shaja razen nedelj in praznikov
*»= vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. =====
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ■=
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*-, za četrt leta K 7 60, za mesec K" 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne Številke po 10 v.
inseratl: Enostopnapetit vrstica 80 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primaren popust
Štev. 19.
V Ljubljani, sreda 'dne 23. januarja 1918.
Leto U.
Reforma občinskega volilnega reda.
Na Dunaju, 20. januarja.
Danes dopoldne se je vršE pri 'mina sirskem Wed.sedn.iku drju. vitezu Seidterju razgovor o •izjavah, ki jih je vlada podala zaupnikom delavstva glede reforme občinskega volilnega reda. Razgovora so se u deležili poslanci Pacherv baron Ranta, dr. Sylvester. dr. Urban, dr. \Valdner ■in W©lff.	.
Ministrski predsednik ge- uvodoma pn-lKMnn.il, da se mu izdi umesten stik s posameznimi nemškimi poslanci, da se z zastopniki nemških skupin temeljito razpravlja o zadevi in da 'l>oda vlada svoje mnenje, v katerem okvira smatra tako reformo za možno. Vlada -priznava, da so se predpogoji za razpravljanje o občinski volilni pravici vsled vojne bistveno izpremenili lin spoznava, da se z 'Ozirom na požrtvovalno zadržanje in sodelovanje vseh (ljudskih slojev v vojni morajo tudi na 'tam'polju javnega življenja boli kakor doslej uveljaviti demokratična načela. Pri tem se-vlada v polni merit zaveda,'da. ima vsaka volilna reforma in zhsti reforma vodilne pravice v občinah poleg svoje prineipielne in bistvene strani,, namreč demokratične, pri nas še drugo ne imand .važno, namreč naokmalno.
V	narodno enotnih državah pomeni razšir-»enje -volilne pravice le novo porazdelitev političnega vpliva med socialnimi sloji, prehod nekega gotovega deleža politične moči od enega sloja na drugega. V Avstriji in- sicer v raznih •njenih deželah in deželnih delili bi mogla-taka refo-riTui dobiti čisto drugi pomen, .namreč iz-premembo razmerja nacionalne moči. prehod pol itične moči . od ene nacionalne skupine * na drugo, in priznati se-mora, da bi bHo v fjcmmh okolnostih to nacionalno učinkovanje reforme mnogo pomembnejše* 'mnogo nevarnejše, in bi 'moglo -celo politično in družabno strukturo bolj izpremeniti, kakor njeno socialno učinkovanje, in zaraditega v Avstriji vsako vprašanje volilne reforme ni le predmet, ki ga je- razpravljati z načelnega stališča, ampak vsebuje vedno tudi kos našega večno avstrijskega problema, nacionalnega, ter se ne more in ne sme rešiti, ne da ^ obenem rešil (tudi kos nacionalnega vpra-Sanifa. Gre zato, da se reforma »g^adL na <takj. Podlagi. ki daje poroštvo.- da se zabeljeno socialno učinkovanje doseže, nezabeljeno nacionalno učinkovanje pa po* možnosti 'izključi. O tem je vsak pameten politik na jasnem: V narodno mešanem ozemlju ni mogoča volilna reforma. ne da bi se uredilo nacionalno vprašanje.’
Kar se tiče predležečega vprašanja, želje delavstva po demokratičnem razvoju volilne pravice in mnenja vlade, ki smatra za umestno, da se tej želji v gotovi meri in pod gotovimi mo-dalitetami ustreže, gre pač izključno za napredovanje v politično socialni smeri. Za nacionalnim preobratom niti ne stremi delavstvo, niti bi vlada, ne mogla tega dopustiti. Kajti ravno tako, kakor motivira požrtvovalno zadržanje in sodelovanje vseh ljudskih slqjev izdatnejšo pritegnitev širokih plasti k pravicam in nalogam javnega življenja, ravno tako bi bila neznosna misel, da bi se nemško ljudstvo žalilo ali oškodovalo s kako volilno reformo, ki bi bila v kaki zvezi 7- vojno.
Vlada — pravi ministrski predsednik — si ie zaradi tega v svoji delavstvu podani izjavi varovala pridržek, da se reforma namerava izvesti le ob prilagoditvi na posebne razmere v Posameznih deželah. Ta pridržek je umeti 'tako, da se nacionalno posestno stanje ne sme izpremeniti.	.	...
Poslanci iz Češke so izjavim z ozaram na izjavo ministrskega predsednika^ »v narodno mešanem ozemlju ni mogoča volilna, reforma, ne da bi se uredilo nacionalno vprašanje«, da je predpogoj »za ohranitev posestnega stanaa na češkem« izvedba nacionalne razdelitve na Češkem in samouprava.	.	.
Ministrski predsednik je sprejel to izjavo na znanje.
Razpust ruskega ustavodajnega zbora.
Dekret sovjetov.
Petrograd, 20. januarja. (Agentura.) Dekret o razpustu ustavodajnega zbora pravi: Puška revolucija je ustvarila delavske, kmet iške in vojaške sovjete kot organizacijo vseh izkoriščanih razredov, ki so edini v stanu, da vodijo razredni boj za polno politično in gospodarsko osvoboditev. V poteku prvega razdobja so se pomnožili in ojačili sovjeti, ki so izpre-gledali neplodne varljive slike sporazumljenja
2	meščanstvom in varljivo parlamentarično obliko demokratičnega meščanstva. Prišli so do zaključka, da je osvoboditev zatiranih razredov nemogoča, ne -da bi računali z vsako vrsto kompromisov. Tako je prišlo do oktoberske revolucije, ki je dala vso oblast sovjetom.
Ustavodajni zbor, izhajajoč iz volitev, je iz-raz starega režima, -ko je imelo meščanstvo v»o Oblast. Pri voiitvah ni moglo razločevati Jjud-stvo, glasujoč za socialne revolucionarje, med ^ialnimi revolucionarji desnice, ka so pri-ondnjRi nieSčansitva, in med socialnimi revolu-
cionarji' levice, ki m pripadniM'^	'Tar
ko je--moral postati ta ustavodajni zbor krona meščanske republike. Ustvaril Jeopozicijo izkoriščevalcev -napnaim v izkoriščanim narodom.
Delavski razredi so prišli do prepričanja* da -ie minil čas za stari meščanski- parlamentarizem, ker je nezdružljiv z nalogami socializma in da je le.naprava, kakršni so sovjeti, v stanu, da dobi premoč nad opozicijo bogatih razredov in da ustvari socialistično podlago. Neprizna-nje avtoritete- republikanskih sovjetov in prepust priborjene svobode ustavodajnemu zboru in meščanstvu je korak nazaj in bankerot delavske in ikmetiške revolucije. V -ustavodajnem zboru, otvorjenem 18. januarja, so imeli iz gnanih vzrokov socialni revolucionarii desnice, stranka Kerjenskega, Cemova in Aksentijeva, večino, Umevno je,- da je odklonila ta frakcija premotri vanje jasnega in pravičnega programa izvršilnega odbora in .priznanje -pravic izkoriščanih razredov, oktoberske revolucije in avtoritete sovjetov.
■ Tako je uničil ustavodajni zbor zvezo z republikanskimi sovjeti Rusije. Izstop boljševikov -in socialnih revolucionarjev levice, ki imajo pretežno večino v sovjetih, je bil torej neizogiben. Ker se bore socialni revolucionarji desnice odkrito proti avtoriteti sovjetov in dejansko podpirajo opozicijo izkoriščevalcev, zato je jasno, da bi oni del poslancev, ki je ostal v ustavodajnem-zboru, podpiral le protirevolucijo buržva-ziie z njenim ciljem, da odstavi sovjete.
Stockholm, 21. januarja. (Poročilo zastopnika korespondenčnega urada.) Otvoritvena seja ustavodajnega zbora se je izvršila ob prenapolnjenih galerijah. Prvi hrupni prizori so se odigrali, ko je otvoril socialni revolucionar Sve-cov sejo in prečital že-objavljeno izjavo. Izvolitev Cemova je dokazala, da so boljševiki v manjšini in da je s tem zapečatena ■ usoda ustavodajnega zbora. — Cemovov govor je napravil globok vtisk, toda govor Bu-harinov, fci je proklaaniral v imenu boljševikov sveto vojno proti 1 buržvazaji, - je ta vtisk nekoliko oslabil. Buharin je naznanil, da se bodo imenovali boljševika odslej »komunistična, stranka«. Nato je govoril Cere-teli proti • boljše-vikom, njegov govor je-zbudil oster odpor. Ob polnoči so bile debate končane, nato je bila od-klojijena resolucija izvršilnega odbora, Boljše-viki in^-socialiii revolucaoatarii i^vice so imeli . nato skupno posvetovanje. 'Po posvetovanju'so se vrnili v dvorano in izjavili, da ne- morejo sodelovati s sedanjim ustavodajnim zborom. Odšli so v SmoMjski zavod; kmalu nato so prišli mornarji, ki so- razgnali člane zbora iz Tavriške palače.
A m s t e r d a ut, 21. januarja. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Najbrže se sestanejo sovjeti-in maksimalistični -člani k novemu ustavodajnemu zboru z imenom • /--Nacionalni konvent«. Pri • debatah v ustavodajnem zboru so se odigravali razburljivi prizori. Nek član zbora je nameril revolver proti Ceretellju, a so ga razorožili. Na -Litejnijskem prospektu je napadla množica, večinoma mornarji, skupino članov iz ustavodajnega Zbora. Prišlo je do streljanja. Več oseb je bilo mrtvili in ranjenih. Člani »rdeče garde« so iztrgali in -sežgali' zastave, ki jih je imela ta skupina. Vojak, ki je nosil zastavo, se je ustavil sredi ceste in zaklical: Bil sem tri leta na fronti. Ubijte ime, če hočete! Clan »rdeče garde« ga je ustrelil.' Med skupino članov ustavodajnega zbora je' bilo tudi mnogo žen in deklet, za službo nesposobnih vojakov in v stavki se nahajajoči nastavMenci javnih obratov mestne uprave in 'bank.
Petrograd, 19. januarja. (Agentura.) Boljševiki so podali v ustavodajnem zboru sledečo izjavo: Pretežna večina delovne Rusije, delavci, kmetje in vojaki, so se obrnili na ustavodajni zbor z zahtevo, da prizna zbor pridobitve oktoberske revolucije:	odloke sovjetov
glede zemlje, miru, delavske kontrole in predvsem glede avtoritete sovjetov delavstva, kmetov in vojakov. Osrednji 'izvršilni odbor je, izvršujoč voljo pretežne večine delovnih razredov na Ruskem, predlagal ustavodajnem zboru, da prizna ‘to voljo. Večina ustavodajnega zbora je v soglasju z zahtevami meščanskih razredov, odklonila ta predlog dn tako napovedala celokupnemu delavstvu Rusije vojno. "V ustavodajnem zboru vodi večina socialnih revolucionarjev .desnice stranke Kerjenskega, Aksentijeva in Cemova, ki se imenuje socialno in revolucionarno, 'boj meščanskih elementov proti revoluciji. Ustavodajni zbor v svojem sedanjem sestavu je rezultat razmerja moči, kakršno je bilo pred oktobersko revolucijo. Sedanja večina zbora, izvoljena na podlogi starih strankarskih seznamov, zapira pot gibanju delavcev in kmetov'. Debata današnjega dneva je pokazala, da odpravlja stranka socialnih revolucionarjev desnice, kakor ob času Kerjenskega, ljudstvo s praznimi obljubami, a v resnici je odločena, da vodi boj proti avtoriteti sovjetov' delavcev, kmetov in vojakov, proti socialističnim odredbam, brezplačne razdelitve zemlje in inventarja kmetom, proti nacionalizaciji bank, proti kontroli in proti razglasitvi neveljavnosti državnih dolgov. Ker nočemo kriti niti en' trenotek zločine ljudskih sovražnikov/izjavljamo, da izstopimo iz ustavodajnega zbora, da prepustimo avtoriteti sovjetov kooičnoveljavni sklep vprašanja razmerja napram protirevoluciaruirnefnu delu ustavodajnega zbora.
Še nekaj polemike.
UL
»Slov. Narod« vzklika: — *NaprejeVči naj se gredo učit k svojim češkim sodrtigom... češko delavstvo se ne odreče'zahtevi pb lastni državi.. . Češka socialna demokracija je z dušo in telesom za majniško deklaracijo^.
No — je precej drugače. Mi si usodimo trditi, da je češka majniška deklaracija taka, da ne morejo biti zanjo češki delavci z dušo in telesom, ker ti ne marajo češko-nemške države, ki bi morala biti dvojezična, ampak hočejo le češko-slovansko državo.
Politika na Češkem je danes — politika navdušenja. Ljudje so iz samega navdušenja zašli tako daleč, da ne upajo nazaj. Pride pa v kratkem češ, ko bo i češka deklaracija tako izpremenjena, da bo .odgovarjala samoodločbi narodov. Kdor zahteva danes uresničenje češkega državnega prava in hoče, da bi v češko državo vtisnil 'tudi 3 miljone Nemcev, ta je proti samoodločbi narodov...
Nam Jugoslovanom češko-politika ne sme biti vzor. Celii so narod, ki rad vzkipi, ali pre-rad pozablja, da ni sam na svetu... V delavskem pogledu bi bilo tako na Češkem 'kot drugje vse lahko drugače, če bi češki socialni demo-kratje ne bili v prvi vrsti Cehi-egoisti. Da ni danes mogoč ves drugačen nastop delavskega ljudstva v Avstriji, je veliko krivde v dejstvu, da se niso Cehi povzpeal preko okvirja nacio-nalosti...
Nam slovenskim socialnim demokratom očita »Slovi" Narod«, da nam je ostal »-nacionalni problem le mehanični problem«, ki ga rešujemo po starih nemških receptih. Ne bomo se branili proti takim in enakim očitanjem. Rečemo le,' da smo mi edina stranka, ki se je doslej resno pečala z narodnim slovenskim in jugoslovanskim problemom. Da malce podpremo to trditev.
Leta 1909. se je vršil VII: strankarski ju-goslov. soc.'dom. stranke v Ljubljani. O -poteku tega zbora je izšla knjižica pod imenom:
»Razprave VII. zbora leta 1909.« Tam je natisnjen med drugimi govor sodr. E. Kristana o- političnem položaju. V tem govoru se je dotaknil soc. deni. politik znanega glasovanja v drž. zboru o predlogu soc. dem., ?da se izdela jezikovni načrt za celo Avstrijo na podlagi narodne avtonomije«. Rekel je:
»V Avstriji živi osem narodov — z dobro voljo se .jih našteje še nekoliko več —- in s stališča skupnosti mora biti državi ležeče na tem, da najde vsak svojo domovino v njenih mejah. S stališča pravičnosti gre vsakemu narodu popolna svoboda in neodvisnost, vsak ima pravico do vseli pogojev za svoj razvoj in napredek. Vsak avstrijski narod je pa večina in manjšina, ObCnem in čim bi sedli vsi za eno mizo, bi se moralo priznati to. Vsakemu narodu mora biti ležeče na svojih manjšinah in praksa pokazuje, da mu je. Metoda, ki bi vodila k cilju, bi bik torej ta, da 'bi moral vsak narod kot večina in kot manjšina sodelovati pri reševanju; pravice, ki bi jih zahteval za svoje manjšine, bi moral tedaj priznati tudi manjšinam drugih narodov. Ta edino uspešna metoda bi bila posledica soc. dem. predloga. Ali predlog je bil 'odklonjen. Cehi in Poljaki so pustili svoje slovanske brate na cedilu... Mali slovanski narodi bi bili'lahko spoznali, da' so češke meščanske stranke" imperialistične, in nimajo druge politične ideje'kakor svojo anahronistično državno pravo. Za Slovence, Hrvate, Srbe je Vsako historično načelo pogubno; zanje je rešitev edino v narodni avtonomiji, ki ne škoduje nobenemu narodu«.
Prehajaje na aneksijo Bosne in Hercegovine pa je govornik razlagal:
»Za rešitev je vse polno načrtov ... Tretja ideja je trializem, ustanovitev jugoslovanske države kot tretjega faktorja v državi. Tudi zanjo so recepti različni. Večinoma pozabljajo vsi, da se države ne vstvarjajo z resolucijami in tudi kranjski dež. zbor je plezal s svojo tria-listično debato po prav visokih zvonikih ... Za nas je merodajno narodno načelo«.
Ali pa poglejmo v »Naše Zapiske«, v »Naprej« (od leta 1903 do 1910), v »Zarjo« —• povsod bodemo videli, kako prav je jugoslovanska soc. dem. stranka pojmovala problem našega naroda. Ta problem je bil akuten zlasti ob aneksiji liosne in Hercegovine. Naj pove »Slov. Narod«, kako stališče je takrat zavzela — na-lodnoKnapredna stranka?! Naša jugoslovanska soc. dem. stranka pa je takoj leta 1909 na svojem strankinem zboru izrekla:
»Z ozirom na to, da so z. aneksijo prizadeti vitalni interesi vseli Jugoslovanov, ki' pa niso imeli še nobene prilike, pretresti skupne interese m se sporaizumeti — z ozirom na to, da gre oficialna avstro-ogrska politika za uničenjem samoodiočevarija v Bosni in Hercegovini živečega naroda prav tako 'kakor ostalih jugoslovanskih delov — naroča zbor izvrš. odboru, da poišče sporazum z ostalimi prizadetimi, predvsem jugoslovanskimi socialno-dem. strankami, vstevši novoustanovljeno soc. detn. stranko v Bosni in Hercegovini, v svrho skupne konference, ki naj omogoči enotne sklepe in enotno taktiko glede na vprašanja, ki izvirajo iz aneksije*. —.
lzvrševalni odbor naš je nato sklical ljubljansko tivolsko konferenco — ki je napravila
jugoslovanski program, ki'danes prav tako drži kot 'takrat — za njo balkansko >ltd., *
Prepuščamo javnosti, da sodi, če-jeres naši stranki ostal narodni problem — -»mehanični problem«. Vsak bo lahko presodil, kako otročje je pisanje »Slov. Naroda« jn 'kako nevedni so ti gospodje, kadar sedijo za mizo hote soditi dŠuge...	.	  .	..
Jugoslovanska soc. dem. stranka je vedno vršila svojo dolžnost napram svojemu nairodu. Pojmovala je to’ 'tako kot pojmuje prava proletarska stranka, tki -sloni na razrednem boiu in ki hočfc polno demokratiziranje jugoslovanskega ljudstva.
Politični pregled.
.=; Iz proračunskega odseka, ,V proračunskem 'Odseku poslanske zbornice se je v ponedeljek nadaljevala razprava o proračunu-ministrstva notranjih zadev. Ker je včeraj potekel termin, ki je bil določen za proračunsko razpravo, a se razprava v določenem .temnimi ni mogla izvršiti, bo plenum državnega zbora sklepal
o	nadaljnji usodi proračuna. V poteku debate je minister notranjih zadev grof Toggenburg poročal o pogajanjih vlade s stavkajočim delavstvom ter poudarjal, da je vlada pri tem imela pred očmi le javni blagor. Sicer pa bo o dogovorili z delavstvom v državnem zboru podal točno izjavo ministrski predsednik sant Poslanec dr. Adler je pred vsem ugotovil, da gre za popolnoma spontano delavsko gibanje, ki se * je pojavilo v celi državi s cilji, ki iiavirajo la želje po miru. Vladne koncesije nikakor ni smatrati za zmago; treba bo mnogo delav da se delavstvu pojasni, da niso to le prazne obljube. Ljudstvo je dosti pretrpelo, sedaj je na vladi, da se tudi ona pošteno potrudi. Kar je tkoncediral minister notranjih zadev, ni šlo preko okvira ustave. Poslanec dr. B e n k o vičje 'kritiziral delovanje štajerskega namestnika in političnih oblastnij ter zlasti poudarjal, kako se Slovenci povsod zapostevljajo. Minister grdf To‘gg en-b u r g ije izjavil, da se je na slovenskem Štajerskem mnogim zgodila težka krivica, da pa se političnemu uradništvu ne sme ničesar, očitati, zlasti pa da se morajo zavrniti očitanja, štajerskemu namestniku. Poslanec vitez.Pogačnik se je pritoževal, da se zviš^taje vzdnževalnine na jugu še vedno ni izvršilo. Potem je bila seja zaključena.
.=, Nemci zahtevajo razdelitev Češke. Skupina češkonemškiii poslancev' je sklenila, da poda v poslanski zbornici izjavo, v kateri pravi med drugim : V Času, ko se odloča usoda narodov in bodočnost držav, ko izkoriščajo Cel« preobrazuiočo moč vojne v. to, da raz-bijojo Av-stro-Ogrško ih da 2 in pol miljonam čeških Nemcev vsilijo jarem Češko-slovaSke države, izjavljajo zastopniki nemškega ljudstva na Češkem: Hoteč varovati svoboden, le po narodni, samoupravi dosegljivi razvoj ljudstva, se oglašajo češki Nemci vnovič z zahtevo, ki jo ljudstvo že desetletja ponavlja: da se ustanovi samostojna provinca Nemškočeška z vsemi svojstvd, pra-vicaimi in uredbami krono vine v okviru avstrijskega cesarstva. Ta provinca ne sme biti v nobenem oziru odvisna od češkega dela češke dežele.
= O sodr. Engelbertu Pernerstorfedu, ki
.je nedavno umrl, beleži v zagrebških »Novdnali« netki član gosposke zbornice nekaj spominov-, ki so tem pomembneji, ker ge ca list glasilo mlajše katoliške generacije, med katere kulturnim na-ziranjem in onim pokojnega Pemerstorferja zija nepremostljiv propad. Pred 30 leti — pripoveduje dotični poslanec — je bil Pemeratorfer ena najmarkantnejih oseb poslanske zbornice. Posebno v mladih letih je govoril tako stvarno in govorniško, da ga je poslušala vsa zbornica. Poprej bolj nemški naaijonalec, kasneje bolj so-cijalen demokrat se je vedno zavzemal za opravičene interese Nemcev in pa za potrebe nižili razredov prebivalstva brez razlike narodnosti. To je pokazal posebno o neki priliki z ozirom na. hrvaški narod v Istri. Bilo je to tedaj, ko je šio za ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu in slovenske v Celju. Pod vtisom1 teh vprašanj je bila nekaj časa vsa zbornica. Poročevalec v proračunskem odseku za srednje šole je bil tedaj pozneji ministrski predsednik grof Stiirgkh<'Bol je nasproten vladnim predlogom za ustanovitev teli šol. Jaz sem se prizadeval, da bi pridobil večino za gimnazijo v Pazinu. Med drugim sem priporočal stvar tudi članu nemšfožga.. veleposestva baronu Schvveg.lu. Ta je bil proti Pazinu, bil bi pa — kakor je rekel — za Volosko. Priznal je tudi, da Italijani tako Žele. Naito sem zainteresiral za stvar sedaj pokojnega Pemersfiorfer-ja. Ta mi je odgovoril: »Ni 'treba me nagovarjati, da bi glasoval za postavko glede iirvaiske gimnazije v Pazinu. Vem, da so Hrvatje v Istri tlačeni, zanemarjeni, siromašni. Za take se zavzemam jaz v-siikdair in povsod, pa se zavzamem tudi v tem slučaju in boan glasoval. stavko. Videl sem, da so socijaJni <*—* Pernerstorferjeve vrste in druge pravičneji in plemeniteji, nego .li razni grafi baroni 'te iste narodnosti«. K tem spominom^
stavlja »Edinost«: Ta sodba o_________
nerstorferju se popolnoma krije s sodbo^ Id jo ma izrekli te dni o pokojniku, njegovo kulturno naziramje tako ali tako,1 kor je bil plemenit — poštenjak. — S temi spomini in dostavkom »Edinosti«, dobi pokojni so*
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 18.
drug Pernerstorfer vsaj nekaj zadoščenja za blatenje po slovenskih listih. Pernerstorfer je bil značaj, ki je 'imel pred očmi kulturni povzdig svojega nanoda, a je bil obenem pravičen na-prain drugim narodom to zato res poštenjak. Tako stališče zastopajo socialni demokrati na-prarn svojemu narodu in nap ram drugim narodom, ne da bi prezirali v prvi vrsti interese zatiranega proletariata. Priznanje »Edinosti« nas veseli, ker je pošteno in pravično.
= Nemški kancler govori jutri Iz Berlina se brzojavno poroča: Iz parlamentarnih krogov se sliši, da bo državni kancler v svojem govoru v glavnem odboru, državnega zbora v četrtek razpravljaj o možnosti splošnega miru. Državni kancler bo ob tej priliki odgovoril (tudi na Wil-sonovo poslanico.
Dnevne beležke.
— Seja ljubljanskega občinskega sveta, ki
se je vršila snoči,.je bila v enem pogledu znamenita. Gospod župan je nastopil z odločno razrednostjo proti debati o aprovizaciji na nedeljskem in pondeljkovem shodu v Mestnem domu. Odijoznost nd nikjer na mestu, pač pa objektivnost, in njegovim objektivnim izvajanjam tudi mi ne maramo ugovarjati. Skrajno netaktno pa je, če trdi gosp. župan, da ne gre, da bi se v Mestnem domu, ki je last mesta, ne smelo razpravljati in govoriti o .mestnih stvareh kritično. Mesto ima aprovizacijo v svojih rokah. Vemo prav dobro, kaj je storilo in kaj ni in tudi, kaj bi bilo lahko storilo. Ne tajimo, da se je občina trudila, vemo pa tudi, če bi bila časih volila drugačno pot, zlasti pri oddajanju blaga konsumen-',om, bi bilo bolje. Sicer pa še spregovorimo • > tej stvari prav objektivno.
— Izmera kruha se zniža! Deželna vlada za Kranjsko objavlja v uradnem listu razglas, s katerim naznanja, da se sme odslej prodajati kruh le s težo po 600 gramov. Cena hlebčka bo 36 vinarjev.
— Brutalno postopanje. Ključavničar 17 leten fant, zaposlen v kurilnrci na ljubljanskem državnem kolodvoru, je bil premeščen v kurilnico v Trst. V Trstu je pošteno stradal. Zato je prosil, naj ga premeste zopet v Ljubljano, kjer ima starše in bo zato lažje izhajal. Vodstvo tržaške kurilnice mu je prošnjo zavrnilo. Ker je bil fant vedno bolj lačen, se je brez dovoljenja vodstva odpeljal v Ljubljano. V Ljubljani se je javil pri vodstvu kurilnice na državnem kolodvoru, kjer so ga skrajno sirovo sprejeli. Javil se je bil dopoldne. V kurilnici so mu dejali, naj se zglasi popoldne še enkrat. Ko pride fant popoldne tje, ga je čakala že vojaška straža in ga odvedla v zapor v šentpetersko vojašnico. Naprtili so mu pet dni zapora. Zakaj? Tega menda ne ve nihče; najbrže zato, ker se je bil upil stradanju. S kakšno pravico je vodstvo ljubljanske kurilnice izročile fanta, ki ni niti potrjen, niti ne dela na podlagi vojnodajatvenega zakona, vojaški oblasti, to je tudi uganka. Takšno nezakonito in brutalno postopanje od strani vodstva kurilnice na ljubljanskem državnem kolodvoru je najbolj primerno, da razdraži že dovelj razburjeno delavstvo še bolj.
— Cene blaga v Ljubljani In drugod. Nek
ljubljanski krojaški mojster nam poroča, da je bil pred kratkim v Inomostu, kjer se je prepričal, da so tam cene vsakovrstnega blaga, izgotovljenih moških in ženskih oblek, nogavic in rokavic najmanj za polovico nižje kakor v Ljubljani. Ko je poizvedoval o vzrokih te razlike, je prišel na to, da gledajo oblasti v Inomostu trgovcem mnogo bolj na prste kakor v Ljubljani. Inomoške oblasti nastopajo proti vsakemu trgovcu s skrajno strogostjo, ako zaračuna za svoj dobiček več nego 6 odstotkov fakturne cene. Naloga občinstva pa je seveda, da naznani oderuške trgovce državnemu pravdniku. V Inomostu velja ženski plašč 300 kron, v Ljubljani 600 kron, moško obleko se dobi tam za 200 do 300 kron, v Ljubljani je ni izpod 500 kron. Rokavice, nogavice, klot, klobuki, sukanec, vse tb se dobi tam za znatno nižje cene nego pri nas. Glede sukanca je stvar v Ljubljani jako zagonetna. Dotični krojaški mojster nam je pokazal oferto nekega češkega trgovca, ki ponuja vitel švicarskega sukanca s 500 metri za 12 kron, a v Ljubljani velja tak vitel 35 kroni Vse trgovske in obrtne zbornice v Avstriji so že razdelile sukanec šiviljam in krojačem, v Ljubljani se to še ni zgodilo. Kakor smo slišali, so tudi v Gradcu cene različnega manufakturnega blaga mnogo nižje kakor v Ljubljani, kjer je izročeno občinstvo na milost in nemilost oderuškim trgovcem. Obinstvo naj bo odločno in naj kratkomalo naznani brezvestne špekulante pristojnim oblastim.
—	Državni poslanec Jože Gostinčar v Idriji. Dne 17. t, m. je priredil poslancc Gostinčar v hotelu gosp. Didič shod, ki se ga je udeležilo precejšno število moških in žensk. Dnevni red je
bil: delavske razmere. Kot glavni poročevalec je govoril Gostinčar obširno o nedostatkih glede na delavske pravice in prehrano. Povedal je, da je na raznih kolodvorih zmrznilo na vagone krompirja, ljudstvo pa nima nič jesti. Blaga je na Ogrskem dovolj, pa ga nam ne dajo. Tudi v drugih deželah, kakor na Nižjem Avstrijskem, Češkem in dmgod je blaga še dovolj, zato moramo zahtevati da se vzame tam, kjer je, in da tam kjer ga ni. Delavci so kot vojaki, zato naj dobe živil, obleke in obuval od vojaške uprave, ki ima vsega dovolj in po ceni zahtevali bomo, da se šikane delavcev odpravijo. Nemščino, ki so jo uvedli na tukajšni šoli v prvi razred, moramo zahtevat*, da se opusti. Namesto draginjskih do** klad naj bi se dajala cenejša živila. Glavno je pa, da zahtevamo vresničitev deklaracije od 30. maja. Dobiti moramo jugoslovansko državo, ki jo bomo uredili na demokratični podlagi itd. Ko je govornik končal, je govoril sodr. Bajt ki je interpeliral govornika, naj pojasni, kako so bile določene za idrijske delavce draginjske doklade. Gostinčar je pojasnil, da so bile doklade odmerjene na 125 odstotkov za vse državne uslužbence, delavce, penzijoniste in provizijoniste. Kdo je za Idrijo napravil izjetno ali dvorni svetnik ali kdo drugi, mu ni znano. Delavci naj se sami izjavijo koliko doklad po razmerah potrebujejo. Sodr. Štraus izvaja, da je treba povedati resnico glede živil, da jih namreč ni. Kjer jih imajo, pa nam jih ne dajo. Da bi delavstvo dobilo kaj od vojaške uprave, je nezmiselno. Pač je pa nasprotno, vojaščina pobere civilnemu prebivolstvu vse kar more doseči. Prvo je za delavstvo, ki pošteno čuti in misli, da zahteva mir, potem pride drugo. Draginjske doklade so le krparija. Idrijsko delavstvo je započelo akcijo za zvišanje temeljnih plač za najmanj 125 odstotkov. To naj izbojuje, zato naj se potegujejo tudi poslanci. Potem bo delavstvu pomagano tudi v bolezni in pri pokojnini, kar z dokladami ni mogoče doseči. Poleg tega je primeroma temeljna plača delavcu tudi podlaga za pametno delo na akordu. To in pošten mir naj bo za delavstvo prvi cilj v boju, ki moramo biti nanj pripravljeni, vse drugo uredimo potem. Potem je prečital Horvat resoluejo, ki pa se je dala brez debate na glasovanje in sprejela. Na predlog Rupnika pa se je izrekel shod za mir in za deklaracijo. V zaključni besedi obljubi Gostinčar posredovati tudi, da se popravi državna cesta iz Logatca v Idri;o, ter posvetiti vso pažnjo na železniško zvezo z Idrijo. Bomo videli, če bo vse to res!
—	Otvoritev restavracije. V hotelu pri „Maličua se zopet otvori restavracija. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnjem listu.
Shodi.
Zagorje ob Savi. V nedeljo 27. t. m. se vrši ob 9. dopoldne v društvenih prostorih lokalna konferenca zaupnikov. Poroča s. Pttejan. Ob 2. popoldne se vrši v dvorani g. R. Mihelčiča javen shodz dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo, poroča sodr. P e t e j a n,
Tržič V nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne se vrši v gostilni pri Pelarju shod na katerem poroča sodr, Kristan.
Jesenice. V nedeljo 27. t. m. se vrši javen shod kovinarjev in železničarjev v dvorani pri Jelenu na Savi. Poroča sodr. Kopač.
Idrija. Pripravljalni odbor za izpeljavo delavskega gibanja je skienil v svoji seji, dne 14. t. m., da skliče podružnica »Unije* za nedeljo, dne 27. januarja 1918, ob 9. dopoldne v pivamo k »Črnemu orlu" v Idriji velik rudarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o uspehu deputncije, izvoljene na zadnjem shodu, in delavske razmere ter nadaljni sklepi. 2. Slučajnosti. Delavstvo se vabi, da se shoda polnoštevilno udeleži, da se porazgovori o vsem, kar mora delavstvo v bodoče storiti za uspeh započetega boja glede na zboljšanje razmer. Na shod se vabijo občani brez razlike strank. Pridite torej vsi!
Vojna.
Dunaj, 22. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Položaj je neizpremenjen. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 22. januarja. \Volffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Vzhodno od Yperna je bilo bojno delovanje artiljerije po dnevu in tudi ob nekaterih močnih urah zelo živahno. Z manjšimi oddelki so skušali Angleži vdreti v naše črte, a brez uspeha. Na ostalih delili fronte slabotno bojno delovanje. V Argo-nih severno od Fotir de Pariš so po daljši artilerijski pripravi izvršile francoske čete močan sunek proti našim pozicijam. Z ognjem in v blii-žinskom boju so bUe zavrnjene. Na vzhodnem
jišču in na macedonskl fronti je položaj neizpremenjen. — Na vzhodnem bojišču nič novega. — Von Ludendorif.
Državni zbor.
Na D u n a j u, 22. januarja.
Predsednik dr. Gross otvarja sejo in se spominja najprej v iskrenih besedah umrlega poslanca P e r n e r s t o r f e r j a.
Dopis ministrskega predsednika naznanja, odredbo cesarjevo glede uvrstitve predsednikov obeh zbornic pri sprejemih na dvoru, minister za socialno oskrbo je poslal zakonski načrt glede ureditve nedeljskega počitka v obrtu.
Sklep gosposke zbornice o 'davku na vojne dobičke se izmova izroči finančnemu odseku, kateremu se določi tridnevni rok za poročanje.
Kontrolna komisija za državne dolgove naznanja z dopisom, da komisija zlasti iz državno financielnih ozirov ne more izročiti članom poslanske zbornice protokolov in poročil, izročenih cesarju.
Proračunskemu odseku se odmeri rok za poročanje o državnem proračunu do 29. januarja.
Ministrski predsednik idr. vitez S e i d 1 e r je odgovoril na interpelacije posl. Escherja in tovarišev o praški resoluciji z dne 6. januarja in posl. Staneka in tovarišev o konfiskacij teh resolucij ter izjavil: Dočim je deklaracija z dne 30. maja, četudi je izzvala najstrožjo grajo zaradi napadov na vladarstvene pravice ogrske krone, vendar jemala ozir na interese dinastije in cele države in daje vsaj možnost sodelovanja med vlado in somišljeniki deklaracije, bi v praški deklaraciji skali zaman tudi le kak oddaljen odmev na dinastično m skupno državno pripadnost. Resolucija se postavlja nekako na mednarodno stališče ter gre za partikularnim ciljem, da stopi u-med Avstrijo in njene sovražnike in sprejme vsaj ob sklepu miru internacionalne zahteve, da pridobi priznanje vnanjih drfeav za svojo namišljeno suvereniteto. Naši sovražniki lahko iz položaja črpajo bodrilo, naj ne omahujejo v zasledovanju svojih na razpad naše države merečih načel. Resolucija skuša tudi motiti zadržanje naše deiegaoije pri vršečih se mirovnih pogajanjih: ona zavrača mir, če ne prinaša narodom pravice samoodločevanja, samo-odločevanja, ki je nasilno prikrojeno za lastne namene. Ta pravica naj se izrabi, in naj se sudetskim deželam po razpadu dosedanje državne zveze zagotovi popolna neodvisnost bodiisi z Avstrijo ali pa tudi ne. Jasno je, da se je resolucija s tem pomaknila na zelo nevarno polje in da dopušča tolmačenje v naravnost državi sovražnem zmislu, katerega mora vsak' Avstrijec z ogorčenjem odkloniti in katerega mora vsaka avstrijska vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavračati (živahno odobravanje, pri Cehih medklici.) Za to jamči v najširših plasteh globoko vkoreninjena državna misel, za to jasnči — in to izjavljam z 'izrecnim pooblastilom — vodja najvišjega faktorja v državi, ki kliče vlade na službena mesta. Taka politika bi bila neumevna, kajti igrala bi vlogo, ki jo ves svet smatra že za izgubljeno. Taka politika bi k večjemu mogla dati hujskajočim elementom v sovražnem taboru v roko novo agitacijsko sredstvo, da moti naše stremljenje po dosegi skorajšnjega miru, zlasti pa mirovna pogajanja v Brestu Litovskem.
Stremimo za častnim mirom, ki zagotavlja nam in našim zvestim zaveznikom za vse čase siguren položaj v duhu pravice in spravljivosti, pa tudi z ono enotnostjo in trdnostjo, ki je sovražnikom dokaz za breupnost, da bi se njih nasilni naklepi mogli izvršiti. Praška resolucija se ne bo uresničila. Tudi take spletke ne bodo preprečile, da se nezlomljiva življenska moč Avstrije nasproti njenim vnanjim sovražnikom zopet izkaže. Vlada nikakor ne namerava vsega naroda katerega visoko nadarjenost in zmožnost ter v zgodovini že pogosto dokazani, katerega zvestobo do cesarja in države visoko ceni in katerega narodna in kulturna stremljenja s simpatijo zasleduje, ident ficirati s poslednjimi tendencami one resolucije. Vlada z gotovostjo pričakuje, da narod v svojem plemenitem in zdravem jedru ni zastrupljen od strupa te politike samomora; ona pa tudi želi, da oni, ki se danes izjavljajo za pristaše teh tendenc, od trenotne zmote, ki je pač le vojna psihoza, najdejo pot nazaj k prepriča-čaniu, ki naj bo še tako nacionalno, pa vendar avstrijsko, ki bo omogočalo blagoslovljeno sodelovanje pri vzvišenih nalogah za bodočnost naše mile domovine.
Govoreč o stavki, je izjavil ministrski predsednik, da to gibanje, sicer ni imelo ekscesiivnega značaja, a bi bilo lehko povzročilo velike nevarnosti. Ce bi bilo dlje časa moteno vso javno in industrijsko življenje, bi bilo moglo škodovati
naši akcijski svobodi na zunaj in znotraj, bi bilo moglo poživiti že pojemajoče upanje naših nasprotnikov'ter vsled tega preprečiti to, za čemer vsi stremimo: skorajšen konec vojne in za nas časten mir. Vlada je varovala državne interese ter je obširno razpravljala o željah, sporočenih j.i od voditeljev socialno demokratičnega delavstva. Na pomoč ji je prišla okolnost, da so voditelji socialno demokratičnega delavstva jasno spoznali nevarnosti, ki bi bile morale nastati v prvi vrsti za delavsko ljudstvo samo vsled motenja gospodarskega življenja, tako da bi za te ljudske skupine, ki so o poteku vojne z neutrudljivo požrtvovalnostjo toliko' storile za bojno sposobnost armade, bila nastala neizmerna škoda. Uspeh pogajanj ni smatrati kot produkt razrednega boja. Kar je vlada imela pred očmi, je bilo izključno varstvo onih državnih in družabnih interesov, katere smo v tako usodepolnem trenotku morali varovati. Tu ni ne premago-■vaJcev, ne premaganih. Vsem ljudskim slojem je vprid skorajšnja v postavitev normalnih razmer. Vsem razredom, ki so tako zvesto vršili svoje dolžnosti napram domovina, je s tem omogočeno, da tudi nadalje vztrajajo v svojem delovanju za dobrobit države. Z druge strani pa se vlada ni pomišljala, zlasti na polju občinske volilne pravice, sicer le načelno, pa vendar v odkriti resni oblilkii obljubiti uresničenje že dolgo zaželjene reforme. Izvršila se bo reforma tako, da se varuje narodno posestno stanje in da se zadovolji opravičenim zahtevam vseh 1 ju d-skih slojev v okviru možnosti.
Nadaljno poročilo o seji priobčimo jutri.
Aprovizacija.
Revizija strank vpisanih v krušnih zapisni* kih. Ker se je izselilo precejšnjo število beguncev — ne da hi jih hišni gospodarji od glasili - J vršila se bode v kratkem nova revizija strank, vpisanih v krušnih zapisnikih. Dne, katerega bode objavil mestni magistrat, mora priti vsak' hišni posestnik h krušni komisiji ter izjaviti, katere stranke še stanujejo v njegovi hiši, ^in koliko oseb šteje vsaka stranka. Uslužbenci železnic ne smejo biti vpisana v krušnem zapisniku.
Gg. hišni posestniki se opozarjajo že sedaj na tozadevni razglas, ki se objavi v kratkem v buk-ajsnih dnevnikih s pripombo, —da je treba prinesti h krušni komisiji tudi hišno legitimacijo, katero mora, preje hišni gospodar na prvi strani s črnilom lastnoročno podpisati. Brez tega podpisa so hišne legitimacije neveljavne. Ce bi hišni gospodar ne podal zahtevane .izjave, se za dotočno hišo izkaznice sploh ne bodo več izdajale.
Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje ki se vrši v četrtek, dne 24. januarja ob pol šestih zvečer v mestni posvetovalnici.
Sveže meso na rumene izkaznice ,Q žte^-821 do konca dobe stranke v četrtek, 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 2. do pol 3. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg. 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb t in pol kg, kilogram stane 2 K.
Oddija sveč. Ker stranke za november niso prejele petroleja, bo oddajala mestna aprovizacija pri Miihleisnu na Dunajski cesti sveče. Delili jih bodo na sive novemberske potrolejske izkaznice št. 1. Določen je tale red. I. okraj;
V	četrtek,, dne 24. t. m. popoldne od 2 do pol
3	štev. 1 do	200, od pol 3 do 3	št.	201	do 400
od 3 do pol 4 št. 401	do 600,	od	pol	4 do 4
št. 601 do konca.
Sveže meso na rumene izkaznied B štev.
1	do 1000 dobe stranke v četrtek, 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 3 do 3 štev. 1 do 200, od 3 do pol 4 štev 201 do	400, od pol	4 do 4 štev.	401	do bOO,
od 4 do pol	5 štev. 601	do 800,	od	pol	5 do 5
štev. 801 do 1000. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol. kg, 3 in 4 osebe 3 četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kg stane 2 K.
Tiskovni sklad za »Naprej
so nabrali sodrugi v »Unionski kteti“ K ll-—. Razni drugi sodrugi v Unionu K 9-—. Pri občnem zboru Radničko izob. društva v Pulju nabrali K 23 41. Skupaj K 43 41. Lepa hvala.
Izdajatelj in odgovorni urednik;
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
, Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!
bregu Može in v okolici Filireya od časa do časa živahen topovski ogenj. Na italijanskem bo-
ADRANSKA BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica: K 12,000.000. Rezerve: nad K 1,000.000.
  CENTRALA: TRST.	.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestu!e po čistih 4"io. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obreštovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. ki>. razr. loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: ua blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantueje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.
Restavracija „pri Maliču* t Ljubljani je zopet odprta.