Predsednik D’Alema na obisku v Sloveniji Obisk predsednika italijanske vlade Massima D’Aleme v Ljubljani je bil prejšnji teden priložnost za potrditev dejstva, da sta Italija in Slovenija prijateljski državi, ki želita razvijati vse tesnejše medsebojno sodelovanje. D’Alema se je sestal s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom in predsednikom države Mi- lanom Kučanom. Na pogovorih je prišla do izraza želja obeh vlad za krepitev skupnih pobud zlasti na področjih gospodarstva in prometnih zvez, velika pozornost pa je bila namenjena tu-di vprašanju manjšinske zaščite. D’Alema je slovenskim sogovornikom dejal, da je bila slovenska manjšina v I-taliji v primerjavi z drugimi manjšinami doslej zapostavljena, zato je treba zakonsko zaSčito po njegovi oceni uresničiti čimprej. Italijanski predsednik v-lade se je tudi zahvalil za prizadevanja Slovenije za u-resničevanje miru na Balkanu, potrdil pa je tudi voljo I-talije, da Se naprej podpira čimprejšnjo vključitev Slovenije v Evropsko skupnost in atlantsko zavezništvo NATO. Ob obisku italijanskega premierja je bila izražena skupna želja, da bi bili stiki med državama stalni in pogosti. BOŽIČNI KONCERTI €©U€HOT M MMAU Prepotto, chiesa parrocchiale Sabato 19 dicembre, ore 20.30 Coro ‘Pod Lipo' - S. Pjetro al Natisone Orchestrina Glasbena sola - S. Retro al Natisone Gruppo corale 'Beneške korenine' Cras di Drenchia, chiesa parrocchiale Domenica 20 dicembre, ore 14.30 Coro 'Tre Valli' - Cravero Coro maschile 'Matajur' - Clenia Coro 'San Leonardo' - S. Leonardo Coro 'Chei dal viners' - Prestento Merso di Sopra, chiesa parrocchiale Sabato 26 dicembre, ore 20.30 Serata conclusiva con tutti i cori Comunità montana Valli del Natisone Speter, občinska dvorana v petek, 18. decembra ob 20. uri B02ICNI KONCERT SPETRSKE GLASBENE SOLE ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48 (938) Čedad, četrtek, 17. decembra 1998 Fronte compatto contro la chiusura del nosocomio Ospedale “occupato”, sindaci pronti a dimettersi Vesel Božič on sre tednik Slovencev videmske pokrajine Da lunedì l’ospedale di Cividale è occupato. Si tratta di un’occupazione simbolica, hanno precisato gli esponenti del Comitato unitario spontaneo. Di fatto, a turno alcuni cittadini presidiano l’atrio della struttura. Il destino dell’ospedale però si decide altrove. Martedì pomeriggio i sindaci Qual è il vero scandalo Sul nostro giornale abbiamo seguito la vicenda dell’ospedale di Cividale dando conto di volta in volta di tutte le iniziative a sua difesa. Non possiamo però evitare, a questo punto, di fare alcune osservazioni senza peli sulla lingua, invitando i lettori che lo desiderano a dire la loro. Intanto va detto che la riforma dell’ organizzazione e della spesa sanitaria nel Friuli-Venezia Giulia era necessaria. Si trattava di evitare gli sprechi (anche evitando ricoveri impropri, magari nel periodo invernale), razionalizzare le spese superando la frammentazione degli o-spedali per cui ogni paese deve avere il suo, ottimizzando le risorse di personale e di mezzi. Poco più di 200 parti in un anno, ad esempio, è e-vidente che non giustificano la presenza di un reparto di maternità. Dal punto di vista economico, ma soprattutto da quello della sicurezza, (jn) segue a pagina 5 del comprensorio hanno incontrato ad Udine l’assessore regionale alla sanità Aldo Ariis. Da quanto si è saputo gli amministratori hanno confermato, singolarmente, la loro ferma intenzione di dimettersi se non verrà garantito un futuro alla struttura. Dalla regione nei giorni scorsi era arrivato l’ordine di Ariis di bloccare il provvedimento con cui l’Agenzia sanitaria regionale chiudeva di fatto l’ospedale, non permettendo più i ricoveri a partire dal 15 dicem-brST Nello stesso tempo ha preso forma l’accordo tra Regione e Università di U-dine per l’istituzione di una scuola di geriatria a Cividale. Queste novità non hanno però calmato la rabbia dei cittadini e la forte preoccupazione degli amministratori locali. Questi ultimi hanno preso parte, venerdì 11, ad un incontro al Ristori seguito da moltissima gente. Ai sindaci molti chiedono ancora le dimissioni, come atto dimostrativo che, tra l’altro, metterebbe in difficoltà la Regione, costretta a nominare 17 commissari. Ha spiegato venerdì il primo cittadino di Cividale, Giuseppe Pascolini: “Dobbiamo prima batterci, darò le dimissioni quando verificherò che non ci sarà più nulla da fare”. Il gesto eclatante, però, potrebbe essere solo rimandato. Inutile dire che la situazione è in fermento. La scorsa settimana la vicenda è stata ripresa, con un’in- Molili bojo Jurejsko Devetico Ce donas moremo vam uoščit vesele božične praznike s telo lepo fotografijo tle na varh, se muormo zahvalit pridnim ženam iz Marsina, iz Juretiča. Podoba Marije, ki je bla nareta pru za Devetico, sa’ tazdol ima ročice za jo buj lahko nosit po vasi, od hiše do hiše, je bla v niekim jurejskim senike puno liet, za sigurno od potresa san. Je bla zaries velika škoda pustit, de se zgubi takuo, v prahu. Pe-rina Kajancova an Anita Mačonova so jo lepuo očedle, njih hčere Luisa an Flavia so jo nesle pa strojit. Potlè za plačat dieto od tistega, ki jo postroju, so vse žene iz Marsina zbrale sude. An tele dni bojo v Marsine spet molil Devetico s telo podobo. Paš al se skriva tle po naših vaseh, v kajšnim starim hramu, še kaka druga bogatija, ki čaka za prit spet na dan? I cittadini hanno protestato anche lunedì di fronte all'ospedale di Cividale terrogazione al presidente del Consiglio regionale, dai consiglieri Bruna Zorzini Spetič e Paolo Fontanelli del Partito dei comunisti i-taliani, che chiedono ad Antonione “se non intende rispondere all’appello degli amministratori locali che invitano a discutere con loro su questa situazione di grave emergenza”, (m.o.) novi mata]ur četrtek, 17. decembra 1998 2 Berdon je nov deželni tajnik SSk Aktualno Minulo soboto je bil v Trstu deseti deželni kongres stranke Slovenske skupnosti. Osrednje poročilo je podal dosedanji tajnik Martin Brecelj, ki je analiziral položaj Slovencev v Italiji in v zvezi s tem iznesel stališča stranke do zakonske zaščite. Brecelj ni ponovno kandidiral za deželno tajništvo in tako je bil za novega deželnega tajnika izvoljen tržaški občinski svetovalec Andrej Berdon (na sliki), medtem ko je novi podtajnik Goričan Damjan Ter-pin. Predsedniška funkcija se ni spremenila in jo bo še naprej opravljal Bernard S-pacapan. Novi deželni tajnik Andrej Berdon je po poklicu odvetnik. Začel je svojo politično pot v stranki kot mladinec, potem je bil izvoljen v rajonski svet na vzhodnem Krasu, nato pa v tržaški občinski svet. Si deve all'iniziativa di undici ditte artigianali locali la realizzazione dell'arredo urbano in foro Giulio Cesare, a Cividale. L'arredo comprende aiuole, una fontana, un laghetto, un ponticello ed alcune casette in legno che ospitano associazioni culturali e di solidarietà, oltre ad uno spazio per la promozione turistica della cittadina e dei suoi dintorni. L’iniziativa, alla quale coll aborano anche i commercianti di “Cividale futura" e l’amministrazione comunale, durerà fino al prossimo 10 gennaio. In questo periodo il mercato che si tiene di solito nella piazza, di sabato, si sposta nella vicina piazza Duomo Pisnxo iz Kima Stojan Spetič V Ameriki imajo volitve “mid-term”, sredi mandata. Tako preverjajo priljubljenost vlad in koalicij. V Italiji tega ni, zato vsakokrat, ko nekje volijo, pa naj bo v hribovski občini ali na osamljenem otočku, rezultate komentirajo, kakor če bi se ljudje izrekali o trenutno glavnih političnih vprašanjih. Zato ni bilo težko predvideti, da bo volilni test, v katerem je sodelovalo kar sedem milijonov ljudi, veljal več kot anketa javnega mnenja, saj bo povedal, kaj ljudje mislijo o ravnokar nastali D’Alemovi vladi, Bertinottijevi radikalni opoziciji, Cossuttovem razkolu in Cossigovem preskoku v senco Oljke. Da o tradicionalni opoziciji Berlusconijevega pola svoboščin sploh ne govorimo, No, rezultati balotaže nam govorijo predvsem o skrajni zdolgočasenosti volilcev, ki se jim res ne ljubi dvakrat na volišča. Prvič nekako še, saj takrat volijo za lastno stranko, drugič pa se jim na balotažo res ne ljubi. In tako voli komaj polovica ljudi, zmagovalec slavi z rezulta- tom, ki je krepko pod izidom prvega kroga. Italija kakor ZDA, kar ni prav navdušujoče. Enoje, po mojem, gotovo. Izid rimskih volitev je pokopal tolikanj opevani dvokrožni balotažni sistem, ki je D’Alemi in njegovim tako pri srcu. Najbrž bi volilni sistem za dežele z navadnim statutom, znan kot “Mattarellum”, ustrezal prav vsem. Voli se eno samo nedeljo, izvoli predsednika dežele, mu da trdno večino (s koalicijsko nagrado), omogoči strankam kolikor toliko pravično zastopanost. Ce temu dodamo jamstvo proti “pre-kucijam”, ko bi vsaka selitev iz koalicije v drugo pomenila tudi nove volitve, je krog dejansko sklenjen. Tako bi ljudje res bili zainteresirani za izid volitev, njihova izbira pa občutena. Manjka še nekaj. Združitev volilnih terminov, da volitve ne bodo vsakega pol leta, ker se jih ljudje naveličajo. Berlusconijev predlog o enem samem “volilnem dnevu” (on ga je kajpak poimenoval po ameri-kansko kar “election day”, ker zveni lepše), je po mojem pretiran, saj bi privedel do homogenizacije večin od Rima do periferije, čemur bi potem rekli “režim”. Raje naj bi zdru- žili sorodne volitve med seboj, na-primer volitve zakonodajnih teles -parlamenta in deželnih zborov skupaj, drugič pa volitve krajevnih uprav (pokrajin, občin, rajonskih svetov). Za “midterm” pa itak služijo evropske volitve, ki so proporčne in lahko stranke določijo lastno težo, tudi za bodoče koalicije. Moderna država bi tako imela volitve le vsake dve, tri leta, volilcem bi ne bilo treba ocenjevati vlade in strank, vsakokrat ko kihnejo. Na koncu pa manjka še nekaj. Sodobni časi terjajo tudi sodobno tehnologijo. Računalniška tehnika nam danes omogoča elektronski sistem volitev, kakršnega imajo napri-mer Nemci, ki sekundo po zaprtju sedežev že vedo rezultat in imena izvoljenih. Stroški so celo manjši, saj so tedaj skrutinatorji skoraj nepotrebni. Vse delo opravi strojček, podoben bankomatu, na katerem izberemo z dotikom prsta tako stranko, kakor kandidate, potrdimo in stroj nam tudi vpiše na elektronsko kartico, da smo volili. Niti volilnih potrdil bi več ne potrebovali. To stane, seveda, vendar bi nam stari Keynes prav sedaj svetoval, da potrosimo par tisoč milijard v ta namen. Elektronska industrija bi delala s polno paro. Skratka, strošek bi se splačal. Tako za gospodarstvo, kot za demokracijo. Nezaupnico Gabru le za glas zavrnili Po dveh dneh polemičnih razpravah je slovenski parlament v petek zvečer z glasom razlike (37:36) zavrnil nezaupnico šolskemu ministru Slavku Gabru (LDS). Se prej pa je parlament s še večjo večino odločil, da ne bo prišlo do nezaupnice predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Za obe nezaupnici sta stali opozicijski stranki: Janševa socialdemokratska ter Peterletova krščanskodemo-kratska. Medtem ko je proti nezaupnici premierju vladna koalicija volila kompaktno, se je proti šolskemu ministru opredelilo kar dvanajst od devetnajstih poslancev vladajoče ljudske stranke. Med njimi sta bila tudi predsednik parlamenta Janez Podobnik in vodja poslanske skupine Franc Zagožen. Takoj po glasovanju je generalni sekretar liberalnih demokratov Gregor Golobič označil dejanje SLS za hudo kršitev koalicijske pogodbe. O tem pa bo odločal generalni svet stranke, ki ga bodo sklicali v naslednjih dneh in na katerem bodo tudi odločili, če je napočil čas, da liberalni demokrati zamenjajo koalicijskega partnerja, ki vse manj spoštuje skupno sprejete dogovore. Da je vladna koalicija med LDS in SLS v krizi, je potrdil sam načelnik svetovalske skupine ljudske stranke Franc Zagožen, ki je podčrtal, da so v stranki že pred glasovanjem sklenili, da bodo volili proti ministru Gabru. Ljudska stranka je po oceni Zagožna neuspešno predlagala premierju Drnovšku, naj ministra zamenja, ker se ni ravnal po dogovorjenih programih in škoduje razvoju šolstva na Slovenskem. Zadnja napetost med li- beralno demokracijo in ljudsko stranko kaže, da stoji vladna ekipa na trhli podlagi in da bo s težavo vzdržala do konca mandatne dobe. Po drugi strani pa je jasno, da je danes v Sloveniji težko sestaviti kako drugo, trdnejšo koalicijsko navezo, saj je razmerje med strankami izredno negotovo. Vladno koalicijo pa sedaj čaka še trdnejši oreh: imenovanje generalnega državnega tožilca po upokojitvi “spornega” Antona Drobniča. Znano je, da tako LDS kot ljudska stranka re-flektirata, da bi na to mesto postavila osebo, ki je eni oziroma drugi stranki bolj po godu. Ne smemo namreč pozabiti, da je od generalnega tožilca odvisna sprožitev nekaterih preiskav, denimo tudi tistih, ki zadevajo nedovoljeno finansiranje nekaterih strank. Medtem se je zaključil drugi krog volitev za nekatere Zupane na Slovenskem. Po številu izvoljenih prvih občanov, prednjači ljudska stranka, ki je zbrala kar lepo število županov, v glavnem v manjših in podeželskih občinah. Presenečenje predstavljajo številni Zupani, ki so se predstavili kot kandidati neodvisnih list. Če pa lokalne volitve ocenjujemo skozi absolutne številke, lahko rečemo, da se je 60 odstotkov volilcev opredelilo za levo-sredinski blok, le tretjina za desnosredinskega, ostali pa so podprli lokalne liste. Ob tem ne gre pozabiti, da se je število volilcev še znižalo v primerjavi s prvim krogom, tako, da se je balotaže udeležila le polovica vseh volilnih upravičencev. In če se bodo v parlamentu dogajale takšne zadeve, kakršne smo jim bili priče v teh dneh, bo na prihodnjih volitvah udeležba občanov gotovo še nižja, (r.p.) La collaborazione con la Bosnia Aiuti alla Bosnia Il ministro sloveno Marjan Senjur ha sottoscritto nei giorni scorsi a Sarajevo un accordo riguardante una donazione slovena di poco meno di 6 milioni di dollari per la ricostruzione ed il sostegno tecnico alla Bosnia ed Erzegovina. 4,5 milioni andranno alla federazione della Bosnia Erzegovina, il resto alla Repubblica serba di Bosnia. Il governo sloveno sosterrà così il riavvio delle attività e-strattive, agricole, sanitarie e sociali nonché formative. Il ministro degli esteri Frlec ed il suo omologo bosniaco hanno inoltre sotto- scritto un accordo che definisce i rapporti tra la Bosnia - Erzegovina ed il Fondo intemazionale per la bonifica dalle mine ed il sostegno alle vittime delle mine, istituito dal governo sloveno nelfaprile di quest’anno con l’aiuto del governo americano. Salvo per un... pelo Nel parlamento sloveno si è conclusa con un voto di differenza (37 a 36) la votazione sulla mozione di sfiducia nei confronti del Ministro della pubblica istru- zione Slavko Gaber (LDS). Si è trattato dell’ennesimo tentativo dell’opposizione di destra (socialdemocratici e democratici cristiani) di mettere in difficoltà il governo Drnovšek, bersagliato da mozioni di sfiducia. Il fatto politico rilevante è che questa volta abbiano appoggiato la sfiducia anche i popolari, partners di maggioranza (SLS). Ben 12 su 19 hanno votato la sfiducia a Gaber e tra questi anche il presidente del parlamento Janez Podobnik. Il clima nella maggioranza si fa incandescente. Amici nordici É stato in visita nei giorni scorsi a Lubiana il presidente della Finlandia Martti Ah-tisaari che ha avuto incontri al più alto livello istituzionale. Il presidente finlandese è stato ospite del parlamento dove ha svolto una relazione. Ma nella sua visita di due giorni in Slovenia non ha mancato di visitare alcune importanti realtà culturali. L’IVA non si rinvia L’IVA verrà regolarmen- te introdotta il primo luglio del 1999. Lo ha deciso la commissione Finanze, auspicando che il parlamento approvi quanto prima la normativa relativa. L’introduzione dell’imposta rappresenta infatti uno dei requisiti fondamentali per entrare nell’Unione europea. Niente di fatto dunque per il veto della Camera di stato che aveva bloccato l’introduzione della misura anche in seguito al ricorso dell’associazione invalidi che temevano rincari per i beni ed i servizi a loro destinati. La HIT vuol crescere L’azienda turistica alberghiera HIT di Nova Gorica, che occupa attualmente oltre 1500 persone e gestisce oltre ai complessi Perla e park di Nova Gotica anche le sale da gioco dei centri turistici di Kranjska Gora, Otočec e Rogaška Slatina, ha ormai esaurito le sue capacità ricettive. Le sue case da gioco sono sature di clienti e dunque ecco nuovamente la sua dirigenza chiedere al governo le concessioni di prima categoria ed ampliare ulteriormente i giochi d’azzardo. É stato molto apprezzato dai fedeli e dalla comunità di Canebola l’omaggio che il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale, assieme alle locali associazioni Lipa e Monte Joa-naz, hanno voluto rendere a monsignor Ivan Trinko. Noto soprattutto come sacerdote e uomo di cultura fedele alle tradizioni dei padri, poeta e scrittore, filosofo e politico, traduttore e mediatore culturale, di monsignor Trinko è molto meno conosciuta l’interessante attività di compositore. Ed è proprio quest’ultimo aspetto che il circolo che porta il suo nome ha voluto valorizzare. Il progetto “Iv,gn Trinko musicista”, che è molto articolato e prevede anche la realizzazione tra breve di un CD, è stato realizzato grazie alla collaborazione con il gruppo musicale triestino Gallus Consort, diretto da Miloš Pahor. E così domenica 6 dicembre nella parrocchiale di Canebola, subito dopo la messa, Erika Slama, Irena Pahor, Dina Slama e Martina Noselli, accompagnate all’organo da Devis Formenton (nella foto) hanno dato vita al concerto di canti liturgici dal titolo Adoramus. Sono così stati proposti al di fuori del Collegio delle Dimesse, di cui Trinko era padre spirituale e per le quali a-veva composto le musiche, alcuni canti che ben esprimono il talento e la sensibilità musicale di Trinko. Il concerto si è aperto con le brevi parole di saluto di Rino Topatigh e Lucia Trusgnach a nome degli organizzatori e del par- roco don Cesare Scarbolo. Tra il pubblico presente anche il presidente della Comunità montana Romano Grimaz, l’assessore Cerno ed il vicesindaco di Faedis Cecon. Il prossimo appuntamento con i canti liturgici di mons. Trinko avrà luogo la primavera prossima, questa volta nella sua terra d’origine, nelle Valli del Natisone. Tempo di Natale, tempo di doni. Un'idea potrebbe essere quella di contribuire all'acquisto di uno scuolabus da 26 posti per la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Se desideri farlo puoi fare un versamento sul conto n. 02/01010, aperto presso la Nuova Banca di credito di Trieste NTKB a Cividale. “ Kultura V saboto je biu v Sauodnji parvi od 4. koncertov Omaggio a Trinko anche a Canebola Concerto del Gallus Consort nella parrocchiale Božična piesam nas vse povezuje Še nikdar do sada nie piesam takuo lepuo an moCnuo odmievala v sauonjski cierkvi. Kakih stuo pieucu se je v soboto zveCer zbralo na parvem lietošnjem božičnem koncertu an na koncu, kadar so vsi kupe zapiel to parvo po niemško “Stille nacht”, potle po sloviensko “Sveta noč”, an Se po italijansko “Astro del ciel” smo se jim Se vsi drugi v cierkvi pardružili. An Božič je biu med nam an v nas. Tala pametna iniciativa Gorske skupnosti NadiSkih dolin, ki vabi k sodelovanju vse nase pevske zbore an se premika od doline do doline, od vasi do vasi, se je lietos kot rečeno začela v Sauodnji, v soboto 19. decembra puojde na-pri v Prapotnem, v nediejo 20. decembra popudan pri Devici Mariji na Krasu (Dreka), zaparla pa se bo z vsem 11 zbori v podutanski cierkvi v Gorenji Miersi, v saboto 26. decembra ob 20.30. Pravo božično atmosfero so nam v soboto, v sauonjski cierkvi, ponudili tisti od cerkvenega pevskega zbora Nove stazice iz Laz (Pod-buniesac). Njih je pravi cerkveni zbor, ki telekrat, se nam zdi, parvi krat ni pieu v domaci cierkvi. Najmanj jih je bluo, a z njih liepimi an Čistimi glasuovi so zapiel umirjeno an zelo ubrano. Za njimi so šli pred utar pieuci številnega čedajske-ga zbora La Salette, ki so zapiel italijanske an furlan- ke božične piesmi. MoCan je tudi zbor don Luigi Mi-locco iz Tavorjane, ki je pieu po furlansko an je biu lepuo sparjet. Ceglih nekatere piesmi niso bile parmi-eme za božični cajt an koncert. So pa tudi oni predstavili furlanski božic, tajšan ki živi v liturgičnih piesmi. Mi nismo sigurno objektivni pa tudi v saboto smo dobili potarditev, de ima naša beneška, slovienska tradicija tudi božičnih piesmi takuo globoke korenine, Pevski zbor Nove stazice iz Laz tako poezijo, duhovnost an muoC v sebe, de niema glihe. Potlè so paršli pred utar pievci zbora Rečan z Lies, ki ima kakih stuo liet tradicije za sabo an so zapieli pet piesmi iz beneške tradicije. Na koncu kot reCeno, so šli vsi kupe pred utar an pod vodstvom Alda Clodig zapiel sladko Stille nacht v treh jezikih. Sada sta na varsti drugi zbori v Prapotnem an Dreki. Jacovitti nel nuovo Spazio Cortequattro A Cividale aperta una nuova galleria Da vecchio deposito di una farmacia a galleria d’arte. É il percorso dello “Spazio Cortequattro” da poco aperto nella Corte di S. Francesco, a Cividale. Fino al 6 gennaio o-spita una mostra di Jacovitti, il grande disegnatore scomparso di recente, inventore del celebre personaggio di Cocco Bill nonché autore del popolare “Diario”. L’apertura di questo nuovo spazio culturale, in stanze i cui soffitti risalgono addirittura agli inizi del ’700, si deve ad Enrico Minisini, farmacista cividalese. “Farne un’attività commerciale - spiega - avrebbe significato snaturare la storia del luogo, la soluzione è stata dunque trovata in una galleria per esposi- zioni”. A far propendere per questa scelta è stata anche la vecchia amicizia di Minisini con Andrea Tomasetig, anch’egli cividalese, oggi antiquario che vive ed opera a Milano. Per la prima mostra sono stati scelti 50 disegni originali di Jacovitti: 37 illustrazioni per la splendida edizione del 1964 di “Pinocchio” di Collodi e 13 grandi tavole del 1982 dedicate allo sport. L’intenzione di Minisini e Tomasetig è di continuare nell’attività espositiva, anche se non necessariamente in modo continuativo, proponendo soprattutto autori delle arti visive (illustrazione, grafica, fotografia, cinema) del Novecento. Un bel Din don a Cividale V petek v Beneški galeriji otvorili razstavo Giacinta Jusse Slike kot eksplozije O umetniku sta spregovorila Paolo Petricig in Josep Vetrih Alla presenza dei coeditori, i prof. Michelutti per la Società Filologica Friulana e Petricig per la cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone e dell’ispettore scolastico per le scuole materne Odorico Serena è stato presentato a Cividale il libro di educazione musicale DIN DON, un lavoro della prof. Lia Bront. L’aspetto importante del libro è che 3 codici linguistici (italiano, friulano e sloveno) si intrecciano e formano un percorso didattico. Il libro si inquadra a pieno titolo nei programmi per la scuola dell’infanzia e del primo ciclo elementare, ha affermato il prof. Serena che ha messo in luce tre concetti fonda-mentali: l’importanza educativa della musica, la costruzione dell’identità sia personale che nazionale ed europea ed infine l’aspetto della multiculturalità che contraddistingue il Friuli. Giacinto Jussa (na desni) na odpartju razstave v Beneški galeriji Giacinto Jussa je že od samega začetka, to se pravi skoraj dvajset let, ki sodeluje z Društvom beneških umetnikov in Beneško galerijo. Prav v špetrski galeriji je bila v petek zvečer otvoritev razstave novih del Giacinta, ki se je rodil v Benečiji a že dosti časa živi v Gorici. ”Mora imeti v sebe kakšno mačko, slike izgledajo kot eksplozije, čisto drugačne v primerjavi s slikarjem, ki je miren človek”, je na otvoritvi povedal Paolo Petricig. Giacintove slike so pravzaprav abstraktne, podobe s katerimi - je podčrtal kritik Josep Vetrih - zdi se, da je slikar dosegel ravnotežje med likovnim slikarstvom in današnjim stilom, bolj obremenjenim z napetostjo. Na otvoritvi razstave je sodeloval tudi zbor Matajur iz Klenja. novi matajur Četrtek, 17. decembra 1998 4 La cooperativa Lipa pubblica una conferenza del linguista H viaggio di Baudouin Nella lezione “Degli Slavi in Italia” lo studioso dimostra interesse anche per la situazione politica di questa zona alla fine del 1800 Dorpat, città dell’attuale Estonia, nel marzo del 1892 ospita una conferenza del professor Jan Baudouin de Courtenay. La lezione si intitola “Degli Slavi in Italia”. La versione in italiano, tradotta da Giuseppe Loschi (veneziano, ebbe vari contatti, soprattutto e-pistolari, con de Courtenay), viene stampata, con l’aggiunta della versione in sloveno, dalla Cooperativa Lipa di S. Pietro al Natiso-ne. De Courtenay, polacco di nascita ma naturalizzato russo, è una figura che ricorre spesso quando si discute dello studio dei dialetti sloveni che si parlano lungo la fascia confinaria della provincia di Udine. Il linguista compì - come ricorda in un suo intervento Liliana Spinozzi Monai, che a lungo ha studiato la sua figura - una dozzina di viaggi esplorativi tra gli slavi d’Italia, a partire dal 1872, allo scopo di raccogliere materiali dialettologici presso le varie comunità. Nella conferenza tenuta a Dorpat de Courtenay per la prima volta, però, dimostra di essersi interessato anche alla situazione politica della minoranza slava in Friuli. Singolare il primo impatto dello studioso con questa zona: viene preso, da guardie doganali e politici, per contrabbandiere prima e spia russa poi, ma poi finisce per essere con- Baudouin de Courtenay siderato per ciò che è, uno studioso di lingue, e addirittura, dice, “divenni quasi un personaggio leggendario”. De Courtenay sfata subito la leggenda che i resiani abbiano origini russe. Li considera invece “una mescolanza etnografica di slavi con qualche altra schiatta”, tesi contestata dalla linguistica più recente. Affascinato dalla Val Resia, poco spazio concede agli altri tre gruppi, di cui dice che “da loro come anche dai loro vicini occidentali, essi si chiamano sloveni...”. Alla fine è l’aspetto politico, come si diceva, a prevalere. De Courtenay nota la protesta della gente del luogo, poco più di 30 mila abitanti in tutto, rispetto alle prevaricazioni del governo italiano. Nota anche che “tra le persone intelligenti italiane da qualche tempo s’alzano voci a sostenere i diritti nazionali degli slavi dell’Italia settentrionale”. Ma de Courtenay si dice convinto che gli slavi “conserveranno ancora a lungo la loro lingua e le loro particolarità etnografiche per l’immediata vicinanza con gli slavi d’Austria, la straordinaria facilità d’imparare bene parecchie lingue, l’orgoglio nazionale della loro stirpe, che non permette di mutare la lingua come un abito uscito di moda”. Michele Obit Elegante e curata fotomonografia dedicata alle Valli del Natisone e del Torre Un omaggio alla Slavia Autore delle fotografìe è Milan Grego, il testo è di 2iva Gruden, edito da Družina Da qualche settimana è disponibile la prima fotomonografia dedicata alla Slavia veneta - Beneška Slovenija. Ed è proprio questo il titolo di un’ampia ed elegante pubblicazione che presenta in modo sintetico, ma completo le caratteristiche storiche, culturali, ambientali e naturalistiche delle valli del Natisone e del Torre. L’autore delle fotografie è Milan Grego che per quattro anni, nelle più diverse situazioni atmosferiche, nei diversi periodi dell’anno, ha camminato, attraversato valli e paesi, è sceso lungo i fiumi, penetrato nelle cavità naturali e salito sulle montagne, cogliendo con il suo o-biettivo gli aspetti più interessanti della Slavia, vista nel lento fluire della vita di ogni giorno e in occasione delle feste della comunità. Nel libro sono state pubblicate ben 270 fotografie a colori, accompagnate da un testo, altrettanto curato, scritto in italiano ed in sloveno dalla prof. 2iva Gruden, il cui racconto prende le mosse dal suo primo impatto con la Slavia, alla fine degli anni 60 in gita scolastica a Terci-monte, quando “incontravi 12 ad ogni passo le tabelle plurilingui che vietavano, lungo tutta la fascia confinaria, l’uso di carte geografiche, binocoli e macchine fotografiche”. “La presente monografia fotografica sulla Be-necia è stata concepita e realizzata in un periodo più felice per queste valli - ha scritto 2iva Gruden - quando la riscoperta delle proprie radici e delle proprie specificità linguistiche e culturali ha dato impulsi positivi per uscire dalla marginalità imposta e riavere un ruolo centrale nei rapporti con i popoli d’Europa”. Il libro è articolato in 6 capitoli, la prefazione ed il commiato. Nel primo Slavia veneta - Beneška Slovenija, viene tracciato il percorso storico, in quelli successivi Valli verdi - 2elene doline e Seguendo l’acqua - Ob vodi navzdol, l’accento è posto sugli aspetti naturalistici. La sezione Prijazne vasi - Paesi gentili racconta i nostri paesi, mentre Pripoved cerkva - Una veduta dalla cima del monte Matajur Le chiese raccontano foca-lizza il ricco patrimonio delle chiesette gotiche del 400. E nell’ultima Fedeli alle radici - Koreninam zvesti si incontra anche la comunità slovena. Il libro, edito dal settimanale sloveno Družina, si può prenotare presso l’Istituto per l’istruzione slovena a S. Pietro (tel. 0432 - 727490). Ce niesta še odločil, ka’ bota šenkali za Božič, če imata kajšne parjatelje, ki jim je všeč brat, če mislita, de besiede so uriedne nomalo vič ku an mandulat SENKITA KNJIGE, BUKVA! Knjige Uscita la nona scheda storica La storia in pillole “Castelmonte - L’intrigo di Caucigh” è il titolo dell’ultima scheda storica, pubblicata dalla cooperativa Lipa per il Centro studi. Nediža e che è uscita come consuetudine anche nella versione slovena con il titolo “Starogorska spletka Janeza Kavčiča” E questa un’iniziativa editoriale molto felice in quanto in modo accattivante, con schede brevi, ma ben documentate ed arricchite da illustrazioni (questa volta sono di Luisa Tomasetig) affronta temi della storia della nostra comunità, rivolgendosi in primo luogo ai lettori più giovani ed alle scuole. Ma anche il lettore adulto, più e-sperto ed esigente, prende in mano volentieri la scheda anche perchè è corredata da un’utile bibliografia. • :\ . - * "v -v* ** - /4'% Ma qual’era l’intrigo di Battista Caucigh? Figlio del sacrestano della chiesa del castello di Santa Maria del Monte e notaio era molto attratto dalle idee della rivoluzione francese. Prima che Napoleone entrasse in Friuli, il 27 ottobre 1796, in occasione dell’assemblea congiunta delle Convalli di Antro e di Merso, con i 36 decani delle 36 vicinie, davanti alla loggia del santuario Battista Caucigh prese la parola e in nome delle novità di cui erano portatori i francesi proclamò il Castello del Monte “Municipal centrale di cantone”. Questo è solo uno degli episodi narrati nella scheda che in realtà descrive la storia del santuario di Castelmonte ed il ruolo che ebbe nella storia. A questo proposito è op- portuno ricordare che quella dedicata a Castelmonte è già la nona scheda. Le prime erano dedicate alla preistoria: La prima fabbrica in Val Natisone e Allevamenti in cooperativa nell’età neolitica. Viene poi presentato il tema delle migrazioni e l’affacciarsi delle prime popolazioni nella scheda Guerrieri a cavallo con linghe spade di ferro. Seguono poi alcuni schede di carattere più strettamente tematico: Nel riparo di Biarzo, La grotta di San Giovanni d’Antro, Paolo Diacono racconta, La spada del Patriarca ed infine Clemente Galanda ed il Doge. Chi desidera la scheda dedicata alla storia del Santuario di Castelmonte oppure quelle precedenti può rivolgersi alla cooperativa Lipa di San Pietro. Nell’età della pietra la prima fabbrica in Val Natisone četrtek, 17. decembra 1998 ME Uri momento della protesta A proposito della chiusura del nosocomio di Cividale Il vero scandalo dell’ospedale segue dalla prima Perchè esistono degli standard sotto i quali non si può scendere e due nascite ogni tre giorni non possono dare sufficienti garanzie. Tagliare gli sprechi, come ognuno di noi sa, significa disporre di ulteriori risorse da investire dove è necessario. E in medicina sono indispensabili esami, attrezzature e cure sempre più sofisticate, che richiedono ingenti mezzi finanziari e non possono essere disponibili in ogni più piccolo ospedale. Anche perchè attrezzature sofisticate richiedono personale altamente specializzato. E questi e quelli devono essere utilizzati al meglio. Sarà vero, direte voi. Ma perchè si doveva risparmiare proprio sull’ospedale di Cividale? Il legislatore, a livello regionale, aveva un disegno di riforma chiaro in mente ed anche coraggioso: i centri da potenziare, gli ospedali da ridimensionare, trasformandoli in RSA ed i servizi sanitari sul territorio da rafforzare. La classe politica e gli amministratori locali, purtroppo, non altrettanto. In fase di elaborazione della legge ed anche in seguito non sono stati in grado di sostenere argomenti sufficientemente convincenti per mantenere a Cividale un ospedale per acuti, come evidentemente hanno saputo fare in altri centri. Anzi, hanno puntato quasi esclusivamente sulla “compassione”, appellandosi ai poveri cittadini delle Valli del Natiso-ne, dicendo “no” e basta. Intanto i cittadini hanno sperimentato sulla propria pelle l’assurdità e l’irrazionalità di dover far riferimento all’ospedale di San Daniele D’altra parte le scelte o-perate dall’inizio degli anni ’80 in qua hanno provo- cato in alcune realtà un’apprezzabile crescita, mentre per l’ospedale di Cividale è iniziato un lento ma inesorabile declino. Tant’è che vi si rivolgevano solo i poveri Cristi delle valli, molti cividalesi che abbiamo visto recentemente manifestare a Trieste per l’ospedale si sono sempre ben guardati dal farvi ricorso. E così è accaduto che tra gli stessi rappresentanti politici che avrebbero dovuto sostenere l’ospedale di Cividale non c’era convinzione sufficiente che fosse un buon ospedale e come tale dunque da difendere con le unghie e con i denti. Ma con la legge 13 del ’95, come ricorderete, è venuto alla luce anche un comitato in difesa dell’ospedale di Cividale. Il dubbio era che fosse nato soprattutto a difesa dei diritti dei dipendenti e a difesa del loro posto di lavoro. Si è parlato dell’ospedale allora, ricorderete, come della più grossa azienda del cividalese, con il maggior numero di addetti. Fatto sta che la gente non si è fatta coinvolgere più di tanto e i risultati non ci sono stati. Intanto la riforma ha proseguito il suo cammino, a Cividale più che altrove, se è vero che dei quattro ospedali che avrebbero dovuto trasformarsi in RSA, questa sorte è toccata solo a quello ducale. Nel corso di quest’anno si è costituito un nuovo comitato spontaneo (?), alla vigilia delle elezioni regionali i sindaci (molti dei quali poi candidati) con la fascia tricolore sono andati a protestare in Regione. Ma proposte concrete non se ne sono sentite, se non quella di mantenere in qualche modo le cose come stavano prima... Trovate estemporanee, irrealizzabili anche se con un mi- nimo di “appeal”, invece, non sono mancate come quella dell’ospedale “europeo”, pronto ad accogliere anche pazienti di Caporet-to, Plezzo e Tolmino come se le difficoltà burocratiche semplicemente per passare da un’azienda sanitaria all’altra si volatilizzassero in presenza addirittura di due Stati. Lo smantellamento del nosocomio cividalese intanto prosegue nei tempi e modi previsti, ma del potenziamento delle strutture sul territorio nemmeno l’ombra. Dicendo no a tutta la riforma non si è pretesa con la giusta determinazione l’applicazione della legge 13 almeno in quella sua parte che ci garantiva alcuni importanti servizi sul territorio. E ora qualcuno propone ai sindaci di dimettersi. E no!, viene da dire. Smettiamo di fare demagogia e vittimismo e diamoci da fare. Non per salvare il salvabile ma per assicurare ai cittadini delle Valli del Natisone un diritto costituzionalmente garantito, il diritto alla salute. Non è u-tile a nessuno alimentare nuove polemiche e non è nostra intenzione farne, ma va detto con chiarezza - pur col rischio di andare controcorrente - che lo scandalo non è la chiusura dell’ospedale di Cividale. Ciò che è scandaloso, intollerabile e indegno di un paese civile è che prevenzione, riabilitazione, assistenza sono ridotti al lumicino e sempre più spesso le famiglie con persone malate anche gravi sono abbandonate a se stesse. Lo scandalo sta nel fatto che dal punto di vista sanitario si sia lasciato del tutto sguarnito il nostro territorio. Questa è la vera battaglia che va condotta subito, senza esitazioni e con ogni mezzo. Jole Namor ZELENI , / LISTI ì% m f Are Mennolja Kiler po valovih interneta Ko sem si pred televizorjem polnil usta s panetonom in z njim utapljal stres zaradi razprav o zaščitnem zakonu, sam izvedel, da je lahko v testu strup za miši. Odkar imam ob psu dve mački in skušam z muko ust\’arjati v hiši sožitje, ne uporabljam več tovrstnih strupov. Misel, da bi bil strup v mojem pane-tonu, da me je prešinila le za hip. Pomislil sem namreč, da je možnost, da bi pojedel eno izmed dveh zastrupljenih slaščic, približno tolikšna, kot da bi zmagal loterijo. Rezultat seveda ne bi bil isti. S kosom slaščice, ki je bila kot taka deležna sabotaže, sem se seznanil z ekaterorizem. Uvod z večernim omamljanjem s sladicami mi je pred božičem postavil dve resnejši vprašanji. Prvo je to, da ekstremizmi ne poznajo meja. Upravičen je boj za zaščito živali in narave, istočasno pa pomeni ekstremi- zem popolno izgubo stikov s tisto naravo, ki jo želimo ščititi in katere del smo tudi sami. Uničevanje živalskih vrst je vredno prekomerna genetska manipulacija. Ljubezen do narave in živali ne more bhi večja od spoštovanja ljudi. Znano je, da so nacistični veljaki oboževali svoje nemške ovčarje in brez posebnih emocij ubijali Jude, Cigane, Slovane itd. Ekoterorizem ni opravičljiv, saj ob relativni nevarnosti vzbuja v ljudeh antipatijo do ekoloških gibanj. Boj proti nasilju (tudi nad naravo) ne more biti nasilen. Drug, morda resnejši, problem je v sodobni komunikaciji. Če je Popper zaman zahteval poseben pravilnik za uporabo televizije, oziroma za ustvarjanje programov, ki jih omogoča televizija, je danes nujen pravilnik za uporabo interneta. Deskanje po njem nam nudi infor- macije, ki naj bi bile prepovedane. Po internetu izvemo, kje lahko kupimo orožje, katere so bile akcije Ku Klux Klana, nadalje lahko zasledimo ponudbe za najem plačanih vojakov itd. Teoretično si lahko preko interneta ustvarimo osebno vojsko. Na ta način nastopajo tudi eko-teroristi. Dovolj je ena zastrupljena slaščica, ki jo spremlja poceni, a široka informacija preko interneta, da se preplašijo milijonske množice kupcev, da se zaustavi proizvodnja in da pride do ogromne finančne škode. Igrica je skrajno lahka, saj lahko vsakdo izmed nas kupi strup za miši in se vključi v mrežo interneta. Kako to zaustaviti? Nisem tehnik in nimam odgovora na vprašanje. Dejstvo pa je, da internet potrebuje kontrolo, kot jo potrebuje televizija, morda še večjo. Drugače se nam bo zgodilo, da bo v svetu tehnike in informacije prevladalo barbarstvo. Pozitivnim sporočilom se bo namreč pridružila kopica informacij, ki bo povzdignila kriminal na raven splošno sprejete prakse. Konec konce v, kaj je slabega če po valovih interneta, ki je nakaj povsem legalnega in normalnega, najamem kile-rja? Razstava o novejši slovenski zgodovini Razstava Temna stran meseca, s podnaslovom Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945 -1990 je v tem trenutku v Sloveniji v središču pozornosti in tudi polemik tako v javnosti kot med zgodovinarji. Zanimivo je najprej vedeti, kako je do te razstave prišlo. Muzej novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani je po več letih strokovnega dela ekipe zgodovinarjev pripravil stalno razstavo Slovenci v XX. stoletju. Po mnenju nekaterih je šlo za nepopoln prikaz slovenske zgodovine tega stoletja. Tako je bila na pobudo pisatelja Draga Jan-čaja, s katerim je med drugimi sodeloval zgodovinar Vaško Simonitti, postavljena razstava “Temna stran meseca” . Do nje je prišlo, je napisal Jančar, zaradi “ledene gore preteklosti, ki nam hoče še naprej vladati. Tudi zato, ker jo nočemo videti”. Dejstvo je, da je razstava “o totalitarizmu v Sloveniji”tu in kar je vredno poudarka, je bila postavljena prav v Muzej novejše zgodovine. Sama postavitev je domiselna in učinkovita, zanjo je namreč poskrbel priznani oblikovalec Janez Suhadolc. Ko obiskovalec vstopi se znajde v sodni dvorani med takoimenovanimi da- chavskimi procesi, ki so jih uprizarjali med aprilom 1948 in oktobrom 1949. In nato korak za korakom se mu odpirajo pred očmi najbolj boleče in kontroverzne strani novejše slovenske zgodovine. “Zrel narod je zmožen mirnega premisleka o sebi in odgovornih dejanjih za svojo prihodnost le, če v celoti obvladuje svojo preteklost. Potem zmore obvladovati tudi prihodnost. Ne vidim nikakršnega razloga, da ne bi poznali vse svoje preteklosti” je poudaril predsednik države Milan Kučan, ki je izazil predv- sem željo, da bi poznavanje zgodovine omogočilo Slovencem, da vstopijo v prihodnost. Obenem pa je poudaril potrebo, da je spoznavanje celovito in objema v-se dogajanje pred drugo svetovno vojno in med njo. Zato je izpostavil visoko stopnjo zavedanja o moralni in kulturni odgovornosti, ki so potrebna za taka dejanja kot je razstava. Vsekakor, je zaključil predsednik Kučan, sodili bodo obiskovalci in v tem je velika prednost demokracije, ki ji je pomembna svoboda izražanja. Sodila bo seveda tudi zgodovinska stroka. DOMENIŠ e un Premiata Distilleria Agricola cav. Domeniš E. & Figli 33043 Cividale del Friuli (Ud) - Tel. 0432/731023 Fax 701153 Aktualno Dibattito organizzato dai Ds sulla legge di tutela L’on. Rullino: avanti con la proposta Maselli Spremembe in potrditve v obnovi krajevnih uprav Slika sosednjih občin po volitvah Z balotažo v nedeljo 6. decembra so se v Sloveniji zaključile volitve za obnovo 190 občinskih uprav. Kar 115 županov je bilo izvoljenih že v prvem krogu, 75 pa v balo-taži. Kar se tiCe sosednjih občin, s katerimi tudi največ sodelujemo, naj najprej povemo, da so kobariški volilci potrdili zaupanje v dosedanjega Zupana Pavla Gregorčiča, ki je kandidiral na listi Zveze za Primorsko. Dosedanji župan Franc MužiC, kandidat na listi LDS, bo še naprej vodil občino Brda, prav tako je bil potrjen liberalnidemokrat Črtomir Špacapan iz Nove Gorice. Tudi v občini Idrija so se odločili za kontinuiteto in ponovno izvolili za župana arhitekta Cveta Koderja, predstavnika SLS. Do spremembe je prišlo v Občini Tolmin, ki jo je doslej vodil krščanski demokrat poslanec Ivan Božic, sedaj pa je prev- zel krmilo občine 59-letni Julijan Sorli, direktor komunale, ki je bil skupni kandidat LDS in Združene liste. Novega župana od nedelje 6. decembra imajo tudi v Bovcu, kjer sta v prejšnji mandatni dobi občino vodila najprej Jože Str-gulc in nato Robert Trampuž. Tokrat so volilci zaupali Siniši Germovšku, direktorju zadruge SoCa Trenta, ki je kandidiral na listi socialdemokratov (SDS). “V mestih levica, na podeželju desnica” je komentiral Časopis Primorske novice. In res Ljubljano bo še naprej vodila Vika Potočnik (LDS), mesto Maribor pa Boris Sovič (ZLSD). NajveC izvoljenih županov (58) je bilo vsekakor neodvisnih, najveCji uspeh je pa zabeležila SLS, ki ima 38 Zupanov, LDS 28, ZLSD 14, SKD in SDS pa veC kot 20. C» «PC; . ik Pavel Gregorčič Julijan Sorli Siniša Germovšek ì di cucina luccesso del A scuola di cucina in sessanta, ottimo successo dell’iniziativa Stiamo parlando di una battaglia di mezzo secolo che peraltro ha prodotto risultati dal basso, in particolare nella zona delle Valli del Natisone, ha sottolineato domenica scorsa a S. Pietro l’on. Elvio Ruffino, intervenuto ad un incontro dei Democratici di sinistra sul tema della legge di tutela della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia. La legge è all’esame della Commissione Affari Costituzionali della Camera ed il suo comitato ristretto ha approvato un testo unificato abbastanza avanzato, l’ha definito Ruffino. Ora nella commissione, concluse le audizioni, è iniziata la fase emendativa che si annuncia tutt’altro che breve, visto che sono stati presentati centinaia e centinaia di e-mendamenti e dunque c’è l’ipotesi di una battaglia o-struzionistica. Non accetteremo nessun condizionamento nazionalistico, ha af- fermato Ruffino, respingendo tra l’altro un tipico cavallo di battaglia della destra, il censimento della minoranza slovena. Argomenti plausibili a suo sostegno, ha detto, potrebbero derivare soltanto dall’introduzione della rappresentanza e-lettorale garantita oppure delle quote come accade nella provincia di Bolzano, ma non è questo il caso della minoranza slovena. L’onorevole diessino si è dichiarato tuttavia convinto che l’iter della legge si possa portare a termine entro la legislatura. L’incontro era stato introdotto a nome dei Democratici di sinistra di Civida-le e delle Valli del Natisone da Federico Iussig che ha svolto una relazione sugli aspetti culturali, sociali ed economici della tutela, che sono stati poi approfonditi dal prof. Paolo Petricig. Ma Iussig ha toccato anche il tema del ruolo e dei compiti Da destra Ruffino, Iussig, Petricig e Marinig di un nuovo partito unitario pluralista e riformista della sinistra e del suo comitato locale che si propone di dare vita ad una politica nuova, aperta alle esigenze dei cittadini su temi come sanità, lavoro, scuola, cultura e federalismo. Il tema sullo sfondo, toccato poi in diversi interventi in primo luogo dal sindaco Marinig, è stato quello delle elezioni amministrative del prossimo anno. Nel dibattito sono poi intervenuti Beppino Crisetig, Jole Namor, Fabio Bonini e Michele Coren. Si è concluso lunedì scorso con un brindisi e gli indirizzi di saluto presso l’Hotel Vescovo il corso di cucina, organizzato dalla Comuntà montana Valli del Natisone nell’ambito del Progetto donna e dall’associazione Invito e gestito dalla Scuola di cucina Peccati di gola. Tenutasi nei mesi scorsi presso il college di S. Pietro al Natisone, l’iniziati va era rivolta prevalentemente ai ristoratori ed ha riscosso un notevole successo come testimonia la grande partecipazione dei corsisti, una sessantina di persone divise in due gruppi, e la loro assiduità. Nel corso della serata sono intervenuti a nome degli organizzatori Michela Domeniš, Patrizia Cijan, Nino Ciccone e Firmino Marinig. Tutti hanno espresso compiacimento per l’iniziativa, per la prima volta organ iz- -Pi” - - ~J ■— - ~u zata da un’associazione locale e manifestato l’intenzione di proseguire con que-st’iniziativa anche l’anno prossimo. Già per la prossima primavera c’è l’idea di programmare un corso puntando sulle erbe locali. Al Risto musica per tu Si chiama “Natale in musica” l’iniziativa del Comune di Cividale prevista nel teatro Ristori in questo periodo di feste. All’appuntamento di sabato 19 dicembre con l’esibizione del coro Cai “Renzo Basaldella” seguirà, martedì 22, il concerto di musica da camera “Il Romanticismo tedesco”, realizzato in collaborazione con l’Associazione musicale tarcentina e con la partecipazione dei maestri Vladimir Mendelssoh e Andrea Rudi. Il 30 dicembre ci sarà invece l’esibizione di Claudio Quintavalie e della sua orchestra nello spettacolo “Musica insieme dal 1950 al 2000”. Al temiine ci sarà un brindisi augurale per il nuovo anno. Infine, per l’8 gennaio è previsto il concerto della “Rhytm & blues band” cividalese. Gli spettacoli, per i quali l’ingresso è gratuito, inizieranno tutti alle 20.30. Iniziato a S. Leonardo il corso di formazione imprenditoriale Lunedì 7 dicembre ha preso il via a S. Leonardo, nella sede del locale circolo, un Corso di formazione imprenditoriale di servizi nel settore del turismo, dell’ambiente e del tempo libero, organizzato dall’Istituto sloveno per la formazione professionale / Zavod za slovensko poklicno i-zobraževanje e finanziato dal Fondo sociale europeo. L’istituto, diretto da Tamara Blažina, ha già tenuto diversi corsi nelle valli del Natisone, a partire dai corsi di lingua slovena organizzati per le necessità delle locali aziende nel 1980/81, ai quali si sono aggiunti negli ultimi anni diversi corsi di aggiornamento nel settore turistico-alberghiero, organizzati in collabo-razione con la Comunità montana Valli del Natisone, le associazioni Invito, Bed and Breakfast e l’Unione regionale economica slovena - URES. Tutor del corso è Donatella Ruttar, alla quale è affidato il coordinamento. Frequentato da 12 i-scritti, il corso si avvale di insegnanti locali e si protrarrà fino al 31 maggio per un totale di 700 ore (6 ore al giorno da lunedì a venerdì) di cui 160 destinate a stage aziendali. IMPORT ■ EXPORT ■ RAPPRESENTANZE UVOD - IZVOD S.P.A. TRST GORICA VIDEM Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 Dino Chiabai je dve leti predsednik zveze Slovenci po svetu. Posvet v Podbo-nescu je bil tudi priložnost za pogovor z njim, o tem, kako ocenjuje svojo dosedanjo izkušnjo na Celu organizacije in kakšne so njene perspektive. Dino, po tridesetih letih so se razmere spremenile, tako v Benečiji, kot med emigranti v tujini. Kako ocenjuješ te spremembe? "Tridesetletnica obstoja naše organizacije je res dobra priložnost za oceno in razmislek o tem. Dejstvo je, da se je položaj popolnoma spremenil. Danes emigracije v klasičnem pomenu besede ni več. V povojnih letih so se naši kraji dramatično praznili. Danes imamo rojake iz Benečije, ki so se po mnogih državah sveta povsem integrirali v pogoje, v katerih živijo"- Lahko oceniš, koliko je Benečanov po svetu? "Težko je biti v tem precizni, ker vsi niso vključeni v naše organizacije. Vendar smo v tridesetih letih delovanja zveze uspeli ustanoviti 34 sekcij z okoli 3000 družinami. Če računamo, da ima povprečna družina tri člane, je to kakih 9000 ljudi. To pa so za našo skupnost pomembne številke". Praviš, ”za našo sku-pnost“. Ampak kakšno korist ima naša skupnost od tolikih ljudi v tujini? "Predvsem gre za to, da se tem rojakom ne odpovemo, kakor da jih ni več. So pač morali oditi v dramatičnih okoliščinah. Pa so vseeno ohranjali vezi z domačimi kraji. V letih, ko so bila tu velika ustrahovanja, so se naši izseljenci v tujini načrtovati karkoli". Glede na možnosti, kakšni so vaši naCrti za prihodnost? "Predvsem se mi ne odpovedujemo našemu prepričanju, da je treba vezi med izseljenci in njihov odnos z domačimi kraji gojiti naprej. V vsaki državi sveta so različne razmere in možnosti. Maksimalno energijo pa moramo posvečati temu, da smo vključeni v procese združevanja Evrope. Naše ljudi moramo povezovati s posredovanjem slovenske zavesti, kulture in jezika". Kakšne pogoje pa potrebuje zveza Slovenci po svetu za uresničitev svojih načrtov? Na posvetu si govoril o potrebi po modernizaciji. ”2e preimenovanje organizacije v naziv "Slovenci po svetu" je želelo biti signal, da se je treba znajti v novih pogojih. Danes seje z modernimi sredstvi in tehnologijo možno učinkovito povezati in ustvariti sistem medsebojnega komuniciranja, izmenjave informacij. Publicizirati moramo evropske razvojne programe in se obračati zlasti na mlade". Si glede prihodnosti organizacije optimist? ”Na vsak način. Upam, da bodo tako manjšinske organizacije kot deželna uprava odgovorili na naše potrebe in predvsem razumeli, da je to delo lahko investicija v razvoj. Predvsem pa je važno, da se vse življenjske sile na teritoriju trdno povežejo, da se premostijo nesoglasja in nerazumevanja, kajti vsi imamo skupni cilj delati za dobrobit naših ljudi". (D.U.) “BeneCani ne morejo veC čakati na zaščito” Predsednik zveze Slovenci po svetu Dino Chiabai ob 30-letnici Skupaj z izseljenci gradimo prihodnost otresli strahu in se zavedli svojih pravic. Organizirali so se in ustanovili zvezo. Tako se je ohranila in krepila tudi slovenska identiteta". Pred leti je bilo veliko upanja, da se bodo mnogi lahko vrnili in prispevali k razvoju Benečije. "Danes o množičnih povratkih ni mogoče govoriti. Naši ljudje so se večinoma znašli v tujini. Za nekatere bi povratek celo pomenil ponovno emigracijo. Naj se država in dežela vprašata, kaj sta sploh naredili, da bi se ljudje lahko vračali, kaj je bilo sploh storjenega za razvoj teh krajev, za delovna mesta in osnovne življenjske pogoje. Vsakdo, ki se poskuša vrniti, naleti na težave, birokratske in druge, ki so včasih prav grozljive". In vendar obstaja vprašanje, kako naj se skupnosti doma in v tujini povežeta, da ne bo vse skupaj le na nostalgični ravni. ”To je osnovno vprašanje za danes in jutri. Mislim, da bi se morali naši upravitelji bolje zavedati potenciala, ki ga lahko nudijo naši izseljenci v državah Evrope in sveta. Te povezave so lahko zelo dragocene, če bi jih znali s pridom izkoristiti. Gre za Na levi Dino Chiabai, spodaj senator Stojan Spetič in dr. Miran Komac izmenjavo kompetenc, znanja, stikov na raznih kulturnih in profesionalnih ravneh". Zakaj pa se po tvojem te priložnosti ne izkoriščajo? ”Tu po naših dolinah se pogosto izgubljamo v malenkostih, namesto da bi bili dovolj pozorni do bližnje prihodnosti. Kaj se bo zgodilo, ko se bo Slovenija vključila v Evropo? Treba bi bilo racionalizirati moči in resurze na našem teritoriju in biti na to pripravljeni. In seveda, kar je bistveno, državna in deželna oblast bi morali prispevati z ustrezno zakonodajo in sredstvi. Same krajevne uprave in organizacije tega ne zmorejo". Kako pa uspeva delo zveze Slovenci po svetu? "Delovanje naše zveze je zelo zahtevno, še zlasti če pomislimo, da je treba povezovati ljudi iz tolikih držav. To nam uspeva z velikim naporom in daleč preskromnimi sredstvi. V lanskem letu smo bili naprimer skoraj povsem paralizirani zaradi blokade deželnih prispevkov. Dežela ne kaže velike občutljivosti do svojih rojakov v tujini. V enem letu se je proračun vseh organizacij izseljencev v deželi praktično razpolovil. V takem položaju pa je težko Simpozij, ki ga je ob tridesetletnici priredila zveza v občinski dvorani v Po-dbonescu, je bil še ena priložnost za razmislek in pogled na doživete izkušnje. Posveta so se udeležili številni delegati organizacij zveze iz Benečije, Argentine, ZDA, Kanade, Avstralije, Belgije, Francije in Svice. Prisotni so bili tudi mnogi gostje, predstavniki slovenskih ustanov in javnih uprav, ter predstavniki iz Slovenije. Po uvodnih besedah Zupana Podbone-sca Marseglie je zborovanje v imenu Deželnega sveta FJK pozdravila Bruna Zor-zini Spetič. V imenu Urada za Slovence po svetu Republike Slovenije pa je zasedanje pozdravil Anton Novak. Ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Matelič je najprej počastil spomin mnogih preminulih, ki so zvezi bili soustanovitelji, voditelji in prijatelji. Matelič je imel tudi uvodni poseg, pri čemer je prikazal odlomke videokasete, ki je bila posneta v Benečiji prej orisal položaj v zvezi z zakonsko zaščito naše skupnosti. Strnjeno je podal hi-storiat prizadevanj za zaščitni zakon, od samih začetkov do današnje parlamentarne razprave, za katero je izrazil konkretna upanja, da končno privede do rezultata. Senator se je v drugem delu svojega posega dotaknil nekaterih značilnih etap v tridesetletni zgodovini zveze, katere ustanovitvi je kot mladenič tudi sam botroval. Z optimizmom je ocenil današnjo in prihodnjo vlogo zveze, ki ima velik kapital v relacijah in stikih na mednarodni ravni, pogoj za razvoj pa je, da se manjšini uzakonijo pravice. Posvet je zaključil predsednik zveze Slovenci po svetu Dino Chiabai, ki je delegate pozval, naj bodo ponosni na svoj narodni izvor in na veliko delo, ki ga je zveza opravila v tridesetih letih. Kot glavni cilj zveze je Chiabai postavil potrebo po posodabljanju, ki ga zahtevajo moderni standardi povezovanja na mednarodni ravni. (D.U.) pomeni, da so nova spoznanja razsvetlila tudi sfero politike, zato je na poti reše- Na levi del udeležencev . simpozija v Podbonescu, spodaj poročevalci s posveta v začetku sedemdesetih let. Bilo je pomenljivo poslušati tedanja pričevanja Viljema Cernav župnika Maria Laurenčiča, ali tedanjega predsednika izseljencev Dina Del Medica, potem pa še politične predstavnike, ki so bili manjšini naklonjeni, Lizzerà, Lepreja in Fortuno. Matelič se je v svojem poročilu navezal na velika upanja izpred četrt stoletja, da je bilo še bolj očitno, kolikšen dolg ima italijanska država do Slovencev v Ita- liji še danes neporavnan. Ravnatelj zveze je z odločnimi izrazi obsodil doslej neučinkovito politiko do goratih področij, ki je še zlasti v Benečiji dokazala, da so tudi v tej politiki območja A in B kategorije. In ravno zaradi tragičnih posledic in konkretne nevarnosti fizičnega izginotja Benečani ne morejo več čakati na zaščito. Za Mateličem je spregovoril docent družboslovja na ljubljanski univerzi dr. Miran Komac, ki je obra- vnaval razloge za varstvo manjšin, za katerega, kot vse kaže, danes obstajajo realnejši pogoji kot v preteklosti. To pa seveda še ne vanja teh vprašanj še toliko ovir. Senator Stojan Spetič je ob odsotnosti napovedanega poslanca Masellija naj- 8 novi matajur četrtek, 17. decembra 1998 11 viaggio di Giuseppe Zanini - Zanna e Maria Paola Turcutto attraverso il Tibet in bicicletta “E’ tutto un altro mondo...” Una pedalata di mille kilometri, con diversi passi oltre i 5000 metri, tra vette altissime e spazi immensi dove la gente sorride sempre, ti accoglie senza alcun timore in casa e ti offre tutto quello che possiede Aktualno — Za Božič ricete naših otruok Ki skuhat za Božič an za Novo lieto? Kiek posebnega, sevieda. Vič ku kajšan je Ze nakupu časopise, gjor-nale, kjer-pišejo an kažejo s fotografijami, ka-kuo napravt kiek posebnega za tele dva praznika an na njih so take lepe reči, takuo lepuo zložene na tontu, de je še škoda jih sniest. Mi pa smo pokukal na ricete, ki so jih zbral otroc našega dvojezičnega vartaca, tisti buj velici, tisti, ki so končal junija lietos vartac an se-temberja so začel hodit v parvi razred. Prepisal so jih s pomočjo učiteljic Antonelle an Arianne. So ričete, ki so jih jim poviedal mame, noni, strici an tetè. So naše ricete, narete s tistim malim, ki so ankrat pardie-lal na naši zemlji an ki s fantazijo naših nonu so v ponvi ratali pravi čudeži, prave dobruote, ki donas jih ponujajo po naših gostilnah gaspodi-nan, ki parhajajo tle h nam iz miesta. Zaki na skuhat kiek takega za tele praznike, ki se bližajo? Bri2a - Zupa malonova Se muore paračat pri-ed batudo, ma da je ba-tuda domača nareta, ne tista tu škatul. Antadà se zriba malon, se ga osoli antà se ulije tole batudo, de ostane nomalo tard, de ne gre tu vodo malon. Tenčas, ki je pod batudo malon, se skuha kompi-er antà se ga zaštaka fino fino antà potlè, kar je zaštakan, se muore odlu-oZt nomalo kompierja, de ne pride masa gostuo, se ga raj parloZe potlè. Se ulije tole batudo z malonam antà se povrie-je nih deset minutu. Muore pried napravt posebno tud nomalo graha, skuhat, an kar je kuhana tale briža, se ukida pa še tele grah an je nareta. Štakanje Kor iti po idrik te velik, ga lepuo očedit an ga oprat lepuo lepuo. Potlè kor iti po ’no šta-njado veliko an not kor diet no malo vodè, se dene gor na špurget kuhar, se zrieZe notar idrik, intant se olupi kompier an se dene tu idrik, de se vse lepuo kuha. Se vzame an padelin an se zrieZe špeh tu flete an se dene cvret počaso, poča-so an nimar tu špeh, se more diet ’no fleto salama vsakemu, se vzame proč špeh an se cvre salam le napri, počaso. Kar so kompieri kuhani se očedi, ma ne vse, se pusti ’no marčico vode dol na dne. Se vzame štakavnjak an se tu šta-njadi lepuo lepuo zaštaka idrik an kompier. Se ulije tu špeh nomalo ožejda, se vzame uon ocvierke (ma se jih more an pustit notar) an se ulije tuole tu štanjado, kjer je kompier z idrikan zaštakan, se vzame ku-harinco an se zmieša lepuo an štakanje je pront za jest. Kar ostaja kruh Ki kor: pu kila kruha starega, 3 jajca cele, an eto an pu cukerja, an eto grazdujaca, ’no busto “Bettolini”. Odpustita kruh tu mlieke an pasajta ga tu “passaverdure”, grede denita grazdujace se odpuščat tu vodo miačno, de se napne ne pu uree. Zmešajta jajca cele an cuker an potlè doloZi-ta kruh pasan an grazdujace, zmešajta kupe z “lievito Bertolini”. Namažita z maslam lepuo ’no teljo, zložita notar. Gor na varh zmar-vita še nomalo masla. Denita tu foran gorak pu ure cajta antadà je pečeno. Marvice Za 4/6 judi: 4 jajca, 2 žlice cukerja, 5 zlic moke te biele - nomalo soli - no parst luštriha tan-kuo odriezanega, 1 glaž •mlieka. Udielat kupe vse an zmešat, dokjer na rata na liepa paštela. Tu ’no padielo luoZt an koščic masla an ga pogriet. Polit paštelo tu padielo an mešat, dok na ratajo marvice (parbliZno 15 minutu). Eccoci qua a scrivere di un altro viaggio di Zanna (Giuseppe Zanini ) di Scrut-to. Siamo già abituati alle sue “pedalate” in solitario in paesi che la maggior parte di noi conosce solo grazie a immagini televisive o a quelle dei depliants delle a-genzie di viaggio. Zanna, girando in bici, ha la fortuna di vedere quello che le a-genzie “offrono” ai turisti, ma anche quello che veramente “sono” questi posti. E’ successo così anche questa volta. Con una novità: a vivere assieme a lui questa avventura c’era anche una ragazza, Maria Paola Turcutto. Maria Paola è di Civi-dale, tante volte abbiamo scritto di lei nello sport: più volte campionessa anche nazionale di ciclismo e mountainbike, medaglia di bronzo ai mondiali del 1996. “Una ragazza eccezionale” ha detto di lei Zanna. Dunque, Zanna e Maria Paola partono da Roma il 17 settembre. Il 18 arrivano a Katmandu dove si fermano cinque giorni “per vedere la città, grande come due terzi di Udine e dove ..sem- bra di essere nel 1800. Noi abbiamo la mucca “pazza”, loro la mucca spazza, nel senso che mangia la spazzatura lasciata per le strade giorni e giorni. Quando i mucchi diventano collinette, vengono a ripulire. Le strade sono strette, fatte di sassi e pietre, dove regna un caos incredibile: mucche e altre bestie, biciclette, motorini, macchine, gente a piedi... in ordine sparso. Abbiamo preso poi l’aereo per Lhasa in Tibet, con un permesso di quindici giorni. Dopo tre giorni a Lhasa, a quota 3.600 per acclimatarci, dove abbiamo avuto problemi di pressione bassa con giramenti di testa, siamo partiti in sella alle nostre bici in giro per il Tibet. Lhasa è in parte “contaminata” dal mondo civile per i turisti che vi arrivano, rimane comunque bellissima, ma il Zanna e Maria Paola a quota 4700, sotto Zanna a quota 5220 con due bambine stico: qui ci sono tanti 7.000 metri, e quindi è molto frequentato da alpinisti. Si, il Nepal è bello, ma il Tibet è più autentico perchè non è ancora contaminato dalla civiltà. In Nepal, con i turisti girano più soldi e dove ci sono soldi, la musica cambia. Ci siamo poi imbarcati per la Thailandia, ma abbiamo dovuto lasciare le bici in Nepal (una l’abbiamo regalata, l’altra l’abbiamo venduta) perchè non le volevano sull’aereo. In Thailandia abbiamo fatto un po’ i “turisti”. Ci siamo fermati a Bangkok, poi siamo andati a Puket e abbiamo girato alcune isole in autobus. Stava finendo la stagione delle piogge. A casa siamo tornati il 20 novembre.” E le foto? “Per le foto abbiamo a-vuto purtroppo un problema: in un aeroporto, al ritorno, coi vari controlli prima dell’imbarco, ci hanno rovinato le pellicole. Rimangono però le diapositive.” ... che noi speriamo di vedere. “Si, mi piacerebbe fare una serata con queste diapositive, perchè il Tibet è davvero un qualche cosa di eccezionale...” Prima di lasciarci, Zanna raccomanda: “Di Paola scrivete bene. Se l’è cavata benissimo nonostante qualche problemino di salute (ha a-vuto un po’ di bronchite). Non è da tutti affrontare un’avventura del genere, anche se “preparata”. Io c’ero già abituato, per lei è stata la prima volta, ma se l’è cavata alla grande!” Non avevamo dubbi. Maria Paola ha dimostrato in diverse occasioni di avere grinta da vendere, e poi, aggiungiamo noi, con uno come Zanna come compagno di viaggio...! (di) una cosa incredibile, sarei stato li ore ed ore ad ascoltarli. Vedi uomini e donne con la gerla, coi “povierki”, muli che portano la paglia. Tutti ti chiamano. Non hanno timore che tu possa fare loro del male: per loro non esiste il male, non esiste la cattiveria. La sera, in una casa dove ci hanno alloggiati, un uomo filava la lana al lume di una lampada a petrolio... sono cose che non puoi dimenticare per le emozioni che ti danno. Il giro è continuato per vari passi, discese e salite. I villaggi sono molto distanti uno dall’altro, il paesaggio è stupendo, con cime altissime e strapiombi impressionanti. Abbiamo fatto tre passi oltre i 5000 metri, gli altri erano fra i quattro ed i cinquemila metri. Dopo 1000 kilometri in bicicletta siamo arrivati a Katmandu. Su 1000 kilometri percorsi, 750 erano di sterrato, uno sterrato massacrato da frane per via delle alluvioni. Gli altri 250 kilometri erano di asfalto, ma un bell’asfalto. Un problema che abbiamo avuto è quello della polvere: ce n’è tantissima ed è sollevata dalle varie jeep e dai camioncini che trasportano i turisti, quelli dei viaggi organizzati. Questa polvere, aggiunta all’aria che a quell’altitudine già ti manca, ti crea davvero qualche problemino. Ma questo è niente in confronto a quello che vedi e vivi. Da Katmandu abbiamo fatto un altro giretto di 200 kilometri per il Nepal. Bello anche il Nepal, ma più turi- resto del Tibet è tutto un altro mondo. Il primo giorno in bici abbiamo percorso 80 km, sempre a quota 3.600. A fine pedalata ci siamo accampati, quindi siamo ripartiti e fatto 24 km per raggiungere quota 4.700. A un certo punto del nostro pedalare abbiamo trovato anche pioggia, neve e non poche difficoltà: un giorno per fare solo 30 km di strada abbia- mo pedalato dalle 10 di mattina alle 5 del pomeriggio. La gente? Ne abbiamo incontrata tanta. Vivono di pastorizia ed agricoltura. L’impressione che abbiamo avuto è che sono felici, sereni, certamente non stressati. Sorridono sempre e fanno a gara per accoglierti nelle loro case: case di terra, raggiungibili da scale di legno. In mezzo alla stanza, per terra, il fuoco. Sono di un’ospitalità eccezionale. Ci si capiva perfettamente a gesti. Abbiamo dormito nelle loro case, su delle pelli. Ti offrono tutto quello che hanno, e non vogliono niente in cambio. Ho assistito a delle scene che mi fanno ancora sognare. Un giorno, fermo in parte alla strada, vedevo degli uomini e delle donne raccogliere il frumento. Cantavano: prima le donne, poi gli uomini. Era četrtek, 17. decembra 1998 Ki ljudi za sveto Lucijo v Kravarje! V Kravarje so se bli pru lepuo napravli za praznovat sveto Lucijo, vseglih pa ni-eso misinli, al pa nieso upal mislit, de v njih vasi se zbere tarkaj ljudi. Sevieda, pu-no je parpomagalo zak lie-tos senjam je biu tu nedie-jo, kar judje so buj fraj an na gredo dielat. Par maš, ki je bla v cierkvi svete Lucije, so parSli tudi iz drugih vasi podutanskega kamuna. Družine, ki so ostale v vasi, so ble tisti dan buj velike, sa’ so se jim parložli an tisti, ki žive drugod. Po maši so se vsi zve-stuo ustavli še nomalo za se pomenat, za se veselit. Za jim dat muoč an preomagat mraz so jim paršli na po-muoč dobruote an gorke pijače, ki so jih napravli va-snjani. Paršla je tudi kola-čarica, an je imiela ries pu-no diela. Okuole nje Zbrin-čje, kjer so bli položeni kolači an druge sladčine, se je usulo puno otruok an njih veseu glas je parklicu blizu an te velike. Ja, tu malo caj-ta na žbrinči nie bluo še Kolačarica je imiela puno diela v Kravarje! marvice ne. Je biu pru an liep senjam an za tuole se muormo za- hvalit vasnjanam, ki na vsako vižo so parpomagal, de vsi tisti, ki so v nediejo par- šli v Kravar, so se se ušafal dobro, parjatelji miez parja-telju. Je pru takuo, de naš mineni domači sejmi bojo živiel v duhu, ki so ga ustvarjal naši te stari. Al ga zapoznata? “Al sta vidli kakega liepega alpina imamo v Polic?!” nam je jau Berto Uagratih iz tele vasi, ki pa živi odkar se je varnu damu potlè, ki je dielu puno liet po sviete, v Prie-šnjem. “Je Skoda ga na diet na Novi Matajur!” je Se dolu-ožu Berto. “Ben, pruzapru, seda je postareu nomalo... pa je vseglih an liep an simpatik mož! Antà je muoj velik pa-rjateu... njemu an njega družini želim vesele božične praznike an srečno novo lieto.” Al zagoneta, duo je tel al-pin? Mi, ku smo zagledal fotografijo, smo jal njega ime, sa’ nas hode pogostu gledat tle na Novi Matajur an čeglih lieta tečejo napri tudi za anj, muormo dat ražon Bertu Uagratih, se ries dobro darži an je malomanj glih ku tekrat, kar je imeu dvajst liet. Smo Sigurni, de v srienj-skim kamune so že vsi jal: “Ma je Mario Domenhu!” Ja, je pru on. ’Sriednje pride reč niek, ki stoji tu sred4 Veseu Božič tudi tebe... Lietos voščila za božične praznike bi jih teu pošjat vsi-en našin juden: tistin, ki jih poznan an tistin, ki jih na. V parvo vsien tistin, ki ku jest, rojeni v Nediških dolinah, so se muorli pobrat po sviete gledat dielo, ki naša zemlja nan nie mogla dat zak naša dažela nie nič nardila za nan pomagat ga ušafat blizu duoma. Tista dažela, ki je vzela življenje našin možen, ki za njo so s tarplienjan po-marli. Tista dažela, ki nie gledala ku “italijanizat” tele doline, ki nieso obedankrat tiele se odtargat od nje. Vesele uoščila beneškin emigrantan, ki guorta vse svetoune jezike an ki v adnin piču vašega sarca daržita skrite besiede maternega učila. Veseu Božič vsien tistin, ki so imiel srečo an kuražo doma se ustavit, ki so se sami pomagal na vsako vižo za tle ostat. Vsien tistin, ki nas lepuo sprimejo, kar pridemo na počitke v naše kraje, ki guorjo po sloviensko z nami, ki nan se storejo čut subit doma. Vsien tistin, ki tle dielajo, de host na požgre naše skoro prazne vasice an se borijo pruot tistin, ki nas čejo zbrisat ku Benečane taz naše zemlje. An tistin, ki so nas zmieran štiel, ku de bi bli tu “indijanski riservi”, an so nan zapeljal vrata za de se na bomo mogli srečat z našimi bližnjimi. Vsien tistin, ki jih je špot guorit po našin, takuo ki so guorili njih očuov, an ki brišejo ciestne table po našin pisane: Buoh naj jin pamet razsvetli. Vesele uoščila tudi itali-janskin puoštan, ki imajo tarkaj diela, de nan na morejo pamest damu Novega Mata-jura. Se troštamo, de nan ga pamesejo manjku za Božič, ku šenk. Cene naj nan povedo: zapišemo pa Befan al Je-žusu Otročiču: oni se na bojijo kako uro vic diela narest. Veseu Božič vsien tin starin, ki Zivjo po naših vaseh an ki dielajo za de naše vasi na zaprejo: Buoh jin di mu-oc, zdravje an dugo življenje. Lohno an dan ti mladi jin dajo ’no roko. Njin, ki z veliko fadijo kopajo an siečejo še kako sanožet, ki ankrat so ble čedni ku “angleški var-ti” an ki donas arbida pokriva. Veseu Božič an beneških famoštran: se troštan, de priet al potlè nan zmolijo manjku božično mašo v našin jeziku takuo, ki dielajo po vsin svietu. Temu, ki bo smardielo molit po našin, puojde pa drugan. Buoh bo nazaj veseu čut tiste piesmi, ki smo ankrat piel an molil po naših cierkvah. Vesele uoščila van, ki pišeta na Novi Matajur an ki se tučeta za naše pravice an ki z veliko fadijo daržita paržgano pijuko za povie-dat, de naš narod je šele žiu. Van, ki daržita utegnjeno nit z nami po sviete, z nami, ki “beneška diaspora” je arzstresla po vsieh konti-nentah. Van naj gre naša hvaležnost an uoščilo, de z vašin dielan se paržge iskra tu naših judeh, de bojo ua-gal vzdignit glavo ta pred vsien. Vesele praznike vsien Slovienjan an vsien tistin, ki dielajo za mier na zemlji an za parjateljstvo med vsien juden. Na zadnjo želin, de vsi pasamo vesele godi an de novo lieto pamese mier v naše družine, zdravje an srečo vsien. Hvala an Zbuogan TarCmunsid grabjar Sriednje po sloviensko pride reč niek, ki stoji tu sred an vsak parlietni rojak telih kraju tuoi vie. Bi uagu reč, de še kajšan naš otročič, najmanj do donas, kiek takega zastop v teli besied: naj me srienjski sovražniki slovienskega izika povedo, ka’ pride pa reč “Stregna”. Tuoi pišem, po prebiranjem na Novi Matajur o dvojezičnim pisanjem imen vasi v srienjskem kamune an kar san poviedu, bi bluo že zadost pametnemu človieku, sijen pa san še kiek doluožt čudnim juden, ki tuoi seviede necjejo zastopiL Vsak ima pravico bit kar cje, ogibat pa se ne more tega kar je an ostane, čeglih z besi-edami zataji njega komine an izik, glas sojih očetu, ki so bli an so Slovienj! Naj je šleute žihar špot guorit du Cedade, po našin pa naj na šepetajo mene dol, tu uha, de muoran guorit po talijansko z njim za de Lah ne zastopijo, duo smo an od kod pridmo; mene nie špot, naspruotno veseu san bit Slovenj an goijan an tuo jasno pokažen vsierod. Lepuo je bit fraj. Lohni Sicilijane an la-ham je špot po njih guorit tle par nas? Lohne saruotni Slovienj mislejo, de če bojo njih kumamo zaplietano talijansko ječal, se na bojo du Grime še buj se jim na šobe smejal? Al jih na bojo lohne prašal, zaki, na jubejo njih materni izik? Zagonajta vse tuoi pa čast Bogu vsi niesmo še hlapci! Ura an cajt je, de naši be-neško-kamunski možje dopu-nijo tisto kulturno, izikovno pomanjkljivost naših kraju. Čakamo že previe cajta an tek’ je biu izvoljen za postrojit vse domače stvari, naj nam da kar je naše, zatuo je biu ve-bran; skarbimo vsi kupe za na zamudit še telo parložnost. Bliža se nazaj glasovanje za vebrat stare al nove judi na kamunah an nie rečeno, de možje, v pravem imenu besiede, udobe. Arzdraženih, tar-knjenih, fašističnih hlapcu jih je nimar odvic an se na morejo dat meru bit tu pič. Jasno smo na Novem Matajurju prebral, kuo tle tod eletronski inženjeri an zidan, ejejo vie-det vic go mez izike ku tisti italijanski profesorji, ki se tua že celuo življenje uče. Ku reč, de an kruhar bi znu poderjat an zadeijat ziduove lahniš ku zidar, al maringon lepe gvante šivat še lieuš ku adna žnidar-ca. Naj muš jo genjajo ulačit nimar v naspruotno pot an uce pa blejat cje v dan brez še viedet go mez ka’ se gonabja-jo. Bliža se gaspodinja Evropa, ki čeglih je ona sama bo-gatica na sviete, je kiek buj umna ku Italija an v nje nie-drah bo muorla ovarvat tarkaj judi, iziku an narečju, ki vi sami dragi srienjski an beneški mikeni gladiatorci na moreta še viervat, ki pa poznat... Se vaš tata, Kossiga, takuo ki kaže, se obracja za novim vetri-cjan. Barčanj JL ... >/) jih prave... Giovanin an Bepi-no sta bla šla na jago v bližnjo Avstrijo. Cieli dan sta strejala, ker v tisti rezervi je bluo ries puno duji-ne. Kadar sta se imiela pobrat pruot duo-mu se je uliu tajšan daž, de se je z Zlagam nardila tarna an okuole njih je začelo se bliskat an garmi-et. Vič ku ’no uro sta vandrala go po host mokra ku žabe, kadar sta zagledala ’no veliko kimetuško hišo an hitro sta potu-kla na vrata. Parkazala se je ’na liepa gospa, ki jih je subit pejala h ognju za se pogriet an jim je ponudla tudi ’no gorko župo. - Po telin dažu na moreta iti naprej - je jala gospa - pa ist sem uduova an živim sama, zatuo na morem vas sparjet v mojo hišo, ker bi subit paršle uon kajšne bašade. Pa bi mogla spat tam v klanic. - Dobro, dobro, hvala liepa gospa, nam gre pru tàkuo! Drugi dan je rata-lo vse jasno an potlè, ki sta še ankrat zahvalila tisto gospo, Giovanin an Bepino sta se pobrala pruot duomu. Za devet miescu potlè Giovanin je sparjeu ’no pismo od tiste gospe iz Avstrije. Hitro jo j’ prebrau an poprašu parjatelja Bepina: - Al se zmisleš tisto nuoč v Avstriji, ki srna spala v klanic? More bit, de ti si šu po skrivš h tisti liepi gospi uduovi? - Ben ja, za glih reč, sem biu šu! - A je ries, de si ji biu dau moje ime an preimak, ker si imeu strah, de pride kaj-šno pismo v pest toji Zeni, če si ji biu dau toje ime? - Na zamiermi Giovanin, je ries! - Oh, ti na zamie-rem pru nič, muoj dragi parjateu Bepino, ampak te lepuo zahvalim s cielim sarcam. Tista avstrijska uduova je untarla an je zapustila na moje ime vso nje veliko kimetijo! ! ! Četrtek, 17. decembra 1998 Un gradevole approccio allo studio dell’età del ferro nella valle dell’Isonzo è offerto dal libro “Zgodovina Tolminskega”, che Simon Rutar pubblicò nel 1882: racconta le prime scoperte archeologiche di Most na Soči (Santa Lucia), un paio di anni prima degli scavi di Carlo Marchesetti, principale ricercatore impegnato nelle esplorazioni nella valle dellTsonzo e del Natiso-ne. Torniamo a Simon Rutar, nato presso Km, vicino a Kobarid (Caporetto) nel 1851 e morto a Lubiana nel 1903, uno dei personaggi più insigni della vicina valle dellTsonzo, autore anche del libro Beneška Slovenija pubblicato nel 1899. Simon Rutar fu collega ed amico di molti storici e di uomini di cultura friulani e sloveni, e partecipò anche al famoso congresso storico di Civida-le per l’XI centenario di Paolo Diacono. Veniamo al resoconto sulle scoperte di Santa Lucia. «Dall’abbondante materiale estratto a Santa Lucia si è potuto dedurre che anticamente in questa località esisteva un numeroso insediamento. Nel 1848 un con-tadino, lavorando in un campo sulla destra della I-drijca presso il ponte, raccolse una pentola di rame piena di cenere e oggetti di ornamento. Da quella volta vennero alla luce molto spesso monete di ogni tipo, d’argento e di rame, pietre con iscrizioni di Roma repubblicana ed imperiale, vari tipi di vasellame, forche e vanghe di ferro, serra- Le prime notizie su Santa Lucia nella Zgodovina Tolminskega L’età del Ferro antica nella valle dell’Isonzo I ture, ornamenti femminili come fermagli, orecchini, braccialetti, spilloni per capelli, eccetera. Più in profondità furono notate macerie di abitazioni, mattoni con le lettere romane C.L. (forse in romano 150 o iniziali di nomi propri). Parecchi di questi oggetti furono raccolti o acquistati dal parroco Tomaž Rutar, morto nel 1877, appassionato di storia locale. Molti di quegli oggetti furono dispersi e quanto rimane è conservato nei Musei di Gorizia e di Vienna». «Da queste cose antiche, prosegue Rutar, si è così appreso che sulla riva sini- stra della Idrijca c’era una necropoli ed un luogo dove venne praticata la cremazione dei morti di Santa Lucia. La ricerca scientifica su questo interessante sito è stata intrapresa nel 1880 sotto la direzione del dottor Bizzarro. Cominciò gli scavi sul colle detto “U o-grajinci” [luogo recintato] e in tre giorni estrasse numerosi reperti di grande interesse. Vide che il sepolcreto, intatto, si stendeva su 250 metri quadrati circa sulla strada per Baca. Le tombe risultarono poste quasi alla stessa altezza del dorsale in diverse file parallele. Nelle tombe si trovarono i consueti reperti, oggetti artistici come i secchielli simili a quelli etruschi, modello anticamente diffuso, molto imitato e copiato da altre popolazioni. Nelle tombe si trovarono monete ed altro che testimoniavano come la gente di Santa Lucia era in contatto con A-quileia, da dove portava strumenti di lavoro, ornamenti ed altro. I ritrovamenti, secondo la relazione di Bizzarro alla Commissione Centrale per lo Studio e ANAGRAM (7,7) Urne scoperte in una necropoli ad incinerazione la Conservazione delle Antichità di Vienna, non dovrebbero risalire oltre il periodo romano, al massimo al III o IV secolo a.C.» Rutar proseguiva: «Mi sembra opportuno spiegare brevemente come gli antichi bruciavano e seppellivano i loro morti. Sul luogo della cremazione veniva scavata una fossa sulla quale ammucchiavano una catasta di legna e vi appoggiavano il corpo per bruciarlo. Quando la pira era ridotta in cenere, questa veniva raccolta con la terra attorno, che era poi deposta nel vaso cinerario, insieme ad oggetti ornamentali e qualche piccolo vaso. L’urna con le ceneri veniva coperta con una pietra o un coperchio di terracotta lavorato con maggior cura se il defunto era importante. L’urna veniva deposta nella fossa, che si (Guidac) riempiva di pietre e di terra raccolta sul luogo della cremazione. Se il defunto era povero le ceneri erano deposte direttamente nella fossa». Inoltriamoci con Simon Rutar nella valle della Bača, affluente di sinistra della I-drijca: «Una necropoli simile a quella di Santa Lucia, scrive Rutar, si trova anche a Koritnica presso Grahovo. Il sepolcreto si stende sul leggero pendio sulla sinistra dell’omonimo torrente Koritnica presso la sua confluenza nella Baca. Anche qui sono stati estratti vasi pieni di cenere ed ornamenti di rame e di argento. Non lontano sono stati raccolti molti strumenti integri e frammenti di essi insieme a ossa e spesso monete romane». «A Caporetto ultimamente sono stati scoperti i resti di una antica necropoli. Nel 1880 il signor Šribar trovò nel suo orto, sulla strada di Trnovo, tre vasi di argilla molto larghi, di forma del tutto simile alle urne cinerarie. Erano posati in fila e coperti di scaglie di scisto. In due urne c’erano ossa bruciate e cenere, nella terza carboni e un manico di strumento ben decorato. Purtroppo tutto venne subito distrutto per il timore suscitato dalla cenere e dalla morte». (Archeologia, 42) Paolo Petricig Grof Imiri Manin U telih besedah se skriva an Beneški šindak S. Rutar - Zgodovina Tolminskega - Gorica 1882 Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno I - Reka, ki Strauss je videl “piavo”. 6 - Prejšnji odgovorni urednik Novega Matajurja (začetnice). 8 - Ce gre dež, je slabo! 9 - Dunaj, Zagreb, Rijeka. 10 - Ima vse okoli vodo. II - Lepa kraljica zaljubljena v Salomona. 12 - Jugoslavija, Italija, Nemčija. 13 - Kava prej ku gre v mlinček. 14 - Evropska Skupnost. 15 - Bedi, znani Sandokan. 16 - NaSa odgovorna urednica, ko je bila majhana. 17 - Dežela, kjer živimo. 20 - Penelope je toliko let... da se vame Ulisse. 21 - Koper v kratkem. 22 -... je nesmrten! 23 - Potem... v Cedade. 24 - Bitje v Italiji. 25 - To, ki dela pralni stroj. 26 - Tako kličejo vrat v NediSki dolini. 27 - Se jih naprave en tisoC za Senjam na Liesah. 28 - Okay. 29 - Je napisu “I ragazzi della via Paal”. 30 - Partizanke, ki so umrle za svobodo. 31 - Italjanci so že, Slovenci zgodaj! Vertikal Navpično 1 - Kjer Solarji se naučijo dva jezika. 2 - Foscolo je pisu: “Le ultime lettere di Jacopo...”. 3 - Lue, ki ima duge žarnice. 4 - Atena, Moskva, Koper. 5 - Benetke na avto. 6 - Selecjonira. 7 - Se uzdigne, kadar se pometa. 9 - Jutma zvezda. 11 - Dežela, kjer predsednik je Miloševič. 13 - So... dale vodo v vrte. 15 - Za bieram so nam jih obesli za vrat! 16 - Slovenski yacht. 18 - Upravlja Sole in občine. 19 - V tisti vasi je sedež od “1” navpično! 21 - Prebivalci iz Koree v Italiji. 23 - Eden kot Ivan Cankar. 25 - Od kjer so zaplule Nina, Pinta in Santamaria. 27 - Znani je alpinski... 29 - Ime od rimskega Patacca. 30 - Hotel Rijeka. Pobarvaj samo polja s samoglasniki Četrtek, 17. decembra 1998 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Bujese 3-1 3. Categoria Buttrio - Savognese 0-2 JUNIORES Azzurra - Valnatisone 4-3 Allievi Mereto/D.B. - Valnatisone 3-3 Giovanissimi Audace - Gemonese 0-1 Amatori Al sole due - Reai Filpa 0-2 Fagagna - Poi. Valnatisone 2-2 Valli Natisone - Pers/S. Eliseo 0-1 Vertikal - Moulin rouge 2-1 Drenchia/Grimacco - Ai frati 3-1 Psm sedie - Old afa 5-1 Pasian di Prato - Fantoni 6-0 Calcetto Merenderos - Rosade 3-6 Dal Picin - Padur est rinv. Al Ledra - Paradiso dei golosi n.p. Prossimo turno 1. Categoria Costalunga - Valnatisone JUNIORES Valnatisone - Cividalese Allievi Valnatisone - Lestizza Giovanissimi Pagnacco - Audace Amatori Poi. Valnatisone - Venzone Psm sedie Cìvidale - Fagagna Da Gardel - Fantoni Calcetto Merenderos - Terme d’Arta Padur est - Carosello Paradiso dei golosi - Pizz. Falomo Classifiche 1. Categoria Costalunga 29; Venzone 28; Tarcentina 22; Tavagnacco, Union Nogaredo 21; Valnatisone*, Gemonese 20; Domio* 18; Reanese, Riviera 17; Zaule Rabujese 16; Natisone 15; Torreanese 10; Bujese 9; Tre stelle 8; Bearzicolugna 5. 3. Categoria Nimis 22; Comunale Faedis 20; Fulgor 19; Serenissima 18; Stella Azzurra 17; Savognese*, Buttrio 15; Ciseriis*, Cor-mor 13; Gaglianese 11; Chiavris** 9; Fortissimi 1. JUNIORES Tavagnacco 28; Valnatisone 27; Pagnacco 24; S. Gottardo 15; Comunale Faedis, Azzurra 13; Cividalese, Reanese, Buttrio 12; Natisone, Chiavris 11; Cussignacco 8; Assosangiorgina 5; Serenissima 3. Allievi Mereto Don Bosco* 28; Valnatisone*, Bujese* 21; Buonacquisto 18; Nimis* 17; Chiavris* 16; Reanese, S. Daniele 13; Fortissimi* 12; Lestizza* 10; Rivolto* 9; Tavagnacco* 7; Ragogna* 4; Pasian di Prato 1. Giovanissimi Pagnacco 29; Savorgnanese 26; Gemonese 23; Astra 92 21; Audace 19; Maja-nese 18; Tre Stelle 14; Riviera 13; Mereto Don Bosco 12; Assosangiorgina 11; Biauzzo 10; Tavagnacco 8; Torreanese 6; Gaglianese 5. Amatori (Eccellenza) Warriors, Bar Corrado, Coopca Tolmez-zo 13; Reai Filpa 12; Mereto di Capitolo, Turkey pub, San Daniele 10; Al sole 2, Mobili Mirai,9; Termokey, Chiopris Visco-ne 8; Hypo bank 5. Amatori (1. Categoria) Racchiuso 15; Fagagna 13; Valli del Natisone, Coop. Premariacco 11 ; Poi. Valnatisone*, Rojalese, Pers/Sant'Eliseo, Treppo Grande 10; Amaro, Team Calli-garo 9; Venzone* 7; Montenars 3. Amatori (2. Categoria) Dinamo korda 18; Bottega longobarda**, Ai frati 13; Sedilis 12; Agli amici, Argonauti 10; Vertikal 9; La tana del luppolo* 8; Moulin rouge, Drenchia/Grimacco 7; Al bocal* 6; Sittin 3. Amatori (Over 35) San Daniele 15; Pasian di Prato 14; Re-manzacco 13; Psm sedie*, Passons 12; Coopca Tolmezzo*, Costantini*, Edilto-mat 11; Fagagna* 10; Auto Sofia*, Ran-gers, Axo club 7; Al saraceno 6; Old afa 5; Fantoni*, Da Gardel* 4; Indipendente 3; Al baretto* 2. Calcetto (Eccellenza) Las Vegas 14; Rosade 11 ; Terme d'Arta, Diavoli volanti 9; Tecnoelettrica 6; Oliva-res, Da Toni 5; Castenetto 3; Merenderos 2; Rangers 0. Calcetto (1. Categoria) Da Piccin, Carosello 12; Hydroclima, Galapagos 10; Rivignano 8; Padur est, legapunto 7; Havana 3; Mai dire gol 1. Calcetto (2. Categoria) Valjudrio, Paradiso dei golosi 12; Amici del gobbo, Braidemate 11; Reanese, Pizz. Falomo 8; Citroen Bierti 7; Al Ledra 5; S. Marino 3; Nasaite, Baraonda 2. Le classifiche dei campionati giovanili, amatoriali e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, " Due partite in meno Gli azzurri ottengono con determinazione tre punti preziosi ai danni della malcapitata Buiese La Valnatisone riguarda in alto Doppio vantaggio con Cornelio e Mottes, poi gli ospiti si rifanno sotto grazie ad un calcio di rigore Chiude i conti Brandolin, autore di una grande occasione da gol nel finale - La Buiese finisce in dieci 1 I. ^ xf VALNATISONE - BUIESE Valnatisone: Venica, Cornelio (Rucchin), Tonut-ti (Bergnach), Mlinz (Mul-loni),Tuzzi, Bledig, Rossi, Mottes, Podrecca, Brandolin, Tomasetig. S. Pietro al Natisone, 13 dicembre - La Valnatisone è ritornata al successo ospitando la Buiese. Dopo due pareggi consecutivi con il La squadra di calcetto del Paradiso dei golosi La Psm sedie ha un’ambizione La Savognese vince e convince strapazzando in trasferta il Buttrio. I gialloblu hanno siglato una rete per tempo con Benati e Podorieszach. La Savognese potrebbe migliorare ulteriormente la propria posizione in classifica con una vittoria nella gara di recupero con il Chiavris, prevista durante la sosta natalizia. Gli Juniores della Valnatisone sono stati battuti sabato sera a Premariacco dall’Azzurra, che è andata a segno quattro volte. I valligiani, in dieci a causa dell’espulsione di Federico Clavora, hanno sfiorato il pareggio segnando due reti con Peddis ed una con Domeniš. Con due reti di Maurizio Suber ed una di Gorenszach gli Allievi hanno vinto il recupero con la Buiese. Hanno quindi sfiorato l’impresa costringendo allo stop casalingo la capolista Mereto/Don Bosco gra- zie ai gol di Gorenszach, Suber e Almer Tiro. Dopo il pari nel recupero con il Mereto/Don Bosco, i Giovanissimi dell’Audace hanno subito un’immeritata sconfitta con la Gemonese su sfortunato autogol di Dugaro. Nel campionato amatori di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ritorna dalla trasferta con il Sole due con due punti grazie alle reti di Dugaro e Fatovic. In prima categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale pareggia a Fagagna. I ducali passano in vantaggio con Olivier Cantoni ma i collinari ristabilivano le distanze grazie a un’autogol di Macorig. Ancora in vantaggio con Catania, vengono raggiunti alla fine su un rigore inesistente. Domenica recupero con il Venzone. La Valli del Natisone perde di misura l’incontro casalingo con il Pers/S. Eliseo. In seconda categoria la Vertikal Alta Val Torre costringe alla resa il Mou- lin rouge. Il Drenchia/Grimacco ottiene un importante successo battendo la seconda in classifica, la formazione udinese Ai Frati. I valligiani, costretti a giocare in dieci per quasi tutta la gara a causa dell’ingenua espulsione di Gus, hanno surclassato gli avversari con i due gol realizzati da Gianni (Edi) Qualla e uno da Luca Gariup. Nel girone A degli Over 35 la Psm sedie di Cividale travolge la Old Afa con la tripletta di Bergnach e i gol di Cendon, Tornada e Go-deas. Vincendo il recupero casalingo di sabato 19 con il Fagagna, i ragazzi allenati da Scoyni possono ambire alla vetta. La Fantoni Alta Val Torre ha subito u-na rotonda sconfitta a Pasian di Prato. In settimana i valligiani giocheranno il recupero ad Artegna. Nel campionato Eccellenza di calcetto, dopo la terza rinuncia i Rangers di Grimacco sono stati radiati dal campionato. I Merenderos subiscono ancora una sconfitta contro la seconda in classifica. In prima categoria è stata rinviata la gara della Padur Est. Continua la marcia sicura, nel campionato di seconda categoria, del Paradiso dei golosi che ha surclassato il S. Marino. Lo “score” dei ragazzi di Andrea Gosgna-ch comprende la cinquina di Simone Blasutig, la tripletta di David Spe-cogna, la doppietta di Simone Borghese ed i gol di Gianni Iuretig e Daniele Marseu. 3-1 Natisone ed il Bearzicolugna e la qualificazione agli ottavi di Coppa Regione grazie al successo sull’Azzurra di Gorizia (rete di Brandolin), gli azzurri sono scesi in campo determinati. Nei primi minuti della gara hanno corso due pericoli su calci piazzati degli amaranto, passando poi in vantaggio al 23’ grazie ad un colpo di testa di Cornelio, lesto a riprendere il pallone respinto dalla traversa sulla precedente staffilata dalla distanza di Brandolin. Cinque minuti più tardi Mottes sfiorava il raddoppio. Con un gran tiro dalla distanza lo stesso centrocampista al 35’ portava la squadra locale sul doppio vantaggio. Un minuto più tardi Tonutti sbagliava clamorosamente calciando il pallone a lato a porta vuota. Nella ripresa, al 20’, un calcio di punizione battuto da Brandolin costringeva il portiere ospite Tosoni ad u-na deviazione in angolo con un intervento plastico. Gli ospiti con Cigaina al 25’ trasformavano un calcio di rigore accorciando le distanze. La risposta della Valnatisone non si faceva attendere: al 28’ Brandolin, ben servito da Tomasetig, metteva al sicuro il risulta- Danilo Brandolin (Valnatisone) ’NaS Športnik4 danes v Trstu Kot vsako leto poteka tik pred božičnimi prazniki velika športna preditev, na kateri se nagrajujejo najboljši športniki med Slovenci v Italiji, v okviru širšega izbiranja najboljših športnikov Primorske. Gre za priljubljeno manifestacijo, ki želi simbolno povezati vse slovenske športnike Primorske, ne glede na mejo. Prireditev z naslovom ”Naš športnik 98“ bo danes (četrtek) ob 17. uri v dvorani stadiona 1. maj v Trstu, na Vrdelski cesti (strada di Guardiella). Ze več let zapored jo skupaj organizirajo mediji Primorske novice, Regionalni radiotelevizijski center Koper, Primorski dnevnik, Novi Matajur, slovenski programi deželnega sedeža RAI in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. to con un perfetto diagonale. Gli ospiti dalla mezz’ora rimanevano in dieci per l’espulsione del difensore Aita. Ancora in evidenza, al 36’, Brandolin che mandava il pallone a lambire la base del palo più lontano da Tosoni. Prima della sosta natalizia la Valnatisone giocherà domenica prossima sul terreno della capolista Costalunga di Trieste. Domenica 3 gennaio, alle ore 14, si giocherà invece la gara interna degli ottavi di Coppa Regione contro i gialloblu della Comunale Tavagnacco. (p.c.) 12 novi matajur Četrtek, 17. decembra 1998 Kronaka SOVODNJE V petak božični senjam otruok an nonu V petak 18., od šeste po-pudan napri bo v Suoli v Sauodnji lepuo božično sreCanje otruok, ki hodejo v ažilo an Suolo an nonu. Organizava ga kamunska aministracjon s pomočjo Suole, skupine Ana iz Sau-odnje an pro-loco VartaCa. ZaCnejo otroc z božiCno predstavo (recito), potlè bojo Čudežne igre (giochi di prestigio) an na koncu po za pit an za jest za vse. Pridita vsi, sa’ senjam je namienjen otrokam an no-nam, pa tudi vsiem tistim, ki bojo tiel kupe z nam praznovat an se uoSCit vesele praznike. ^SVETLENART’ Hlasta Senjam kamnosieku Sveta Lucija je patrona kamnosieku (scalpellini) an za telo parložnost je senjam v Tavorjani. Lietos pa so ga organizal v Hlasti, v podu-tanskem kamunu. Zaki v Hlasti? Mi mislemo zak blizu tele vasi imprežarji iz Tavolane rijejo že puno liet kamane an jih vozejo v dolino za jih predielat. Lohni na telo vižo so tiel zahvalit va-snjane iz Hlaste za potarpe-žljivost, ki jo imajo, ko vi-dejo, de okuole njih vasi je vse an kamnolom. Senjam se je zaCeu z maso v cierkvi svetega Jerneja. Po masi so se zbral v hiši za potriebne ljudi, ki je le v vasi, za kiek kupe popit an potlè so Sli na kosilo v Skruto-ve. Za telo parložnost “Unione Artigiani del Friuli” je dala diplome zaslužnim ka-mnosiekam. Lietos so jih prejeli an dva moža pru iz Hlaste: Pio Tomasetig an Pio Vogrig. “Consorzio produttori pietra piasentina” je pa dau “borse di studio” pridnim Studentam, ki se v profesionalnem zavodu v Rubi-gnacco uCjo za ratat kamno-sieki. novi matajur Odgovorna urednica: JOI.E NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Seitana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% “Šli smo m Staro goro” “Pišeta go mez vsieh, go mez rojstnih dnevu an porokah, go mez sejmah an go mez druge stvari, ki se gajajo po NediSkih dolinah... telekrat napisajta kiek an gor mez nas, ki živmo v špietar-skem rikoverje! Muormo reC, de tisti, ki dielajo tle so zaries vsi pridni an vsa-koantarkaj organizavajo kiek posebnega za nas, ki tle živmo. Vedo, ki dost smo vsi navezani na starogorsko Marijo, ki nam je pomagala v žalostnih an težkih momentu našega življenja, takuo nomalo cajta od tega so nas pejal gor. Bli smo par sveti maš an potlè smo nardil tudi fotografijo za spomin. Bomo pru veseli Ce jo publikata na Novi Matajur. S tem Cemo pozdravit an voščit vesele božične an novolietne praznike vsiem tistim, ki nas poznajo.” Veseu Božic an Srečno novo lieto tudi vam, ki sta nam pošjal fotografijo an novico. Pisajta nam Se ki go mez vaše življenje, gor na kar se vam gaja: vemo, de vam organizavajo puno stvari, maj-hane izlete, gite, sejme, igre... Bomo pru veseli napisat! Klaša 1939je praznovala “Lietos smo Sli samuo na viCerjo, pa druge lieto, ki jih dopunemo šestede-set organizamo Se kiek blizu!” Nam je jala Daira Crainich, ki se je rodila v garmiskem kamunu, v Kejacovi družini, pa živi 33KHsn * že puno liet v Barcah, ka-mar se je oženila. An na fotografiji videmo njo an druge od nje klaSe na vi-Cerji gor na KlanCiCe, ki so jo imiel za praznovat vsi kupe 59 liet življenja. Bluo je na 17. otuberja. “Tela je ’na parložnost - nam je Se jala Daira - za Zeliet vesele praznike moji klasi, klasa 1939, doma an po sviete, pa tudi moji žlahti, parjateljam an vsiem tistim, ki me poznajo.” Vesele praznike tudi tebè, Daira, an daržajse nimar takuo kuražna an vesela, ku si bla do seda. Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 21. DO 27./12 Spietartel. 727023 OD 19. DO 25./12 Cedaci (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Rifuria Sj$-A K\£ Aperto venerdì, sabato e domenica m “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA augura Buone feste LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 • tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak ob 11.30 včetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9. do 11 v petak od 16.30 do 18. (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anodi 7.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281