Iz ruske knjige.
Dar deci za Veliko noč.
(Z ruskega preložil Pranee S. Lekše.) "
II. Tudi mi bodemo vstali od mrtvih.
Hčerka (dobrikaje se materij. Mati! prav prijetno je razgovarjati se z vami o našom vstajenji.
Mati. Saj pa tudi nič ni prijetnejšega nego to! Kaj je vse veselje sveta do veselja, katero bodemo uživali obeeč z angelji pred obličjem samega Jezusa Krista ?
Hčerka. Prosim, povejte mi jedno samo znano stvar, katera me more pre-pričati, da bodem vstala od mrtvih.
Mati. Da! draga moja; vstala bodeš od mrtvih in bodeš popolnejša kakor si zdaj.
Hčerka.   Povejte ini kaj p tem, draga mamiea!
Mati (kažoe na lonee s evetieami).   Poglej ta šeboj, ta klinček.
HčerJca. Vidira, kako krasno cveteta in kako prijetna je njiju vonjava.
Mati.  Izišla sta vender iz zemlje, kaj ne?
Hčerka.  Kajpada iz zemlje; saj sem videla, ko ste ja sadili.
Mati.   Kaj pa sem vsadila v zemljo? Ali še pomniš?
HčerJca.  Malo semena.
Mati. Je-li imelo to serae kakšno lepoto ali pa vonjavoV
Hčerka.  0 ne! bilo je čisto seme.
Mati.  Od česa pa je vzrastla iz tega semena tako krasna cvetliea?
HcerJca.  To je napravil Bog; ali kako, tega ne umejem — to je čudo!
Mati. Vedi, da Bog dela čudežno in nezapopadljivo ali vselej po jedno istej postavi, katero je postavil za vselej. M-si li opazila, kako se je napravil iz semena cvet?
Hčerka. Spočetka kakor bi bilo segnjilo, potlej je dalo iz sebe rastenje, potlej je izišla trava in naposled se je pokazal tudi evet.
Mati. Takisto poležemo tudi rai v zeraljo, kakor se vseje seme. Strohiieli bodemo ter se spremenili v prah.   Toda zopet bodemo oživeli kakor ta cvet.
Hčerka. V čem sc razloeuje seme od cveta, vein. ali kakovšna bode po vsta-jenji v nas izprememba, tega si pač ne morem predočiti.
Mati. In to izpremembo popisuje sv. apostol Pavel. Pomisli, draga moja, kar tukaj tudi tebi govori. Slušaj, kaj! Poglej zrno, katero seješ, niti je lepo, niti ukusno, niti lepo diši.   Oe ga ne zagrebeš v zemljo, ostalo bode zmiroin le
—.¦< 78 >¦¦—
zrno. Nu položi je tja (v zemljo) nekoliko časa in videla bodeš, kaj požene iz sebe. Na vzpomlad vzrastla bode iz njega ali ozdravna trava ali prekrasna cvetlica, ali sadonosno drevesce ali pa tečna pšenica. Tedaj se bode razveselilo oko, vonj in ukus. To bode s človekom po vstajenji. Naša telesa vstala bodo nestrohljiva, od duše bodo nerazločljiva, neizpremenljiva, oskrbljena z vsemi darovi v najlepšej kra-soti svoje rasti nepodvržena trpljenju in boleznim. Potrebovala ne bodo ne pitja ne spanja, ne vzduha (zraka) ne svetlobe. Sam Gospod njim bode živi kruh iu večna svetloba. Telesa se bodo svetila kakor solnce v kraljestvu Očeta nebeškega nalik telesu Jezusa Krista kakor so Ga videli njegovi apostoli, ko se je izpremenil na gori Taboru.
Hčerka. Zares! prekrasna bodo naša telesa. Treba vže, da ne bodo raenj krasne naše duše.
Mati. Tudi v duši bode izpremeraba v resnici božanska. Naš razum bode razsvečen (razsvetljen) od pogleda presv. Trojice. Napolnil se bode s posebno bi-strostjo in angeljsko modrostjo. Volja se bode utrdila popolnoma v dobrem ter bode dosegla neizpremeneno svetost in mir. Naš užitek bode iieizrecno veselje, in hvaliti Boga — jedino naše opravilo. Mnogo popolnejši in častitejši bodemo od naših prvih  roditeljev (starišev), katera ustvarivši Bog živela sta v blaženem raji.
Hčerka. Oj, kako nas Ijubi Bog! kakšno nam je pripravil srečo!
Mati. Obto, dete moje, bode drugi prihod Kristusov za pravičnike kakor kaka vesela vzpomlad. Zazove jih iz zemlje v toli častitem in slavnem stanu, ka-keršnega si mi še zdaj misliti ne moremo. Toda da bodemo vstali, treba nam se pripravljati za bodoee življenje, dokler živimo na svetu, treba nam je paziti, da ne bi postali gnjilo in seme izprijeno. Zakaj izprijeno seme, naj si je vsejemo v zemljo, vender ne izhaja (ne požene) iz nje ter ne rodi nikakeršnega sadii. A mi ljudje izprijeni (okuženi) po hudobijah obsojeni bodemo v večno smrt.
Hčerha.  Ali ne bodo tudi zli ljudje vstali od mrtvih?
Mati. Vstali bodo — ali za vecno smrt, rekše za večno trpljenje. Njihova telesa bodo otožna in grda. Duše njihove nerazsvetljene (nerazsvečene) bodo obu-pavale.  Večno bodo umirali, in vender nikdar umrli.
Hčerha.  Oj! Bog nas varuj takega stanii!
Mati. Pravični in usmiljeni Bog reši vsakega, kateri le sam hoče. Poslušaj Gospoda, kadar govori s teboj v cerkvi po svojih služabnikih in doma po meni. Poglej, tako odletiš vežnej nesreči.
Hčerka. Dovolite mi, Ijubezniva mati, da vas še vprašam, zakaj bode Jezus Kristus obdaril ali kaznil ne samo duše, ampak ob jednem tudi telo.
Mati Poslušaj, draga moja! Hočeš li moliti ali dati miloščino; kdo hoče, duša ali telo?
Hčerha.  To hoce duša.
Mati.  Ali kadar čitaš molitve ali daješ miloščino, kdo tu deluje?
Hčerka.  Molitev čita jezik, a miloščino daje roka.
Mati. Nii! jezik in roka, k čemu pristajata k duši ali telesu?
Hčerha.  K telesu.
Mati.  Ohio kadar ti delaš dobro, ne dela li to ob jednem duša s telesom?
Hčerlca.   Kajpada ob jednera.
—.-¦< 79 >+¦•—
Mati. Po tuin tukeni njima je. tudi vkupe doseci v bodočem življuuji plačilo.
HčerJca. Bog je usmiljen, prav blagodarno pophtča vse.
Mati. Glej, zakaj treba vstati od mrtvih naše telo in se združiti z dušo. Pravični Bog hoče, da bode človek poplačan v vsem svojem stanu.
Hčerha (bridko). In kažnjen tudi?
Mati. Seveda! Postavim, ti si se razjezila naddeklo: razjezila se je pa duša?
Hčerka. Duša; ima se kaznovati.
Mati.  In kadar bi jo okregala ali udarila? Cesar Bog obvaruj!
Hčerka. Napravila bi to jezik iu roka. Toda jaz njiraa nikdar ne privolim kaj takega, ljubezniva mati moja!
Mati. Zdaj vidiš, zakaj ne bode sodil Bog same duše, nego z njo tudi naše telo. Skrbi, dete moje, da ne razjeziš Boga ne z dušo ne s telesom.
Hcerlca. Zahvalira vas *) za te evetlice! Brez njih ne bi mogla razumeti kako v zemlji strohneno naše telo more vstati . . .   Seme res tako vstane!
Mati. Premišljaj vsemogočnost in premodrost božjo in vse nam je razumno. Ali še veš iz česa je izobrazil Bog telo prreinu človeku?
Hčerka.  Iz zemlje.
Mati.  Iz zemlje je bode tudi obnovil.   Je-li to težko Bogu?
Heerka.  Kako težko?  Saj je napravil vesoljni svet iz ničeser.
Mati. Dobro si povedala. — Ker je napravil Bog iz ničeser nebo s solncem, Luno in zvezdami, zemljo z gorami in vodami, z razuimi zelišči, z živiuo in zve-rinami, ker je ustvaril prekrasno stvar — človeka, in še krasnejše vse nebeške moči, kako bi ne mogel popraviti tega, kar se je razsnlo v prah ? Našega telesa ne bode nestalo v zemlji in se ne bode uničilo.  Ilmeješ li to?
Ilčerlca. Kako bi iie uinela, mamica! Saj je Bog sam rekel Adamu: ,,Po-vrneš se v zemljo, iz katere si vzet." Tudi mi se povrnemo v zemljo. Ali čast Bogu, da zopet vstanemo iz zemlje. Kako voselo bode za nas, kadar bodemo zopet videli dnig drugega.
Mati.   Si-li ti prepričana, da bodemo videli drug drugega?
Hčcrka. Oj, o tera mi je priča ljubezen Jezusova do nas. Saj ni mogoee, da bi mi ne dovolil videti vas, draga moja mamica!
Mati. Draga raoja! Ti razsojaš kakor otrok ter štejeis za srečo v bodočem življenji to, kar ni bistveno. Tam bode jedeu Gospod za nas vse. Luč bode za naš razum, veselje za naše srce, radost za naše oei; biti z angelji proroki in apo-stoli. kakšno potrebo bodemo imeli videti drug drugega. Vender ne žahij, gledali bodemo izvestuo drug drugega. Samo moli Jezusa Krista, da se bi ne videli kakor sta se videla — še veš, kateva?
Hčerlea. Hoteli ste reči trdovratni bogatin in ubožček Lazar. Ne daj tega Gospod nikdar, ljubezniva mamica! Skrbela bodem, da vas vidiin v uebeškem kraljestvu.
Mati. Kekla sem ti vže, draga moja, da moli Jezusa Krista in živi tako kakoi- je živel On na zeralji, potlej moreš zaupati vanj v vsera. Obudil nas bode od smrti za večno zveličanje ter nam pustil gledati drug drugega.
(Dalje in konee.)
') Na strani 63. štev. 4. ,,Vrteevo" treba da je zahvaliin brez ,,se." — Preiagatelj.