da je Prašnikarjeva knjiga prvenec na jugoslovanskem trgu, torej bi veljala Djilasova trditev, da je samoupravljanje nastalo brez vsakega načrta, naključno. ...ki nam jih oznanjajo časopisi pod velikimi naslovi ter berejo radijski in televizijski poročevalci, je prav, da se od časa do časa spomnimo: kdo smo in kaj hočemo. Brez odgovora na te dve osnovno važni vprašanji postanejo tudi pretresljive dnevne novice le čutni dražljaji in ■ne več podatki, po katerih naj smiselno usmerjamo svoje odločitve. Ob preobilici ‘ vesti, ki poročajo, kaj se je zgodilo, pa ne dopuščajo časa, da bi se človek vprašal po vzrokih, lahko postanemo kljub dolgemu življenju muhe enodnevnice. Pričenjamo živeti brez spomina, nezmožni presojanja in brez jasne smeri. Kaj lahko se nam zgodi kot človeku, ki skrbno opazuje sveže poganjke na najnižji veji, pa pri tem ne vidi razsežnosti drevesa, kaj šele gozda. Kadar pa nimamo pred očmi vse gozdne pokrajine, se v njej izgubimo. Podobno nas hlastanje za zadnjimi novicami privede do tega, da sredi zanimivega vrvenja, ki ga mnogi zamenjujejo z življenjem, zaidemo in se izgubimo. V tem primeru lahko rečemo, da izraz „izgubiti se“ pomeni dobesedno izgubiti samega sebe, to je izgubiti svojo identiteto. Ni tedaj odveč, če si ponavljamo nekatere smernice, ki so prav zaradi svoje osnovnosti potrebne za razumevanje sveta, in kar je še važ-neje, se razumevanje nas samih. V nekaj vrsticah jih ni mogoče izčrpati, le opozorimo lahko nanje. Živimo v svobodnem svetu, a smo v bistvu še vedno rod beguncev. Nismo zapustili domovine po lastni želji. Zaradi svojega prepričanja smo reševali življenje v tujino. Usoda dvanajst tisočev je dokaz, dh naš beg pred komunisti ni bil posledica kake „psihoze“. NiiiiMfHainiiv VINKO LEVSTIK PO TELEKSU IZ GORICE Vremenska in drugačna vročina BO MILAN KUČAN BREZ POMOČI SVOJE PARTIJE „POTOLKEL“ VSO SLOVENSKO OPOZICIJO? V tem času, ko so se nad Slovenijo zgrnile vse mogoče naravne nesreče in katastrofe — od toče do povodnji, do zastrupljene pitne vode na Dravskem polju — v času, ko vročina ljudi vabi v senco, k počitku... V tem vse bolj norem času ni in ni miru. Vre. Vsepovsod vre in Slovenija neprestano živi v izrednem stanju: kako naj pa drugače človek imenuje stanje, ko danes ne moreš predvideti, 'kaj tebe in vso tvojo deželo lanko že jutri doleti? Vroče je, tako in drugače — in še največ drugače. Ni vroče le kmetom na polju, ki žanjejo in kosijo, in tudi tistim, ki jim je povodenj uničila njive in nasade, ni najboj vroče. Ob morju pa tudi ni vročine, saj tudi gneče ni. Včasih, še leto, dve je od takrat, ko si je še marsikdo lahko privoščil dopust ob morju, letos pa so peščine ob morju tako opustele, da je prav težko verjeti, da smo sredi poletja. Ljudje nimajo denarja, vidijo., da meseca ne morejo spojiti z mesecem in se preživljajo kot se vedo in znajo. Najnovejši in največji bankovec, ki smo ga pred nekaj tedni dobili, je vreden manj kot deset nemških mark, pa čeprav na njem piše „sto tisoč dinarjev“. Uradno govorijo o nekaj več kot osemsto-odstotni inflaciji, čeprav na svoji koži občutimo, da je ta inflacija zakoračila že krepko čez tisoč odstotkov. In kaj bo še do konca leta, ko predsednik zvezne vlade Markovič napoveduje, da bi naj se končno ustalila in prihodnje leto pričela upadati. On sicer to napoveduje, Srbi pa že pričakujejo njegov padec. Kaos je popoln. Ni tako zelo kaotično le na širšem jugoslovanskem nebu, zmešnjava in nejasnosti so tudi pri nas doma v Sloveniji. Ko je že bila beseda o vročini —• sredi te vročine je SZDL končno dala v podpisovanje „Temeljno listino Slovenije 1989“. Pri njenem nastanku je, kot je znano, od začetka sodelovala vsa tako imenovana „koalicija iz Cankarjevega doma“. Potem, ko je uradni del te koalicije začel v „listino“ vnašati boljševistične elemente, je del opo.zicije izdal „Majniško deklaracijo“, ki je Slovencem na voljo že lep čas, in vsi zanesljivi znaki kažejo, da je opozicijsko Majniško deklaracijo doslej podpisalo neprimerno veg Slovencev kot „uradno“ Temeljno listino, pa čeprav ima SZDL skupaj s partijo v rokah neprimerljivo močnejšo propagandno „mašinerijo“ kot opozicija, ki je tako rekoč brez infrastrukture. SZDL in partija se zdaj izgovarjata1 — na vročino; češ čas dopustov je, ampak do konca leta bo še veliko ljudi „litino“ podpisalo. Po vseh peripetijah s Stanovnikom lahko uradno politiko iz godlje vleče le Milan Kučan, prebrisan in sposoben pragmatik, ki je — o tem si je ljudstvo popolnoma e-notno — v tem trenutku na popolnoma svobodnih volitvah sposoben premagati katerega koli uradnega ali opozicijskega voditelja. Znano je, da je v odprtem pismu Janez Janša očital Kučanu, da sam dobro ve, da bi bila njegova (Kučanova) stranka na svobodnih volitvah poražena. Res je, da ankete govorijo o tem, da bi partija kot taka v Sloveniji res dobila zelo majhno število glasov. Ko pa so ankete raziskovale priljubljenost politikov, je bil Kučan daleč pred vsemi. To je svojevrsten paradoks. Da ob vsem. tem niti ne govorimo o resnih notranjih sporih v Odboru za varstvo človekovih pravic, iz katerega so poleg mladincev Ljubljanske univerze izstopili tudi že mnogi drugi, saj Igor Bavčar osebno, kakor tudi sam kolegij odbora vse bolj posluša očitke, da se ne posvetuje s člani odbora in tako pač ti izstopajo. 1. avgusta pa bo že vsa ljubljanska četverica v zaporu. Žal je treba omeniti tudi resna razhajanja v vodstvu social-demo-kratske stranke, kjer vse bolj postaja jasno, da njen voditelj France Tomšič res ni usposobljen za to vlogo in zato so v zadnjem času odstopili nekateri njegovi naježji sodelavci. Pa ne le odstopili s položajev, celo iz „zveze“ so izstopili, ker da; Tomšič uporablja boljševistične metode vodenja. Marsikaj škriplje tudi pri Kovačičevih krščanskih socialistih, saj članstvo vse bolj godrnja ob Kovačičevem paktiranju z režimom, ki je žal še vedno, Vsaj formalno, na oblasti. Tako smo torej spet pri režimu in njegovem liderju Kučanu. Včeraj je bil v Ljubljani plenum CK slovenske partije, na katerem je tudi Kučan nekajkrat nastopil. Na seji je padel tudi predlog, da bi tudi po kongresu partije Kučana izvolili za predsednika še za en mandat. Kučanovi nastopi so bili vsaj v enem delu nadvse konstruktivni in pragmatični. Rekel je: Ker je partija v zadnjih desetletjih dejansko imela vso oblast in ker je danes tako, kot je, naj partija to vzame nase in skuša zdaj ljudstvo tudi potegniti iz godlje, v katero ga je tako dolgo pehala. Ob 10-Ietnici Janeza Pavla II Argentinska Fundación Arché je nekaka katoliška ustanova za študij antropologije in humanističnih ved predvsem ¡za' izobražence in univerzitetne študente. Ob 10-letnici učiteljske službe Janeza Pavla II. so za vse letošnje leto pripravili obširen kurz pod naslon vom 10 let učiteljstva, v katerem so obravnavali papeževe enciklike, ki jih je izdal v izvrševanju svoje najvi-šje službe. Tako- so obravnavali enciklike Christifideles laici, Redémptor ho-minis, Familiaris consortio, Salvifi-ci dolores, Dives in misericordia, Laboren! exeereems, Solicitudo rei so-cialis, Redemptoris Mater, Mulieris dignitatem, Dominum et vivifican-tem, končno pa še encikliko Slavo-rum apostoli, ki se nanaša na sv. brata Cirila in Metoda. Vsaki temi je bil posvečen ves mesec s predavanji enkrat na teden. Za ciklus predavanj o slovanskih bratih so hoteli prireditelji pritegniti tudi slovanske narode, ki so bili versko, kulturno ali zgodovinsko povezani z apostoloma Slovanov. Tako je bila zaprošena tudi naša sloven- ska skupnost preko dr. Katice Cukja-ti, da se pridruži analizi oziroma predavanjem, ki so se v mesecu juliju tudi zvrstila. Poleg glavnih predavateljev dr. Krpana, dr. Glinka, dr. Wasylyka in dr. Francesca Riccija so med komentatorji in korefera-torji drugih slovanskih narodov sodelovali tudi Slovenci: dr. Katica Cukjati je govorila o problemu inkulturacije z vstopom dela sv. bratov. Tine Debeljak ml. je omenjal njuno- kulturno delo ter po-izkuls sinteze vzhoda in zahoda (gla-goljaši), lic. Dušan Šušteršič je podal teološki pogled na njuno učenje in- nekatere ideje ter lic. Vinko Rode o kulturnem vplivu krščanstva na narode, predvsem južnih Slovanov. Ta dotik med slovanskimi narodi je bil zelo ploden. Ne samo na teh večerih, ampak tudi v medsebojnem stiku. Talko je na primer Zveza Poljakov sklenila, da bo isti ciklus ponovila kot nekak študijski dan v svojem društvu v začetku septembra Že sedaj vabimo vse Slovence ali njihove argentinske prijatelje, ki se zanimajo za temo, da se tega študijskega dne udeležijo. Podroben spored bomo še priobčili. Slovenščina - moj jezik NIKAR NAZAJ Naglušna kmetica gre s polno košaro po cesti proti Ljubljani. Prijazen sosed jo pozdravi: „Mati, kam pa greste?“ — „I, jajca!“ Nekako tako se tudi mi včasih pogovarjamo. Kot da smo res vsi naglušni. Kadar vprašam, kdaj se je nekaj zgodilo, dobim večkrat odgovor: „Dva tedna nazaj...“ Kam? Saj mene je zanimalo le kdaj, ne kam. Naprej — nazaj, to je vedno znak nekega premikanja v prostoru. Jaz pa hočem vedeti čas nečesa, kar ima v preteklosti že določeno mesto. Pred dvema tednoma, lani, predlani, predvčerajšnjim... Pred nekaj urami, pred dnevi, pred dvema mesecema, pred tristo leti. Zelo enostavno in jasno. Beseda nazaj pri tem tudi prav nič ne pomeni. Saj že predlog „pred“ pove, da se je prej zgodilo in res nihče ne čuti potrebe, da bi se prepeljaval nazaj. ■Ste opazili, v katerem grmu tiči zajec? S predlogom „pred“ zabredemo v potrebo po šestem sklonu, ki ima kajpak zelo zanimive končnice. Kdor pa je s sklanjatvijo in s kon- MIMO DNEVNIH NOVIC, (Nad s 1. str.) da smo naklonjeni in odprti do vseh, ki razočarani zapuščajo komunistično utopijo ter s spoštovanjem do drugače mislečih rojakov iščejo poti v smeri resnične demokracije. Totalitarizem, ki je hotel uničiti vse duhovne in narodne vrednote, se skuša zdaj reševati pred popolnim propadom z gesli duhovne svobode in narodnih koristi, čeprav je v dejanjih daleč od tega, kar oznanja. Po desetletni izkušnji mu večina rojakov v domovini ne verjame več. In mi? Čeprav si želimo, da bi bilo v našem narodu kmalu konec nespravljivih nasprotij, moramo vztrajati, ker vemo, da kot vsak totalitarizem tudi ta, ki vlada nad našo domovino, ni manj nevaren, kadar po sili razmer nadomešča strahovanje s korupcijo. Dokler je v neki državi oblast skrbno varovan monopol komunistične partije, toliko časa ni verjeti njihovim obljubam o demokratizaciji. V sistemih, kjer ni nobene moralne vsebine, obljube nimajo vrednosti. Spremembe je mogoče izkazati le z dejanji. Nekateri slovenski komunisti bi se radi prikazali ljudstvu kot nekake žrtve jugoslovanske partije. Takih trditev ni jemati resno. V Sloveniji je pričela državljansko vojno KPS in slovenski komunisti so bili med in po revoluciji po lastni iniciativi dosledni likvidatorji svojih realnih in potencialnih nasprotnikov. OF je bila' taktični izum slovenskih komunistov, pa tudi jugoslovanska „samoupravnost“ nosi slovenski pečat ter nas je zato lahko sram, da je iz našega naroda zrasel tako površen ,jkbnštrukt“. Zveza komunistev Slovenije, ki je le preimenovana KPS, je tudi danes edina odgovorna za položaj v Sloveniji, pa čeprav še tako vneto kaže s prstom proti vzhodu. Izjave vrb ovnih predstavnikov slovenske socialistične republike, ki o-Mjubljajo demokratizacijo in tržno gospodarstvo, pa ne store ničesar, kakor da bi se morali boriti s kako opozicijo, bi bile smešne, če ne bi ljudje nanje nasedali. Malokdo se vpraša, kaj pomenijo take neodgovorne izjave; ali zgovorni oblastniki nimajo dovolj moči, da bi storili po svoji volji, ali pa niso zadosti demokratični, da bi odločitve prepustili ljudstvu? Če ne morejo delovati zaradi nekake notranje opozicije, potem v resnici vlada ta nevidna opozicija v partiji in so vidni oblastniki le lutke. čemu naj bi bili deležni naših simpatij? Gre pač za oportuniste, ki branijo s priviligiranih položajev le svoje koristi. Res, sedanja generacija komunistov ne verjame več v Marxa. Vendar dokler vladajo, kakor da bi marksistične trditve držalle, se položaj v pralksi in spremenil. Že zdavnaj so se odpovedali Stalinu, ki naj bi bil kriv vsega hudega. Vendar ali so popravili krivice, ki so jih storili v njegovem imenu? S stalinističnimi metodami so si priborili oblast, ki jo hočejo ohraniti v nedogled, če treba, z novimi metodami. Ker pa smo že dolgo nasprotniki komunističnega družbenega nauka in sistema, nas njihovo spreminjanje metod ne 'bi smelo preveč ganiti. Taktika zvračanja krivde na pretekle „nezmotljive“ vodnike revolucije je po vsem komunističnem svetu enaka. Ljudje naj bi mislili, da je bil slab Stalin ali Hruščov ali Brežnjev ali Tito ali Kardelj ali kdorkoli, ne pa partija, s svojo ideologijo, od katere prerokov skušajo reševati vsaj Lenina. Tudi med Slovenci bi se verjetno iz komodnosti še vedno nekateri zadovoljili s kakim grešnim kozlom pa reševali sistem, ki naj bi potreboval po njihovem mnenju le malo „humanistične kozmetike“. Mi nismo pripravljeni sprejemati osnovnih zmot in socialne gnilobe, ki se je nabirala v komunistični družbeni upravi,, pa, čeprav jo poškrope z vsemi dišavami humanizma Za kristjana pa pomeni iskati si prostor v krivičnem, dekadentnem, preživelem in nemoralnem sistemu več kot naivnost. To je nemoralno. Zlo je namreč v bistvu tega družbenega u-motvora in ne le v sredstvih, katera uporablja. „Če se ne bodo spremenile cene, če se ne bodo spremenile plače, se tudi tarife ne bodo spremenile,“ tako je zatrjeval te dni, na vse vetrove, minister za javna dela Roberto Dromi. Njegova nestrpnost je razumljiva, te dni je prebivalstvo pričenjalo prejemati račune za plin in elektriko po novih cenah. In presenečanja so bila na dnevnem redu. Ljudje so si-, cer že vedeli, da so poviši-ce surove, a realnost je presegala vsako domišljijo. Nevarnost novega in hujšega socialnega izbruha je visela kot Damoklejev meč, nad vlado in nad državo. LUNA SIJE, KLADIVO BIJE Zadeva tarif je kočljiva. Državo je treba nreurediti. In zadeva državnih podjetij je na prvem mestu. A dokler se ne da vsega, ali vsaj čim več stvari, privatizirati, je treba vsaj ustvariti red v njihovih financah. Eno je jasno: če hoče vlada ustaviti to hiperinflacijo, ki nas je prepla- čnicami skregan, išče kakršnokoli pot, da bi se ognil takšnemu načinu izražanja. V svoji malomarnosti se otepa in išče pomoči, a končno pride le z dežja pod kap. Kdaj si zadnjikrat pogledal slovnico? Kar pobrskajmo po spominu! Pred davnimi leti, ko je šla pšenica v lat in koruza v klasje? Oprhajmo prah s koristne knjige in začnimo rabiti pravilne oblike: pred pol ura pred dvema letoma (ne pred dvemi leti!) pred tremi leti in še dve leti prej (ne nazaj!) pred sedmimi suhimi leti pred tisoč leti -• Izraz NAPREJ — NAZAJ pa prihranimo za oznako premikanja. Saj bo še dovolj prilike. . MA vila, mora prenehati s financiacijo deficita teh velikanov naše antieko-nomije. Tarife so bile v groznem zaostanku. Treba jih je bilo „aggiornirati“. Menem je napovedoval, da bodo več plačali tisti, ki bodo več potrošili, medtem ko bodo tisti, ki so bolj revni in manj potrošijo, okoriščeni z nižjimi cenami. Gotovo, tisti, ki dejansko žive , v „villah“, ali malo manj, res potrošijo manj. Dejansko v številnih primerih za luč niti nimajo števca, plin pa nadomeščajo s petrolejem. Torej, sredi zime, ob pritisku mraza, ko je noč dolga a dnevi kratki, je malo družin, ki bi porabile le minimalne količine, tiste, ki se poceni plačajo. Tako je bil znova nafbolj prizadet nižje stoječi srednji sloj, uradniške in delavske družine, ko so pričeli padati računi skoraj enaki minimalni plači. STRATEŠKI UMIK Ko je protest naraščal, in so že ponekod padale iskre kaj blizu vži-galne vrvice, je vodstvo sklenilo spremeniti strategijo. Ukinili so že razpečane „bolete“, in objavili, da bodo računi prišli v dveh obrokih, da bodo ljudje laže plačali. Obenem se je pričelo govoriti o popustih, ki bi jih uvedi v določenih, bolj prizadetih predelih. In na široko so tudi razlagali, kako in kaj naj ljudje uporabljajo tako elektriko kot plin, da bodo manj potrošili. A še nekaj je zanimivo. Pričelo, se je govoriti, da se bedo sedanje tarife kmalu še podražile, da se bo nafta tudi 'kmalu podražila.^Na prvo je odgovoril minister Dromi, kot smo zgoraj zapisali. Na drugo pa delavski minister Triaca, ki je absolutno zanikal poskok cene nafti. Ljudje pa se tresejo, ker jim izkušnja pravi, da kadar vlada trdi, da se to ali ono ne bo podražilo, se je še' zmeraj podražilo. Vlada res nima sreče. Menem je prišel na krmilo države v najslab-šem momentu. Ne gre tu le za gospodarske činitelje. Psihološki so e-nakO', ali pa še bolj važni. Ljudje že nikomur več ne verjamejo. In če kdo danes prične govoriti, da „peroni-sti že kradejo“, ko so komaj prišli na vlado, marsikdo dvomi, marsikdo pa tudi verjame. Kaj se ne bi tresli torej ob napovedi novih zvišanj. V tem je tudi vzrok, da marsikateri industrialci, pa trgovci, še vedno višajo cene, „za vsak slučaj“. Ne verjamejo niti, da tarife ne bodo več rasle, niti da bo dolar, za kaj daljšo dobo, ostal na sedanji višini. Pa če se vlada moti? In če vladi načrt spodrsne? Zvišajmo sedaj, za vsak slučaj. Potem bo prepozno. Kako se da voditi državo m narod s tako mentaliteto? NESTRPNOST IN OBUP Borba peronistične vlade je težka. Ne pomagajo niti velike korporacije, in težko se za sodelovanje navdušijo ljudje. Vzrokov za godrnjanje pa je nešteto, od cigaret, ki jih je pohlep fabrikantov in trgovcev za nekaj dni pometel s kioskov, pa do peturnih ukinitev električnega toka, ki ga je vlada morala znova uvesti. Dežuje premalo, vsaj ne tam, kjer bi bilo potrebno. Ni vode, ki bi gonila turbine. Jedrna elektrarna A-tucha počiva, medtem ko se popravila zavlačujejo. Njeno kolegico Em-balse pa so morali ustaviti, da se ne bi zgodilo kaj podobnega kot v A-tuehi. Šest tednov, 'najmanj, bodo mirovali atomi v Embalse in medtem bomo pet ur dnevno križem gledali. To je del nestrpnosti. Obup pa se poraja, ko vidimo, da otroci nimajo rednega pouka, ker učiteljice nimajo denarja, da bi si plačale vožnjo do šole. Obup nastopi, ko učiteljica dobi plačo za mesec julij pa s svojimi 27 leti dela v provinci Buenos Aires dobi komaj 14.000 avstralov (ok. 20 dolarjev). Obup ko manjka pet dni do 'konca meseca pa v hiši ni več enega avstrala. Kaj storiti? Položaj vlade je težak, izredno težak. Menem je sklenil, da je treba (Nadaljevanje na 4. str.) PREJELI SMO: KOCBEKOVA IZPOVEB ¡Smo del slovenskega naroda, ki živi v političnem eksillu in ki ni nikdar klonil pred komunističnim režimom. Ko bodo zanamci gledali na ta de] narodne zgodovine, bodo lahko s ponosom ugotovili, da je del Slovencev v letih preskušnje ohranil notranjo in zunanjo- svobodo, četudi za ceno velikih žrtev. Zavržena je pravljica o hlapcih in sužnjih. Slovenci smo narod svobodnjakov. Ne bomo presojali zadržanja posameznih rojakov, ki še niso odvrgli „rdeče knjižice“ ali ki sodelujejo s totalitarnim režimom in njegovimi predstavniki. Naj opravijo s svojo vestjo. Vendar po štiridesetih letih idealizma si ne bomo pustili, da bi nam solili pamet oportunisti, pa čeprav govore brezhibno slovenščino. V Sloveniji žive tisoči skritih junakov, prepričanih demokratov in . zvestih narodnjakov. Ko bodo ti svobodni, ko bodo lahko brez strahu po vsej Sloveniji uveljavljali svoje prepričanje, ko se bo vsak rojak zavedal, da ne potrebuje dovoljenja za odkrito javno delovanje, ker je to njegova pravica,' ko bo slovenski zakon enako in dosledno ščitil pravice vseh državljanov in ko bodo vsi zgodovinski in kulturni sadovi emigracije na razpolago ¡slovenskemu ljudstvu, tedaj bomo mi odrešeni trde tlake, na ledini slovenskega političnega zdomstva. Ne prej! Vodniki slovenske partije se verjetno spominjajo Trocki j eve trditve, da je revolucija „udarec s pestjo v obraz paralitika“. Trocki se je v marsičem zmotili, a revolucijo je poznal. Danes -so. izraziti paralitiki v slovenskem narodu prav komunisti. Pazijo naj, kajti ljudstvo so skozi pol stoletja učili dvigati pest. Mi zdomci ne želimo nasilnih pretresov v Slove-.niji, ker visoko cenimo življenje. Vendar če komunistično vc-dstvo ne najde hitro primernega načina, kako preiti v resnično demokracijo, naj se ne čudijo, če bodo začutili na lastnem obrazu Trockijevo napoved. Lahko se tedaj zgodi, da bodo proti svoji volji postali dnevna novica svetovnega tiska... Uredniku „Svobodne Slovenije“ (Buenos Aires, Argentina ¡Spoštovani gospod urednik! V Vašem cenjenem listu z dne 15. 12. 1988, ki ga je uredništvo „Zaliva“ prejelo 14. 7. 1989, v članku z naslovom „Izvirni greh“, ki ga je podpisal dr. Peter Urbanc, berem v prvih dveh odstavkih med drugim tudi sledeče: „Po letu 1975 je v Sloveniji nastalo močno izpraševanje vesti. Bolj kot opozicija je partija sama dopustila neko odprto, odkrito analizo' revolucije, njeno zgodovino in rezultate... Mea culpa prof. E. Kocbeka je bil začetek opravičevanja. Današnje informacije povedo, da je 'on to sprožil na sugestijo partije.““ Metodi pisanja dr. Urbanca sem imel prifcžnost že nekajkrat ugovarjati v reviji „Zaliv“ in bi tudi tokrat počakal na izid nove številke revije, ko bi šlo samo za mojo osebo, a gre predvsem za rajnega prijatelja Edvarda Kocbeka, ki se ne more braniti, zato prosim, da to moje pismo objavite. Kakor sem že zapisal v „Zalivu“, mi je na izrecno mojo pobudo Edvard Kocbek dal intervju, ki sem ga objavil v brošuri „Edvard Kocbek, pričevalec našega časa“, v brošuri, ki sva jo, skupaj s pisateljem A. Rebulo izdala v Trstu marca 1975. leta v počastitev Edvarda Kocbeka ob njegovi sedemdesetletnici. Zaradi objave omenjene brošure so podpisani, Rebula in številni podporniki publikacije imeli opraviti s predstavniki urada :?a notranje zadeve slovenske republike, meni pa je bil prepovedan vstop v Jugoslavijo za leto dni, potem pa je bila prepoved podaljšana še za dve leti. Najhujše pa je seveda doživljal Edvard Kocbek, ki se organiziranih napadov v slovenskem in jugoslovanskem tisku ni mogel braniti. Kako more ob teh dejstvih, o katerih je poročal evropski tisk in tudi slovenski zdomski, dr. Urbanc zapisati, da „današnje informacije povedo, da je on (Kocbek) to sprožil na sugestijo partije“, saj samo enemu forumu je lahko danes dobrodošla tako prefinjeno izmišljena trditev. Vsakdo namreč, ki je kolikor toliko sledil razvoju dogodkov ve, da je, dva meseca po oibjavi intervjuja v Trstu, oblast v Ljubljani dala intervju ponatisniti v Naših raz. gledih. Mnenja, zakaj se je oblast za tak poseg odločila, so lahko različna, vendar drži, da je ista oblast poskusila preprečiti izid intervjuja v Trstu ih se pri tem pošlužila nekda-, njega krščanskega socialca Toneta Fajfarja (glej Kocbekovo pismo z dne 10. '3. T975 v knjigi „Peščena u-ra“, Slovenska matica, Ljubljana 1984). Če je torej leto 1975 res kakšen mejnik, potem je to zasluga samo Edvarda Kocbeka, ki se je po dolgem oklevanju ojunačil, napisal svojo izpoved in jo dal v objavo. Naj dodam, da je ob izidu Kocbekovega intervjuja oblast v Ljubljani sodila, da je „emigracija vpregla v sovražno gonjo proti socialistični samoupravni stvarnosti“ tržaške ljudi, ki smo izdali brošuro o Kocbeku. Zdaj pa se dogaja, da časnik v emigraciji objavlja članek, ki trdi, da je Kocbek ravnal po sugestiji partije! Ob klavrnosti take slovenske stvarnosti zato pričakujem, da dr. Urbanc slovenski javnosti razloži, odkod so njegove „informacije“. Pri tem pa pripominjam, da bom, v primeri nejasnih izmikanj, pobudnik za sestavo pluralističnega častnega razsodišča, ki naj ugotovi etično veljavo pisanja dr. Petra Urbanca. S spoštovanjem. Boris Pahor Trst, 19. 7. 1989 v wmr NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Amerški dolar je 26. julija prekoračil mejo 20.000 dinarjev. LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je obhajal prvo obletnico. Ustanovljen je bil tri dni po tem, ko sta služba državne varnosti in služba varnosti JLA aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. Dan po tem pa je bil aretiran tudi David Tasič. Ob obletnici so imeli v Cankarjevem domu plenarno zasedanje, na katerem so pregledali o-pravljeno delo in sprejeli usmeritve za nadaljnje delo. PORTOROŽ — Varovanje Jadran, skega morja je skrb vseh. Tako so razumeli tudi v Pralnici Turistične organizacije Portorož, kjer so začeli preizkušati pralne praške brez fosfatov. Odločili so se, da bodo raje plačali priblino deset odstotkov višjo ceno za pralne praške brez fosfatov, ker ¡so strokovnjaki ugotovili, da fosfati onesnažujejo morje. V tej Pralnici cperejo na dan tudi po trideset tisoč rjuh, brisač in drugega perila, na leto pa porabijo okoli petintrideset ton pralnih praškov. LJUBLJANA — Center za razlsko- ianje javnega mnenja beograjskega ista Borba je izvedel anketo. Anketiranih je bilo po 21 občanov iz vseh republik iz treh generacij med 15 in 25 leti, med 35 in 45 leti ter med 55 in 65 leti. Za vse tri generacije je zakon najboljši- način življenja. Okoli 70 odstotkov anketirancev meni, da je delo smisel življenja. Anketirance so tudi vprašali, s katero republiko naj bi njihova republika največ “odelovala. Med mladimi prepričljivo vodi Slovenija, najmanj priljubljena pa je Bosna in Hercegovina. Anketa kaže, da je povprečen Jugoslovan nezadovoljen z Jugoslavijo, .zadovoljen z armado, všeč mu_jfi Zaho.d, Slobodan Miloševič, Margaret Thatcher, Mihail Gorbačov in Švica, Tito pa tone v pozabo, saj ga ni omenil noben mladinec. LAŠKO — Pasijonske igre so i-meli v Laškem skozi cel mesec junij. Igre imajo svoj začetek v letu 1935, ko so jih igrali štirinajst dni. Tradicijo je obnovila leta 1985 veroučna skupina, letos pa je nasto-palo 60 ljudi na župnijskem dvorišču. LJUBLJANA — Sedem knjig je izdala Cankarjeva založba, med njimi Temni zaliv Franceta Balantiča, v ka- teri France Pibernik portretira pesnika, ki je še ne dvaindvajsetleten padel „na drugi strani“. Arhipelag Goli je naslov delu, v katerem višji oficir Janez Jezeršek opisuje svoje življenje na otoku žalostnega spomina. MARIBOR — Tovarna umetnih brusov Swaty je praznovala sto deset let dela. Takrat so proizvajali letno okoli sto ton brusov, danes pa dosežejo skoraj 5.000 ton, ki so razporejene v več kot 20 tisoč različnih izdelkov- Poleg svojih izdelkov ima tovarna več pogodb o sodelovanju s tujimi firmami, na primer z avstrijsko Tyrolit. LJUBLJANA — Na konvertibilni trg (ki plačuje z močnimi dsvizami) je v mesecu aprilu Slovenija izvozila izdelkov za 246 milijonov dolarjev. če ga primerjamo z lanskim a-aprilom, je višji za 21%, v primeri z vsem jugoslovanskim izvozom v letošnjem aprilu pa znaša slovenski delež kar 31 odstotkov. Tudi industrija nasploh je dobro delala, predvsem zaradi boljše preskrbe s surovinami. LJUBLJANA — Zavod za slepo in slabovidno mladino je praznoval svojih prvih sedemdeset let. Proslavili so jo s slavnostno akademijo, na kateri so podelili državna odlikovanja in druga priznanja sedanjim in nekdanjim uslužbencem zavoda. UMRLI SO OD 6. do 10. junija 1989: LIGA ŽENA-MATI SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice XLOVCfl/Kft MSTAVA Rojstvo: V sredo, 2. avgusta se je rodil Facundo Esteban Lah, sin Jurija in Lilijane roj. Scardelli. Srečnim staršem naše čestitke! Poroki: V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji sta se poročila v soboto, 29. julija, Marija Javoršek in Danijel Ferreira. Za priče so jima bili njuni starši Tine in Francka Javoršek ter Manuel in Martina Ferreira, poročil pa ju je prof. France Bergant. V isti cerkvi in isti dan sta se poročila Karlo Hrovat in Margarita Lau-rit-o. Za priči sta bila ženinova mati Marija Hrovat in nevestin stric Pascual Laurito. Poročil ju je Jože Škerbec. Novoiporočencem čestitamo! Smrti: Na posledicah prometne nesreče sta v soboto, 29. julija umrli ga. Marija Bokalič roj. Žagar (30) in njena triletna hčerkica Marija Veronika. Možu Mihu in prizadetima družinama naše sožalje. # Novi diplomantki: V sredo 19. julija jo končala študije na OONSUDEC Angelca Cukjati in postala profesorica zgodovine. Na buenosaireški državni univerzi je dokončala študije Andrejka Papež in dobila licenciât iz ekonomije. Na tehnološki fakulteti v Haedo je končal univerzitetne študije Tone Peter Podržaj in diplomiral za mehaničnega inženirja. Vsem diplomantom čestitamo in želimo veliko uspehov. Sl 10 USI 11 Sl iiDom c » A N MARTIN LJUBLJANA — France Ostanek; Terezija Vižal roj. Brcar; Janez Smrekar; Franc Ferdim; Ivan Možek roj. Leskovec, 86; Ivan Križman; Gizela Sedlar roj. Šporar; Ivan Golc; Anica Špec roj. Kalan, 91; Stanislav Klančar; Danica Kukman roj. J.er.šek; Magda Juhart roj. Pauer; Lucija Grden roj. Sivec; Stanislava Šebenik; Avguštin Weiss; Ludvik Čehovin, 89; Frančiška Lovše roj. Remiškar, 84; Marija Gregorin roj. Grad; Oton Čermil; Alojzija Gregorič roj. Stemad; Marija Bernik roj. Novak; Antonija Vičič roj. Kenič; Ivana Knific (Kajžerjeva teta). RAZNI KRAJI — Franc Renko, Šmartno pri Litiji; Fepca Gabrovec roj. Bohte, Vojna vas; Alojzija Ravnihar roj. Boltar, Brežice; Milan Medvešček, Piran; Miha Plestenjak, Sinja Gorica; Ivan Klemen, Vnanje Gorice; Majda Zakrajšek roj. Obeišar, Preska pri Medvodah; Vlado Marčinko, Maribor; Alojz Lakovič, Celja; Marija Robič roj. Prepeluh, Sostro; Danica Belehar, Kranj; Franc Svinc, Celje; Leopold Bregar; Motnik; Frančiška Vičič ('Smoletova teta), 98, Mengeš; Jože Golšte, Zagorje; Frančiška Trajlovič roj. Podržaj, Grosuplje; Josip Kutin, Preska pri Medvodah; Milan Lampret, Stična; Marija Kavšek roj. Prosenik, Trebnje; Alojz Žnidaršič, 72, Kočevje; Milan Klenovšek, Trbovlje; Jurij Poberaj, Stara Cer. kev; Danijela Hočevar, 72, Puščava; Jo- Pri L’gi žena-mati v San Martinu, je v juliju predaval nje duhovni vodja dr. Rode. Govoril je o poklicu in delu laikov v katoliški Cerkvi: Vsi katoličani, ne le možje, ampak tudi žene imajo svojo nalogo v Cerkvi. Prav je, da ise tega zavedamo, in vsak stori, kar more. Laiki nudijo lahko veliko pomoč prezaposlenim duhovnikom, prav posebno pa še tam, kjer je teh malo. Omenil je prekoristno delo laikov v misijonih, pa tudi preprostih redovnikov, brez katerih bi bilo patrom-duhovnikom življenje otežkočeno. Članice Lige so hvaležne govornikom, ki si zanje odtrgajo čas in rade prihite na sestanke. Prihodnji sestanek Lige bo 16. avgusta ob 18.30 uri, predaval bo župnik Jože Škerbec. že Sovine, 68, Celje; Marija Gorišek roj. Rnezocij, Šmarje-Sap; Jožef Mi-kolj, Ozeljan; Angela Javornik roj. Brian, Žalna; Joži Šmid roj. Češnovar, Ločna. Šijanec in Triglav DELO, 1. JULIJA 1989 Marjano Drago Šijanec, izseljenec v Argentini, znan po svoji uspešni karieri od dirigenta, akademika do častnega profesorja na univerzi v La Plati, je v pismu brez datuma (saj gre za vedno aktualno stvar) svojim rojakom v slovensko-jugoslo-vanskem vzajemnem društvu Triglav med drugim napisal naslednje: „Ponosen sem na to, da sem skupaj s -Hrovatinom in Krenom eden od ustanoviteljev kluba Zarja. V onem trenutku smo vse žrtvovali za nakup parcele in zgradbe novega slovenskega doma. Kasneje pa smo se Zarja, Naš dom in Ljudski oder z veseljem združili v A. M. E. Y. Triglav. Želel bi vas spomniti, da je bistvo omenjenih treh društev slovenskost, saj smo se združili z namenom, da si pomagamo ter zaščitimo in ohranimo materni jezik. Hkrati s tem pa seveda svojo nacionalnost. Dobrodošli so vsi , jugoslovanski bratje, ki se naj pod to streho počutijo kot doma.“ Besede pokojnega dirigenta, izrečene pred dolgimi leti, sem citiral kot pričevanje iz preteklosti o temi, ki je, kot pravi sam avtor, vedpo aktualna. Navedeni citat nam kaže na bistvo društva, poleg tega pa je iz njega mogoče razbrati, kakšen je njegov namen. Vse to je v nasprotju z negotovimi, zmddenimi in celo napadalnimi izjavami sedanje predsednice Triglava, izrečenimi v intervjuju, ki ga je objavilo Delo. Zelo dobro je, da je tak način razmišljanja presegel svoje dosedanje meje in s tem postal znan širši javnosti, ki s.i tako lahko sama ustvari svoje mnenje o tem, kaj se dogaja z njenimi rojaki in njihovimi društvi v drugih državah. Predsedniči-ne izjave so v naši skupnosti sprožile ostro debato-, ki je ob zavrnitvah in pritrditvah že zahtevala svojo prvo žrtev. Ker je gospod Albert čuk v svojem pismu, objavljenem v Delovih pismih bralcev (1. aprila 1989), zavrnil predsedničine izjave, ga je sedanji upravni odbor Triglava razglasih za „persono non grato“ in mu prepovedal vstop v društvene prostore. Njegovo pismo (natančno prevedeno) in sklep upravnega odbora so obesili tudi na društveno oglasno tablo, toda na tem mestu nismo nikoli videli spornih pred-sedničinih izjav. Kot aktivni član Triglava si pridržujem pravico, da sklep upravnega odbora označim za prenagljen in histeričen, lahko pa bi celo rekel, da je smešen. Redni bralci Dela najbrž vedo, da je gospod Čuk ustanovitelj radijske oddaje Slovenski kotiček v Argentini, ki skuša biti -kulturna in apolitična oddaja, namenjena predvsem slovenskim poslušalcem. Pri njeni pri- Na Slovenski pristavi v Castelar-ju smo v dobrem mesecu imeli nekaj lepih doživetij, ki nam jih je pripravila naša mladina. V nedeljo, 18. junija smo proslavili OČETOVSKI DAN, ki je bil lepo in prisrčno doživetje. Vsako 'eto ta dan pripravi mladina. Praznovanje se je začelo z redno nedeljsko sv. mašo, pri kateri so ubrano peli otroci Prešernove šole. Lepo, otroško prisrčno znajo zapeti. Na koncu maše je Marija Zurčeva v imenu mladine vse očete povabila v spodnji gostinski salon, kjer jih je pogostila s čajem in pecivom. Vrnili smo se spet v zgornjo dvorano, kjer je bila počastitvena prireditev. Naše pridne in portvovalne učiteljice so šolsko mladež skrbno pripravile za lep nastop. Za uvod je očete pozdravil in jim za njihov dan čestital novi predsednik Janez Jelenc. Nato so se zvrstili učenci Prešernove šole ©d najmlajših iz otroškega vrtca pa do onih v osmem razredu. Lepo so prepevali in deklamirali, v lepi vezani besedi in pesmicah so očkom ljubeznivo odkrivali svoja nedolžna srčeca. Očkom so se obrazi razjasnili, raznežili, z njih je odsevala sreča in zadovoljstvo in prijetno presenečenje nad to' otroško iskreno ljubeznijo in tudi odkritosrčno hvaležnostjo. Hitro se je vrstil razred za razredom in se potrudil, da bi kar najlepše izpolnil svojo vlogo. Na koncu je še v imenu pristav-ske mladine — deklet in fantov — spregovoril Marko Petek, ki je med drugim dejal: „Ko postajamo starejši, nam včasih sebični ponos brani, da bi našo sinovsko ljubezen izpovedali tako, kot smo jo, ko smo bili še majhni. Ljudska modrost pravi, da otrok, dokler je majhen, stopa staršem na prste, ko pa je velik. jim stopa na srce. Vendar vam zagotavljamo, da tega ne delamo namenoma. Dobro vemo, da je očetovsko srce zlato srce in najlepše, kar nam je ob materinem srcu podaril Bog Oče. če kdaj na to pozabimo, prosimo odpuščanja. Mladost je pač norost, ki jo leta ozdravijo. Tudi mi bomo prebrodili ta leta. S tem zagotovilom vam v imenu pristavske mladine želim, naj vas Bog ohrani in obvaruje še mnogo let in poplača vaš trud, ki ga imate z nami!“ Zadovoljni so se očetje in družine po končani proslavi odpravili na svoje domove, kjer so v lepi družinski skupnosti praznovanje slovesnega dneva nadaljevali. CICIBAN OD JUTRA DO VEČERA Otroci Prešernove šole na Pristavi so na letošnji skupni Alojzijevi proslavi v Slovenski hiši nastopili z odrskim poetičnim prizorom v slikah „Ciciban od jutra do večera“. Vsa zadeva se zdi kar neverjetna namreč v tem, da je mogoče doseči to z množico 70 otrok (šolarjev), med katerimi je skoro tretjina tistih iz vrtca, ki o disciplini vedo bore malo, ker je zanje bolj važno’ opazovanje sveta tudi takrat ko bi svoj pogled ali korak po režiserjevi volji morali usmeriti kam drugam. Pa je z majhnimi izjemami najmanjših igralcev, ki so s svojimi „izpadi“ kak prizor napravili še bolj prisrčen, prireditev lepo uspela in so se vsi zadovoljni vračali z nje. O prireditvi smo v našem listu že pisali. Sedaj naj le omenimo, da so ponovili nastop na pristavskem o-dru 2. julija. Žal obseg odra, čeprav dokaj razširjenega v dvorano, ni dovolil, da bi se vsi prizori razvijali tako-, kot so se na odru Slovenske hiše. Vendar je tudi ponovitev bila lep uspeh. Najbolje je seveda prireditev ocenila navzoča publika že v Slovenski hiši s svojimi aplavzi. Vsem je gotovo tudi v veliko zadoščenje izjava nadzornika Franceta Vitriha, ki je v zahvali nastopajočim dejal, da take prreditve doslej še ni bilo. In še priznanja, ki smo ga slišali pri odhodu „Pristava se je spet postavila“. Smo torej upravičeno veseli tega uspeha pristavskih otrok. Občni zbor Mutuala Sloga pravi sodelujejo sinovi različnih slovenskih emigracij v Argentini. 'S tem si ta „Don Kihot“ ne prizadeva zgraditi samo mostu z matično domovino, ampak tudi med vsemi Slovenci v Argentini. Na žalost se društvo Triglav oddaji kot institucija nikoli ni hotelo približati. Mislim, da zaradi tega, ker v njej ne najde svoje identitete, saj celo sama predsednica pravi, da „ne vemo, kdo smo“. Ne nameravam odgovarjati na predsedničine izjave, ker so že same dovolj zgovorne. Rad pa bi jo spomnil na besede Marjana Draga Ši-janca, katerim bi lahko dodal še mnoge druge izjave tukajšnjih izseljencev, iz katerih je mogoče ugotoviti načela naših prednikov ob podobnih dogodkih, kakršnemu smo priča sedaj. Želel bi le poudariti, da nasprotnih stališč ni mogoče diskvalificirati z absolutističnimi ukrepi. Namesto omenjene prepovedi g. Čuku bi moraio vodstvo Triglava kategorično odgovoriti svoji predsednici na njena izmaličena mnenja o narodni identiteti. Toda namesto tega se je odločilo za molk in sprejelo sklep, ki nas še bolj oddaljuje od zgoraj omenjenih načel. Kot sin Slovencev, rojen' v Argentini, ne morem biti tiho ob dogodkih, ki pačijo našo zgodovino. Pač pa moram soglašati s tistimi, ki si ob vseh ovirah prizadevajo za plodno sožitje med vsemi ki čutijo, negujejo in ohranjajo našo narodno zavest. Oskar Molek, Buenos Aires V nedeljo, 16. julija je bili v Slovenski hiši redni letni občni zbor Mutuala Sloga. Predsednik lic. Marjan Schiffrer je v svojem poročilu o delu in rasti ustanove v poslovnem letu 1988-89 omenil, da so bile go-spodariske razmere v tem času in v tej deželi vse prej kot normalne. Kljub vsem težavam, tako je zatrdil, pa je Mutual rastel gospodarsko Ikot tudi po številu članstva. Navedel je, da je v začetku poslovne dobe štela ustanova 1883 članov. V teku poslovnega leta je pristopilo 165 novih članov, umrlo jih je 18, dva sta pa izstopila. To se pravi, da je imel Mutual Sloga 30. aprila 1989 2.028 članov, od teh 1.565 aktivnih, 419 mladoletnih, 44 pa raznih družb in združenj. Mutual Sloga je nudil v pretekli polslovni dobi elanom celo vrsto u-slug. Tako je bilo v tem času podeljenih 108 podpor, ali podrobneje; 21 za poroke, 54 za rojstva, 16 ob smrti, 16 ob končanih srednješolskih študijih in 1 ob stalni nesposobnosti za delo. Skupna vsota vseh podpor je znašala A, 187.590,00, kar je zgovorno znamenje za aktivnost ustanove. Lic. Schiffrer je poudaril, da kaže splošna bilanca pretekle poslovne dobe krepak porast vlog v osebnih hranilnih računih, kar je omogočilo podelitev številnih osebnih posojil. Pregled izgube in dobička daje prebitek v znesku A 438.223,00. V nadaljevanju se je dotaknil letovišča v Villa Udaondo, ki postaja z leta v leto vse bolj priljubljeno in obiskovano; člani iščejo tam zasluženega oddiha, ne le poleti, ampak skozi vse leto. Ko končujemo novo obdobje v obstoju našega Mutuala, je dejal lic. Schiffrer, bi se radi zahvalili vsem članom za zaupanje in zvestobo. Pravtako gre zahvala in priznanje vsem uslužbencem Mutuala za nji- hovo prizadevnost in točnost pri o-pravljenem delu. V bodočnost gremo z velikim zaupanjem in želimo tej deželi, ki nas je gostoljubno sprejela, miru in napredka. Po blagajniškem poročilu, ki ga je v odsotnosti blagajnika prebral Božo Fink, je dr. Anton Šimenc v imenu nadzornega odbora predložil raz-rešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Upravni odbor je pripravil predlog za podpore od dovršitvi nekaterih univerzitetnih študijev, ki ga je zbranim članom prebral Božidar Fink in se glasi: „Nagrade prejmejo člani, ki dosežejo javno priznane poklicne diplome iz mutualizma in zadružništva, javnega računovodstva, licenciata v gospodarskih vedah, licenciata višjega analista, univerzitetnega tehnika, inženirja ali specializiranega bakalavra v splošni in posebni upravi, licenciata v organiziranju zavarovalništva ali aktuarja. Diploma mora biti temeljni in popolni poklicni naslov, ne le spričevalo o krajšem študiju, manjšem kurzu ali vmesni stopnji, razen če gre za diplomo iz mutualizma in zadružništva.“ Po krajšem razgovoru so člani predlog v celoti in soglasno sprejeli. Nato je na'pr,edlog predsednika lic. Schiffrerja občni zbog soglasno odobril predlog za revalorizacijo mu-tualovega dobroimetja, kakor ga je po obstoječih predpisih pripravil javni knjigovodja dr. Tone Marin. Na koncu je bil izvoljeni novi u-pravni in nadzorni odbor, ki je sledeč: predsednik lic. Marjan Sehif-rer; tajnik Avgust Jeloenik; blagajnik Milan Keržič; odborniki: Božidar Fink, Rudi Gričar, Stane Mehle in Janez Jereb. Člani nadzornega odbora so: Janez Teras, Janez Čeč, Janez Amon, Franc Hrovat, Ivan Makovec in Jože Tomaževič; upravnik Marjan Loboda. MALI OGLASI POČITNICE i Nameravate obiskati San Martin de los Andes? Prenočiče po ugodni ceni vam nudi CARITAS. T. E. 0972-27313 Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-che). ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - snlošna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. B - San Martin - T. E. 755-1353. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”. Tel. 0944-20733 — 8400 Bariloche. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolívar 224, Ramos Mejía, T E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martínez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2*8-4021. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 812-2127. sdo-sfz - Slomškov mm vabita vse na XIX. MLADINSKI DAN 13. AVGUSTA V SLOMŠKOVEM DOMU 9.00 Dviganje zastav in sv. maša 10.30 Začetek tekmovanja v odbojki 13.00 Kosilo 14.00 Nadaljevanje tekem v odbojki 19.00 Kulturni program j Prosta zabava ob zvokih orkestra “HRAST" OBVCSTILQ ESLOVENiA LIBRE ŽEGNANJE V SAN MARTINU V NEDELJO, 13. AVGUSTA 1989 ob 11.30 Sveta • maša ob 13.00 Kosilo Prijav za kosilo sprejemajo odborniki Vsi toplo vabljeni! »■■M M-a ■■ «a ■■■■ en i i LETALSKE KARTE etc. a ■ m■ ■ NAJNIŽJE TARIFE! j OMENITE TA OGLAS! m ■ 5 « ■ TRAVEL AGENCY „RIENTE" : Sr. SALVADOR ■ A. P. Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555 ; i ; ; Esmeralda 973 /1 “B” - Capital | Tel. 313-9143 (9.30—12.30, 14—18.30) V osmrtnici za' pokojno ROZO SNOJ je po nerodnosti izpadel naslednji stavek zahvale družine Snoj: Posebna zahvala gre ramoškem župniku Jožetu Škerbcu, za molitve ob krsti, za pogrebno sv. mašo z nagovorom, zlalsiti pa za vsa sv. obhajila, ki jih je mami' nosil nedeljo za nedeljo in vsak prvi petek skozi leta njene onemoglosti. Prosimo vse prizadete za oproščen je. Uredništvo IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad. z 2. str.) iskati trajno pot iz krize. Rešitve, ki jih najdemo „po. dekretu“, trajajo komaj teden, morda mesec. Potem se vse podere. Sedaj pa morda le vidimo lučko na koncu tunela. A razdalja je izredna. Orlando Ferrereis, sekretar za ekonomsko koordinacijo (dejansko gospodarski podminister) je dejal, da bodo plače realno zrasle v štirih ali petih letih. Kdo bo tedaj še živ?, se mnogi sprašujejo. A nekaj pozitivnih znakov je le videti. Med temi dejstvo, da se cene res ustavljajo. In druga: v državni blagajni, v kateri je bilo 9. julija komaj 10 milijonov-dolarjev, je trenutno okoli 1.000 milijonov ameriške valute. To daje vladi dovolj zraka, da država prične dihati in more vzpostaviti vsaj nekoliko reda V nedeljo, 13. avgusta, na dan, ko bi akad. kipar Franee Ahčin obhajal svojo 70-letnico, bodo njegova dela' na ogled pri Ahčinovih v Palo-marju, Neuquen 1126. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Cena največ štirih vrstic A 60.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 200.-. Slovenska kulturna akcija 7. kulturni večer dr. Katica Cukjati OB 200-LETNICI FRANCOSKE REVOLUCIJE Predavanje bo v solboto, 12. avgusta' ob 20, v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. avgusta: Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO-SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši. Na Pristavi po maši razgovor pri okrogli mizi in družinsko kosilo. V Našem domu v San Justo družinska nedelja. ČETRTEK, 10. avgusta: Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije olb 20. uri. SOBOTA, 12. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob 15.30. Predavanje: „Krščanski socializem“ — F. Pernišek. NEDELJA, 13. avgusta: Mladinski dan v Slomškovem domu v priredbi SDO-SFZ. Celodnevna prireditev. SOBOTA, 19. avgusta: XX. Mladinski glasbeni večer ob 20.30 v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lourdes. SOBOTA, 26. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. NEDELJA, 27. avgusta: 20. obletnica Rozmanovega doma s sv. mašo in skupnim kosilom. v gospodarstvu. Trdijo, da bo avgust najtežji mesec. Kaj pa potem? V vladnih krogih trdijo, da se bo potem že nekoliko zboljšalo. Humoristi pa menijo, da se bomo medtem že privadili... Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4156 1407 BUENOS ADIES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: 1706 Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión NO 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3624 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Z a Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija ?• USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERES GRAFICOS “VILKO" S.R.L., ESTA-POS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215 Prosimo, poravnajte naročnino! „Zakaj to minljivo si mora najdeti neminljivost, in to umrljivo nadeti neumrljivost.“ 1 Kor. 15, 53 Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da sta v hudi prometni nesreči v soboto, 29. julija, umrli naši dragi Marija Irena Žagar por. Bokalič in Marija Veronika Bokalič Dejstvo smrti nas je pretreslo do dna duše, a upanje na vstajenje nas tolaži. Bog jima daj večni pokoj. - Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v teh dneh približali. Veliko vas je bilo in nemogoče bi bilo vsakega imenovati. Zato preprosto, vsem hvala lepa. Prosimo vas pa, da se v svojih molitvah še naprej spominjate naših dragih pokojnih in vseh, ki objokujemo njun odhod, da nam daruje Bog tolažbo v tem težkem trenutku. Žalujoči,: mož in ati Miha vsi Žagarjevi vsi Bokaličevi Caseros, Slovenska vas, Slovenija, 29. julija 1989 ANDREJ ROT (2) Vrata se odpirajo!? PREDAVANJE NA KULTURNEM VEČERU SKA O OBISKU V SLOVENIJI V razgovor so potem segli najprej Egipčan Abdel El Taurilla, ki je govoril o eksilu Palestincev; polemično mu je odgovorila Izraelka Shin Shiebra, ki je poudarila popolno svobodo izražanja v Izraelu; k razpravi je pristopil Madžar Ga Czor-das, Boris Pahor in Andrej Capuder. Pahor je govoril o eksilu Slovencev na Tržaškem oziroma na Primorskem, k osnovni temi pa se je vrinil Andrej Capuder, ki je omenil, da je emigracija v Argentini v teku let . svoj „deficit transformirala v kulturno vrednost“, takšna preoblikovanja, namreč ustvarjanja kulturnih vrednosti, pa je pravzaprav opravilo kulturnikov. Prva okrogla miza pravzaprav ni izzvala veliko govornikov. Ob koncu dopoldanskega zasedanja je Miioš Mikeln navzoče obvestil, da je v torek na Bledu zasedal mirovni komite, eno izmed treh delovnih teles mednarodnega PEN (pisateljski, prevajalski in mirovni), obravnaval pa je „jezik vojne in miru“ in skušal razkriti manipulativni jezikovni zaslon, za katerega je moderno vojaštvo skrilo svojo dejavnost. Mikeln je tudi sporočil, da bi se zasedanja mirovnega komiteja moral u- deležiti tudi Janez Janša s posebnim referatom (Janša je od lani član slo. venskega PEN), ki pa je v zaporu. Komite je zato napisal protestno pismo in ga poslal slovenskim pravosodnim organom. Alenka Puhar je navzoče obvestila o celotni zadevi Janša, udeleženci pa so nato podpisali izjavo, ki jo je pred kratkim sprejel kongres mednarodnega PEN v Maastrichtu na Nizozemskem, v njem pa se med drugim zahteva, da oblasti Janšo izpustijo iz zapora. Podpisali smo tudi zasebno pismo, ki so mu ga 'poslali v zapor. Ob koncu je Drago Jančar prebral telegram iz Zagreba, v katerem je govor o nelegalni sodbi in zaporu dr. Marka Veselice. Popoldne je predaval Mestan, eksi-lant, pregnanec leta 1968 iz češkoslovaške Dejal je, da eksilantske literature nihče ne mara — ne režimi, zaradi katerih je nastala, ne pisatelji, ki jo pišejo, in ne bralec, ker je težko dostopna. Eksilantska' literatura je tako stara kot književnost sama in odkar vladajo despoti in režimi, ki hočejo „pridno“ književnost. V dobi verskih vojn je Evropa prvič doživela večji val eksilantske literature, ki vse do danes nepretr- goma teče. Mestan je razlikoval med samizdatsko', efcsilantsko in uradno literaturo. Temo tretje okrogle mize je. nakazal Branko Hofman. Govoril je o politiki in literaturi na vzhodu in rekel, da je literatura že po svojem bistvu dejanje z-bolj ali manj jasno politično razsežnostjo. Osnovno razmerje med literaturo in politiko da je konfliktivno, ker ima literatura pravico kritike, ker z moralnimi merili vrednoti in tudi razvrednoti politični pragmatizem. Vso zadevo pa' sta zagonetila še pojma Vzhod in Zahod, ki sta ideološki in politični otrok hladne vojne. Literatura nad vsem tem stoji kot inkarnacija vesti in zato je stalno v konfliktu z oblastjo, ki v spopadih z njo uporablja podkupovanje in silo. V bistvu je ta odnos na vzhodu enaik temu zahodu, kajti kjer ne diktirajo literatom policaji in komisarji za kulturo, pa ta delajo managerji in alkimisti literarnih nagrad. Po Meštanovem predavanju so spregovorili Alenka Puhar, Poljak Nikolaj Melanowicz, Izraelka Shiebra in Madžar Csordas. Csordas je govoril, da na Madžarskem objavljajo nekdanjo prepovedano literaturo ter da je na Madžarskem 20.000 beguncev iz Romunije. Ivan Klima je opisal položaj v češkoslovaški, da se je od avgusta 1968 še poslabšal, da je emigriralo še veliko ljudi oziroma komur je uspelo, kajti pisatelji, duhovniki in filozofi ne smejo v eksil. Spregovorili so še Francoz Mala-mo-ud, Bask Sastre in drugi. Izmed vseh pa naj na poseben način poudarim nastop Alenke Puhar: Tako nekako je povedala: Govorila bom o neverjetno nečloveškem vidiku v-mojli deželi, o tem, kar se da. nes dogaja. Maja 1945 — takoj po osvoboditvi so začeli veliko čistko med dovoljenim in nedovoljenim. Čistke so bile opravljen,“ po nenavadnih kriterijih. Izločeni so bili avtorji nemškega in italijanskega popekla. Tudi druge avtorje zaradi vsebine njihovih del. Seznam, ki bo zanimiv samo za Slovence. Vsi emi-grantje in tisti, ki so prekršili kulturni molk: Vinko Beličič, Tine Debeljak, Jože Dular, Balantič, Kociper, Lovrenčič, Severin Šali, Krivec. Na-sklop zadeva tuje pisatelje: François Mauriac, Aidons Huxley, Sig-mund Freud, Benedetto Croce, Winston Churchill, Fedor Dostojevski (roman Besi), Viginia Wolf, André Gide. Jugoslovanska vlada jte prepoveda. la uvoz tuje literature. Ta isti zakon trdi, dal je uvoz svoboden, potem pa razlaga, zakaj ni. Kdo gre v D-fcnd, v direktorjev fond na NUKu? Delo vojnega zločinca, vse osebe, ki soi emigrirale, krive ali ne, njihovi otroci' in vsi, ki sodelujejo s sovražno emigracijo. Ter vse periodike; ki izidejoi v tujini. In končno vsi izobčenci, ki sicer živijo v d orno. vini, a soi za domovino prepovedani, ' npr. Djilas. Slovstvo, ki pride v knjižnice po privatnih kanalih, celo po pošti, ni v javnih katalogih. Knjižnice so restriktivne do teh, ki si želijo prebirati to literaturo. To je treba brati v zaprtem prostoru, na voljo samo znanstvenikom, če imajo priporočilo direktorja raziskovalne ustanove. Vsem drugim je prepovedano. Jugoslovanski PEN klubi še niso do sedaj nič naredili za to. K blejskemu srečanju bi bilo treba dodati še uradni sprejem v vili Bled. Pri vhodu je obskovalce pozdravljal Dušan Šinigoj,'predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Kot anekdoto naj omenim, da se je u-radni sprejem skoraj ponesrečil, kajti'prišlo je do ušes vladnih organizatorjev, da Pen kluib misli bojkotirati sprejem; torej da bi predsednik Šinigoj zaman čakal pisatelje, ki iz protesta ne'prišli na sestanek. Ne kot anekdoto, ampak kot resnično možnost pa naj omenim uraden obisk slovenskh skupnosti in politične emigracije v Argentini od visokega slovenskega političnega predstavnika. Literarni isklep blejskega srečanja pa je bil večer poezije na blejskem gradu. Tudi tu je bil namen organizatorjev, da se slišijo različni jeziki in zlasti beseda drugih dežel. Tako :sma slišali 14 različnih jezikov, večina pesmi pa je bila prevedena. (Se nadaljuje)