Leto XXXIII. Številka 53
Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka j* Tr*** - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec ~   Odgovorni   urednik   Andrej 2alar
Skopo sonce
Tako deževnih počitnic prav gotovo že dolgo ni bilo; zato je treba izkoristiti vsak trenutek, ko posije sonce in se igrati kar med visokimi stenami blokov. Kdo pa verjame, da bo s sprehoda v bližnji gaj sploh prišel suh nazaj? No, počitnice in poletje bosta še trajala, ni šment, da bo tudi deževje enkrat usahnilo. Foto: F. Perdan
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA
Kranj, petek, 11. 7. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
13. julij -dan šoferjev in avtomehanikov
Cesta — grenak drugi dom
Dolgo je tega, že celih sedemintrideset let, odkar je bila v Laščah pri Žužemberku 13. julija 1943 ustanovljena prva motorizirana partizanska enota. Tu so naši poklicni šoferji in avtomehaniki vzeli datum za svoj praznik ...
Od tistih redkih tovornih vozil, ki smo jih »izpulili« okupatorju, so v letih po vojni nastala pri nas močna avtoprevozništva. zgostil se je avtobusni promet. Morda celo nekoliko preveč, da je zasenčil dobro staro železnico ...
Iz dneva v dan je bilo na naših cestah več vozil, več šoferjev za volani, vse bolj obremenjene ceste. Delo šoferja brez urnika, brez pravega počitka, brez urejene prehrane, izpostavljen vročini in mrazu, razbeljenemu ali zaledenelemu asfaltu. Delo, ki ne vpraša za noč, za dan, le kilometri in kilometri makadama, asfalta, ravnine, bregov ...
Toliko časa prežive na cesti, da jim pomeni njihov drugi dom. Toda ta njihov drugi dom je grenak. Od njih terja vsako leto več žrtev. Bela pota postajajo vse bolj utesnjena. Nič čudnega torej, da ljudje uhajajo izza volanov. Kamorkoli. Le tja, kjer ne preži nanje vsak trenutek toliko nevarnosti hkrati. In potem ugotavljajo, da se na veliko lažjem, veliko manj nevarnem delu ne zasluži prav nič slabše ...
Dvatisoč voznikov D-kategorije imamo v Sloveniji, toda povsod jih primanjkuje. Prav zaradi težkih delovnih pogojev. Saj, nekaj let že zdržiš... V močnejših transportnih organizacijah so jim uredili vsaj beneficiran delovni staž. Toda brez števila delovnih organizacij je še, kjer poklicni šoferji s svojimi zahtevami vedno nalete na gluha ušesa. Pa vendar delajo pod enako težkimi pogiji, kot kolegi v urejenih transportnih delovnih organizacijah. Pri tridesetletnem delu je šofer iztrošen. In ko ga zdravniška kontrola izvrže, je ob svoje delo, ob svoj poklic Lahko gre kamorkoli. Toda. se lahko zanj najde enakovredno delo?
Pa sindikat? Zdi se. kot da nič r.e vidi in ne sliši, pravijo šoferji. Pa vendar bi se v delovnih organizacijah prav on moral zavzemati za njihove pravice...
S šoferjem praznuje 13. julij tudi njegov avtomehanik. Eden brez drugega ne moreta. Šoferjeva srečna vožnja ie Še kako odvisna od njegove pazljivosti pri delu. od njegovega prizadevanja, da bo vozilo vsak trenutek kos zahtevni cesti. Zatorej, srečno obema!
D. Dolenc
Na Bledu razpravljali o politiki cen
V torek je bila na Bledu v Park hotelu razširjena seja Komisije za brodajo in cene pri blejski Turistični skupnosti. Poleg članov komisije so ?p je udeležili direktorji vseh hotelov 'n člani poslovnega odbora. Razpra-va je tekla predvsem o usklajevanju Politike cen za leto 1981.
Janez IZirovec, predsednik poslovnega odbora, je v uvodu podal porodilo o zasedanju Komisije za sodelovanje z Nemčijo, s Holandijo in Skandinavskimi državami pri Splošnem združenju turizma in gostinstva Jugoslavije, ki  je bilo konec Junija v Zagrebu in ki je kot edini *očki  dnevnega   reda obravnavalo ^notno nastopanje na inozemskem tržišču v letu 1981 ter izdajo zveznega zakonika.
Po analizi gospodarskega stanja v Posameznih inozemskih državah je blejska Komisija za prodajo in cene Sprejela sklep, da bodo cene v nem-ških markah dvignili usklajeno z inflacijo v Z Nemčiji za 4 odstotke, cene v ostalih valutah pa bodo glede na zdajšnjo vrednost na denarnem trgu uskladili z nemško valuto.
Ker se je pogosto dogajalo, da so prodajali skupinske aranžmaje (alotmane) preveč pod rednimi (ena
mi. si) sprejeli sklep, da sme biti alotmanska cena v prihodnjem obdobju maksimalno 15 odstotkov pod rednimi cenami individualnega cenika, ki je prilagojen vsakemu hotelu posebej glede na kategorijo in usluge, ki jih more nuditi gostu.
Podprli so še predlog Gospodarske zbornice, da pomagajo pri financiranju ponatisa nekaterih turistično-informativnih prospektov in sklep, da enotno vsi blejski hoteli podaljšajo posezonsKo obdobje do 15. oktobra.
Blejski hoteli si prizadevajo, da hi presegli razdrobljenost in posamično nastopanje ter pojačali medsebojno dogovarjanje ter spoštovanje sprejetih dogovorov.
Stabilizacija de nima »domicila«
V Številnih samoupravnih sredinah še vedno menijo, da se bo »neurje« ki je prineslo stabilizacijske ukrepe v gospodarstvu, kmalu umirilo vsaj tja do jeseni, potem pa bomo delali in gospodarili po starem. Tudi v kranjski občini je ponekje še mnenje, da z ustalitvijo gospodarstva ne mislimo zares in da bo kaj kmalu vse kot je bilo. To se bo tudi lahko zgodilo, če se ne bomo zresnili in se uresničevanja stabilizacijskih ukrepov lotili — ne verbalno na sestankih, pač pa pri dejanjih.   Nikogar   ne   bi smelo uspavati varljivo upanje, da bo kaj kmalu vse po starem, ko se je morda  še dalo pluti v dokaj majavem   čolnu   delavnosti in produktivnosti in ob sicer ugodnih vetrovih kreditiranja. Vračanja na staro pa ne bo več, saj je alternativa jasna: ali gospoda-dariti v trših pogojih in počasi plezati na zeleno vejo, ali pa se bodo marsikomu plani in obeti razvoja v nekaj letih sesuli.
Ko so o tem razpravljali na skupni seji predsedstev kranjske občinske   konference   SZDL in sveta zveze sindikatov, so še posebej poudarili, da nikakor ne bi smeli pozabljati  na izčrpno in pošteno informiranje delavcev o pogojih   gospodarjenja, možnostih   pridobivanja   dohodka in novih nalogah ustalitvenega gospodarstva.   Iz stabilizacijskih programov, ki  so jih naredile organizacije združenega dela, se delavci   pač   ne   morejo veliko
naučiti in spoznati: za večino namreč   velja,   da   so izredno slabi,  saj  so  načelni, kar ne omogoča učinkovitega izvajanja stabilizacijskega   programa. Izstopata pa programa kranjskega IBI in pa Save, ki sta daleč od načelnega pisanja, na njiju bi se lahko marsikje kaj naučili. Bitko   za   ustalitev gospodarstva namreč   ne   bomo   dobili na papirju, zapisovanju načelnosti, na   verbalizmu   sestankov. V kranjskem gospodarstvu so težave z uvozom reprodukcijskega materiala, preučiti je treba upravičenost   nekaterih investicij, lotiti se je treba nedodelanega vprašanja negrajevanja po delu, po katerem je — kdo ve zakaj — proizvodno delo slabše plačano od tega v administraciji; ne povsod, a tako neugodno razmerje
Speceriua ©©©©
MARKET ŠPECERIJA BLED »DELIKATESA -SPOMINKI«
v PARK HOTELU na Bledu posluje julija in avgusta vsak dan od 8. do 21 ure. ob ne daljah pa od 8. do 11 ure.
Cenjenim strankam priporočamo, da s« poslužijo nakupa v večernih urah, ko so druge trogvine že zaprte. MARKET ja dobro založen s specialnimi delikatesnimi izdelki in s celotnim izborom pijač.
Priporočamo se!
bi lahko označili za splošno. Ko govorimo, da je in da bo treba boljše delati, mislimo predvsem na taka dela in opravila, kjer se pridobiva osebni dohodek že a samo prisotnostjo na delu, brez izkazanega učinka, teh del pa je pri nas vsaj polovico. Razprave ob periodičnih polletnih obračunih so pač priložnost, ko je treba z odprtimi kartami pred delavce: treba je najti način, da bi prav vsakega pridobili za boljše delo. Vendar pa — delavec v proizvodnji že sedaj krepko dela, torej je treba spodbuditi organizatorje dela in proizvodnje, da bodo upoštevali ustalit-vene okvire gospodarjenja. Odgovornosti pred tem ne sme zmanjšati še posebej ne bližnja sezona dopustov.
L. M.
V.
Neurejena postajališča — Ob magistralni cesti med Jesenicami in Kranjem- se utrujeni popotnik lahko ustavi le na maloštevilnih urejenih in označenih parkirnih prostorih. Zal niti za ta niti za številnejša »divja« postajališča in moč trditi, da so urejena. Skoraj na vseh je podoben nered kot na tem, med Javornikom in Potoki. Ob pogledu na postajališče se vsiljuje vprašanje, ali se tu ustavljajo zares civilizirani ljudje. Smeti in vsemogoči odpadki ob (odprtem) smetnjaku, še vei umazanije — tudi take, ki opozarja na pomanjkanje stranišč — r travniku pod postajališčem, za okras pa Se pozabljena registrska tablica   na veji drevesa: zares mikavna podoba za bolj civiliziranega turista! Ali takšna slika moti tudi odgovorne za urejanje postajališč in sanitarne inšpektorje? — Besedilo in slika: S. Saje
AQi žeCite značko ~ otanžno ptučko? Dobite [o (lahko..
r
DOGOVORIMO SE
KRANJ
SEJA KRANJSKE
OBČINSKE SKUPŠČINE
Na 5. strani objavljamo povzetke gradiva za sejo skupščine občine Kranj, ki bo v sredo, 16. julija, ob 15. uri. Delegati vseh treh zborov bodo razpravljali o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije, poslušali poročilo o začetku gradnje hidtroeentrale Mavčiče, o zamudi gradnje asfaltne baze: prav tako pa bodo razpravljali o predlogu nagrad občine Kranj in priznanj skupščine občine Kranj ter o predlogu za dodelitev Velike plakete občine Kranj ter o delitvi združenih sredstev krajevnim skupnostim.
* I *
£slfl
55^3? £ < ti
— «9 O
^* «*•
GLAS 2. STRAN
PETEK, 11. JULIJA 1?'
Spet surovine za pralne praške
V temeljni organizaciji anorganskih kislin in sode hrastniške kemične tovarne, kjer iz žveplove kisline proizvajajo fosforjeve in iz nje natrijev tripolifosfat — surovino za proizvodnjo pralnih praškov, so zaradi pomanjkanja surovine od 30. junija do 9. julija morali ustaviti stroje. Minuli teden so sicer iz celjske cinkarne dobili sto ton žveplove kisline — dnevno jo potrebujejo od 120 do 130 ton, vendar premalo za redno proizvodnjo. Ko so si zagotovili 500 ton surovine iz Sabca, Avstrije in z Madžarske, so ponovno začeli z delom. Vseeno še ne bomo kmalu imeli dovolj domačih surovin za proizvodnjo pralnih praškov,- saj tovarna kemičnih izdelkov ne more zagotoviti dovolj denarja za načrtovano naložbo v povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Posebna dvigala iz Goše
Tovarna tirnih vozil, industrije vozil in opreme Goša iz Smederevske Palanke bo v kratkem  razširila  svoj de lovni program. Kot predvidevajo, bo ta tovarna po licenci   znane   finske firme Kone   izdelovala posebna dvigala,  ki jih  bodo uporabljali v javnih objektih, hotelih in industrijskih zgradbah. Tako naši državi pred vidoma 1982. leta ne bo več treba uvažati posebnih to/ vomih dvigal.
Začetek obiranja tobaka
V prilepski občini, največjem središču za pridelovanje tobaka v državi, se je začelo spravljanje letošnjega pridelka. Z zbiranjem so najprej začeli v prilepski vasi Topolčani, množično spravilo tobaka pa bo predvidoma konec meseca. Po podatkih prilepskega tobačnega kombinata bodo letos odkupili predvidoma okrog 7 milijonov kilogramov tobaka, kar je približno toliko kot lani.
Širjenje turizma v Srbiji
Na nedavni skupščini turistične zveze Srbije v K ruše v-cu so obravnavali aktualne naloge za razvoj turističnega gospodarsdti'a do 1985. leta. Kot predvidevajo, bodo imeli konec prihodnjega srednjeročnega obdobja v Srbiji približno 16 milijonov prenočitev, devizni dohodek od turizma pa naj bi znesel 200 milijonov dolarjev. Za uresničitev takšnih ciljev bodo morali zgraditi nove gostinske objekte z najmanj 20 tisoč posteljami in povečati restavracijske prostore za približno 40 tisoč sdežev.
Srečanje mladih na Ohridu
Dd 20. julija se bodo v pionirskem počitniškem domu Sutjeska pri Ohridu vrstili obiski mladih iz 20 evropskih in neuvrščenih držav. Okrog 160 deklic in dečkov bo s pionirji iz vseh naših republik in pokrajin izmenjavalo izkušnje pri de lu pionirskih organizacij, se seznanjalo s samoupravlja njem in gospodarjenjem v nekaterih organizacijah združenega dela in obiskalo z a m m ii r kulturno zgodot 'in ske spomenike v Ohridu in bližnji okolici.
Svet v tem tednu
Sodelovanje z brigadirji - Občinska konferenca ZSMS Radovljica je pripravila program sodelovanja z republiško M DA Bohinj 80, po katerem bodo do zaključka akcije vse osnovne organizacije radovljiške občine obiskale brigadirje v Bohinju. Pomagali jim bodo na udarnih dnevih in udarniških akcijah, prav tako pa sodelovali pri kulturno-zabavnih aktivnostih in se pomerili v športu.
V okviru tako zastavljenega programa je v petek brigadirje obiskala mladina z Bleda. Pomerili so se v šahu, odbojki, namiznem tenisu. Po ogorčenih bojih so v odbojki in šahu zmagali gostje, v namiznem tenisu pa so slavili domači brigadirji. Pripravili so tudi pester kulturno-zabavni večer, na katerem so nastopali tako brigadirji kot blejski mladinci.
Za to soboto pa občinska konferenca ZSMS Radovljica brigadirjem v Bohinju pripravlja obisk skupine mladih iz Slovenske gimnazije v Celovcu. — M. Potočnik - Foto: V. Piber
Skupna seja predsedstev Ok SZDL Kranj in Os Zveze sindikatov Kranj
Soglasje
J. Zemljariča
Člani obeh predsedstev so na skupni seji podprli kandidaturo Janeza Zemljariča za novega predsednika slovenskega izvršnega sveta, obenem pa dosedanjemu predsedniki dr. Antonu Vratuši izrekli vse priznanje za njegovo delo — Stabilizacijska prizadevanja v občini še niso docela »osvojena«, malce kasnijo pa tudi plani naslednjega srednjeročnega razvoja
Kranj — V sredo sta se na skupni seji sestala predsedstvo Občinske konference SZDL in predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov, da bi razpravljala o vrsti pomembnih zadev, ki jih prav sedaj obravnavajo v vseh sredinah ne le kranjske pač pa tudi ostale gorenjske in slovenske družbenopolitične organizacije in skupnosti.
Predsedstvi sta razpravljali in sprejeli soglasen sklep glede predloga kandidata za predsednika slovenskega izvršnega sveta, za katerega je bil evidentiran Janez Zemljarič, član izvršnega sveta in republiški sekretar za notranje zadeve. Predsedstvi menita, da ima novi mandatar za slovenski izvršni svet. ki je že doslej opravljal vrsto odgovornih nalog v republiki, vse potrebne lastnosti in sposobnosti za prevzem tako odgovorne naloge, kot je predsednik izvršnega sveta. V razpravi pa so še posebej naglasili, da ni dovolj le, če izvršni svet dobi drugega predsedni-
Nagrade prosvetnim delavcem
Kranj — Občinska izobraževalna skupnost vsako leta podeljuje nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem. Številni predlogi, ki sta jih letos prejela komisija za kadrovanje in štipendiranje ter izvršni odbor izobraževalne skupnosti, dokazujejo, da je v šolskih kolektivih veliko prizadevnih, ustvarjalnih in uspešnih pedagogov, ki se odlikujejo po humanem in tovariškem odnosu do sodelavcev in do učencev.
Nagrade so podelili na zadnji skupščini izobraževalne skupnosti, saj so se šolniki zaradi »stabilizacije« odločili, da letos dneva prosvetnih delavcev ne bodo posebej praznovali. Prejeli so jih: Franc Ahačič, učitelj razrednega pouka v osnovni šoli Stane Žagar, za življenjsko delo. ki ga je posvetil vzgoji, izobraževanju in mentorstvu mladih; Ivka Bunc, učiteljica-elemen-tarka v osnovni šoli Simon Jenko, za 35-letno delo. posvečeno učenju in vzgoji otrok ter za uspešno mentorstvo učiteljicam v oddelkih podaljšanega bivanja: Marta Hrustelj. učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli France Prešeren, /.a dolgoletno plodno delo v šoli in zunaj nje: Oskar Klančar. učitelj v kranjski gimnaziji, za 25-letno poučevanje obrambe in zaščite ter pomembno delo na področju prometne vzgoje: Nika Tavželj, učiteljica v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah, za nesebično in izredno uspešno življenjsko delo v šoli ter na drugih področjih družbenega in kulturnega življenja: Alojzija Trilar. učiteljica v osnovni šoli Lucijan Seljak, za uspešno življenjsko delo učiteljice-elementarke in mentorice ter za družbenopolitično in kulturno delo v šoli in krajevni skupnosti.
H. J
ka in doživi še morebitno spremembo v sestavi, pač pa bo učinkovitost tega republiškega izvršilnega organa največja le, če bomo v sleherni občini, skratka v vseh sredinah odgovorno izvrševali vse dogovorjene sklepe: samo verbalna podpora je premalo, če si obetamo iz sedanje gospodarske prav nič rožnate situacije, pripraviti start v prihodnje — treba je pač izpolnjevati dogovorjeno.
Ob tem so še posebej poudarili vse dosedanje delo sedanjega predsednika izvršnega sveta dr. Antona Vra-tuše: zamenjava na tako odgovornih funkcijah ne more pomeniti spremembo v cenitvi vsega dosedanjega prispevka dr. Vratuše, saj ostane še . naprej   na   pomembnih   delih in nalogah v republiki in predsedstvu CK ZKS. Naloge izvršnega sveta so sedaj take, da bo treba v zvezi s pripravami in uresničevanjem srednjeročnega   plana   in izvajanjem ustalitve gospodarstva, več operativnega dela in operativnih posegov v prakso, po drugi strani pa je potrebno tudi večje sodelovanje Slovenije s tujino predvsem na gospodarskem, kulturnem in tehničnem področju predvsem z deželami v razvoju  in  neuvrščenimi. Zamenjava predsednika izvršnega sveta je sicer odmevna zadeva, ki pa nikakor ne bi smela vzbujati neosnovanega špeku-lativnega razmišljanja, pač pa bi jo morali vzeti kot nekaj razumljivega, kadar gre za uresničevanje pomembnih ciljev republike. Odločilne za kandidaturo za predsednika IS so bile prav gotovo dosedanje izkušnje Janeza Zemljariča, ki se je izkazal Že kot direktor Kliničnega centra, bil je tudi predsednik Mestne konference SZDL Ljubljana, načelnik službe državne varnosti in na vrsti drugih pomembnih dolžnostih, od leta 1978 pa je bil član izvršnega sveta SRS in republiški sekretar za notranje  zadeve:  Janeza Zemljariča ocenjujejo kot človeka akcije, kar je v sedanjem trenutku, ko so pred nami predvsem ustalitev gospodarstva in pa srednjeročni plan. prav gotovo pomembno. Slovenski izvršni svet je prav gotovo v.sedanjem mandatnem obdobju mnogo napravil za razvoj republike, zasluge ima tudi njegov dosedanji predsednik, ki odgovorne in pomembne naloge pelje še naprej na novih dolžnostih.
Predsedstvi sta na skupni seji razpravljali o aktualnih družbenopolitičnih nalogah — uresničevanju stabilizacije gospodarstva TffpVipra-vah na srednjeročno planiranje v občini, o čemer bo 15. julija razpravljala tudi republiška konferenca SZDL. Ugotovili so. da smo v uresničevanju ustalitve gospodarstva še dokaj na začetku, da v nekaterih sredinah še niso dojeli, da ukrepi veljajo tudi zanje, čeprav se morda negativni učinki stabilizacije še niso pokazali: to odražajo tudi njihovi stabilizacijski programi. Prav tako se v občini kasni tudi s pripravo planskih dokumentov, za katere je rok resda šele v jeseni, vendar pa so vmes še dopusti.
L M.
Indijska poteza
Indijska vlada je te dni priznala sedanji kampučijski režim, kar v drugem jeziku pomeni, da je priznala tudi okupacijo Kampučije in na bajonetih prineseni — ve se katerih — prvovietnamski režim. Srez dvoma obstajajo indijski »interesi« v tem delu sveta, vprašanje pa je, kakšne posledice bo dejanje Indije imelo na gibanje neuvršče nih dežel, katerih članica je
r» «3
j*
Ji
V,
»r
Ji »r
*1 *<
fl
't ^r
V;
^1 M,
»v
Sredi tega tedna so se oči svetovne javnosti spet obrnile na dogod ke v Jugovzhodni Aziji. Pa ne zato, ker se ameriški predsednik Carter mudi v Tokiu na pogrebu v juniju preminulega premiera Ohire, in se bc tam sestal — prvič — tudi s kitajskim voditeljem Hua Guofengom; pozornost je namreč vzbudila — ne pa tudi presenetila — odločitev Indi je, da prizna sedanjo vsiljeno vlado Kampučije. V času, ko se v tem delu sveta, na mejah Kampučije spet križajo meči, saj so baje vietnamsk vojaki vdrli ha Tajsko in udarili po taboriščih številnih khmerskih beguncev iz Kampučije, je indijska vlada sporočila svetu, da priznava n? žim v Phnom Penhu. Obenem pa je v gorah ob kampučijsko tajski meji k-j zbranih okoli deset tisoč kampučijskih gverilcev, bojevnikov Demokra- ^, tične Kampučije, pripravljenih na boj z Vietnamci. kadar bodo spet udarili v deželo za obrambo sedanjega ljudstvu vsiljenega režima.
Indija seveda ni bila prva država, ki je priznala sedanji kampučij ski režim, pred njo ga je priznalo še kakih trideset držav. Vendar pa je prav priznanje indijske vlade izredno pomembno prav zaradi vpliva in odmeva med neuvrščenimi državami, kjer Indija svoj vpliv kot članka in ena od ustanoviteljic gibanja prav gotovo ima. Spomnimo se samo. kako je lani v Organizaciji združenih narodov odjeknilo glasovanje za umik tujih, to je vietnamskih čet iz Kampučije, saj je zanj glasovala večina članic OZN, med njimi seveda neuvrščene. Prav zanje — za neuvrščene dežele - je ta poteza sedanje indijske vlade prav gotovo na.i-bolj neprijetna, čeprav po drugi strani sploh ne nepričakovana. Že ne kaj časa se je namreč po napovedih vedelo, da bo Indija po poldrugerr letu sprememb v Kampučiji prej ali slej novi režim priznala. Čeprav neuvrščena Indija prisega na dokumente in načela neuvrščenih, ki jim je vsekakor tuje vojaško vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel in to je bila doslej vedno tudi »domena« velikih sil, pa so sedaj očitno v sedanji indijski vladi oziroma v njenem političnem vrhu prevladali drugačni pogledi in interesi.
Indijsko dejanje je treba prav gotovo gledati povsem v luči strahu pred velikim kitajskim sosedom, saj odnosi med njima zaradi že starih i^J »ozemeljskih interesov« niso najbolj prisrčni; ta poteza z indijske stra ni prav gotovo škoduje Pekingu. Vendar pa sedanja situacija na velik jugovzhodni azijski šahovnici tudi sedaj ni jasnejša. Prav gotovo pa se Indija za tak korak ne bi odločila, če ne bi poprej o tem govorila tudi I Moskvo, prav tako pa tudi v Vietnamom. Korak, ki ga po vesteh iz Pekinga, kitajska vlada obžaluje, prav tako pa tudi države ASEAN, je indijska vlada komentirala z nujnostjo, da se ublaži napetost v tem delu j^V sveta.
Indija je s priznanjem sedanjega režima v Kampučiji z drugimi be-sedami priznala okupacijo vietnamskih čet in pa režima, ki se je lahki1 vzpostavil v tej deželi le z vojaško pomočjo od zunaj. Prav zato pa je tak indijski zorni kot gledanja na sedanji položaj v Kampučiji zejo ozek, čeravno se ga da »razlagati« s popuščanjem napetosti: prav lahkn se namreč zgodi, da bo indijskemu zgledu sledila še kaka neuvrščena dežela. Prav zato neuvrščeni ocenjujejo ta dogodek kot ne posebno dober obet za prihodnje — še posebej zato ne. ker bo prihodnja ministr ska konferenca neuvrščenih prihodnje leto prav v New Delhiju.
L. M.
v.
^1
^< v.
k:
Ji
_ _ i krajevni praznik j>
Prebivalci jeseniške krajevne skupnosti Sava H bodo odslej ob svojem prazniku počastili spomin ^ na stavko jeseniških kovinarjev 12. julija 1935. le- £ ta - Prvo praznovanje spremlja več prireditei hi
Jesenice — Velika stavka jeseniških in javorniških kovinarjev 12. julija 1935. leta je imela precejšen pomen ne le za enotnost delavskega gibanja v takratnem času, ampak tudi za razvoj revolucionarnega gibanja med narodnoosvobodilno borbo. Zato je v zgodovini jeseniškega delavstva zapisana z velikimi črkami.
Spomin na to stavko bo ostal živ tudi med prebivalci krajevne skupnosti Sava. kjer stoji večina sedanjih železarskih objektov. Kot so se odločili v skupščini krajevne skupnosti, bodo namreč od letos dalje praznovali dan krajevne skupnosti 12. julija v počastitev zmagovitega dogodka v delavskem gibanju. Prvo praznovanje pripravljajo po 45 letih, zato bo še posebno svečano. Med tridnevnimi slovesnostmi bo v krajevni skupnosti več kulturnih in športnih prireditev.
Praznovanje so začeli že včeraj. k), julija, ob 15. uri s turnirjem v malem nogometu in tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Obe tekmovanji je v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravilo športno društvo Železar v železarskem izobraževalnem centru pod pokroviteljstvom koordinacijskega sveta ZSMS in konference osnovnih orga nizacij Zveze sindikatov Železarne Jesenice. Prireditve bodo nadaljevali danes. ii. julija, ob k), uri. ko se bo na kopališču Ukova začel m)-urni plavalni maraton. To prireditev, ki jo organizira jeseniški plavalni klub. bodo sklenili jutri ob 16. uri.
Danes ob   17. uri  b<»do  \ mali dvorani delavskega doma na Jese nicah odprli dokumentarno razstavo
45 let velike stavke jeseniških kovi narjev. ki jo je pripravil oddelek ■ delavsko gibanje in NOB pri tehm škem   muzeju   Železarne Jesenic Praznovanje pa bodo končali jutn 12. julija, ko bodo ob 18. uri v je seniškem gledališču izvedli slavno* no akademijo. V kulturnem spored se bodo predstavili jeseniški re<štt torji in leski pihalni orkester. Men proslavo bodo tudi razglasili dobitnike letošnjih priznanj Osvobodilna fronte in priznanj borčevske organizacije iz krajevne skupnosti Sav(1 Po akademiji bo za nagrajene« |i» vabljene goste še tovariško srečanj«'
S. Saje
^1 ^1
i?
"N V
V nedeljo v Laj Se!
Krajevna    organizacija ZZB NOV in krajevna skupnost Seka vabijo  v  nedeljo.  1.1. julija, oh ]0 urj „a slovesno odkntje spo minske plošče i^dlima partizan kama in aktivistkama V.d,RInk, vec-Janini in r.lk. Odar-Tatjan! i, Kranja, ki so ju »•■pnla Ittf nad Lajšami ujeli domobranci m ju grozovito mučili dobiti ' Spomenik bo odkrit ob partl zanski poti nmžp*-Kn,pa \ kulturnem programu bodo sode lovah krajani krajevne skupnost, Selca in kranjska Hban« Piha a glavni govornik P« »<> Aljoto Mrohnič    predstavnik občinsJM k^rw-e ZSMS K»n;. Na slo veTnost prireditelj, vabijo v.se Gorenjce, predvsem patnlad.no.
k1
t"
Se
UJ^HTEK, 11. JULIJA 1980
Delavec
naj odloča o stanovanjskem dinarju
3.STRAH G L,AS
jivahna razprava o osnutku zakona o stano-
• sanjskem gospodarstvu osvetlila že znane pro-
• t>leme — Zapostavljeni hišni sveti - Velika žeja
po reševanju stanovanjskih vprašanj
tQ      Kamnik   —   Osnutek  zakona o i^anovanjskem gospodarstvu, ki je t€ _ il zaradi tehtnih pripomb umak-
Jen. je tudi
kamniški občini
Vojivel živahno razpravo. Osvetlila že znane probleme, ki so jih f^amničani že aprila lani analizirali pobudo občinske konference veze komunistov. Med vsebinskimi problemi je raz-****ava izpostavila nezadostno delo-- ^nje hišne samouprave. V občini -^ajo 214 hišnih svetov, praktično dela le 20 odstotkov, žiro račune **»ajo le trije, razpolagajo le s 6 odstotki stanarine, odločajo le o teko-^m vzdrževanju. Podatki torej, ki Javore, da hišni sveti nimajo mate-l?^lne osnove. Prav velika razdrobljenost hišnih svetov oziroma zborov ; *anovalcev pa tudi razdrobljenost ^**dstev za tekoče pa tudi investicijsko vzdrževanje zmanjšuje učinek v^ tako skromnih sredstev. V stano-^njski samoupravi ho treba zagotoviti večjo delegatsko povezavo ^}*sne samouprave s samoupravno i ^anovanjsko skupnostjo. Okrepiti treba odgovornost do gospodarjenja s stanovanji kot družbeno imo-t i Cki*10, MJ dostikrat prav neodgovorno a j ponašanje stanovalcev onemogoča „ l V*^inkovito in racionalno gospodar-:. trenje. V kamniški občini tudi L penijo, da bi morali biti etažni lastit r^k' in imetniki stanovanjske pravi-, j ^ sorazmerno enako obremenjeni. „ l^j V kamniški občini so tudi menili. i» ^     mora'a sredstva za stano-
f 'wfnjski sklad oblikovati po enotnem . perilu, glede na velike potrebe iz ^>dhodka, vendar bi se vezala na ^Akumulacijo. Poudarili so. da mora "klavec v temeljni organizaciji ^ločati o stanovanjskem dinarju. . ^di o tistem, ki se steka pri samoupravni stanovanjski skupnosti, u V kamniški občini se še vedno ^očajo z željo po reševanju stano-i ^njskih vprašanj. Pravkar je potekel razpis samoupravne stanovanjske skupnosti za stanovanjske ^lte: 6 milijonov dinarjev za or ^cije združenega dela in 9 milijonov
za individualne graditelje. Slednji so poslali 349 prošenj za 60 milijonov dinarjev. Pripravljajo pa razpis za 3 milijone dinarjev, ki bodo namenjeni revitalizaciji. V teku je tudi ustanovitev stanovanjske zadruge in morda že jeseni bo v Novem trgu zazidljivih 20 hektarov zemljišča za 2O0 stanovanjskih hiš.
V tekočem srednjeročnem razdobju so v kamniški občini zgradili 800 stanovanj in :WX) individualnih hiš. Tako imajo danes 1.820 družbenih stanovanj. Če je želja po gradnji individualnih    hiš   veliko,   pa je
povpraševanje po stanovanjih ustaljeno, podobno kot že od leta 1974 naprej. Gradbinec gradi ob Titanu 80 novih stanovanj, ki jih bodo odkupile predvsem organizacije združenega dela in posamezniki. Prednost bodo dali domačinom. Predvsem sodliarnostnih pa bo bi stanovanj, ki jih na Duplici dokončuje Graditelj. Za 50 stanovanj so že prejeli 153 prošenj. 60 solidarnostnih stanovanj so razdelili tudi lani, 60 odstotkov so jih namenili mladim družinam. V prihodnjih petih letih pa v kamniški občini nameravajo zgraditi 300 solidarnostnih in 300 družbenih najemnih stanovanj. Poleg že omenjenih 200 individualnih hiš v usmerjeni družbeni gradnji, bo v občini predvidoma zraslo še 200 stanovanjskih hiš.
M. Volčjak
Dvanajst krajevnih samoprispevkov
V radovljiški občini plačuje krajevne samoprispevke kar dvanajst krajevnih skupnosti — Večinoma namenjajo denar za izgradnjo komunalnih naprav
kre-rgani-
Radovljica — V dvanajstih krajevnih skupnostih radovljiške občine plačujejo delovni ljudje in občani krajevni samoprispevek. Tako se\je že iztekel — glasovali so že za novega—v Podnartu, kjer so s prispevki krajanov asfaltirali in rekonstruirali ceste, v prihodnjih petih letih pa bodo uredili še kopališče s parkiriščem in obnovili kulturni dom. Na Srednji Dobravi se bo krajevni samoprispevek iztekel prihodnje leto, denar pa namenjajo za obnovo in asfaltiranje cest. Tudi v krajevni skupnosti Brezje bodo še do prihodnjega leta plačevali odstotek od neto osebnih dohodkov za izgradnjo leta osebnih dohodkov /a izgradnjo doma družbenih organizacij, enako v krajevni skupnosti Kropa za izgradnjo poslovilne vežice in naprav
C
V kranjski občini se zmanjšuje obseg investicij
J Letošnje prednostne naložbe
Kranj - Izvršni svet skupščine — ^bčine Kranj je na eni svojih zad-Y *\iih sej razpravljal in tudi sprejel Predloge o prednostnih investicijskih programih v občini za letošnje i*to. Izvršni odbor Temeljne banke gorenjske je namreč zaradi ohra-*^Jtve likvidnosti sprejel vrsto ukrepov, ki pa seveda pomenijo tudi . ^mejevanje investicij na G oren j-rt ^kem in seveda tudi v kranjski ^bčini. Za nedoločen čas so po ,vi ^klepu banke ustavljene vse in veti ^ticije v osnovna in trajna obratna ^redstva razen izjem, ki pa v skupni
din.
n
in
ir-
padnih olj KOGP - Komunale Kranj in rekonstrukcija ceste Golnik, ki je zaostala obveznost iz preteklih let; podporo izvršnega sveta je dobila tudi PTT mreža v Bistirci in Preddvoru, kjer 30 odstotkov prispevajo tudi krajani.
drugega televizijskega programa ter asfaltiranje cest. v Gorjah pa za gradnjo komunalnih naprav.
Ob koncu leta se izteka krajevni samoprispevek v Lescah, samoprispevek, ki ga namenjajo za izgradnjo komunalne infrastrukture, leta 1984 pa bodo končali s plačevanjem samoprispevka za asfaltiranje cest na Koprivniku in na Gorjušah. Krajani Bohinjske Bistrice bodo do leta 1983 plačevali prispevek za izgradnjo družbenega doma Joža Ažmana in spominskega muzeja Tomaža Godca, v istem letu pa bodo nehali plačevati prispevek y Srednji vasi v Bohinju. Se tri leta bodo od neto osebnih dohodkov namenili 1.5 odstotka sredstev krajani Stare Fužine, ki želijo zgraditi družbeni center v Stari' Fužini, v krajevni skupnosti Mošnje pa bodo leta I9N4 izpolnili obveznosti plačevanja samoprispevka za izgradnjo vrtca in gasilskega doma.
V občini je dvajset krajevnih skupnosti, od tega kar dvanajst krajevnih skupnosti plačuje samoprispevke, večinoma za izgradnjo komunalnih naprav v posameznih krajevnih skupnostih. Ljudje se torej zavedajo pomena samoprispevkov, saj so z njimi že do zdaj razrešili številne pereče komunalne in druge probleme  v   krajevnih skupnostih.
I). S.
na na
iit vSoti pomenijo 260 milijonov tn >»ančna sredstva namenjena za i je ^ivestiranje  v  letošnjem letu st |*orenjskem   so   zdaj omejena du *&45 milijonov novih din, za večino t« _^h sredstev pa so bili krediti že en ^Mobreni do konca aprila letos, it* j   Izvršni svet je zato predlagal izbor *lvesticij iz vrste investicijskih programov v kranjski občini. Na piori-j^tni listi so programi: - Iskra -Miniaturni monitor s tekočimi kričali in Sava Kranj, GTI - loče-y*nje gume od kovine; projekta sta J^amreč inovaciji in zaradi tega prednostnega značaja. Na listi je tudi investicija Centrala in sicer prizidek ^otela Bor v Preddvoru in pa sovla-^nje Save v izgradnjo tega prizidka, ^laganja v turizem so v občini prednostna, saj je kranjski turizem relativno slabo razvit, ne gre pa seveda .^di  zanemariti   ugodnih deviznih sinkov, ki jih turizem prinaša, i   Zaradi  tega.  ker so  razmere v £ sanjskem kmetijstvu dokaj težav-JV naloge na tem področju, četudi p> zapisane kot prednostne, pa iz **ta v leto zaostajajo, se je izvršni
Mimo dogovorjenega
Osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti tržiške občine za naslednje srednjeročno obdobje so nesprejemljivi, saj so v nasprotju z občinskimi smernicami oziroma možnostmi gospodarstva
vet odločil, da sta kmetijstvo m 4 '^oizvodnja hrane izvzeta iz krčenja v^vesticij v letošnjem letu; na prednostni listi investicij ostanejo torej jMadilnica za sedje - Živila Kranj.
P,L^editiranje kmetov \VZK Cerklje.
kooperantov Kranj. TZK ,  aklo, KZK Kranj), modernizacija povečanje vrtnarije KZK Kranj, ^jrarna KZK - Mlekarna in agromelioracije   na   letališču   za KZK 5>ranj. Med   prednostnimi investi-*jami ostane tudi sežigalnica od-
Tržič — Izvršni svet skupščine občine Tržič je prejšnji torek pregledoval osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za naslednjih pet let. Ugotovil je, da so ti dokumenti tako v vsebinskem kot vrednostnem smislu skoraj popolnoma enaki elementom, ki so jih interesne skupnosti izoblikovale pred pol leta. Pa vendar je bilo že tedaj rečeno, da so njihovi računi prepogumni v primerjavi z možnostmi gospodarstva in da jih je treba oklestiti.
Morda gre v zagovor interesnim skupnostim, čeprav to po drugi strani ne sme hiti izgovor, dejstvo, da v javni razpravi o elementih ni bilo pripomb iz združenega dela. Delavci so, kot kaže. sploh zelo nezainteresirani za razvoj družbenih dejavnosti. To potrjuje tudi podatek, da na skupščinah interesnih skupnosti, ki so bile v zadnjih dneh junija in na skupščinah interesnih skupnosti, ki so bile v zadnjih dneh junija in so obravnavale osnutke samoupravnih sporazumov n temeljih planov, ni bilo zaželene večine. Sklepčni sta bili samo skup nosi otroškega varstva in zdravstvena skupnost. Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije bodo morale res končno nekaj okreniti. da bo delegatski sistem bolje zaživel.
Celotno skupno porabo za prihodnjih pet let bo po sedanjih planih potrebno skrčiti za okroglo 200 milijonov dinarjev. Postopek bo seveda boleč, toda nujen. V tržiški občini namreč računajo, da bo družbeni proizvod v naslednjih letih naraščal po 4-odstotni stopnji. Interesne skupnosti načrtujejo 8,8-od-stotno rast skupne porabe, čeprav naj bi bila za deset odstotkov počasnejša od rasti družbenega proizvoda.
Interesnim skupnostim oziroma njihovim izvršnim odborom bo pri usklajevanju pomagala planska komisija izvršnega sveta. Kaj bodo s programom zbrisali, je zdaj težko reči. vendar pa so občinske smernice dovolj dobra osnova, saj so prednostne naloge znane.
Izvršni svet je pristop interesnih skupnosti do planiranja označil kot neresnega, slabega. Razprava n dokumentih, ki so izdelani mimo vsakršnih dogovorov, bi bila zastonj, izgubljanje časa. Zato bo potrebno do začetka avgusta, ko se končajo kolektivni dopusti, združenemu delu ponuditi usklajene, stvarne programe. Hkrati s plani družbenih dejavnosti naj bi v razpravo posredovali tudi paket planov s področja gospodarskih dejavnosti.
H. Jelov ran
Žirovnica — V krajevni skupnosti Žirovnica so tudi letos s številnimi prireditvami počastili spomin na 1 . julij 1942. leta, ko so okupatorji ustrelili v Mostah 29 talcev. Ob krajevnem prazniku so pri spomeniku talcem pripravili žalno svečanost. Med drugimi so se praznovanju prudriiili tudi člani Društva upokojencev v Žirovnici, ki so razvili nov društveni prapor. Na sliki: slovesnost ob razvitju prapora pred domom društva na Selu. — Tekst in slika: J Rabič
S-~-—-—v
Nova izobraževalna skupnost
Iniciativni odbor za ustanovitev republiške posebne izobraževalne skupnosti za družboslovno usmeritev je te dni poslal v združeno delo predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti, ki je plod javne razprave o osnutku.
Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev zajema vzgojo in izobraževanje za pravno, sociološko, politološko, novinarsko, obrambno, filozofsko, jezikovno, upravno, socialno in administrativno področje ter za področje organizacije dela. V predlogu samoupravnega sporazuma je dodana filozofska fakulteta kot izvajalec izobraževanja za filozofsko in jezikovno področje. ^
V razpravi je bilo postavljeno vprašanje financiranja posebne izobraževalne skupnosti. Dosedanja ureditev namreč ni vključevala večine podpisnikov tega sporazuma v sistem zagotavljanja denarja za izvajanje izobraževanja. Dajale so ga le organizacije združenega dela s področja gospodarstva. Nov način financiranja pa bo tak, da bodo zagotavljali denar vsi delavci v združenem delu iz dohodka temeljnih organizacij, gospodarstva in družbenih dejavnosti ter iz dohodka delovnih skupnosti ne glede, kako se ta dohodek pridobiva.
Sistem financiranja ureja zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, vir določa zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, osnove pa bodo opredeljene v družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje, kjer bo vključena tudi višina prispevne stopnje. H. J.
Napačna smer
Namesto da bi osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Tržič za naslednje petletno obdobje izhajal iz planov osnovnih nosilcev planiranja, j? zamujanje rokov pripeljalo na obratno pot — Neodgovoren odnos do dajanja podatkov kazi realno sliko, kje so Tržičani trenutno na področju planiranja
TRŽIČ — O pripravah na sred-
njeročno planiranje je pred nedavnim spregovorila že konferenca trži šk i h komunistov, v ponedeljek pa so tej žgoči problematiki namenili posebno pozornost tudi člani predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Tržič.
Socialistična zveza je že na eni prejšnjih sej predsedstva obravnavala aktivnost družbenopolitičnih organizacij v zvezi s planiranjem. Tedaj so tudi sklenili, da bodo ugotovitve prenesli na papir in jih posredovali skupščinskim zborom. Vendar pa poročila, o katerem bi veljalo razpravljati, niso mogli sestaviti.
Znano je, da se nosilci planiranja ne držijo rokov za pripravo in sprejem posameznih planskih dokumentov, kar ogroža sočasnost planiranja in usklajenost njihovih planov. Po drugi strani pa je tudi očitno, da so nekateri dokumenti, gre predvsem za osnutke dogovorov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, nestvarni, v primerjavi z materialnimi možnostmi prezahtevni.
Zamujanje na področju planiranja vodi še v drugo skrajnost; namesto da bi osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Tržič za naslednje srednjeročno obdobje izhajal iz planov osnovnih nosilcev planiranja, je v resnici narobe. Združeno delo, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti bodo gradile na osnovi občinskega dokumenta, kar je njihov dodatni »greh«.
Je jih pa še več. V Tržiču niti planska komisija pri izvršnem svetu niti socialistična zveza ne moreta ustvariti realne slike o stanju na področju planiranja. Za ilustracijo samo podatek, da je imelo februarja 23 temeljnih organizacij izdelane elemente, ob koncu junija le 20 oziroma po drugi inačici celo samo 15. Delavci, zadolženi za posredovanje podatkov, so zatajili kot ne bi smeli.
Če naj družbenopolitične organizacije vodijo kakršnokoli akcijo v zvezi s planiranjem, morajo imeti pred seboj čisto sliko. Na seji so zato poudarili, da bo potrebno zaostriti osebno odgovornost, saj se s tako pomembno stvarjo, kot je srednjeročno planiranje, res ne bi smeli šaliti.
Nosilcem planiranja so tudi priporočili, naj bi, čeprav je čas dopustov, skušali do septembra zamude nadoknaditi. Težave seveda so in še bodo, nekatere celo objektivne, vendar pa je načrtovanje bodočega gospodarskega in družbenega razvoja tržiške občine le toliko -pomembno, da bo morda moral komu »odpasti« tudi dopust.
H. Jelovčan
Osnovna šola
Lucijan Seljak
Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
- KUHARICE
na centralni šoli — KV kuharica
- VARUHINJE
v VVO v Mavčičah -končana šola za varuhinje
- HIŠNIKA - ŠOFERJA šofer B kategorije ter instalater ali mizar
- snažilke
na podr. šoli Orehek — polovični delovni čas
- SNAŽILKE
v VVO na podr. šoli Mavčiče — polovični delovni čas
Kandidati naj oddajo vloge in dokazila o strokovnosti v 15 dneh po objavi.
Nastop službe s 1.9.1980.
O L, A S 4. STRAN.
PETEK. 11 JULIJA 1*
Uspehi in težave Kovinarja
Obiskali smo komunalno podjetje Kovinar na Jesenicah, kjer so pred nedavnim praznovali 20. obletnico delovanja — S sedanjim delom kolektiva so nas seznanili direktor delovne organizacije Franc Rožič, vodja temeljne organizacije Nizke gradnje Jože Dolenc in predsednik centralnega delavskega sveta Matjaž Kalan
»Predstavite najprej organiziranost in dejavnost komunalnega podjetja Kovinar!«
Jože Dolenc: »V naši delovni organizaciji, ki zaposluje skupno okrog 260 delavcev, imamo tri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Največ delavcev je v temeljni organizaciji Nizke gradnje z delovnimi enotami Nizke gradnje, Transportni in strojni obrat, Vzdrževanje strojev, Mizarstvo, Pleskarstvo, Samski dom in Kuhinja z menzo. Osnovna dejavnost te temeljne organizacije so gradbena dela pri cestah, kanalizacijskem in vodovodnem omrežju ter urejanju okolja. V temeljni organizaciji Kovinska predelava proizvajajo armaturne mreže. Temeljna organizacija Komunalne službe pa opravlja razne storitve; gre za vzdrževanje in pluženje cest, vzdrževanje kanalizacije, zbiranje in odvoz odpadkov, čiščenje ulic in drugih površin, urejanje zelenic, parkov in nasadov ter pogrebno službo.«
»Kako uresničujete letošnji delovni načrt in kakšne poslovne rezultate dosegate?«
Franc Rožič: »Prav tako kot dejavnosti je tudi poslovanje najlaže predstaviti po posameznih temeljnih organizacijah. V Nizkih gradnjah so načrtovali, da bodo z letošnjim delom ustvarili 68 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Poslovanje v prvem četrtletju je bilo uspešno. Isto potrjuje podatek o delu v prvih petih mesecih letošnjega leta, saj so dosegli 33,7 milijona dinarjev celot-
nega prihodka in s tem izpolnili že skoraj polovico celoletne načrtovane vrednosti. Za drugo polovico leta pa predvidevamo, da se bo zaradi nezadostnih naročil obseg del v tej temeljni organizaciji zmanjšal. Čeprav bo težje doseči načrtovani celotni prihodek, pričakujemo vseeno zadovoljiv poslovni rezultat in ohranitev predvidenih delitvenih razmerij. K slednjemu težimo tudi zato, da bi raven osebnih dohodkov približali poprečju dohodkov v gradbeništvu in sploh višjim poprečjem izven panoge.
Delavci Kovinske predelave so prvotno predvideli, da bodo letos proizvedli 18.500 ton armaturnih mrež in s tem dosegli 280 milijonov celotnega prihodka. Zaradi težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom so v drugem četrtletju s popravkom plana to količino znižali na 15.000 ton, kar bo omogočilo doseči le 240 milijonov celotnega prihodka. Tudi dohodek se bo z 31 milijonov znižal na 26 milijonov dinarjev. Sicer pa delovne naloge dobro uresničujejo, saj so v prvem četrtletju proizvedli 4753 ton armaturnih mrež in v drugem 4247 ton. Za tretje četrtletje načrtujejo proizvodnjo 2800 ton mrež, za četrto pa 3200 ton.
Komunalne službe, ki so letos začele poslovati kot temeljna organizacija, so predvidele 20,5 milijona celotnega prihodka in 10,5 milijona dohodka. V prvih petih mesecih se je obseg del, predvsem pri vzdrževanju cest, glede na načrt povečal. Tako so ustvarili 7,71 milijona celotnega pri-
Vodstveni delavci Kovinarja med pogovorom — Foto: S. Saje
NA DELOVNEM MESTU
Viktor Žnidaršič
Rafinacija je tisti dan delala. Zaloge imajo še za nekaj časa. za naprej jim pa slabo kaže. Se bo že kako rešilo, saj se je še vedno, le tistega zagona ni več pri delu. kot je   bil   še   pred   letom, dvema. Takrat je bilo dela toliko, da so delali štiriizmensko. Po tri tedne skupaj se rafinacija ni ustavila In koliko so tedaj prihranili pri energiji!  Le ljudi je bilo vedno težko dobiti, kajti delati je bilo treba   vse  sobote,   vse nedelje. Podnevi in ponoči   Prost si bil med tednom . .. Zdaj spet delajo triizmensko. V ponedeljek poženejo in proces teče neprekinjeno do  sobote   zjutraj,  ko očistijo stroje. Ce je treba, raje kakšno soboto več delajo.
Viktor Žnidaršič je v Oljarici že petindvajset let in štiriindvajset let dela v rafinaciji. Vodja skupine je. z njim pa delajo še trije pomočniki. Njegova naloga je kontrola nad potekom proizvod-
nje, da je kvaliteta olja v redu. .Na vrsto stvari je treba paziti. Lahko pride do izpada energije, lahko zmanjka vode za hlajenje, pride do okvare na stroju. Te je potrebno. Viktor skupaj z vzdrževalcem proizvodnje spet požene v tek.
Vsa rafinacija je vezana na paro. Dvanajst ur zagona je potrebno, da delo steče, zato se res ne izplača, da bi delo ustavljali po dveh, treh dneh. In teči mora noč in dan.
Vse te cevi, ki so speljane križem kražem po rafinaciji, spodaj in zgoraj, kotli, čistilne naprave, vse daje videz zapletenega procesa proizvodnje. Pa ni tako. pravijo. Surovo olje dobijo z refinacijo po ceveh in gre najprej v nevtralizacijo. kjer mu odvzamejo proste mastne kisline, nato se začne beljenje, odvzamejo mu vonj. ohladijo ga. filtrirajo in potem odteče »na zalogo«. V rafinacijskem postopku mu dodajajo snovi, da dobi barvo in okus. kot ju poznamo.
Sojino in sončnično olje pridelujejo v Oljarici. Za sojino traja proces okrog Štiri do šest ur — brez zagona. seveda — za sončnično olje pa tudi približno toliko, le priprava /a rafinacijo zanj je daljša.
Stara rafinacija je imela majhne zmogljivosti. Le petindvajset ton olja dnevno so predelali Nova. ki so jo postavili pred petimi leti. pa predela trikrat toliko: petinsedemdeset ton na dan.
Predsednik delavskega sveta je Viktor Žnidaršič in zdi se mu. da se toliko težav hkrati Se ni zgrnilo nanje: pomanjkanje surovin, delavcev, embalaže ... Pa vendar, nekako se bo že rešilo . . .
I). Dolenc
hodka in plan presegli za 19 odstotkov. Približno takšen obseg del pričakujejo tudi do konca leta.«
»Omenili ste nekatere težave pri delu. Povejte kaj več o njih!«
Franc Rožič: »Najbolj pereč je problem oskrbe z reprodukcijskim materialom za proizvodnjo armaturnih mrež. Pred petimi leti smo se odločili za sovlaganje z jeseniško železarno v nove stroje za vlečeno žico in si zagotovili potrebne količine tega materiala. Ker se je železarna zaradi znanih težav letos usmerila v proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov, nam omogoča nakup le še 200 namesto 800 ton vlečene žice. Edini izhod v sedanjosti je bil zmanjšati plan temeljne organizacije Kovinska predelava, zaradi česar bo treba konec julija preiti z dvoizmenskega dela na eno izmeno. V prihodnje si bomo prizadevali reševati ta problem z dolgoročnejšim povezovanjem z metalurškim kombinatom Zenica, kjer že sedaj kupujemo'del potrebnih količin vlečene Žice.«
Jože Dolenc: »V temeljni organizaciji Nizke gradnje nas ovira predvsem pomanjkanje rezervnih delov za mehanizacijo. Gre za pogoste okvare na nekaterih starejših strojih, ki jih bo treba kmalu nadomestiti s sodobnejšimi. Neljub pojav je tudi okrog 30-odstotna fluktuacija delavcev, med katerimi jih je večidel iz drugih republik. Podobno je v komunalnih službah, kjer nekatera dela niso posebno privlačna.«
Matjaž Kalan: »Težave so tudi v delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zaradi razvejane organiziranosti delovne organizacije in dokaj malega števila delavcev je namreč težko najti dovolj primernih ljudi za vse dolžnosti. Znano je, da je v komunalnih dejavnostih precej delavcev z nizko stopnjo izobrazbe, poleg tega pa nam vodenje sestankov otežuje terensko delo. Večkrat prihaja do nesklepčnosti pa tudi do nerazumevanja obravnavanih vprašanj.«
»Katere pa so značilnosti v razvojnih usmeritvah vaše delovne organizacije?«
Franc Rožič: »Pomembnejše širjenje bodoče dejavnosti je značilno le za temeljno organizacijo Kovinska predelava. Za boljšo oskrbo z materialom smo že kupili dva stroja za vlečenje žice iz vroče valjanega železa, ki ju bomo postavili najbrž še letos. Proizvodnjo armaturnih mrež naj bi do konca 1985. leta povečali na 25 tisoč ton letno, ob tem pa predvidevamo za prihodnje srednjeročno obdobje tudi uvedbo novega izdelka.«
S. Saje
Krediti za obrtnike
Radovljica — Radovljiški izvršni svet je že pred dvema letoma sprejel sklep, da se v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva v minulem srednjeročnem obdobju nudijo ugodnejši kreditni pogoji za deficitarne obrtne dejavnosti. Razen tega pa so bili do kreditov upravičeni vsi tisti obrtniki, ki so imeli dolgoročne kooperacijske pogodbe z organizacijami združenega dela. pod pogojem, da ne prihaja do večjega onesnaževanja okolja, nadalje obrtniki, ki proizvajajo naprave za odpravljanje onesnaževanja, gostinci, ki bi dopolnjevali turistično ponudbo in tisti, ki trajno poslovno sodelujejo s stanovanjsko zadrugo ali so vključeni s svojim delom v okvir stanovanjske skupnosti. Obenem so našteli vse deficitarne dejavnosti, tako, da so bili in so kriteriji za dodeljevanje kreditov jasni in ni moglo priti do nesoglasij. Maja letos pa so odlok dopolnili tudi tako, da dobijo kredite vsi zasebni podjetniki pod normalnimi pogoji, medtem ko veljajo za deficitarne obrti še ugodnejši krediti.
V kreditiranje malega gospodar; stva se vključuje tudi Ljubljanska banka, temeljna banka za Gorenjsko v Radovljici. Med splošnimi pogoji nudi investicijske kredite do višine 800.000 dinarjev, odvisno od predračuna in od tega. če gre za proizvodno ali storitveno obrt. Ta znesek kreditira za največ šest let. odvisno od kreditne sposobnosti prosilca, za storitveno obrt so 6 odstotne obrestj. za proizvodnjo pa od 8 do 10 odstotne obresti. Za tiste, ki izpolnjujejo kriterije za ugodnejše kredite, je odplačilna doba deset let. kreditirajo pa do 70 odstotkov predračunske vrednosti. Za obratna sredstva lahko dobijo obrtniki največ do 40<>.OOO dinarjev posojila, za eno leto in / 10 odstotno obrestno mero. Kredite obrtniki lahko dobijo tudi na osnovi vezanih sredstev v banki, vsa vprašanja kreditiranja pa urejajo s posebn i m pr a vi I n ik oni.
I). S.
Škofja Loka — Termika iz Ljubljane, ki ima v škofjeloški občini svojo proizvodnjo, se je na osnovi tržnih analiz odločila za izgradnjo dodatnih proizvodnih zmogljivosti na Trati. Preseliti in posodobiti namerava sedanji obrat za izdelavo kamene volne v Bodovljah ter zgraditi povsem novo linijo za predelavo odpadkov, ki nastajajo pri sedanji izdelavi kamene volne. Termika bo tako desegla 70.000 ton oziroma milijon kubičnih metrov izdelkov letne proizvodnje. S tem bo skušala zadovoljiti potrebe trga, saj danes ne more ustreči vsem, ki želijo kupiti kameno volno.
Sedanji obrat Termike na Trati obsega površino 3,4 hektarov, z novogradnjo se bo razširila za okrog 3 hektare severno od železniške proge Jesenice —Ljubljana ter tako zaključila gradnjo na tem področju. Tolikšno industrijsko površino za potrebe Termike je predvidel novelirani urbanistični program, na čigar osnovi je bil izdelan zazidalni načrt. Poleg obeh proizvodnih obratov predvideva gradnjo skladišča, delavnice za vzdrževanje, parkirišča, ambulante, obrata družbene prehrane, garderobe, laboratorija, obratne pisarne, plinske postaje, dveh dimnikov, pokritega dvorišča, dveh transformatorskih postaj in plinovoda. Zemljišče je komunalno opremljeno, zato večjih posegov ne bo. Za prevoz, ki ga potrebuje proizvodnja, Termika uporablja cestni in železniški prevoz. Napaja se z internimi železniškimi tiri in z novogradnjo je predviden še eden. Cestni prevoz uporablja za surovine, ki jih prevažajo z avtocisternami. Do obratov pripeljejo po cesti skozi industrijsko cono na Trati, preko nivojskega prečkanja železniške proge ter skozi stanovanjsko naselje. Takšna rešitev je začasna, dokler ne bo novelirana cestno prometna ureditev Škofje Loke.
Izdelava kamene volne ima niz okolju škodljivih posledic, zato bo morala Termika ekološki zaščiti posvetiti posebno pozornost. Ne le zaradi onesnaževanja zraka temveč
Nova trgovina Almire — Na Titovi cesti na Jesenicah so 14. junija odp
novo prodajalno radovljiške Almire. Obisk v trgovini, ob delavnikih je odpfi med 8. in 12. uro pa 16. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 13. ure, je je začetka dober. Kot sta povedali prodajalki Magda Smolej in Man Kosančič z Jesenic, so si obiskovalci sprva blago bolj ogledovali, zdaj pa f kar dobro v prodajo. V prodajalni je moč kupiti ženske in moške pleteni' ter žensko konfekcijo po znižanih cenah in tudi prvovrstne izdelke Almi? — Besedilo in slika: S. Saje
Dodatne zmogljivosti Termike
Povpraševanje po kameni volni narekuje grcidfy novega obrata — Letna proizvodnja bo dosegi 70.000 ton izdelkov  -  Krajani opozorili ni
ekološko zaščito
tudi   zaradi   varovanja podtab vode, saj so objekti na robu Sortfc ga polja. Hrup povzročajo tovorni; ki, ki danes skozi stanovanjsko n* selje vozijo do tovarne. O teh probk mih so krajani Trate in Sv Duh največ razpravljali, ko je bil pr* njimi razgrnjen osnutek zazidaln načrta. Filtrirane naprave rn vedno delati, čimprej je treba v č\t: tudi nove, ki bodo prep kosmičenje okolice, Termika naredno meriti onesnaženost zraka i* o tem poročati, so zahtevali krajani ^ Sodelovanja Termike s krajevnim* ^ skupnostima praktično doslej ni bik in  v prihodnje naj  bi  bili stik J stalni. Na Trati nameravajo krajan osnovati posebno komisijo,   ki lK Č spremljala izvedbo sanacijskih d* za čistejše okolje. Termika pa bo i* krajane pripravila obisk v Marofu i--jih   tako  seznanila  z delovanjerr čistilnih naprav pri izdelavi kamene volne. * ^ 1
Pripombo na osnutek zazidalnega yf načrta  je  imela  tudi škofjeloški^* kmetijsko zemljiška skupnost, ki j* 3 poleg upoštevanja vseh ukrepov z» varovanje okolja in zraka poudaril* >^ da mora biti Termikina proizvodnji zaokrožena na dodatnih treh hekta 5* rih površine, kakor je predvidel urba nistični program, kar je upoštevano f} M. Volčjak ^
DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE
šFEceriaa ©©©©
dne 12. 7. 1980 MARKET BOHINJSKA BISTRICA. Trg svobode | SAMOPOSTREŽB A H1. K I > Prešernova IN trgovini sta odprti od 7. <| ,19. ure
MARKET DELIKATESA BLKI), Cesta svobode 1 5 ( v Park hptelu) , trgovina je odprta od H tf< 21. ure.
Klinični center Ljubljana
To inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo
Golnik
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. vodje rentgenološkega oddelka
2. referenta za varnost
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod L:
medicinska fakulteta, specialistični izpit iz rentgenologije. akademska stopnja, 3 leta delovnih izkušenj
pod 2.:
srednja šola ustrezne smeri.
Ponudbam je treba predložiti dokazila o strokovnosti in o dosedanjih delovnih izkušnjah.
Ponudbe na objavljena prosta dela in naloge bo sprejemala kadrovska služba Inštituta za pljučne bolezni in tuberkuloao Golnik 15 dni po objavi.
*1 j«
v
r-,
Ji
Ji
v
S^HTEK, 11. JULIJA 1980
<§) KRANJ
5.STRAN G L.AS
V sredo, 18. julija 1980, ob 15. uri «e bodo v sejnih dvoranah Skupščine občine Kranj sestali delegati na
29. sejo Zbora združenega dela
30. sejo Zbora krajevnih skupnosti
28. sejo Družbenopolitičnega zbora
Vplesti
v dogovor stabilizacijske ukrepe
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SRS 1981-1985 bodo zbori skupščine SRS obravnavali 23. julija letos
Dnevni red
1. Ugotovitev sklepčnosti zborov
2. Sprejem zapisnikov prejšnjih sej in poročila o izvršitvi sklepov
3. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije /a ob-
■ dobje 1981- 1985
4. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
5. Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za obdobje 1978- 1980 in izvolitev delegata v odbor podpisnikov
8. Poročilo o izgradnji hidrocentrale (J I Mavčiče
7. Poročilo odbora za uresničevanja družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja v Kranju
8. Predlog podelitve nagrad občine Kranj in priznanj Skupščine občine Kranj za leto 1980
f 8. Predlog za podelitev Velike plakete ji Dodelitev združenih sredstev kra-
-»evnim skupnostim u      Ji- Kadrovske zadeve
*2. Predlogi in vprašanja delegacij in 1» \ delegatov
i* X._.—>
V »kladu h sistemom družbenega plan ranja bo dogovor o temeljih družbenega plana SRS 1981- 1985 vseboval naloge, ki jih bo združeno delo predhodno oblikovalo v elementih za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov ter jih uskladilo z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Vendar je potrebno,da vzporedno s tem samoupravnim sporazumom organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, strokovne in raziskovalne ustanove ter organi družbenopolitične skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju najdejo mesto v dogovoru o temeljih družbenega plana SRS 1981 do 1985.
Najnovejši stabilizacijski ukrepi so nastopili med intenzivnim delom na osnutku dogovora, zato se niso v celoti vgrajeni v dogovor. Dogovor o temeljih plana sodi v okvir srednjeročnih planskih dokumentov in ti imajo pri stabilizacijskih prizadevanjih svoj povsem določen domet. Medtem ko kratkoročno planiranje lahko k stabilizaciji prispeva predvsem na finančnem področju in z operativnim ukrepanjem pri cenah, dolgoročno planiranje pa ima možnost stabilizacijskega vplivanja pri oblikovanju ponudbe, to je pri proizvodni orientaciji oziroma oblikovanju odnosov v fizično-namenski strukturi družbenega bruto proizvoda, je vloga srednjeročnega planiranja pri stabilizaciji povsem v oblikovanju odnosov planirane in sekundarne razdelitve družbenega bruto proizvoda, lahko pa tudi oblikuje temeljne pogoje pri zagotavljanju dolgoročnih stabilizacijskih nalog.
POGLAVITNE NALOGE V OSNUTKU DOGOVORA
Prestrukturiranje je obdelano v dveh poglavjih in to v kriterijih prestrukturiranja gospodarstva in konkretnih projektih prestrukturiranja industrije.
Kriteriji so že v preverjanju prakse, čeprav strokovno se niso dovolj dodelani oziroma testirani. Normalno je, da se organizacije združenega dela že zdaj primerjajo s kriteriji, realna pa je bojazen, da bi
DOGOVORIMO SE
a vse KS ne bo dovolj
krajevne skupnosti bi iz združenih sredstev po
^ebovale letos več kot 10 milijonov din za inve- n^^^^^^L^: ^ticije, na voljo pa /<
zneska
pritiski posameznih OZD kriterije skušali prilagoditi svoji meri, kar bi vodilo v njihovo razvodenitev, kar se je dogajalo tudi v tekočem planskem obdobju. Seveda za strogost kriterijev govorijo skupAčinske Smernice za pripravo družbenega plana 1981— 1985, resolucija Skupščine za leto 1980 in Številna politična stališča. Pomembno pri tem je. da osnutek dogovora vsebuje v nasprotju s prejšnjimi verzijami natančna določila o namenu kriterijev in da so v posameznih poglavjih dogovora razčlenjeni specifični kriteriji za različna gospodarska področja, ki tudi njim omogočajo dosledno izpolnjevanje sprejete politike prestrukturiranja.
Poglavje o konkretnih  projektih prestrukturiranja  industrije  vsebuje usmeritev, ki jo želi družba na tem področju doseči in obeznosti OZD, da v okviru planskih  dokumentov  pripravijo konkretne projekte za prestrukturiranje. Ti se ne omejujejo na investicije, temveč je potrebno na podlagi v preteklosti že realiziranih investicij oblikovati ustrezne proizvodne usmeritve. Poleg tega so v gradivu ilustrativno navedeni projekti, ki na podlagi dosedaj znanih informacij ustrezajo kriterijem prestrukturiranja. Gradivo vsebuje tudi informacijo o vseh zaenkrat prijavljenih prijek ti h za investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za vse projekte velja, da jih bo potrebno do sprejema dogovora analizirati na podlagi kriterijev in se potem odločiti, katere od tistih, ki bodo kriterijem ustrezali, bi zaradi njihove pomembnosti, obsega investicijskih sredstev itd. kazalo vključiti v dogovor o temeljih družbenega plana SRS. Vsekakor pa je očitna potreba, da se s konkretno akcijo zagotovi pripravo čim večjih proizvodnih programov in investicijskih projektov, ki bodo zagotavljali materialno osnovo prestrukturiranju našega gospodarstva v naslednjem  srednjeročnem  obdobju in na daljši rok.
EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO - To je eno najzanimivejših poglavij, saj na tem področju samoupravni sistem se ni v celoti zaživel in subjekti, ki morajo postati tU odločilni — predvsem delavci v TOZD — še niso v celoti prevzeli svoje vloge. To je tudi sektor, kjer se kaže vsa nasa težka gospodarska situacija in bo potrebno prav tu opraviti ključne razvojne naloge. Poleg tega pa je tu zelo pomembna vloga federacije. Zaradi vsega tega dogovor vsebuje veliko sistemskih členov, ki tja sodijo in členov, ki opredeljujejo politiko in jim je mesto v samem družbenem planu. Več členov je taksnih, da bodo morali biti sestavni del samoupravnega sporazuma o temeljih pla-
"**ticije, na voljo pa Je le približna polovica tega £$ J^7&VSS5Sg5J,S,
^^Na letošnji natečaj za dodelitev i ^dstev krajevnim skupnostim za ^Investicije je v roku vložilo 25 za-•?^£-eykoy 23 krajevnih skupnosti v J*r^^Čini in sicer za razna investicijska i^^k'8 na družbenih in komunalnih r^Jektih v krajevnih skupnostih. T <^i^računska   vrednost   vseh teh
* tjjjektov je po predloženi dokumen-
* r)0«.!' 57,322.023 din; udeležba kraja-»c ^^v v gotovini, delu in materialu pa
r^j bi znašala 36,635.683 din ali 64 j^stotkov. Skupno je zahtevkov za ^Mnjkajoca sredstva 10,341.453 din 18 odstotkov predračunske vred-bi krajevne drugih virov, ,Jpedvsem iz finančnih načrtov kra-^rtvnih skupnosti. Odbor za delitev ^"ruženih sredstev krajevnim skup-^5**tim, ki je pristojen za preverjanje j^htevkov in oblikovanje predloga. V "a seji 30. junija letos ugotovil, da r-^ Prijave ne izpolnjujejo pogojev V^P?88 P° kriterijih in da je za inve-J *cije na razpolago samo 5,2 mili-na din, to je polovica zaprošenih j^^dstev. Zborj krajevnih skupnosti namreč lani (na 16. seji, dne j^/. maja 1979) dodelil krajevnim l^Upnostim za leto 1979 skupno 13
j^l^sti. ostalo razliko pa I^Upnosti zagotovile iz i
trilijonov din, od tega 5,1 milijona *h v breme sredstev za leto 1980,
T^to je tudi toliko manj sredstev v tošnjem letu za investicije v KS.
Odbor je zavrnil prijave krajevnih i^Upnosti Cirče, Orehek-Drulovka b| Preddvor. Zboru krajevnih skup-V^sti pa predlaga, da dodeli sredstva i-^^aporšeni višini manj razvitim krasnim skupnostim in sicer: Kokri.
Podblici. Jezerskemu. Senturški gori ter KS  Struževo in Zalog, ki v zadnjih   dveh   letih   nista dobili nobenih sredstev iz tega sklada. Za ostale krajevne skupnosti pa odbor predlaga, da se jim dodeli 75 odstotkov  zaprošenih sredstev in sicer: Beli, Besnici, Bitnju, Brniku, Cer-kljam, Golniku. Mavčičam, Naklu (za družbeni dom). Stražišču in Visokem. Za krajevne skupnosti Bri-tof, Predoslje in Primskovo, ki so prosile za sredstva za razširitev te lefonskega omrežja, odbor predlaga zboru, da se zahtevkom ne ugodi: sama   investicija   namreč  spada v tretjo    -    neprioritetno skupino, sama izvedba del pa je predvidena šele za leto 1983. Sedanja sredstva iz sklada   združenih   sredstev   pa se lahko dodele samo za akcije v letošnjem letu; iz dokumentacije pa je tudi  razvidno, da  bo s prispevki občanov  lastne  udeležbe krajevne skupnosti pri sofinanciranju investicije tudi v celoti pokrita. Odbor tudi predlaga,   da   se   tudi zahtevku krajevne skupnosti Naklo za gradnjo mrliške vežice ne ugodi, ker se krajevni skupnosti Naklo zagotavlja sredstva za nujna vzdrževalna dela na   domu   družbenih organizacij. Deloma   pa   se   ugodi zahtevku krajevne skupnosti Šenčur za gradnjo avtobusnih postajališč in ureditvi križišča v Šenčurju, vendar pod pogojem,   da   krajevna skupnost naknadno predloži ustrezno dovoljenje pristojnega  upravnega organa. Vsem krajevnim skupnostim naj bi se torej razdelilo 5,2 milijona novih dinarjev.
naj vgradijo v svoje planske akte. V tem deiu dogovora je se premalo konkretnih obveznosti, ki bi zagotavljale realizacijo težkih ciljev glede ekonomskih odnosov s tujino, predvsem oblikovanje izvozne ponudbe združenega dela.
DOHODEK IN ZAPOSLOVANJE - Razkorak med zaostrenimi narodno-gospodar-sk imi problemi (ekstenzivno zaposlovanje, nesorazmerja v delitvi dohodka na račun akumulacije itd.) na eni strani ter dejstvom, da nimamo učinkovitega mehanizma usklajevanja zaposlovanja in politike delitve na drugi strani, se v veliki meri od/aža v besedilu osnutka dogovora. Zaradi neekonomskih pogojev gospodarjenja dandanes o zaposlovanju in dohodku poteka brez ekonomskih posledic za nosilce tovrstnih odločitev in zato prihaja do di-sproporcev,   ki   povzročajo  neskladja v družbeni reprodukciji. Potrebno bo težiti k dosledni politiki stabilizacije, poleg tega pa v okviru sistema razviti konkretne instrumente, ki bodo omogočili usmerjanje zaposlovanja in delitve dohodka v skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami.
GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA - Pomen gospodarske infrastrukture je nesporen in je tako opredeljen tudi v Smernicah za pripravo družbenega plana SRS 1981- 1985. Smernice so razvoj infrastrukture povezale s potrebami, pa tudi s stvarnimi možnostmi združenega dela za finansiranje razvoja infrastrukture. Dosedanje delo pri pripravi planskih dokumen-
tov kaže, da minimalne fizične potrebe razvoja infrastrukture po svoji vrednosti presegajo okvir, ki so ga zastavile Smernice, to je v tekočem planskem obdobju doseženi dele* infrastrukturnih investicij, v investicijah v osnovna sredstva vsega gospodarstva. Poleg tega se kažejo tudi nekateri problemi v zvezi s sistemom finansiranja, to je združevanja sredstev za infrastrukturo, kar obdeluje posebna delovna skupina  izvršnega  sveta  in  bodo rezultati njenega dela sprotno vgrajeni v dogovor. Odprta so tudi nekatera institucionalna vprašanja, saj republiška skupnost za ce-se ni konstituirana kot samoupravna interesna skupnost, letališča pa tudi Se nimajo svoje samoupravne interesne skupnosti. Obstajajo pritiski, da bi se kot infrastruktura prikazale dejavnosti, ki to niso in  ki  se lahko pod  normalnimi pogoji vključijo v tržne pogoje gospodarjenja. Sredstva, ki jih osnutek dogovora predvideva za infrastrukturo, so velika, res pa je, da so programi Ae večji in glede cene infrastrukturnih storitev v osnutku dogovora ni veliko rezerv. Pri usklajevanju in soočanju teh programov z realnimi možnostmi združenega dela bo nujna njihova selekcija, pri čemer naj bi dogovor vseboval čim realnejAi program infrastrukturnih nalog. Pri infrastrukturi se v zaostreni obliki kažejo tudi prostorske naloge, saj predvideni infrastrukturni objekti niso dovolj jasno opredeljeni glede svojih zahtev do prostora.
Področja, ki imajo veliko nalogo na ravni občin, so predvsem kmetijstvo, turizem, stanovanjsko-komunalno gospodarstvo, prostorske naloge ter sploAna ljudska obramba in družbena samozaAčita. V osnutku dogovora je Ae vedno veliko nalog, ki sodijo v dogovore o temeljih družbenih planov občin. V prihodnje bo treba v dogovoru o temeljih družbenega plana republike ohraniti naloge, ki naj zagotovijo nujno enotnost uresničevanja usmeritev, ki jih zastavlja družbeni plan republike. Poseben pomen imajo tudi naloge glede urejanja in organizacije, prostora, saj je ta vidik planiranja v okviru družbenega planiranja netradicionalen. Čeprav ne gre podpirati zapiranje in lokalizma občin, pa je dejstvo, da sistem družbenega planiranja zahteva, da ni mogoče sprejeti nobene odločitve o prostoru, ne da bi bila vsebovana v dogovoru o temeljih družbenega plana ustrezne občine.
REGIONALNI RAZVOJ IN NALOGE V OKVIRU SFRJ - Glede regionalnega razvoja v republiki se prav sedaj oblikujejo sistemske rešitve, ki jih bo treba sproti uveljavljati tudi v dogovoru o temeljih družbenega plana republike. V samoupravnih interesnih skupnostih in drugih asociacijah združenega dela je predvidenih Ae premalo nalog, ki bi prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Tudi ni dovolj jasno definirana vloga bank.
Glede razvoja SRS v okviru SFRJ bomo sproti vgrajevali obveznosti, ki jih bomo sprejemali pri dogovarjanju o temeljih družbenega plana Jugoslavije. Za povezovanje združenega dela Slovenije v okviru enotnega jugoslovanskega trga zaenkrat dogovor vsebuje jasna načelna izhodišča, v prihodnje pa bo treba oblikovati čim več konkretnih objektov ki bodo uresničevali dogovorjeno politiko.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI  - Osnutek dogovora vključuje predvsem naloge, ki so z zakoni opredeljene kot obvezni programi v družbenih dejavnostih, poleg tega pa tudi nekatere  —   sicer neobvezne  — naloge sploAnega pomena za republiko. Pri objektivizirani oceni potrebnih sredstev se je pokazalo, da je obseg obveznih programov sorazmeroma prevelik glede na materialne možnosti. Zato bo treba ponovno preveriti programe, pri tem pa vztrajati na opredelitvi Smernic za pripravo družbenega plana SRS;  zlasti dodatne  programe v družbenih dejavnostih, ki v ožjih materialnih okvirih nimajo prednosti, bo treba neposredno soočiti z možnostmi dohodka in osebnih dohodkov na ravni občin. Pri tem ne gre zgolj za pripravljenost delovnih ljudi, da prispevajo k razvoju družbenih dejavnosti   —   pomembna  je namenska struktura družbenega bruto proizvoda, ki mora zagotavljati nemoten proces družbene reprodukcije.
Gradnja HE Mavčiče
Hidroelektrarna Mavčiče bo z letno proizvodnjo okoli 83 GWh električne energije pomembna ne le za kranjsko občino, pač pa — v tej energetski krizi — tudi za širši slovenski prostor
Asfaltna baza še čaka
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je lokacijsko dovoljenje za gradnjo asflatne baze Testnega podjet ja v Kranju izdal 28. februarja letos. Odločbi o lokaciji pa so nasprotovali krajani KS Kovor. ki svojega stališča kljub prepričevanju, da lokacija asfaltne baze ne ogroža njihovega okolja, niso spremenili in zato tudi niso podpisali družbenega dogovora, medtem ko je Izvršni svet skupščine občine Tržič podpisal družbeni dogovor o izgradnji nove asfaltne baze ter imenoval tudi predstavnika v odbor podpisnikov.
Zoper odločbo o lokaciji so se pritožili svet KS Kovor. ("Vhelar-sko društvo Tržič. Zbor kmetov KS Kovor. Anton Valjave< , Gregorc Albin in Franc Pretnar Republiški komite /a varstvo okolja in urejanje prostora je z odločbo 23. aprila letos njihove pritožbe /avrnil Krajevna skupnost Kovor je potem, ko je bila pritožba na republiškem komiteju zavrnjena, vložila tožbo na Vrhovno sodišče SRS, ki pa še ni rešena. Odbor podpisnikov je v začetku junija letos razpravljal o nastali situaciji in sklenil informirati Vrhovno sodišče o problematiki asfaltne baze, da hi na ta način pospešil postopek. Odbor namreč poudarja, da poleg časovne zamude nastaja tudi ekonomska škoda ki se odraža v podražitvah gradnje asfaltne baze. Odbor se je tudi odločil informirati vse podpisnike družbenega dogovora o nastalem položaju, saj zaradi časovnega odmika naraščajo tudi finančne obveznosti tako investitorja kakor tudi drugih podpisnikov dogovora,
Po dolgotrajnih pripravah se je izgradnja   elektrarne   v Mavčičah vendarle začela. Moč elektrarne, ki bo letno dajala okoli 83 GVVh električne energije bo 38 MW. Območje predvidene   gradnje   HE Mavčiče urbanistični program občine Kranj. Ker   je   bila   spremenjena kota zgornje vode, je bil potreben odmik od sprejetega urbanističnega programa občine Kranj. Zajezba HE Mavčiče sega  v  občutljivi  prostor na področju mesta Kranja in še posebej v industrijski bazen, zato je kranjski izvršni svet za odmik, od urbanističnega programa postavil vrsto pogojev. Med najpomembnejšimi je ta. da se je investitor, to je Savske elektrarne Ljubljana, dogovoril z vsemi delovnimi organizacijami s področja industrijskega bazena o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti za preprečitev negativnih učinkov zajezbe na prostor,  kjer  so  posamezne delovne organizacije.
Potrebno |e bilo tudi urediti vprašanje glede funkcioniranja že obstoječe kanalizacije in izgradnje nove; jezero, ki naj bi nastalo z zajezitvijo Save pred elektrarno, bo namreč moralo biti kar najbolj čisto, zato sodi v ta okvir tudi gradnja čistilne
naprave za mesto Kranj. Ta vprašanja so bila rešena s sklenitvijo dogovora o saniranju vpliva zajezbe fiE Mavčiče na primarne kanalizacijske zbiralnike in čistilno napravo v Kranju. S tem dogovorom se predvideva izgradnja čistilne naprave in kanalizacijske mreže po 10-letnem programu SKIS do konca leta 1983. Poleg tega dogovora je v pripravi še sklenitev dogovora, s katerim naj bi se razrešila vprašanja, ki so povezana z realizacijo tega dogovora.
Izvršni svet je potem, ko je ugotovil, da so v bistvu izpolnjeni pogoji, dal v skladu z 21. členom zakona o urbanističnem planiranju izjavo, s katero ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija    za    gradnjo HE Mavčiče v skladu z urbanističnim programom občine Kranj in urbanističnim načrtom Kranja; vendar pa je pri  tem  izpostavil  še nekatera nerešena vprašanja, ki pa naj bi se razrešila do izdaje gradbenega dovoljenja. Med temi je najpomembnejše vprašanje lokacija lovilne jame za odvzem proda; predvidena je sicer ob Gorenjskem sejmu, niso pa še rešena vprašanja o oblikovanju in zavarovanju lovilne jame. predvsem pa ne način odvzemanja proda ter še nekatera vprašanja v zveri s tem
Predlog za Veliko plaketo Kranja
Osnovna organizacija ZKS Osnovnega zdravstva Gorenj ske - TOZD Zdravstveni dom Kranj je dala pobudo za pode litev občinskega priznanja Gorenjskemu društvu za cere bralno paralizo v Kranju.
Društvo je nastalo, raslo in se    utrdilo    zaradi izredno vztrajnega, humanistično us merjenega   in volonterskega dela strokovnjakov in laičnih sodelavcev ter družbenih in stitucij. Je primer humanega, solidarnega požrtvovalnega dela   in   prizadevanj   v naši družbi, obarvan z izrazito sa moiniciativnostjo številnih občanov, posameznikov, stro kovnih teamov, SIS in družbe nopolitičnih  skupnosti. Dru štvo obstaja že deseto leto, čeprav je sicer svojo izkaznico dobilo šele 1976. leta. Celo desetletje pa je dovolj dolgo obdobje, da lahko kritično ocenjujemo njegov delež družbi, še posebej pa so vidni uspehi pri prizadetih otrocih, njihovih starših,, ki so srečnejši in s   svojimi   pridobitvami nedvomno eni izmed odločnejših in aktivnih članov družbe, ki jim je to omogočila.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj predlaga družbenopolitičnemu zboru skupščine občine Kranj, da sprejme sklep o podelitvi Velike plakete občine Kranj Gorenjskemu društvu za cerebralno paralizo v Kranju za desetletno dejavnost na tem področju.
Predlogi za letošnje nagrade in priznanja
V skladu z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Kranj in na podlagi razpisa v časopisu Glas je komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj izmed prispelih prijav delovnih in drugih organizacij pripravila predlog za podelitev nagrad občine Kranj in priznanj skupščine občine Kranj za leto 1980. Komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep, da se za leto 1980 podelijo tri nagrade občine Kranj: dve kolektivni in ena individualna ter pet priznanj skupščine občine Kranj.
ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SO PREDLAGANI:
1. Tekstilna tovarna Zvezda Kranj — za izjemne dosežke na področju gospodarjenja, razvijanja samoupravnih odnosov in skrbi za dobro počutje delavcev
2. OŠ France Prešeren Kranj — za dosledno uresničevanje kongresnih dokumentov, smotrov reforme vzgoje in izobraževanja ter zaradi uspehov vzgoj-noizobraževalnega dela
3. Ivan Cvar - zaposlen v Iskri — Elektromehanici Kranj kot član kolegijskega poslovodnega organa, za neprekinjeno 30-letno uspešno, strokovno, družbenopolitično in društveno delovanje
ZA PODELITEV PRIZNANJ SKUPŠČINE OBČINE KRANJ PA KOMISIJA PREDLAGA:
.1. SGP Gradbinec Kranj -
zaradi doseženih velikih uspehov na področju izgradnje družbenih, industrijskih in stanovanjskih objektov v občini
2. Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj - za izjemne uspehe na področju zdravstvenega varstva žensk gorenjske regije
3. Renko Francko-Zdenko — iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, nosilko Partizanske spomenice 1941. za njeno dolgoletno, predano in uspešno delo pri razvijanju našega družbenopolitičnega in samoupravnega siste-
la.
4. Skumavc Brunota — zaposlenega v delovni organizaciji Sava Kranj kot namestnik glavnega direktorja, za izjemne dosežke na področju gospodarskega razvoja tovarne Sava kot tudi na področju razvoja družbene dejavnosti v občini
5. Virnik Antona — zaposlenega v OZD Tekstilindus Kranj kot direktor finančnega sektorja, za njegov izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju Tekstilin-dusa in s tem tudi občine
(.STRAN.
PETEK. 11 JULUA II
Zanimanje za gledališče narašča
Uspešno zaključena gledališka sezona v Kranju — Zahtevni načrti v prihodnje — Poudarek na domači dramatiki — Uspehi in potrebe terjajo boljše delovne pogoje
Kranj — Pravkar končana gledališka sezona pomeni za Prešernovo gledališče novo stopnjo razvoja komedijantskega kolektiva, ki edino v Sloveniji, bržčas pa tudi v Jugoslaviji, pod gledališko streho uprizarja predstave za otroke in mladino, lutkovne predstave ter seveda predstave za odrasle. Tako razvejano delo je za celotni delovni kolektiv, ki deluje le polpoklicno, izjemno zahtevno. Kljub temu pa zadnje gledališke sezone izpričujejo rast in zavidljivo kvaliteto. Posebej zadnja sezona je bila zelo naporna in uspešna. Sedem novih uprizoritev — štiri za odrasle, dve za mladino in ena lutkovna — ter ponovitve predstav preteklih sezon krepko presegajo dejanske zmožnosti gledališčnikov. ki delajo v slabih delovnih pogojih. Televizijsko snemanje predstave kranjskega gledališča, številna gostovanja, sodelovanje na različnih festivalih, izmenjalne predstave s slovenskimi poklicnimi gledališči govore o moči kranjskega gledališkega kolektiva.
Uspešno zaključena sezona pa terja kvaliteto tudi v prihodnje. Umetniško vodstvo gledališča je v širokopotezno zasnovanem okvirnem repertoarju za prihodnja igralna obdobja uvrstilo kar osem novih slovenskih gledaliških tekstov, ki doslej še niso bila odigrana. Zahtevni načrt je realno uresničljiv, saj v gledališču resnično rast tudi v prihodnje nujno povezujejo z domačo dramsko ustvarjalnostjo. 2e sezona 80/81 ima v okvirnem repertoarju kar štiri nova in predvsem še neuprizorjena slovenska dela. Sezono bo odprla drama R. Svobode: Grca. Tekst je bil napisan že pred vojno, vendar doslej še ni bil uprizorjen. Izmed najnovejših tekstov
Ea so gledališčniki uvrstili dramo ranjskega dramatika, ki se je uveljavil Sirom Jugoslavije, Rudija Šelige: Pri starem Maverju. Dramatik delo zaključuje in ponudil ga je kranjskemu gledališču. Će bo do uprizoritve prišlo — kar si res želimo — bo to prva kranjska uprizoritev priznanega dramatika. Projekt je ustvarjalno in finančno zahtevnejši od drugih.vendar v gledališču upajo, da bodo pridobili sodelavce-ustvarjalce ter še posebej potrebna sredstva, ki bodo omogočila realizacijo brez dvoma vznemirljivega dela.
Med lutkovnimi besedili bo doživel krstno uprizoritev tekst Matije Logarja: K vik žabe, rig. V predstavi bodo združeno nastopile vse generacije kranjskih lutkarjev Prešernovega gledališča. Krstno uprizoritev bodo doživele tudi hudomušne zgodbe   Leopolda Suhadolčana:
Kulturni koledar
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umet-nostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v drugem nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del koroškega slikarja Valentina Omana, v kleti iste hiše pa razstava del slikarja Miha Dalla Valle.
V Mali galeriji Mestne hiše
si lahko ogledate razstavo risb akademskega slikarja Tomaža Kržišnika, v Stebriščni dvorani pa razstavo Prostor, grafika in poezija, ki sta jo pripravila Nejč Slapar in Irma Kem.
V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del Članov Društva tirolskih umetnikov iz Innsbrucka.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17 do 19. ure, ob sobotah in ne deljah pa od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešer-
Inove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
Peter Nos je vsemu kos, ki bodo za lutkovno predstavo pač posebej prirejene.
Izmed ostalih predstav naj omenimo komedijo Borislava Pekiča: Odločna zahteva, ki bo s tem v Sloveniji prvič uprizorjena, Emigranta Slawomira Mrožka, za mlade kranjske gledalce pa pripravljajo dramsko kroniko Zgodbe o tovarišu Titu, predstavo, ki bo osvetlila dogodke iz življenja največjega prijatelja mladih, tovariša Tita. Ob novoletnem rajanju želijo gledališčniki razveseliti najmlajše z uprizoritvijo pravljične igre B.Mi-nolija in H.Gruna: Vilinček z lune, ob koncu sezone pa bo za mlado publiko uprizorjena adaptacija znamenite komedije Williama Shakespearea: Sen kresne noči. Med luktovnimi besedili naj v okvirnem repertoarju za prihodnjo sezono omenimo še igrico Jirija Strede: Pravljica o sladkosnednem mesčku. Razmišljajo tudi o projektu monodrame.
Prihodnja sezona je glede na pretekle prav gotovo najambicioz-neje zastavljena. V kranjskem gledališču se pač zavedajo, da je zanimanje za gledališče iz sezone v sezono večje. Pretekli uspehi terjajo vse močnejši repertoar, ki bo zado-
voljil vsakogar. S prihodnjo sezono odpirajo v Prešernovem gledališču lutkovni abonma, ki bo vsaj deloma pokril potrebe po lutkovnih predstavah. Kranjske lutke Prešernovega gledališča so znane, vendar na žalost bolj izven Kranja kot v Kranju. Z abonmajem žele uveljavljene predstave organizirano posredovati vrtcem ter nižjim razredom osnovnih šol. Igralci kranjskega gledališča pa bodo sodelovali tudi pri urah pravljic, ki jih pripravlja pionirski oddelek Osrednje knjižnice v Kranju.
Ponovno, kot vsako leto, bo Prešernovo gledališče pripravilo najpomembnejši kulturni festival v Kranju, Teden slovenske drame, ki se bo z novimi in svežimi predstavami ponovil že enajstič.
Ob uspehe in ambiciozne načrte pa pade kaplja grenkobe: oder kranjskega gledališča že dolgo ne ustreza več. Ironično bi lahko zapisali, da se bo v naslednjem obdobju polagoma sesul pod bremenom številnih predstav, saj je že popolnoma dotrajan in potreben krepkega popravila. Če želimo festival, če želimo razgibano kulturno in gledališko življenje v Kranju — statistični podatki govore, da ga potrebujemo — potem bi morali začeti z nujno obnovo odra, če že ne moremo izboljšati drugih delovnih pogojev v gledališču, ki delovne norme, uzakonjene v poklicnih kulturnih ustanovah, daleč presega.
M.L.
Dokumentarna razstava o izgnancih
— Na predvečer v galeriji na loškem
Skofja Loka
dneva borca se
gradu odprli dokumentarno razstavo »Bratske vezi med srbskim in slovenskim narodom 1941 — 1978«. Loškemu muzeju sta jo posredovala Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Muzej ustanka 1941 iz Titovih Užic. Pripravil jo je kustos Loškega muzeja Vinko Demšar.
Naslov zgovorno pove kakšna je vsebina razstavljenih dokumentov, predvsem fotografij. V prvem delu so zajeta vojna leta, ko je bilo iz Škofje Loke, Selške in Poljanske doline ter Zirov izseljenih 267 ljudi oziroma 108 družin in posameznikov v Srbijo ter v taborišča Nemčije oziroma v sosednje takrat okupirane države. Posebna pozornost je posvečena izseljencem, ki so našli svoj drugi dom pri bratskih Srbih. Ti so jih sprejeli z odprtim srcem in vso toplino. Fotografije in dokumenti so veren dokaz, da so ljudje drugače Čutili medsebojne odnose kot je to prikazovala uradna politika stare Jugoslavije, sj so izgnance sprejeli v svoje domove, čeprav zanje in za naše kraje morda niso nikoli slišali ali vedeli.
Vezi skovane v težkih vojnih letih se danes poglabljajo in utrjujejo. K temu je veliko prispeval Vlak bratstva in enotnosti, ki že od leta 1961 izmenično na dve leti zbližuje ne samo medvojne izseljence in bratske Srbe, ki so jim nudili ognjišče, pač pa postaja široka in bogata manifestacija utrjevanja bratstva, enotnosti in sožitja z našimi narodi in narodnostmi, kar je osnovni pogoj obstoja in nadaljnjega razvoja Jugoslavije in ena temeljnih točk Titove politične dediščine in njegovih življenjskih ciljev.
Krog osebnih poznanstev je vse večji, pogosto se obiskujejo izgnanci in gostitelji tudi med letom, odpira in krepi se sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Občina Škofja Loka in Smederevska Palanka, v katei je med vojno dobilo zatošišče največ izseljencev z Loškega, sta se leta 1973 ob praznovanju 1.000 letnice škofjeloškega mesta pobratili, kar je še utrdilo sodelovanje. O tem govori sodelovanje med šolami, kulturnimi institucijami, sindikati, izmenjava Male Groharjeve slikarske kolonije, sodelovanje nekaterih delovnih organizacij in še bi lahko naštevali.
Tomaž Kržišnik razstavlja v mali galeriji Mestne hiše — Poznali smo
doslej bolj kot oblikovalca knjige in plakata, zdaj pa se nam predstavi? svojimi risbami. Kriišnikova risba obuja prvinskost slikarstva z dokončni potezami, ki ne dopuščajo popravkov, barve pa mu pomagajo, da se tr ploskev poglobi v globino. Otvoritev razstave so pripravile in posredan Obalne galerije Piran, tako da se po nekaj razstavah širom po Siover končno lahko predstavi tudi domači gorenjski publiki. — D. Šeško — F*«a|g( Perdan.
Širjenje slovenske beseda
Šentjakob v Rožu na Koroškem je po petdeseti letih spet dobil slovensko knjižnico — Zanjo so jeseniški občini kupili okrog 800 knjig — Priredi ve ob pomembnem kulturnem dogodku
Šentjakob v Rožu - Mlade iz
jeseniške občine in prebivalce onkraj jugoslovansko-avstrijske meje povezuje prijateljsko sodelovanje na raznih področjih delovanja. Tako je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic konec lanskega leta navezala stike z odborom slovenske mladine v Rožu na Koroškem in slovenskim prosvetnim društvom Rož iz Šentjakoba. Med pogovori za obširen program sodelovanja so jeseniški mladinci med drugim sklenili podpreti akcijo zbiranja slovenskih knjig za novo knjižnico pri šentjakobskem prosvetnem društvu.
Za uresničevanje tega sklepa so si v jeseniški občini temeljito prizadevali. Od začetka letošnjega leta so v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine in Zveze sindikatov ter več družbenih organizacijah v ta namen zbirali finančna sredstva. Zbrali so blizu 8 milijonov starih dinarjev in s tem denarjem . kupili okrog 800 slovenskih knjig. Gre predvsem za mladinsko literaturo, po kateri bodo segali bralci med 14. in 17. letom starosti, pa za manjšo zbirko knjig za mladino do 18. leta starosti in nekaj knjig za starejše.
V tem času so tudi Šentjakobčani premostili vse težave, na katere so
naleteli pri urejanju in opremljar prostora za novo knjižnico. Tako v soboto, 5. julija, slovesno odp objekt, ki je nadvse pomemben ohranjanje in širjenje sloven> besede na avstrijskem Korošker Na slovesnosti, ki so se je udele? številni obiskovalci z obeh str« meje, je sodeloval tudi koro* pesnik in kulturno politični delav Valentin Poljanšek z Obirskega.
Po slovesnosti v knjižnici zbrani odšli v nov dom kulture, k.h sta občinska konferenca mladih Jesenic in Glasbena mladina Si venije skupaj z domačini priprav: kulturno prireditev Glasba, bestf in pesem. V sporedu so se predstav igralec Boris Kralj, harmonik Silvester Mihelčič in obirski žen> oktet.
Organizatorji so srečanje izkor stili tudi za utrjevanje prijateljski vezi in predstavitev razmer, v ka: rih žive naši koroški rojaki. Zato delegacija iz Šentjakoba popeljal na krajši izlet po Koroški predsur nike organizacij iz jeseniške občin ki so prispevale denar za naku knjig. S tem so Šentjakobčani prs tako izrazili hvaležnost za pomoč r ureditvi slovenske knjižnice, ki ponovno zaživela po petih deseti? jih.
S. Saje
V kleti Prešernove hiše v Kranju razstavlja Radovljičan Miha Dalla Valle. Osnova vsem njegovim slikam je nepravilna polkroina črta. Red. ki ga je čutiti na ploskvi, ni naključen.t, ampak kompozicijsko in vsebinsko pretehtan. Gledalčeva naloga je. da sam po svoji presoji h del razbere vsebino. — D. Sp-ško.foto F. Perdan
Za letošnji škofjeloški izseljenski piknik lahko rečemo, da so prireditelji M spominkom posvetili pozornost. Plastične navlake ni bilo, poleg množi izdelkov suhe robe pa so našo pozornost pritegnili lični punkeljčki z mah' kleklji, ki jih je ponujala Julka Fortuna iz Vrhnike, naša znana ljubitelj izdelovanja čipk. S seboj je pripeljala tud mladi dekleti in obiskovalci so zanimanjem opazovali, kako jim tečejo kleklji. Čipke torej ne bodo utoml( pozabo. — M. V.
Afera ob »Aferi«
žirija. Protestirati skoraj niso upa! Končno so dobili odgovor da Je čl« žirije (mogoče več članov) predsta* videl, da je prišel, vendar anonimu Malce čudno. Pred predsta' nihče ni omenjal, da je Žirant arv nimen. Res pa je, da kranjski gled< liščniki nikakor niso mogb izvedel kdo pride. Uveljavljena praksa U je, da ob javnih kulturnih dogodki javno nastopa. Moč žirije vendar i v njeni anonimnosti (menda sen. bali kranjskih vplivov), ampak njeni strokovnosti. _ MtJ
Pisanje nima namenajpodbn Je podeljenih Postavi,. |
se vprašanje o načinu pomembnih nagradah. Pojavljaj le javno, razglasitev nagrad p* Ti J   i Jlen ie anonim«?'
tako, le vmesni člen j Zakaj? Morda ne zato. da Di bilo kulturi manj afer?    Matija Logar
Kranjsko gledališče je za letošnjo nagrado   »4. julij«   prijavilo svojo predstavo Primoža Kozaka: Afera. Iz Beograda je pred mesecem prišlo sporočilo, da je predstava uvrščena v konkurenco in da si jo bo ogledala komisija oziroma njen član. Gledališče je predstavo obnovilo. Ponovitev je brezplačno ponudilo članom zveze borcev, ki so polnoštevilno zasedli dvorano. Iz Beograda je bilo javljeno, da člani žirije pridejo. Vodstvo gledališča jih je čakalo, čakali so jih igralci, režiser . . . Tudi publika je čakala. Predstava se je začela s precejšnjo zamudo, večjo kot je v navadi v Kranju. O članih ali članu žirije pa ni bilo ne duha ne sluha. Predstava je bila odigrana silovito, z vso ustvarjalno resnostjo in je doživela med borci izjemen uspeh.
Naslednji dan so se kranjski gledališčniki spraševali, kje je bila
S
ETEK. 11. JULIJA 1980
7. STRAN. G L/A S
ZA LETNI ODDIH OB MORJU IN PLANINAH • ZA LETNJ ODDIH OB
u v blago«1*'
0|kem oddelk
KRANJ *t«-"f7;S-C'
kopal* "
T/NA /e 0 k/ob"*0*
boga
ta
BLAGOVNICA TINA KRANJ  •  BLAGOVNiCA TINA KRANJ
Osnovna šola
Stane Žagar
Kranj
Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu razpisuje dela in naloge
RAČUNOVODJE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj:
— srednja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— moralna neoporečnost
Prednost imajo kandidati s prakso na enakem delovnem mestu. 2 SNAŽILKI
s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj:
— končana osnovna šola,
— poskusna doba 6 tednov.
Prijave z dokazili o strokovnosti poiljite v 15 dneh po razpisu na naslov Osnovna iola Stane 2agar, Kranj, Cesta 1. maja 10 a -za razpisno komisijo.
Hh alples
Industrija pohištva Železniki
Po sklepu odbora za gospodarjenje TOZD Promet blaga organiziramo dne 29. 7. 1980 javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
- kabina TAM 2000,
1500 din
— zastava poltovomi 620, nevozen 10.000 din '
- most diferenciala od FAPA, 1000 din
— motor FAP 130 KM, izpraven, 10.000 din
— gume 11-0020 s platišči, 9 kom, 500 din za komad
- fakturni stroj SOEMTRON, leto izdelave 1968,
1000 din
Licitacija bo ob 10. uri pred mehanično delavnico Alplesa.
soikx uraiM
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o.
Za potrebe Tovarne avtopnevmatike kadrovski sektor delovne organizacije vabi k sodelovanju
več proizvodnih delavcev
Nudimo:
nastanitev v samskem domu delovne organizacije, < organizirano uvajanje in usposobitev za opravljanje delovnih nalog, možnost pridobitve kvalifikacije v gumarski stroki
Pogoji:
8 razredov osnovne šole, odslužen vojaški rok, starost do 30 let Poskusno delo 2 meseca.
Nastop dela možen v mesecu avgustu. .
Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim
Časom.
Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno v sredo, 30. 7. 1080, ob 8. uri v kadrovskem sektorju, oddelku za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 8 ali pošljejo pismene prijave najkasneje do 9. avgusta 1.1.
CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16
išče garaži za svoji vozili za kombi in za R-4
Ponudbe pošljite na naslov ČGP DELO, Podružnica Kranj, Koroška 16.
BEB   Servisno podjetje
J V       Tavčarjeva 45 l&l Kranj
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog:
1. VEC KLEPARJEV
2 VEČ KROVCEV
3. VEČ POLAGALCEV KERAMIKE
4 SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Pogoji: podi. — 3. — poklicna šola ustrezne smeri;
- poskusno delo 45 dni pod 4. — nepopolna osnovna šola,
— poskusno delo 30 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v 15 dneh od objave razpisa. Nastop dela takoj.
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 11. 7. do 18. 7.1980
za občini Kranj in Tižič
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje
147, tel.42-015
SOKLIČ Drago, dipl, vet.,
Strahinj 116, tel. 47-192
za občino Skorja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet. Škofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939
za občini Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-636 (začasni)
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
Radovljica in
Veletrgovina
ŽIVILA
Kranj
TOZD Maloprodaja
Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi sklepa naslednja prosta dela in naloge
1. vzdrževanje in popravila hladilnih naprav
Pogoji:
- VK monter hladilnih naprav,
- 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del servisiranja hladilnih naprav
- poskusno delo 60 dni
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba VT Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi.
Osnovna šola
dr. J anez Mencinger
Bohinjska Bistrica
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge v COŠ:
ravnatelja
Pogoj:
— strokovna usposobljenost za vzgojnoizobraževalno delo,
— najmanj  pet  let delovnih  izkušenj  pri vzgojnoizobraževalnih nalogah,
— opravljen strokovni izpit
Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OS dr. Janez Mencinger, Bohinjska Bistrica.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
Nova pridobitev boroveljske posojilnice
Lansko leto novi prostori in letos nova menjalnica v Podljubelju (na avstrijski strani) — Kompleten bančni servis za naše koroške rojake in druge — Sodelovanje v uvozno-izvoznih poslih — Najugodnejša menjava denarja
Boroveljska posojilnica je bife ustanovljena leta 1907, kot slovenska zadruga, ki je med drugim za svoje člane opravljala tudi denarne posle. Ta dejavnost se je vse bolj razvijala in danes predstavlja Posojilnica Borovi je, vključena v Zvezo slovenskih zadrug na Koroškem, zgledno bančno ustanovo, ki opravlja vse denarne posle za svoje člane, to je: razna podjetja v lasti naših rojakov, slovenske kmete in druge, prisotna pa je tudi v ostalih gospodarskih krogih na južnem Koroškem. Prav tako se finančno vključuje pri uvozno-izvoznih poslih med gospodarstvom z obeh strani meje, aktivna pa je tudi pri izmenjavi stikov med slovenskimi političnimi, gospodarskimi, športnimi in drugimi organizacijami na Koroškem in v domovini.
Posojilnica ima svoje poslovne prostore v Borovljah, v Poštni ulici 4 (za cerkvijo). Odprta je vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. ure do 16,30, razen ob sobotah in nedeljah
Tam boste lahko najugodneje zamenjali denar, čaka pa vas tudi domača slovenska beseda, saj so v Posojilnici zaposleni samo koroški Slovenci. Ti so nam omenili, naj vas opozorimo, da pred morebitnim nakupom v Borovljah ali drugje zamenjate denar, saj trgovci običajno slabše menjajo kot Posojilnica.
Najnovejša pridobitev Posojilnice je nova menjalnica v Podljubelju (na avstrijski strani), ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure (tudi ob sobotah in nedeljah). Tudi tam vas čaka slovenska beseda in najugodnejša menjava.
Nova menjalnica je v Podljubelju, 500 metrov od odcepa v Borovlje, v smeri proti Celovcu. Stoji na levi strani ceste, na prostoru, kjer je bila prej bencinska črpalka, zato s parkiranjem ne bo problemov.
TOMO KRIŽNAR:
»BOS PO ČRNI CELINI
Študentoma omenim, da so si kopičili moč in bogastvo v vojnah, ki so imele za cilj pridobivanje sužnjev. Kadarkoli se je na obali zasidrala ladja, so oborožili vojsko in se podali na drugo stran svojih meja. Pobijali so, lovili, požigali. Dragoceni predmeti, orožje, rum in gnile navade Evropejcev so prihajale v deželo kot zamenjava za prodane sužnje, njihove brate. Ali to ni barbarstvo?
Crni intelektualec skoči pokonci in mi vrže v obraz zadnji vojni, Hitlerja, Mussolinija, preganjanje in množično pobijanje Židov. Zamislim se in na.š pogovor se počasi prekine.
Ko sam stopam naprej skozi črnske vasi, me ni strah. Ne ponoči ne podnevi. Življenje mora imeti v duši ljudi, ki imajo za najvišje žrtvovanje življenje samo, sveto vrednost. Njihove žrtve so umrle zato, da bi izkazali čast pokojnim in živim.
Vem, ne bodo me ubili zaradi mojih štipendij, naloženih v dolarjih ...
Sedaj pa na jug, do morja, kjer rastejo banane in kokosovi orehi. Rad bi se okopal v slani vodi. V Candi-yu opazim prve kokosove palme. Palme niso drevesa; so rože — znanilke tropskih krajev. Nalivi so vrste drug za drugim, cesta je razmočena ilovnata brozga. Kmetje nosijo čevlje v rokah, ker drugače ostanejo v zemlji. Vasico za vasico z borno obdelanimi polji puščam za sabo. Peljem, se s taksijem kot redkim prevoznim sredstvom, ki pa odpelje takrat, ko je poln. Včasih kdo teče za njim, držeč se za razbito karoserijo. Zgodi se tudi, da kdo pade z njega. Največkrat se šofer postavi za mojega varuha in noče vzeti plačila. Zavem se, da -pravih črncev, ne tistih iz ameriških gangsterskih filmov, niti tistih, o katerih pripovedujejo naši mornarji, ki so se vrnili iz Abidjana ali Lagosa, doslej nisem poznal. Pravi Afričani so doma tu, na podeželju, zunaj velikih mest. Kmetje so. Vabijo me na pečeno koruzo, me spremljajo tudi po pol ure peš hoda, potem pa se mirno vrnejo na svoje njive kasava. Tisti, ki prihajajo nasproti, me pozdravljajo in pojoči glasovi se oglašajo, ko že izginejo za ovinkom.
Jutra so hladna in žalostna. Običajno spim na polju nekaj metrov od ceste. Ob prvem svitu me prehude ženske, mlade in stare, ki pojoč nosijo polne buče jedi na trg. Ne vidijo me. Prvi me opazi mlad fant. Z velikim krikom se zvrne s kolesa. Enako, boječe so tudi ženske. Takoj, ko me zagledajo, poskačejo s ceste v grmovje, bežijo čez polje in pridejo niže spet na cesto. Nekatere počakajo, da se zbero v gručo, in jo potem korajžno primahajo mimo mene, z otroki na hrbtu in golimi prsmi.
Potovati po Afriki je najbolj primerno z motorjem
Afriška avtocesta
Skoraj v vsaki vasici me že pričakujejo, saj gre glas, da prihajam, naprej s kolesarji. Peljejo me k vaškemu poglavarju, ki se sedaj po revoluciji imenuje delegat. Rokujem se z vso žlahto in se najem do sitega. V vsej deželi nisem zamenjal niti dolarja. Studentu pride gostoljubnost zelo prav. Ob slovesu dirkajo za mano in mi tlačijo v koruzne liste zavite popotnice v malho. Malo težko hodim. Vsi skupaj smo se malo nalezli močnega afriškega gina. Na pogled je kot kava, okusa je kiselkastega, močan pa tako, da bi slona vrglo.
V naslednjo vas pridem na smrt zbit in do glave umazan. Žive duše ni videti. Že dolgo pripravljajoče se neurje se sprosti s šumečo zaveso vode in z mogočnim grmenjem. Kokosovi orehi padajo s palm in odskaku-jejo okoli mene. Še vedno rahlo omotičen se zavlečem v prvo kočo. Spominjam se kadečega se ognjišča in dveh koz v kotu. V temi od vijem svoje edino premoženje in čofnem v lužo. Ko ugotovim, da ni pregloboka, ležem in že me zmanjkuje, ko se skozi luknjo v steni primaje velik pes. Prav nič ni migal z repom. Vsaj mislim, daje bil pes. Po prvem strahu si mislim, da me ne bo ugriznil, če se bom delal mrtvega. Laja dolgo v noč.
Visoki glasovi so naslednje, kar slišim. Trije črnci se sklanjajo nadme. Dan je. Dež ne pada več in psa ni nikjer. Strašno sem utrujen. Z bolečo glavo se obrnem stran in spet zaspim.
• ••
Ko me zbude v drugo, jih je več. Puške imajo, oblečeni so v nekakšne pižame. Z brcami me spravijo pokonci in med glasnim vpitjem odvlečejo skozi vas. Revolucionarni odred. Republic populaire de Benin pripre vsakega sumljivega belca, ki se mota po deželi. Bojijo se kontrarevolucionarjev in nekdanjih belih gospodarjev, ki so pred pokolom zbežali v džunglo. Nič čudnega. Tudi mene imajo zaradi moje zunanjosti za takega skrivača. Za nami gre najmanj petdeset otrok in hihitajočih se žensk. Moški bolj prikrito oprezajo izza drevesnih orjakov. V večji, za spremembo šti-rioglati koči, me pretipajo. »Ni hašiša,« jim rečem. Pisati zna samo komandir. Ko prepiše moje ime v debelo umazano knjigo, je ves prepoten. Zapre oči, zastoka od prestanega napora in omahne v naslanjač. Tisti, ki me najbolj zasmehuje, me porine za rešetke. Opoldne mi dajo bučo kosmate vode in dve žlici riža. Tudi v drugo ječo me porinejo. V njej ostanem dva dni. Spustijo me zjutraj brez kakega pojasnila, kakor so me tudi zaprli, ne da bi povedali, kaj sem zagrešil. Čudovito je bos čo-fotati po lužah na cesti, ki pelje proti jugu. Vendar samo do prve vasi, samo osemsto metrov. Sem že na ozemlju drugega delegata.
Obrtno podjetje
Elita
moško in žensko krojaštvo BLED
Razpisna komisija razpisuje prosta dela
individualnega poslovodnega organa — direktorja
po 35. členu Statuta. Ni reelekcija.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima poklicno šolo tekstilne stroke, mojstrski izpit VK s 11 leti prakse,
— da ima poklicno šolo za krojača K V s 5-letno prakso in znanjem i krojenja. c
— da ima srednjo strokovno izobrazbo — tekstilni tehnik s 5-letnimi ^ delovnimi izkušnjami.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave. « Vloge z dokazili sprejema razpisna komisija Elita Bled. Riklijeva 19.
Nastop zaposlitve je 1.10.1980. £
©Kmetijsko živilski kombinat Kranj
Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2
objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA
VODENJE RAČUNOVODSTVA HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Posebni pogoji: — ekonomist,
- 2 leti delovnih izkušenj na računovodskih delih
TOZD KLAVNICA KRANJ
ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV
Posebni pogoji: — delavka brez poklica,
— smisel za red in čistočo
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi.
h k
i;
8
t
Iv
Osnovna šola
Stane Žagar Kranj
Svet osnovne šole Planina v ustanavljanju, občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge
1. SPECIALISTA PEDAGOGA Pogoj:
— dokončana PA specialno pedagoške smeri.
— družbeno-pc'itična aktivnost,
— nastop dela 1. 9. 1980
2 ŠESTIH SNAŽILK Pogoj:
— končana osnovna šola.
— nastop dela 1.9. 1980
Prijave z dokazili pošljite na naslov Svet osnovne šole Planina v ustanavljanju, Kranj (sedež: Osnovna šola Stane Žagar, Kranj) Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
t)
»■>
rj
i
Ivan Jan
Kokrški odred
8. maja 1945 prvi v Celovcu
j
V štabu cone se še niso niti dobro unesli od veselja in niso še uredili načrtov za podvig, ki ga je zahtevala ta brzojavka, ko je radijski sprejemnik (čez eno uro) že sprejel dopolnilo, naj takoj z enotami krenejo na Koroško in prvi skušajo zasesti Celovec, nato pa še Beljak. Za zgled naj jim bo hitrost 9. korpusa pri zasedanju Gorice in Tržiča. To povelje je veljalo tudi za Kokrški odred.
Toda iz oddaljene Štajerske štab 4. operativne cone ni mogel vsega ne vedeti ne predvideti. Zato je štab Kokrškega odreda tudi to pot v marsičem deloval samoiniciativno.
v
vo
Ko je štab Kokrškega odreda v Bistrici ugotovil, da Celovcu silijo tudi že Anglo-Amerikanci in da je most čez Dra,„ že možno uporabiti, so zbrali nekaj zaplenjenih tovornjakov in se začeli odpravljati k Dravi.
Drava je bila najhujša zapreka do Celovca.
Zdaj je bila važna vsaka ura.
Komandant in pomočnik politkomisarja sta torej 8. maja 1945 okoli 7. ure zjutraj šla na poizvodovanje prek Drave. Ugotovila sta, da je treba s pohodom kar poskusiti, in okoli 10. ure je pri Ljudevitu Zigerju-Petru zazvonil telefon. Naročila sta, naj se vse, kar se more, čimprej vkrca na vozila in odrine proti Celovcu.
Poleg tovornjakov pa naj usposobijo še vlak, kar je bila seveda odlična ideja, kajti železniški most ni bil zastražen.
Začela se je dirka za šoferji, ki jih je nasplošno manjkalo, ali pa so za volan sedali taki, ki so poprej le malo poskusili voziti. Začeli so tudi zbirati bencin.
Laže je bilo glede lokomotive, ker so bili strojevodje na razpolago; zbirali pa so tudi vagone. Večina naj bi se peljala z vlakom. Ustrezno povelje sta dobila tudi štab 2. in 3. bataljona, oba pa sta v Bistrici pustila toliko ljudi, kolikor jih je bilo potrebno za stražo pri ujetnikih in za vzdrževanje splošnega reda.
Žiger je na železniški postaji s skupino borcev poskrbel, da so bili vagoni (bili so le štirje) kmalu nared za vkrcavanje. Hiteli so. da bi bili res prvi v Celovcu!
Prvi! S' tem poveljem so bili zdaj seznanjeni vsi od redni funkcionarji in tudi del moštva. Opremili so se tudi z zastavami. Z njimi so se odpravljali na pot še nekateri borci Kokrškega bataljona, predvsem obveščevalci, glavnina Koroškega odreda pa je bila zaposlena drugod.
In katere enote so se peljale z vlakom? Niso se peljali razdeljeni po bataljonih, temveč pomešano: tako na vlaku kot tovornjakih so bili borci iz obeh bataljonov. Natanko pa je znano, da se je s tovornjaki peljala Jurišna četa, ki je bila v sestavi 2. bataljona. Z vlakom pa se je med drugimi peljala štabna zaščita z raznimi referenti, obveščevalci in drugim pomožnim osebjem od red nega štaba.
Ožji odredni štab se je peljal z osebnim avtom. Vanj so sedli 3 člani štaba: komandant, politkomisar in njegov namestnik so se uvrstili v kolono in razvili zastavo. V koloni sta bila z osebnim avtomobilom tudi koroška aktivista Janez VVeiss in Pavle Bajželj, ki sta vozila takoj za predhodnico, a sta pozneje pohitela naprej.
Vsi so bili pripravljeni le malo čez 12. uro in takoj nato so se odpeljali; vlak je krenil malo pozneje, in sicer ob 13. uri. Med vožnjo ni imel nobenih težav, kajti železniški most je bil prost.
Drugače pa je bilo s kolono tovornjakov z manjšim delom odreda. Kmalu potem, ko so krenili, so naleteli na kolono tovornjakov in tankov, za katero so sprva mislili, da je nemška. To bi se bilo hudo končalo. A pokazalo se je, da so Angleži. Po eni strani dobro, po drugi strani pa slabo: tudi oni so bili usmerjeni k mostu in proti Celovcu. Tja so namreč zahodni zavezniki, i Britanci i Američani, prodirali s treh smeri. Tudi oni so 8. maja dopoldne z oklopniki krenili iz Beljaka in se potem razdelili na tri kolone.
K odredni koloni je privozil neki avto in borci Jurišne čete so se že pripravili na obrambo. A ni bilo potrebno. Ti zavezniški oficirji so se proti borcem Kokrškega odreda kar prijazno obnašali, ko so spoznali, da imajo opravka s partizani: Tito. Jugoslavija. Za silo je prevajal eden izmed borcev-študentov.
Zdaj so se britanski tanki in kamioni celo združili J'< odredovimi, kar je ugodno vplivalo na borce. Hitro so šesta* i mešano kolono, lahko bi rekli zavezniško-partizansko. Tako f * mešani so z občutkom, da so močni, krenili proti boroveljsker *, mostu. Vsi proti Celovcu! Tako kot tudi kolone bežečih, ki so t> nerade umikale vozečim. A ko so prepoznavale J^ritance in n D hove tanke, je šlo laže. S
Seveda je bila ta vožnja z neveščimi »šoferji« dostikrat t sama po sebi smrtno nevarna. Dva tovornjaka z moštvom stt S, s ceste res prevrnila, vendar začuda: razen nekaj prask benemu ni bilo nič hudega. Na mostu pa je bila še pose*' t< gneča, kajti z Ljubelja so med drugimi že prihajale kol« ^ bežečih domobrancev z družinami in vozmi. Vse je bilo q oboroženo, kajti onstran Karavank pač ni bilo nikogar, ki bi n bil ustavil in razorožil. Sicer so hodili pobito, vendar bi bil lah ^ s te ali one strani začel kdo streljati, in to se ne bi bilo dot končalo. Tudi v bližnjih bunkerjih so še vedno čakali Nem vendar tudi oni niso streljali na kolono zmagovalcev.
Partizansko-britanska kolona je srečno prispela v Vetn Tam so se ustavili tudi domobranci in drugi.
Tako je bil motorizirani del Kokrškega odreda 8. maja 19 okoli 14. ure že sredi Celovca, ne prej in ne pozneje kot zahof zavezniki. Britanci so odšli po svoje in delovali za svoje račur urejeni borci Kokrškega odreda pa po svoje. Ljudje so začudeno gledali: mlade, zdrave in zagorele fante, kot da nikoli niso slišali za Titove partizane. .
Borcem pa je postajalo malo tesno, kajti vsi Nemci, zJ* pa razni kvislingi, so še nosili orožje. Ko so jih nekaj poskus razorožiti, bi bilo kmalu prišlo do streljanja. O razoroževaf tod niso hoteli niti slišati. Tedaj namreč še ni bila podpis« namška kapitulacija in tod so se Nemci in kvislingi čutili rešene pred ujetništvom Titove vojske.
Potem so ti borci poiskali drugi del odreda, ki se je priprl z vlakom. Dobili so se ob železniški postaji. Tudi ti so prisp na postajo že ob 14. uri.
Kokrški odred je bil sredi Celovca 8. maja 1945 med 14 15. uro!
Torej prva jugoslovanska osvobodilna enota v glavm mestu Koroške, in to celih 8 ur pred uradno kapitul«1 | nacistične Nemčije!
* Danea te alike ni mogoče obnoviti, ker poruAen in na novo pozidan.
je bil ta mestni pm \
Črtomir Zoreč G
POMENKtOB SAVI DOLINKI
O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
^TE K, 11 JULIJA 1980
Šenčurju je bila v počastitev dneva samoupravljavcev svečana manifesta-2f*0 Titova got — naša pot. Govoril je predsednik delavskega sveta v Inteksu.
Gvel Draksler. kije udeležence spomnil na glavne mejnike našega samoupravljanja in poudaril nujnost stabilizacijskega obnašanja. V nadaljevanju pevski zbor osnovne šole, instrumentalni ansambel Naša stvar, plesna in j^eitatorska skupina DPD Svoboda Šenčur izvedli kulturni program. — • Papler
Mladi Tenetišani gradijo
Tenetiše - Po izgubi nekdanjega nogometnega in odbojkarskega igrišča so v Tenetišah dobili novo lokacijo za športno igrišče na robu vasi. Predsedstvi krajevnih konferenc ZSMS in SZDL sta sprejeli plan urejevanja športnega parka, ki bo obsegal nogometno igrišče, naravno drsališče, poleti primerno za rokomet, odbojko, košarko in tenis, in igrišče za najmlajše. Mladi gradijo tudi klubski prostor, ki ga doslej niso imeli. Sredstva za delo so mladinci zbirali t najrazličnejšimi akcijami in prireditvami, del denarja pa je prispeval tudi svet krajevne skupnosti. Dela še niso končana. Mladi delajo, pomagajo pa jim tudi starejši. K sodelovanju vabijo tudi tiste, ki so doslej stali ob strani.
M. M.
(33. zapis)
Se preden pri pešačim med Dovža-ne, moram zastati ob njihovi farni cerkvi sv. Mihaela. Ker spešim po Dolini v smeri savskega toka, mi je na roko najprej vaško pokopališče s tolikerimi grobovi planincev, ki so v triglavskih gorah omahnili v smrt. Kajti tudi dovška farna cerkev je kar precej oddaljena od vasi (podobno kot v Podkorenu) in to zahodno od naselja (kot tudi v Podkorenu). Dovški župnik mi je to razložil z nekdanjo nevarnostjo požara, ki je zvečine leseno vas večkrat vpepelil — a. do cerkve ogenj nikoli ni segel. Večji požari so divjali na Dovjem v letih 1847,1854 in 1900.
Turistične Informacije Bleda
•  Bled - Turistično društvo Bled tudi letos izdalo turistične informacije v več tujih jezikih. Letošnje prav tako skrbno pripravljene kot ionske, gostu Bleda pa želijo pri-*^zati vse lepote Bleda in okolice ter ?*ožnosti rekreacije in oddiha. Informacije so izšle v nakladi 50.000 , svodov, obenem  pa so  izdali še lanski prospekt   Bleda  v nakladi ^000 izvodov.
A Ker prav letos slavijo obletnico rj^nolda Riklija, ustanovitelja blejite turistične dejavnosti, so izdali v^*di lepe letake z Riklijevo podobo, ^■ameravajo pa obnoviti spomenik Straži in pripaviti razstavo o 'vijenju in delu Arriolda Riklija.
D. S.
Še enkrat:
Radio Žiri
V zvezi s člankom »Radio liri«, ki ! **>io ga objavili 27. junija na šesti J^ani, smo prejeli naslednji odgo-
L  Razprava   o   delovanju lokalne I J*dijske postaje Žiri in odločitev v [Z^ezt s pričetkom gradnje lokalne indijske postaje Žirije padla v krasni skupnosti Ziri leta 1978. O tem
*lepu je bil svet za informiranje pri t*>činski konferenci SZDL Škofja JroAa obveščen z dopisom številka
"^9/78 z dne 11. septembra 1978. t Svet za informiranje pri občinski T^nferenci SZDL Škofja Loka je na J^dlagi   predhodnih   razprav in
^delane »analize sistema obvešča-3>a v občini* in »programa razvoja ^lovitega sistema obveščanja«, ki *° ga sprejeli zbori občinske skupine Škofja Loka na sedmem skup ?*m zasedanju, sprejel sklep, da se RTV Ljubljana naroČi idejni j?hojekt za pričetek delovanja to-%<*lne   radijske   postaje   v občim
**ofja Loka.
Idejni projekt je bil izdelan in ^stavljen občinski konferenci jŠDL aprila 1980. Na- podlagi tega f svet za informiranje na svoji 9. in i° seji dne 26. maja in 25. junija prejel osnutek stališč sveta za ^formiranje, ki se nanašajo na de J^anje lokalne radijske postaje v ^čini Škofja Loka. Ta osnutek \ (<*lišč je svet posredoval v obravna-^2 predsedstvu in konferenci občin-^e konference SZDL. , ..
i Dokončna odločitev o izgradnji Skalne radijske postaje v občini y*ofja Loka pa bo vsekakor opre hijena v planskih dokumentih ^fičine Škofja Loka za obdobje 1981
1985.
Predsednik sveta za informiranje Pavel Okorn
ZDRAVJE V-NARAVI
VAŠA PISMA
KAKŠNE SO POTI NA VINTGAR?
Gorenjci se radi pobahamo z Vintgarjem, saj je tu soteska s čudovitimi slapovi. Prav posebno lep je Vintgar, kadar ima Rodovna veliko vode. Voda pada bučno v globino in se razbija ob skalah. Vsa razpenjena prši v okolico vodne kapljice v obliki meglic, ki se vsedajo bočno na skale in v tankih curkih padajo nazaj v tolmun reke. Kadar posije sonce, se čez te meglice razlije mavrica ... Vintgar ostane v trajnem spominu!
Dostop je mogoč s treh strani. Glavni dostop je v zgornjem delu toka, iz Sp. Gorij (Fortune). Leta je dosegljiv z avtomobilom. Pred vstopom je večje parkirišče. Ostala dva vstopa, eden z Blejske Dobrave in drugi iz Zasipa preko H orna in mimo starinske cerkvice Sv. Katarine. Na žalost sem kot domačin ugotovil, da sta oba v kaj neprijetnem stanju.
Dostop z Blejske Dobrave je slabo označen. Pri današnjem avtomobilizmu bi morali biti smerokazi razvrščeni vse od glavne ceste Javornik—Jesenice pa do samega vstopa, in sicer vsaj pri odcepu za Blejsko Dobravo, pri mostu čez Savo, pri odcepu ceste za Bled in K očno, dalje na križpotju cest za vas in pokopališče ter končno pri odcepu iz vasi na smer Vintgar.
Pot iz Blejske Dobrave v Vintgar je slaba. Ob slabem vremenu skoraj neprehodna, saj vodi čez~ polja, ki so blatna in na nekaterih mestih poplavljena. Sestop v sotesko pa je prav obupen: kamnite sklade stopnišča so delno prevrnjene, delno v razkoraku, da si potnik lahko polomi noge, četudi ima dobro obuvalo (da ženskih čeveljčkov ne omenjamo!). Prav tako je veliko kamenja, ki se kar ponuja za spoti-kanje in drsanje.
Pa poglejmo zdaj še tretji dostop. Do Katarine se lahko vsak pripelje z avtom, naprej pa je treba pešačiti. Obiskovalec pride običajno z letnim obuvalom. Začetek poti je še kar v redu, a po nekaj minutah hoje se najverjetneje marsikdo vpraša, ali naj pot nadaljuje ali naj se raje vrne. Blato, kamenje, strmina, nikjer izogibaliŠča. Na poti leže že dalj časa posekane smreke, ki jih je potrebno prekoračiti. Za nameček je tudi spust k soteski kamnit, blaten in mlakužast vse do vstopa v Vintgar. Ilovica pa lahko pripomore še k novemu laku na čevljih in k madežem na obleki.
Zaželeno bi bilo, da se odgovorni turistični delavci potrudijo enkrat takoj po dežju na sprehod in se sami seznanijo, kako prijetno se je sprehajati po tako urejenih letoviščnih poteh.
RAK
BREZSRČNO RAVNANJE Z ŽIVALMI
V časopisih sicer veliko pišejo o krutem ravnanju z živalmi, a do sobotnega dogodka nisem imela lastnega mnenja.
V soboto se je namreč ob cesti Kranj—Besnica ustavila oranžna stoenka KR 410-44. Voznik je odprl prtljažnik in vrgel ven majhnega mačka, sam pa se odpeljal naprej. Drobnega in trepetajočega mačka, ki je žalostno mijavkal, sem odnesla domov in mu dala hrane. Bil je ves prestra-dan. Maček je sedaj ostal pri hiši, saj nimamo srca, da bi ga tako brezsrčno zavrgli, kot je to storil voznik.
Na žalost verjetno to ni osamljen primer. Takšno ravnanje gotovo ni pravilno, posebno ne v času, ko razsaja steklina. Tako je ne bomo nikoli preprečili.
Ljudje, ki ne marajo živali, naj jih raje oddajo takim, ki jih imajo radi (saj jih je še nekaj!), ne pa da z njimi ravnajo kot s smetmi! Vozniku, ki se je mačka znebil, pa sporočam, da je zdaj pri ljudeh, ki tega ne bodo storili.
M.P.
r
V avto-moto
Podnart kar živahno
V nedeljo je Avto-moto Podnart organiziralo tradicionalni izlet, ki se ga je udeležilo več kot 200 članov društva in njihovih svojcev, 47 članov pa seje v okviru SLO udeležilo športne prireditve. Pomerili so se v\ spretnostni in ocenjevalni vožnji, streljanju z zračno puško, metanju pikada in kegljanju. Rezultati so pokazali, da je največ točk pri moških zbral Albert Krnc, pri ženskah pa Slava Berce. Najboljši strelec je bil Stane Miklavčič, metalec pikada Janez Finžgar, v spretnostni vožnji je bil prvi Albert Krnc in v kegljanju Janez Rozman. Najboljši motorist je bil Janez Lotrič.
Na cilju pri Mišačah je bilo ob Savi tovariško srečanje z nekaj zabavnimi tekmovanji.
ČEŠNJA (Pninus avium)
Naravno zdravilo pri srčnih in ledvičnih boleznih, protinu, revmatizmu in debelosti.
Maj, junij, julij — to je čas češenj. Zelo dobro so poznane kot okusno in osvežujoče sadje, manj znane pa kot naravno zdravilo, ki poživljajoče deluje na naše počutje. V plodovih je jabolčna, citronska in druge kisline sladkor, pektin, tanin, dušikove spojine, encimi itd. Niso zdravimi le plodovi, pač pa tudi peclji, ki so znani kot droga pod strokovnim imenom Stipites Ce-rasi. V zdravilne namene priporočajo praktiki tudi Češnje ve koščice in smolo, ki se cedi iz debla.
Zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin, &o Češnje (plodovi) zelo pomembne za bolniško dieto, posebno pri srčnih boleznih, bolezni obtočil in ledvičnih boleznih, izredno ugodno pa tudi vplivajo pri pro-^tjnu in revmatizmu (dvakrat dnevno vsaj po eno ako-
delico; pred spadnjem ne!) Obstaja pravilo, naj srčni bolniki ne uživajo svežih češenj (napenjanje), pač pa le kot kompot, ker se s tem prepreči nastajanje plinov v črevesju, ki potiskajo trebušno prepono proti srcu.
Zaradi majhne količine maščob in hranilnih snovi so sveže češnje zelo priporočljive za hujšanje (večkrat na dan po eno skodelico). Takrat omejujemo drugo hrano, predvsem testenine, krompir in sladkor. Nekaj dni uživamo lahko le češnje. Vse pijače, tudi voda, so ob ali po uživanju češenj škodljive, ker mnogim povzročajo hudo napenjanje ali celo drisko.
Vložene češnje (ne presladke) so imenitno poživilo tudi v zimskih mesecih, saj zdravilno vplivajo na srce in ledvice. Svež ali konaerviran češnjev sok ima iste zdravilne lastnosti, ki se priporoča pri debelosti, boleznih obtočil, protinu in revmatizmu.
Imenitno se obnese tudi češnjevo žganje, ki ga kuhajo iz plodov. V zmernih količinah je koristen, saj prijetno ogreje želodec, kar je predvsem pomembno pri poletnih težavah, ki nastajajo zavoljo pitja mrzlih pijač. Krepi tudi utrujene ude, če ga vtiramo v kožo.
ABC
ORTENBURŠKI KOLONISTI
Znan je zgodovinski podatek, da je cesar leta 1033 podaril Dovje brižinskim škofom, le-ti pa so ga brž priključili svoji škofjeloški gospoščini. Ker pa pokrajina ni bila kaj prida obljudena, so Dovje poselili kolonisti iz Zgornje Koroške, ki so jih semkaj poslali Ortenburžani. (Tudi divje gozdove na Kočevskem so poselili ortenbur-ški kolonisti, ki pa se tamkaj niso nikoli zlili z redkonaseljenimi domačini — medtem, ko so jih Dovža-ni sčasoma le slovenizirali).
Prebral sem tudi bežen podatek, da so Ortenburžani s svojih posestev na Zgornjem Koroškem najraje izseljevali one svoje tlačane, ki so veljali za uporne, neubogljive. No, mar so zato še današnji prebivalci Doline tako razboriti pokonci možje? To misel mi potrjuje tudi organiziran upor domačinov proti okupatorju, ki je tu vzplamtel 16 in 17. decembra 1941. Z žariščem prav na Dovjem!
Prvotno dovško cerkev so po tradiciji že v 14. stoletju zgradili orten-burški kolonisti. Seveda je bila cerkev večkrat obnovljena in prezi-dana. Zadnjikrat leta 1829, ko so jo obnovili v renesančnem slogu.
Poleg »planinskega pokopališča« je dovška farna cerkev znamenita tudi zaradi nagrobne plošče na vna-njem pokopališkem zidu (iz 1. 1813), za katero velja, da je spomin na francoske čase (izklesana je v empir-skem slogu) in zaradi Marijine oljne podobe, ki jo je naslikala posvojenka Mateja Langusa, poznejša znana slikarka Henrieta Langus.
Jakob Aljaž triglavski župnik
TRIGLAVSKI 2UPNIK
Seveda pa je. z imenom dovške fare najtesneje povezano ime slovitega »triglavskega župnika« Jakoba Aljaža, glasbenika, planinskega  pisatelja  in graditelja
Aljažev nagrobnik
(po načrtu arhitekta Ivana Vurnika in z besedilom pesnika Silvina Sardenka)
koč, kapelic in poti v Triglavskem pogorju.
Vsekakor markantna osebnost, vsaj po imenu znana vsem Slovencem. Sloves mu poje še vedno lepa pesem Oj, Triglav, moj dom .... širi mu ga poimenovanje koč in naprav (Aljažev dom, Aljažev stolp) pa tudi v živi govorici domačinov in planincev je ohranjen spomin na duhovitega silaka.
Z daljnogledom je spremljal z oken župnišča drzne plezalce v severni triglavski steni — in se je jezil, ker po njegovem sami silijo v nesrečo. Grozil je, da bo pod Steno postavil tablo, da je plezanje prepovedano, tembolj če bo od dovške občine odkupil vso Steno (tako kot je kupil vrh Triglava in svet na Kredarici).
Prav posebno se je jezil na nasmejanega nagajivca Jožo Čopa. Obljubljal mu je, da ga bo še mrtvega z lopatico po riti, preden se bo podričal naravnost v peklensko brezno. Čopov Joža ne bi bil Čopov Joža, če ne bi hudemu župniku zabrusil, da bo pač splezal navzgor in ven — kot je že tolikokrat v svojih gorah.
JAKOB ALJAŽ
Četudi je Aljaževo ime tako tesno povezano z Dovjem — tu je župnikoval od 1. 1889 do smrti 1. 1927, torej celih 38 let! - je vendar le prav, če povem, da je bil mož rojen 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Svoje najboljše Življenjske moči je v celoti posvetil glasbi in planinam. ■
V slovenski glasbi je Aljaževo ime močno cenjeno. Napisal je vrsto kompozicij za zbore in izdal dva zvezka popularne Pesmarice, ki je pravzaprav vzpodbudila številna društva, da so pričela gojiti zborovsko pesem.
Na prisojni strani dovške cerkve je vgrajen lep nagrobnik, ki pove, da tu spi Jakob Aljaž, župnik in duhovni svetnik. Na posebni plošči so vklesane pesniške besede Silvina Sardenka:
Vsako jutro v zarji novi. naši zažare vrhovi. Gledajo kdaj prideš spet, ki si bil jim varih svet. Naš triglavski kralj Matjaž -župnik z Dovjega - Aljaž!
Spominski plošči ima Jakob Aljaž vzidani tudi na rojstnem domu na Zavrhu in na cerkvi na Šmarni gori.
Cerkev sv. Mihaela na Dovjem
Katastrofalni potres v Brusu, pobrateni občini
Mita joče: edaj nima ničesar več
Pretreslo me je in osupnilo: — ljudje pod Kopaonikom »o preveč ponosni, da bi prosili za pomoč in preveč pošteni, da bi vseli kredite, ki jih ne morejo vrniti -Najbolj trpijo otroci'pod šotori - Kako do gradbenega materiala — Podrle so se najbolj trdno zgrajene hiše — Pomagajmo jim!
Pred Blaževim zavije s slabe makadamske ceste kolovoz v hrib, do kmetij, ki se skrivajo med drevjem, polji, gozdovi. Samo nekaj kmetov je, ki imajo traktorje, vsi ostali opravljajo dela na polju povsem ročno; stari so, ostareli, vsi upognjeni in zgarani, nagubanih obrazov.
Draginja Popovič: »Številne slovenske družine so našle zavetje tudi v Brusu in okoliških vaseh ...
Pomoč občini Brus
Na žiro račun pomoči občini Brus so do zdaj nakazale številne delovne organizacije radovljiške občine.
Gostinsko podjetje Turist Lesce — 1.500 dinarjev; Knjigoveznica Radovljica - 5.000 dinarjev, Ljubljanska banka Radovljica - 10.000 dinarjev; Istra-benz Koper — 1.685 dinarjev; Kmetijska zadruga Bled — 1.000 dinarjev, Almira v štirih TOZD - 13.100 dinarjev, Veriga Lesce, SSP - 10.000 dinarjev, Almira Nova Gorica - 1.800 dinarjev, Obrtno združenje Radovljica - 2.500 dinarjev, Hotel Grajski dvor - 10.411,10 dinarjev, FTLBO Bistrica - 26.857,95 dinarjev, občinski sindikalni svet — 20.000 dinarjev., občinska konferenca ZKS - 50.000 dinarjev, Knjižnica Radovljica
- 1.883,80 dinarjev, Osnovna šola Lipnica - 10.000 dinarjev, osnovna šola Bohinjska Bistrica - 5.533,70 dinarjev, kulturna skupnost Radovljica — 10.000 dinarjev, osnovna šola Bled - 22.058,90 dinarjev, zdravilišče Tone Čufar Dvorska vas — 5.000 dinarjev, osnovna iola Gorje - 2.600 dinarjev, skupnost otroškega varstva Radovljica - 20.000 dinarjev, glasbena šola — 1.000 dinarjev, osnovna šola Radovljica
— 8.000   dinarjev, krajevna organizacija   RK   Ljubno — 4850 dinarjev, krajevna organizacija RK Begunje - 14.765 dinarjev, krajevna organizacija  RK  Srednja  Dobrava — 3.665 dinarjev, združenje avto-mehanikov Bled— Jesenice — 500 dinarjev, krajevna organizacija RK Lesce - 35.500 dinarjev,   organizacija  ZSMS LIP Bled — 1.000 dinarjev, vojna posta Bohinjska Bela - 952 dinarjev,   vzgojno varstveni zavod Radovljica - 29.481,40 dinarjev, Zavod Matevž Langus Kamna gorica - 25.213,75 dinarjev, temeljno javno tožilstvo   Kranj,   Radovljica -2.137,65 dinarjev, Delavska univerza Radovljica - 2.688,60 dinarjev, ALC Lesce - 1.843,65 dn narjev in  kulturna skupnost Radovljica - 563,75 dinarjev.
Skupaj se je v občini zbralo 363.091,25 dinarjev. Žiro račun v Radovljici je: Ljubljanska banka, račun solidarnosti za Brus: 51540-849-682; neposredno za Brus pa: 61930-789-632; račun solidarnosti občine Brus, Srbija.
D. S.
zagorelih, tako kot zagoriš le, če si od jutra do večera na polju. Le polje jih preživlja, s pridelki, ki jih nosijo naprodaj, da kupijo sol, olje, moko, da kupijo sem in tja malo prave kave. Bil bi izreden napredek, ko bi zemljo in živinorejo združili in vsi bolje živeli, kajti naravni pogoji so več kot odlični: prav ovce so tod najboljše, pravijo; dalo pa bi se tudi več zaslužiti s kozami, z boljšim izkoriščanjem polj in travnikov, s komasacijami, z večjimi zadrugami.
Do Mite v hribu ni niti poštene stezice. Preko polj in travnikov vodi pot do njegove hiše in dveh gospodarskih poslopij. Miti Mijajloviču je koruza na njegovem širnem polju že visoko pognala, morda bolj kot kjerkoli drugje. Vsaj zemlja mu je naklonjena, narava je bila neizprosno zahtevna, saj Mita danes nima prostora, kjer bi lahko varno prespal.
Stena Mitine hiše je v popolnih razvalinah; ko si ogledujemo notranjost, smo še hitreje zunaj, kajti strah nas je, da se bo zdaj zdaj zrušil še strop. Prostori so popolnoma neuporabni, razpoke v zidovih zastrašujoče, Mita spi zunaj, na polju. Gospodarsko poslopje, ki ga je postavil, z malim kurnikom ob strani, se je dobesedno sesedlo. V ruševinah je poginilo šestnajst kokoši, v ruševinah je nekaj njegovega pridelka, v ruševinah je vse tisto, kar je potreboval za delo v gozdu ali na polju.
Miti, ki onemoglo sedi na ruševinah, ni ostalo ničesar več. Vse, kar je imel — streho in dom — vse, kar je in bi v svojem življenju uporabljal in kar mu je za življenje zadoščalo, je vzel tisti peklenski tretji zemeljski sunek. Ko se mu je pred očmi podiral dom, njegovo zavetje, vse njegovo imetje, je v bridkosti in bolečini skrušeno jokal. Zdaj ne joče več, le zbegan je. Prihajajo ljudje in mu ponujajo kredit: za petnajst let, za dva odstotka obrestne mere, a Mita zmajuje z glavo: kako vendar mislite ljudje, ko pa vidite, da kredita ne morem vzeti, da vam ga, družbi, ne morem vrniti.
In Mita, ki nima ničesar več, ne bo vzel kredita, še tako majhnega ne,
ker z delom na polju zasluži komaj toliko, da se z družino skromno in najbolj skormno preživlja. Ljudje tod okoli garajo na polju za štiri stare jurje — na dan!
Tudi Mita, kot vsi ti do kraja nesrečni ljudje, ne bo rekel, da česa potrebuje, v njegovem ponosnem rodu in narodu je, da nikoli ne prosi. Če pa bo pomoč dobil — in mora jo dobiti — si bo postavil skromno hišico, tako kot zdaj, a s trdnejšimi temelji.
Mita in vsi ti ponosni Srbi bodo vzeli samo in le toliko, da bodo vsaj kolikor toliko na toplem in varnem preživeli zimo ...
Vsi tisti izseljeni Slovenci, ki danes potujejo v Brus in Srbijo k svojim nekdanjim Širokosrčnim in dobrim gostiteljem, se zavedajo Mitinega ponosa, vedo, kaj Mita čuti, vedo, kako doživlja svojo nesrečo. Oni, ki so živeli med njimi, vedo najbolje; že tedaj so poizkusili, že tedaj so spoznali, da ni boljših ljudi na širnem svetu.
Slovenci so, kakor so vedeli in znali, pomagali že tedaj. Radovljiška družina, ki je užila go-stoljublje, ki ga niti v sanjah ne bi pričakovala, se ni mogla ob koncu vojne kar tako posloviti od Brusa in ljudi.
Iz najbolj številne, a tako revne srbske družine, so vzeli s seboj v Slovenijo deklico in jo posvojili. Bila jim je vedno in še danes jim je kot prava hči...
Življenje v srbskem Brusu je bilo med vojno težko za vse: za Srbe in za izseljene slovenske družine. Tudi Slovenci so delali na polju, v vinogradih, ženske so pletle, znašli so se, kakor so vedeli in znali. Bili so kot ena sama družina, delili so si vse, kar so imeli: in med vojno so imeli tako malo, povrh vsega pa jih je stalno strahoval četniški teror. Nemci in četniki so stalno preganjali može in fante, da bi jih mobilizirali — domačinom pa je uspelo, da so jih skrivali, da so jih podpirali.
Tisti Srbi, ki so se že zgodaj odločili za partizanstvo, so v velikem številu žrtvovali svoja življenja. Proti koncu vojne so iz Brusa in okolice odšli v partizane tudi Slovenci, v proletarske brigade preko Kopaonika in naprej, z njimi so odšli tudi številni mladi Srbi.
Mesto Brus . ..
Slovenci, ki so dočakali konec vojne pri srbskih gostiteljih, so bili vsi živi in zdravi. Srbi so v Brusu in okolici rešili življenje vsakemu Slovencu in vsem, medtem ko so sami žrtvovali življenja svojih mladih mož in fantov v gozdovih in tudi v mestu.
Katera vrednota, katero dejanje je večje od tistega, da se za tvoje življenje vztrajno in nenehno in z vsem odrekanjem bori sočlovek, prijatelj, brat, neizmerni dobrotnik? Le kdo bi lahko izmeril vrednost takšnega človeškega poguma, takšne vere in takšnega herojstva?
STALNO DEŽUJE, STALNO TRE8E
Katastrofalni potres ni rušil le šol — domala vseh podružničnih in osemletnih — z gora in s hribov so grmeli številni zemeljski plazovi, valilo se je kamenje, podirala velikanska drevesa. Vztrajno deževje je pognalo s Kopaonika in z drugih visokih hribov plazove, da so zatrpali poti in ceste, uničili njive in polja. Vsepovsod so ti plazovi, škoda je ogromna, če bi upoštevali le dolg in širok plaz, ki se je utrgal nad Blaževim, plaz, ki ni prizanesel niti domačijam. Hišo na griču je preklal na dvoje, tako, kot bi velikanska roka zamahnila prav po sredi strehe.
Osemletka v Blaževu, naselju prav na jugu občine Brus, je sodila med najbolj moderna šolska poslopja v Srbiji. Zdaj so učenci te osemletke vsi pod vojaškimi šotori, kajti njihovi šoli so se zamajali temelji in je nujno potrebna sanacija. Ugotavljajo, da so projektanti ali izvajalci nekje napravili hudo napako, kajti vsaj ta šola bi morala vzdržati, vsaj novim temeljem se ne bi smelo nič zgoditi.
Ničesar pa se ni primerilo bližnjim štirim ali petim montažnim hišicam mariborskega Marlesa. Med starejšimi domačijami so ostale pogumni in vzdržljivi uporniki in so kljubovale tudi potresu najvišje stopnje in Številnim manjšim potresom, ki so v občini Brus še danes. Le dimniki so se malce nagnili, sicer pa majhnim stanovanjskim hišam ni bilo popolnoma nič.
Najbolj trpijo otroci pod velikimi šotori, kajti v najbolj vročem in sončnem junijskem dnevu je postalo tedaj, ko je zapihal veter s planin, mrzlo, hladno. Kako mora biti šele hudo tedaj, ko z mrazom prihaja tudi zoprni dež, ko prihajajo nevihte, ki tod redno gostujejo? Zime otroci ne bodo mogli preživljati pod šotori, že zdaj se starši in učitelji resno bojijo prehlada in bolezni.
Hišo so zaznamovali z rdečo barvo: podreti!
ne bi bilo treba tako težko preživlja ti; tri hčerke so ostale še doma Sekula je napreden kmet, ki si je var postavil z lastnimi rokami. A danes* Danes živi v šotoru na vrtu pred hišo, kajti njegovo hišo so zarad razpok označili z drečo barvo: podreti!
»Tako mi je bilo hudo, kar zajokal sem, ko so prišli neki od televizije,« pravi skrušeno Sekula, »zdaj ne jočem več, čeprav še vedno kar ne morem doumeti, da je bil ves trud zaman. Do zime bomo že vzdržali potlej pa ne vem kako. A moral bomo, nekaj bomo morali napravjn sezidati nekaj novega: prisežem, di bom sezidal hišo, ki bo vzdržal« dvanajst stopenj!« pravi mrki Sekula.
Ko smo v Sudmlji, pri Radetu Petroviču, ko smo v drugih vaseh vsepovsod je enako: ljudje so ie vedno prestrašeni in se bojijo. pra> pri Radetu občutimo rahel zerneljsk trzljaj, izvemo, da je bil tisti dan žf drugi.
Ničesar se ljudje bolj ne bojijo kot zime, ki je tod hladna kot gorenjska Kje naj dobijo toliko materiala, d« si bodo vsaj za silo postavili bivališče,   kajti   v   starih  je prebivat smrtno  nevarno?  Kako pomagat tistim oddaljenim vasem, kjer prebi vajo le starci in starke, ki nimaji moči, da bi si postavili vsaj zasilno,« trdno prebivališče? Resnično, kaj bi z milijoni kredita? m • Predvsem   potrebujejo takojšnje materialno pomoč, pomoč strokov njakov, pomoč delovnih organizacij pomoč v montažnih objektih; pomo v obliki toplih oblačil, odej, obutv* sama občina pa seveda potrebuj* tudi denarno pomoč za izgradnje najbolj nujnih montažnih objektov
Dobra Golubovičeva mama
Nekdaj je bila tu trgovina — Foto: D. Sedej
NESREČA SEKULE Do Sekule Vukojičiča v Borancih pri Blaževu je dolga, blatna, komaj prevozna pot. Prav nevarno se ob vsakem metru nagibi je že terenski voz, sopiha in koplje, se vrača nazaj in spet speljuje. Ko se nazadnje le ustavi, so daleč naokoli Borancev polja in njive, pod obronki hribov na severu, vsi prebivalci pa pridno oko-pujejo krompir. Njive so prostrane in vzorno obdelane, še najbolj njive in polja Sekule Vukojičiča, enega izmed najbolj premožnih kmetov daleč naokoli.
Gospodar Sekula je bil nekaj časa prizadeven in aktiven v skupščini, dolgo je že vaški zdravnik, saj sova-ščanom pomaga z izkušnjami nekdaj opravljenega tečaja prve pomoči. Zdravnik v tako težko pristopen kraj sploh noče priti, ostane le Sekula. Kako težko si je prigaral hišo, veliko, prostorno, z zidaki in cementom zidano, kako težko je na hrbtu znosil ves material v vas, veš lahko samo tedaj, če pojdeš sam po tej oddaljeni poti. Garal je in garal, sina je poslal v mesto študirat, da se mu
Ko z Vlakom bratstva in enotnosti in tudi drugače potujcm( Slovenci v Srbijo, ni besed, a k« te rimi bi mogli popisati vw gostoljubnost srbskih bratov, B besed, ki bi lahko opisale brat stvo in enotnost nsiih narodov in narodnosti. Se posebno tjanti ki so bili v Srbijo med vojno i^at Ijeni, tisti, ki tako živo prenasaji nekdanje, v najbolj bridkih d**) skovano prijateljstvo na mlaja rodove, se xm\edm)o, kaj pomen bratstvo, humanost, solidarnost
»Tako ste veliki bili,« pravi j, Slovenci danes srbskim gostit* Ijem, odkrito, od srca.
In bilo bi odkrito, od are* humano, ko bi jim zdaj, kakor koli že moremo«
tovariiko, pHJa teljsko in bratsko ponudili roko Občani Brusa v nobenem primeru, hrabri in ponosni, ne bi prosili, ne prosijo niti zdaj, ko se najbolj pomoči potrebni.
Bodimo mi »veliki« zdaj, se* mo z bratsko roko pomoči tja t Srbilo, v Brus in jo stisnisao i »ol Ida no«ti in človečnosti vas* tem   velikim   srbskim dobrot
Darinka aedej
PETEK, 11. JULIJA 1980
11 .STRAN O LAS
Utrinki
z alpinističnega podviga na eno najtežjih kopnih sten na svetu
El Capitan prespala
Označena je smer Nos.   Krogci so mesta, kjer sta alpinista
El Capitan — ta lepotec
Mlada slovenska alpinista, Franc Langerholc iz Škofje Loke in Zlatko Gantar iz Idrije, sta maja osvojila eno najtežjih kopnih sten na svetu, granitni E]   Capitan v Californiji.
Odprava naših alpinistov, šest jih je bilo, je prvič"" plezala v stenah doline Vosemite leta 1973. Med njimi tudi eden naših vrhunskih alpinistov Nejc Zaplotnik. — In tu se začenja vsa »zgodba«.
»Nejc mi je povedal toliko lepega, da me je resnično zamikalo,« pravi naš sogovornik Franc Langerholc. Ker sta bila tudi Alpinistična odseka Planinskih društev Škofja Loka in Idrija zainteresirana za takšno pot, sta jo fanta kar mahnila v Ameriko, in da gre za stene VI. težavnostne stopnje (višje stopnje ni), ju ni kaj prida motilo. Morda le malce vznemirjalo.
PODOBA DOLINE
največ kakih
Dolina Y osem i te je ozka, kilometer široka, dolga pa 10 km. Na obeh straneh se dvigajo iz tal granitne stene, prav nenadoma, kot da bi jih kdo nalašč nastavil med zelenje in ogromne sekvoje (Nekje so prevrtali eno od debel in skozenj speljali cesto.). Dolina slovi zlasti po lepih slapovih, ki se z gora spuščajo y počasno reko Merced. Po največjem, 500 m visokem Yosemite slapu, je dolina povzela ime. Leži vzhodno od San Francisca (Franc Langerholc je razdaljo ocenil s približno štiri-urno avtobusno vožnjo.), za njo se še vzhodneje že dvigajo štiritisočaki, kakršna je tudi slovita High Siera.
PRVI STIK Z GRANITOM
Za pot sta se alpinista dobro pripravila. Trenirala sta skupno in vsak zase. Vsak dan sta plezala (če ne v gorah, pa ob neugodnem vremenu vsaj po vrvi), malo tekla za utrjevanje nog, sicer pa je bilo osrednjo pozornost potrebno posvetiti vzdržljivosti rok. Vso opremo sta nesla s seboj, ali vsaj mislila sta. da jo nese ta.
JPrva dva dneva sta plezala na 500 metrov visoki Leaning Tower. eno
najbolj previsnih sten v dolini. Ocenjena je s VI-A4 (alpinisti bodo že vedeli!) To je bila tako rekoč predjed, ogrevanje pred velikim naskokom na El Capitan. Hm, kar »vroče ogrevanje«, če vemo, da je tudi Leaning Tower tehnično močno zahteven. Leaning Tovver je bil hkrati njun krstni stik z granitno steno.
Sledil je dan predana, počitka pod šotorom v alpinističnem kampu. »To so zelo dobri in preprosti ljudje, z njimi živiš kot v kakšni' prvotni skupnosti, kjer je bilo vse od vseh in kjer za pomoč ni bilo treba prositi, ker se ti je ponudila sama«
Potem pa — na El Capitan, »Meko za plezalce«, kakor ga radi imenujejo. Odločila sta se za smer Nos, eno najtežavnejših (VI-A3 je točna ocena, visok pa je 1150 m). Tov. Langerholc mi je zagotovil, da strahu nista poznala. »Volja že, volja, ampak ta tu ni dovolj,« me je popravil, ko sem potem nekaj omenjala mladostni zagon. Brez prave opreme" si namreč tu kot žaba na suhem. Nekaj sta je morala dokupiti. »Klini, ki šVa jih imela s seboj, so za naše hribe, tam pa bolj malo uporabni. Dimenzije so čisto druge, pristopi tudi. S stene vidiš direktno v dolino, nobenih polic ni.« In čez čas: »Vsemu se privadiš, tudi taksni izpostavljenosti.«
TO SALAMENSKO VREME
Priplezala sta so do police, primerne za prvi nočni počitek (te so kaj redko posejane), in si raztezaj že pripravila za nagel jutranji odhod naprej: nič: Ponoči se je vlilo, dež je razmočil stene, jih naredil spolzke, neprimerne za plezanje. »Kaj sva hotela, vrnila sva se«
Zjasnilo se je, pokazali so se vrhovi — odeti v snežno belino. »Salamensko je to vreme! Enkrat ne moreš bos po asfaltu, drugič te preseneti sneg.«
Sneg je skopnel, deževalo pa je cel teden. »Čakaš, čakaš — življenje tam je drago — in nemočno se oziraš
Franc Langerholc: Ce hi mi možnosti dopuščale, bi takoj ponovil turo.
v razmočene stene. Ko jih tu in tam skozi dež obsije sonce, se zableščijo kot zrcalo.«
Naskok sta ponovila. Drugič z več vremenske sreče.
»Jedla sva le enkrat dnevno, pred spanjem. Voda je bila pomembnejša, saj je Nos južna stena. Malo nama je voda tudi po-nagajala. Prvi dan se nama je prebila plastična vreča, osem litrov je šlo po gobe. Kasneje sva pa tri litre celo .našla' v steni.« Kdo ve, kateri alpinist jo je pozabil!
USPELO!
Po štirih dneh sta priplezala na vrh. Vtisi? »Najprej hipno veselje, da spet stojiš na ravnem, potem šele se zaveš, da si uresničil svojo namero, in radost je velika.«
Zdaj spet vsak po svoje plezata in se pripravljata na nove podvige. Saj, ko te gore zmamijo, da jih vzljubiš z vsem srcem, postanejo del tebe, in vedno znova se boš vračal v njihove stene.
Vloga
in pomen vrhunskega športa
Vrhunski šport današnjega časa," ki po miroljubni poti osvaja množice, opravlja več družbenih vlog. Ob skrajševanju delovnega časa in večanju prostega je ob manj napornem delu pomemben dejavnik sodobne civilizacije. Je odjek gospodarskih in drugih družbenih pojavov, po idejno usmerjevalnem tonu učinkuje na družbeno ozračje, se kot pojav kulture podreja pravilom, teži večjim storitvam in k neposrednemu cilju.
Vrhunski šport je na vrhu ocenjevalne lestvice, vrh piramide, nadstavba množičnega, je prikaz najboljših dosežkov danega zgodovinskega časa. Tradicionalnim opredelitvam, ki podčrtujejo njegovo igravo8t, veselje in neposrednost slede nove. Vrhunski šport je danes ob večji konkurenci in izenačenih možnostih, ob natančnem načrtovanju, nadzoru, vzornem načinu življenja rn treniranja, ob pomoči vede manj igra, je brezhibno delovanje gibal in misli v znamenju preseganja človekovih storitev. V vrhunskem športu, med izenačenimi tekmovalci ni ničesar prepuščenega muhastemu naključju, stihiji, sreči in upanju na uspeh. V zagonu do uspeha in do vrhunskih storitev je veliko samoodpovedovanja, vaje in vneme. Ob skrbnem izboru zvrsti, ki jim leži, ob podpori naravnih danosti, trenerjev, družbe, družine z velikim osebnim prizadevanjem vzdr-že le posamezniki.
Vrhunski šport je v očeh sredstev obveščanja, športnega občinstva, politikov. Njegov družbeni pomen ocenjujejo izvedenci. Njihove sodbe so si večkrat nasprotujoče, nekateri trdijo, da se v vr-
hunskem športu kažejo nacionalne strasti, pretiran izbor v smislu izrivanja tretjega in dodajajo, da je sredstvo odvračanja množic od ostalih dejavnosti, manipulacija z javnim mnenjem in povod za spore. Drugi govore nasprotno in pripisujejo športu pozitivno vlogo, saj je pobudnik vzgoje mladine, povezuje narode, usposablja osebnost in prikazuje visoko stopnjo gibalne omike in Človekovih sposobnosti.
Ko ocenjujemo vrhunski šport, se moramo izogibati posploši te v, ocenjevati moramo vrednost posameznih zvrsti, njihove pripadnike na vrhuncu športnih uspehov in tudi tedaj, ko športne uspehe prenašajo na poklicno področje. Med najbolj cenjenimi so olimpijske klasične zvrsti, njim slede moštvene športne igre. Prve so starejšega porekla, stopnja uspešnosti je v posamezniku, druge so mlajše in je uspešnost v skupinskem uresničevanju tekmovalnih zamisli. Vrhunska atletika, gimnastika, plavanje, borilni športi in še druge zvrsti so bile in bodo zmeraj družbeno ocenjene, njihov kvalitetni razvoj je natančno zabeležen, možne so primerjave uspehov posameznih narodov, ocenjevanje teh je dovolj zanesljivo.
Drugi del vrhunskega športa, ki je v razcvetu in v polnem razmahu gospodari na velikih štadionih, povzroča vznemirjenje, napetost in občudovanje, hkrati pa ga mučijo določene bolečine: nasilje, nacionalizem, korupcija, komerci-alizacija in doping.
Nadaljevanje sledi
Jože Ažman
Babica Flo — privatni detektiv
Kako je 64-letna Flo Sperback iz Kalifornije v razmeroma kratkem času postala ena najuspešnejših detektivov osemdesetih let
V nekaterih deželah je poklic privatnega detektiva prav tako običajen kot na primer električar-ja, mizarja, peka . . . Kdor ima v,saj malo izkušenj iz policije, se lahko osamosvoji in odpre lastno »delavnico«.
To je napravila tudi debelušna, a čvrsta sivolasa dama Flo Sperback iz Kalifornije v Združenih državah Amerike.
Babica, ki jo ljudje pogosto srečujejo v parku na sprehodu s črnim labradorcem ali v druščini treh malih vnučkov, na katere budno motri, je bila dolga leta, preden je odšla v pokoj, policistka in nato policijski detektiv. Vendar pa, pravi, je pokoj lenarjenje, ki utruja. Tako se je v svojem 64. letu odločila za zasebno detektivsko agencijo.
NEPOZABNA LEKCIJA »DOLGOPRSTNIKOM«
»Veliko bolje se počutim kot v policiji,« pravi babica Flo. »Sama sem svoj šef in delam, kar hočem. Sicer sem pa stalno .razprodana*. Lastniki blagovnih hiš in velikih samopostrežnih trgovin me dobesedno oblegajo. Odkar sem v vrsti samopostrežnic praktično prikazala, kaj, kako in koliko se lahko ukrade, nihče več ne vpraša za mojo ceno. Prav zgrozili so se, ko so zvedeli, kaj jim »tara, skromno oblečena ženska lahko odnese izpred nosa. To je bila moja prva lekcija: pazite na vsakega kupca. Kajti običajno so najbolj premeteni tisti, ki delujejo nedolžno.«
»Kot detektiv ne sprejmem vsakega dela,« nadaljuje pripoved babica Flo. »Najraje imam zapletene primere, razburljive, podobne tistemu, ko sem skozi tri države lovila bogato
damo, ki se je na vse načine branila sprejeti dokumente za ločitev. Kaže, da je njena kockarska strast presedla možu ali pa je zapravila več denarja kot je lahko prenesel.. Zahteval je ločitev, ona pa se seveda ni hotela odreči izobilju in udobju. Nihče je ni mogel najti, da bi ji predal vabilo na sodišče. Nihče razen mene. Na prste sem ji stopila pri frizerju, ko je pod avbo sušila lase. Od tam ni mogla pobegniti. Ko bi vedeli, kako besno me je gledala in v roki stiskala vse tiste papirje!«
edino orožje: Škarje in kljuCi
Kot vsak izkušen policaj, tudi babica Flo ve, da je krinka najboljše orožje. Zato na bogatih mondenskih svatbah običajno igra »malo« damo, sorodnico enega od mladoporočencev. S pol praznim kozarcem v roki se stalno mota okrog mize z darili.
»Kolikokrat sem že zalotila finega gospoda, ki je .želel za spomin s svatbe' spraviti v žep dragoceno ogrlico, zlat nož za rezanje papirja ali kaj podobnega! Resnici na ljubo, še večkrat sem odkrivala .dame'. Ena je, verjamete ali ne, hotela pogoltniti žličko, ko je videla, da je razkrinkana. Seveda v takih primerih delam tiho in neopazno, da ne bi s hrupom pokvarila poročnega slavja,« se hvali izkušena detektivka.
Doslej največji uspeh v karieri babice Flo je prijem nevarnega seksualnega iztirjenca z otoka Catalina. Imela je samo njegov osebni opis in podatek, da v tistih dneh praznuje rojstni dan. Uporno je obiskovala plesne dvorane po otoku. Ko je zagledala malce pijanega fanta, ki je odgovarjal opisu, je prišla k njemu in mu
Kdo bi si mislil, da utrujena starka prav zdaj nekoga zasleduje?
povsem mirno rekla: »Vse najboljše za rojstni dan, F redi!«
Fant, srečen, da ga simpatična dama pozna, je povabil Flo k šanku, potem pa ji je predlagal, »da se malo sprehodita po svežem zraku«. Babica je seveda pristala. Brž ko sta bila zunaj, pa je kava-lirja »prevarala«. S piščalko je priklicala policaje.
Sicer pa pogumna ženska, ki ima od vseh privatnih detektivov v ZDA verjetno največjo zbirko lasulj in oblačil za »maskiranje«, pravi, da ji pri delu zelo pomagajo hollvvvoodske in televizijske predstave žensk-detektivov, ki jih sicer zaničuje.
»Teh neumnosti preprosto ne morem gledati,« priznava. »A pomagajo mi. Ljudje mislijo, da mora biti ženska-detek-tiv vitka, mlada, lepa, da vsak trenutek lahko potegne pištolo iz podvezice, da zna s karate udarcem zlomiti tudi volovski vrat. Kdo bo torej pozoren na malo, tiho babico Flo. čeprav babica Flo, ko oceni, da je pravi trenutek, vedno izkoristi priliko. Brez sile, brez orožja. Ko sem delala v policiji, sem vedno imela orožje. Sovražim ga. Od nevarnih predmetov nosim pri sebi samo škarje za nohte, zelo ostre, in sveženj ključev.«
Tako Flo Sperback pomalo lovi kriminalce, vodi vnuke na sprehode in uživa v vročem kalifornijskem soncu . . .
lahke modne kvalitetne tkanine
TEKSTILINDUS KRANJ
Informativno prodajni center Hotel Čreinn v Kranju tel. 25-lftH
Pred dopustom pričakujemo vaš obisk
12. STRAN.
PETEK. 11, JULIJA 1980
Predolimpijski utrip
/ Moskvi je že vse pripravljeno za začetek 22, letnih olimpijskih iger
Medtem ko 5000 tekačev nosi olimpij-lu> baklo na 4992 kilometrov dolgi poti roti Moskvi, kamor bo ogenj prispel dan slovesnega začetka 22. letnih iimpijskih  iger,  19. julija, olimpijski >jekti v Moskvi, Tallinu, Leningradu, lijevu in Minsku že čakajo pripravlje-li na izbrane goste z vsega sveta. Pov--•od je čutiti utrip bližnjih, glede udeležbe žal nekoliko okrnjenih, olimpijskih iger.
Sedemdeset objektov so zgradili ali obnovili za letošnje srečanje Športne .iadine g petih celin- Med njimi je precej takih, ki so edinstveni na svetu; so delo moskovskih arhitektov in konstruktorjev in naj bi zagotovili visoko raven iger po organizacijski in tehnični plati.
Ves v pričakovanju je tudi osrednji olimpijski stadion v Lužnikih, ki lahko »prejme 105.000 gledalcev. Čeprav je bil odprt ie 1966. leta, je tak kot nov. Tu bo slovesen začetek in konec iger.
Olimpijsko vas, ki se odlikuje po udobju, so odprli že 30. junija. Prvi stanovalci so bili športniki iz Sirije, Kameruna, Kalije, Portorika, Laosa, Vietnama in Sejielskih otokov. Vas na 107 hektarih, jugozahodno od Moskve, ima 18 šestnadstropnih poslopij z dvosobnimi in trisobnimi stanovanji. Kajpak ne manjka objektov za zabavne in kulturne prireditve. Sicer pa bodo športniki pred odločilnimi nastopi lahko vadili kar na 79 mestih.
Utrip iger je čutiti tudi v Bol soj teatru. Ta je z Tabodjim jezerom Caj-
Prikupen medvedek Miša. prepa-san s petbarvno vrvico (po številu celin) z olimpijskimi krogi, je maskota letošnjih olimpijskih iger v Moskvi.
kovskega začel olimpijski kulturni program, ki bo trajal do 8. avgusta. Gostitelji obljubljajo 1500 koncertov, 600 gledaliških predstav in 360 cirkuskih, razstave, matineje, literarne shode itd.
Pa se ena zanimivost; 14.000 sodobnih avtobusov je pripravljenih za prevoze športnikov, funkcionarjev, sodnikov, novinarjev in gledalcev. Če jih bo premalo, jih imajo v rezervi Se 4000.
Gorenjski olimpijci za Moskvo
Potrudili se bodo
KRANJ — Najboljši kolesarji sveta bodo v Moskvi merili moči od 20. do 28. julija. Naii bodo nastopili le v dveh disciplinah; prvi dan v ekipni cestni preizkušnji na 100 kilometrov in zadnji dan na 189 kilometrov dolgi cestni dirki posamezno. Z zveznim kapetanom Francijem Hvastijem bodo z brniškega letališča odpotovali v torek zvečer Vinko Polončič, član ljubljanskega Roga, Bruno Bulic iz puljskega Siporexa ter tekmovalca kranjske Save Bojan Ropret in Bojan Udovič. Srečali smo jih v Preddvoru, kjer se pripravljajo na »veliki trenutek«.
Bojan Ropret: »Priprave po načrtu«
Pogovor sva načela z njegovo zadnjo veliko zmago, z osvojitvijo lovorike na mednarodni etapni dirki Po Jugoslaviji ali jugoslovanskem touru, kot jo nekateri imenujejo. 23-letni Bojan Ropret, doma v Ho-temažah pri Preddvoru, je nanjo ponosen. Vesel, da je prav on po devetih letih prinesel zmago svoji domovini.
Čeprav je dogodek že nekoliko odmak-xjcn, smo ga povprašali, kako je doživel tekmo. »Dirka je bila letos po tehnični plati precej težja od lanske. Dokler nisem oblekel rumene majice, je bilo težko. K zmagi mi je veliko pomagala cela ekipa.«
»Pred štirimi leti ste že sodelovali na olimpiadi. Kako ocenjujete takratne priprave z zdajšnjimi?«
»V Montrealu sem vozil na pisti. Ne vem. zakaj, saj v tej disciplini nisem imel nikakršnih izkušenj. Slo je predvsem za to, da jugoslovanski kolesarji sodelujemo na igrah. Kljub temu sem bil v začetku kar dobro pripravljen. Potem pa so ae pojavili dvomi; ali na olimpiado ali ne. Neprestano sem moral potrjevati nove in nove olimpijske norme, tako da sem bil pred odhodom že izčrpan.
Letos je neprimerno bolje. Čeprav polletne priprave, ki so bile sicer uspešne, ne morejo naši reprezentanci zagotoviti mesta v vrhu, pričakujemo solidne rezultate. Za kaj več pa bi morali vaditi dlje. Mislim, da razmere v kolesarski zvezi niso najbolj- . Ae.«
»Kaj pa menite o sestavi reprezentance?«
»Program olimpijske vadbe, ki ga je izdelal Franc Hvasti, so dobili vsi klubi. Po njem smo v glavnem delali le Slovenci. To je tudi razlog, da drugi kolesarji norm niso mogli potrditi. Prepričan sem, da je ekipa pravilno sestavljena, čeprav bi morda za vožnjo posameznikov lahko določili se enega ali dva.«
Bojan Udovič:
»Ekipno
okrog 10. mesta«
»S pripravami na olimpijske igre smo začeli decembra lani na Hvaru. Januarja smo bili v Tatrah in v Poreču, nato ob jadranski magistrali pa v Zahodni Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Maja so se začele prve pomembnejše dirke v tujini. Neprestano smo potovali. Samo 42 dni smo bili letos doma,« je pripovedoval Bojan Udovič iz Prebačevega.
»Priprave na balkanske in olimpijske igre so bile usmerjene predvsem na hitrostno vzdržljivost. Še nobene doslej niso bile tako zahtevne, naporne. Olimpijsko normo smo dosegli že pred meseci z zmago v Avstriji, vendar je bila to .naša' norma, ki je olimpijski komite ni potrdil. Priznal nam je sele dosežek z balkanskih iger.«
»Kaj pa vi menite o olimpijski ekipi?«
»Boljše ne bi mogli sestaviti. Za ekipno vožnjo smo mi Štirje od vseh jugoslovanskih kolesarjev najbolje pripravljeni. To je tudi razumljivo, saj so bile vse priprave, podobno kot dirke, na katerih smo sodelovali, usmerjene k čim hitrejši vožnji.«
»Kaj pričakujete od nastopa na olimpi-di?«
»Na balkanskih igrah smo dosegli poprečno hitrost 50.035 kilometra na uro. To je menda tretji najboljši čas na svetu. Kako pa bo v Moskvi, je težko napovedovati. Favoriti so vsekakor domačini. Mi računamo na uvrstitev okrog desetega mesta. Seveda pa so razlike v časih med ekipami tako malenkostne, da se morda za kakšno mesto lahko tudi dvignemo ali pademo. Malo sreče bi nam prišlo prav.«
Bojan Udovič, ki mu, podobno kot drugim športnikom, udeležba na olimpijskih igrah pomeni čast. uresničitev največjih želja in plačilo za vse napore, je o možnostih naših reprezentantov na cestni dirki posameznikov takole dejal: »Za to disciplino nismo posebej vadili. Zato ludi veliko ne pričakujemo.«
II .Mm.:ui
Večina naslovov v Slovenijo
PRIŠTINA — Slovenski padalci so na i3, mladinskem državnem prvenstvu, ki je bilo na športnem letališču Batlava, dosegli odlične rezultate Med posamezniki se je najbolj izkazal mladi Darko Svetina, ki je osvojil naslov v kombinaciji, odlične rezultate pa so slovenski tekmovalci dosegli tudi v skupinskih skokih na eilj, kjer so v 16 skokih nabrali le 6,94 m. To pa je že rezultat mednarodne vrednosti. K velikemu uspehu slovenskih padalcev je pra*- gotovo največ prispeval trener ALC Lesce Drago Bunčič.
Rezultati:  skoki v cilj  — posamezno:
1. Svetina 6.17 m. Z.Smit (oba SI.) 6.42. .1. K larič (Voj.) 6.43. 4. Lazar 6.71. 5. Žmavc 1.45. 6. Božič 2.4 (vsi SIJ; ekipno: 1.Slovenija (Svetina. Šmit. Lazar. Božič) 6,94.
2. Hrvatska 7.20, 3. Srbija 6.4* figure: 1 Šumar (Voj.) 43.36. 2.Svetina (SIJ 46,3«: skupno - posamezniki: 1. Svetina (Si.) 5 točk. 2. K larič (Voj.) 18. 3 Žmvr 56, 4. Šmit (oba SIJ 53: ekipno: I.Slovenija 221.   2. Vojvodina   1273.   3. Srbija 1531.
K Hrast
Prvenstvo Jugoslavije v tenisu za pionirke
in pionirje
Lep uspeh Primoža Starca
Kranj — Prvi del prvenstva je že končan. Najboljši pionirji in pionirke do 12. leta starosti iz vse Jugoslavije so končali s tekmovanjem. Nastopilo je okoli sedemdeset mladih nadarjenih igralcev in igralk in preko 36 klubov. Konkurenca je bila zelo močna in zato smo lahko toliko bolj veseli odličnih uvrstitev slovenskih igralcev. Se zlasti dobro pa je igral tudi Primož Stare (Triglav) ki je osvojil dve drugi mesti. V finalu dvojic je s prav tako zelo dobrim Vehovcem (Slovan) moral priznati premoč splitski dvojici Hrbud, Marušič. Pri posameznikih pa je Primož premagal vrsto obetavnih igralcev in se zasluženo uvrstil v finale, kjer ga je premagal Hrbud (Split), ki je tako zasluženo osvojil naslov najboljšega v državi. Pri pionirkah so slovenske predstavnice nekoliko slabše, nobena se ni uvrstila med osem najboljših, prvakinja pa je Todoro viceva iz Niša.
Uspeh Starca je novo priznanje delu v kranjskem tenisu. Se bolj pa so pomembna nova igrišča, ki bodo veliko prispevala k množičnosti in tekmovalnim dosežkom. Včeraj in danes pa so že začeli s tekmo-
vanjem pionirji do 14. leta. Tu sta med favoritinjami tudi mladi Kranjčanki Ska-rabotova in Ferenčakova, pri pionirjih pa je največji kandidat za naslov Orešar (Zagreb), na solidno uvrstitev pa računata tudi Pisk in Pivk iz Kranja ter Majhen iz Maribora. Organizacija je do sedaj na zadovoljivi ravni, nekoliko pa nagaja le muhasto vreme. Prvenstvo bo predvidoma končano v nedeljo.
REZULTATI: pionirji-polfinale: Stare (Triglav) : Mutavdžič (Radnički, Niš) 6:4, 6:5, Hrbud (Split) : Vehovec (Slovan) 6;3, 6:1, finale: Hrbud : Stare .6:1, 6:1 -pionirke: polfinale - Todorovič N. (Partizan Bg.) : Todorovič D. (Radnički) 1:6, 2:6, Tonejc (Mladost Zgb) : Puhalo (Mladost Zgb.) 0:6, 0:6 - finale: Todorovič D.: Puhalo 6:4, 6:1.
Pri pionirjih je naslov najboljše dvojice pripadel Marušiču, Hrbudu (oba Split), pri pionirkah pa Cvetkovičevi (Opatija) in Hušičevi (Prijedor). Prikazan tenis na vseh finalnih dvobojih pa priča o napredku tega športa in dobremu delu z mladimi igralci in igralkami.
MIRAN ŠUBIC
Šport v kratkem
CERKLJE - Ob 4. juliju - dnevu borca je športno društvo Krvavec Cerklje organiziralo tradicionalni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Krvavec A, Trim Zalog in Krvavec B. Prehodni pokal je oavojila druga ekipa Krvavca, ki je v finalnem srečanju premagala prvo ekipo z rezultatom 64:56. Ostali srečanji Trim Zalog : Krvavec B 56:65 in Krvavec A : Trim Zalog 90:44.
J. Kuhar
KOKRICA - Da bi zbudili zanimanje krajanov za množične oblike rekreativnega športa, se je nekaj najbolj zagretih pristašev nogometa na Kokrici odločilo, da ustanovi t rimsko ligo v malem nogometu. Uredili so igrišče pri Čuko vi jami ter za sodelovanje pridobili kar 12 ekip. Zanimivo je, da so v njih tako pionirji k°t veterani, nekateri stari celo blizu 50 let.
Odigrali so te dve koli, trenutni vrstni red ekip pa je naslednji: 1. Arestantje, 2. Inštruktorji, 3. Veterani, 4.Bolančki, 5. Beton ova itd.
P. Komove
KOLESARSTVO
Nastopili tudi »olimpijci«
MARIBOR — Nedeljske 13. mednarodne kolesarske dirke Okoli Pohorja se je v mladinskih in članski konkurenci udeležilo 143 kolesarjev iz Sovjetske zveze, Avstrije in Jugoslavije. Nastopili so tudi kandidati za olimpijske igre, ki sicer vadijo po posebnem programu.
Najbolj zanimiva je bila seveda članska tekma na 155 kilometrov dolgi krožni progi okrog Pohorja. Največkrat so poskušali uiti sovjetski kolesarji, vendar so jim naši »olimpijci« namero vedno uspešno preprečili. Do odločitve je prišlo, ko je peterica ušla glavnini, zmago pa je Puljčanu Brunu Bulic u prinesel šele Sprint pred ciljem.
Med člani C je zmagal Tone Kuna ver iz Dola, med starejšimi mladinci letošnji balkanski prvak Primož Čerin iz ljubljanske Astre, med mlajšimi pa je slavil Kranjčan Miran Kavaš.
Rezultati - člani A, B (155 km): 1. Bulic (Siporez) 3:54,44, 2. Pirš (Rog), 3. Udovič (Sava). 4. Krhlikar (Astra), 5. Ropret (Sava), vsi v času umagovalca, 6. Rakuš, 8.Pečnik, 10.Mali (vsi Sava); člani C 97 km): 1. Kuna ver (DOL) 2:22,30, 2.Raz-goršek (Branik), 3. Fasching (Avstrija), l.Skuli (Rog-Franek), 5. Kralj (Branik), vsi v času zmagovalca; starejši mladinci (97 km): 1. Čerin 2:19,04, 2. Planin (oba Astra), 3. Pavlic (Rog), oba 2:19,14; mlajši mladinci: 1. Kavaš (Sava) 1:50,33, 2. Kosir-nik (Rog). 3.Tunič (Sava), 4. Bajt (MC), 5.Sreš (Pomurje), vsi v času zmagovalca.
Pečnik četrti
MARIBOR — Na tradicionalnem osmem Talisovem kriteriju v Mariboru, na katerem je sodelovalo okrog 30 kolesarjev iz Italije, Sovjetske zveze. Avstrije in Jugoslavije, je zmagal avstrijski tekmovalec Grissman. Člani so morali prevoziti 30 krogov, vsak peti krog pa so točkovali. V odsotnosti trikratnega zmagovalca Bojana R opreta je imel največ možnosti Drago Frelih. Vendar je tik pred prvim odločilnim krogom, ko je bil drugi, padel in zaostal za skupino. Nekaj časa je še vozil, potem pa odstopil. V II. krogu je odstopil tudi drugi favorit Mirko Rakuš.
Rezultati — člani: 1. Grissman (Avstrija) 21 točk. 2. C, lazov (SZ) 20, 3.Zanoškar (Rog) 19. 4. Pečnik 17. 5. Kurent (oba Sava) 16; člani C: 1. Doglio (Trst); veterani A:
1. Fasfing (Avst.). {.Hafner (Kokrica); B: lDežman. 2. Dolinšek (oba Kokrica); C: 1 Bogovič (MC); D:  1. Kocbek (Branik).
2. Ropret (Kokrica); E: 1. Fajdiga (Branik); F: l.Zirovnik (Rog-Franek).
VATERPOLO
Jutri prva tekma
KRANJ — Začenja ne novs vaterpolska sezona. Gorenjska zastopnika, kranjski Triglav in moštvo Kamnika, bosta igrala v drugi medrepubliški ligi — zahod. Trigla-vani. ki so lani le za točko zgrešili vstop v prvo zvezno ligo. v tej sezoni pričakujejo.1 da bodo z dobro igro in a pomočjo domačih navijačev »spodrsljaj« popravili.
Prvo srečanje jih čaka že jutri ob 20. uri, ko ar bodo poant rili z ekipo Kopra. Tudi v naslednjih dneh bodo nastopili v domačem letnem bazenu. V nedeljo, 13. julija, proti Delfinu iz Rovinja, v soboto. 19. julija, proti Biogradu, 26. julija proti Brodograditelj« in 22. julija v gorenjskem dvoboju proti Kamniku. Vse tekmr bodo ob 26. uri.
Ml
OREHOVA VAS - Na dirkališču nad Orehovo vasjo je bila že tretja letošnja prireditev v motokrosu za republiško prvenstvo v kategoriji do 50 in 250 ccm. V skupni razvrstitvi vodi v skupini do 50 ccm Urba-nija (Lukovica) s 146 točkami, Jakopič (Bled) jih ima 140, v skupini do 250 ccm pa je zdaj najboljši Osenk (Lukovica) 97, Nahtigal iz Kranja pa ima 84 točk.
Članskega teniškega prvenstva Slovenije se je udeležilo deset članov kranjskega Triglava. Najuspešnejši so bili Mariborčani, ki so zmagali pri moških in pri ženskah, od Kranjčanov pa se je najbolje uvrstil Mulej, ki je izgubil šele v polfinalu. Žnidar je bil med osmimi najboljšimi, lep uspeh pa sta dosegli tudi mladi igralki Tratnikova in Pernetova, ki sta se uvrstili v četrtfinale.
Na sklepni slovesnosti je organizator podelil priznanja teniške zveze Slovenije najboljšim igralcem in najuspešnejšim v lanskem slovenskem teniškem pokalu. Lani je bil to član kranjskega Triglava Janez Mulej, ki je bil prvi na turnirju v Eernardinu ter v Portorožu, drugi na odprtem prvenstvu v Kranju in tretji v Kamniku in v Mariboru. (A. Filipčič)
Privlačno streljanje
KRANJ - Občinska strelska zveza Kranj je za dan borca pripravila masovno streljanje z vojaško puško na strelišču v S t ruže vem. Tekmovanja se je udeležilo veliko občanov, kar pojasnjuje, da ta šport postaja vse privlažnejši. Zato bo zveza jeseni organizirala Se tekmovanje z zračno puško.
Rezultati - člani strelskih organizacij: 1. 2mitek 83 krogov, 2. Laknar 81, 3. Ro-tar 79, 4. Sitar 79, 5. škrjanc 78; članice:" 1. Malovrh 38; občani - moški: 1. Kalan 70, 2. Plut 69, 3. Laknar 69, 4. Rogelj 66. 5. Jemc 63; ženske: 1. gartnar 41, 2. Laknar 39. 3. Plut 13.
A. I>aknar
ŠKOFJA LOKA - Podobno tekmovanj« so ob dnevu borca priredili tudi Škofjeloški strelci. Nastopilo je 72 strelcev in dve strelki. Kot posebnost omenimo, da v Škofji Loki običajno sodeluje tudi veliko družinskih ekip. Take skupine imajo na primer pri SD Kopačevina kar štiri.
Rezultati - ekipno: 1. SD Kopačevina 258 krogov, 2. SD Kopačevina II 256, 3. SD Tabor Ziri 247, 4. Kladivar Žiri 244. 5. Občinski štab teritorialnih enot Šk. Loka 240; posamezno: 1. Jereb, 2. Fojkar (oba SD Kopačevina), 3. Jereb (Kladvar). vsi 89, 4. Bogataj (Alpina) 88, 5. n 6. Fojkar in Laharner (Kopačevina) 85.
V. I..
Prehodni pokal v Hrastje
HRASTJE - Ob krajevnem prazniku in dnevu borca so člani športnega društva Jakob Štucin pripravili tekmovanje za prehodni pokal v več športnih panogah. Tekmovali so krajani iz Voklega, Prebače-vega in H rasti i ter člani športnega društva Jakob Štucin.
Po precej ogorčenih bojih so prehodni pokal osvojili tekmovalci iz Hrastij s šestimi kazenskimi točkami, drugo in tretje mesto pa si z 12 kazenskimi točkami delita Prebačevo in Voklo.
Ker je bilo tekmovanje letos prvič, v nekaterih disciplinah kot sta šah in namizni tenis udeležba ni bila najboljša. Izredno množično pa sta bila zastopana tek in kolesarjenje. Kronometra na 1800 metrov so se udeležili tudi naši »olimpijci«, vendar zunaj konkurence, razen Udoviča, ki je zanesljivo osvojil točko za Prebačevo. V tej disciplini je štartalo prek 120 tekmovalcev v sedmih kategorijah.
Krajevna skupnost Voklo je zmagovalcem tekmovanja, ki naj bi postalo tradicionalno, podelila medalje, vsem drugim pa diplome.
J. Ud ovi 0
Naklo : Oldham Athletic 2:6 - V prijateljski nogometni tekmi sta se prejšnjo sredo v Naklem pomerili mladinska ekipa občinskega prvaka NK Naklo (na sliki zgoraj) in moštvo Oldham Athletica (spodaj) iz pobratenega angleškega Oldhama. Gostje so prikazali odlično igro in zasluženo zmagali s 6:2. — D. Jošt
Umrla je naša mama
ALOJZIJA BIZJAK
roj. Pegam — Oblakova iz Gorenje vasi nad Skofjo Loko
Pogreb bo v soboto. 12. julija 1980 ob 1«. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči sin Jože z družino!
13.STRAN G LAS
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mati, stara mati in sestra
APOLONIJA BEŠTER
p. d. Spančeva mama iz Podblice
Pogreb drage pokojnice bo v soboto. 12. julija 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Podblici št. 7 na pokopališče
v Selca.
Žalujoči vsi njeni! Podblica, 10. julija 1980
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata in strica i
ANTONA STEGNARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem za izrečeno sožalje ter poklonjene vence in cvetje.
Hvala pevcem Društva upokojencev in g. župniku ter vsem za spremstvo na zadnji poti.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi!
Kranj, Verdohl, Tržič, Ljubljana, London, 5. julija 1980
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage in skrbne žene, mame. stare mame, sestre in tete
FLORENTINE ŽARGAR
roj. Peternel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, ji podarili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Nadalje za zahvaljujemo delovni organizciji Iskra Kranj TOZD TEA  in  MSO, Sloga  Koper Obrat družbene prehrane ter znancem, kakor tudi g. župniku za obred.
Žalujoči: mož Janez, hčerke Ana. Helena, Pavla in Tinka z družinami, sestre ter drugo sorodstvo!
Sutna, 8. julija 1980
46
<
H
< H
O 06
eu O
Lb4!
Sedaj preti Td4. in nato Lc5!
3. La7: Td2
4. De3
Seveda ne 4. Dd2:, zaradi Da7: + 5. Df2 Lc5!
4. ...
5. Lb6
6. a4
7. Lc5
Ta8 Dd7
c2!
no z jemanjem. Za potrditev te ugotovitve lahko rabi naslednja varianta slovanske obrambe.
1. d4 d5 2. c4 e6 3. Sf3 Lf5 (?) Ni dobro, saj beli sedaj lahko razvije boljšo igro po 4. cd5: cd5: 5. Sc3 Sfti 6. Db3 itn. 4. Db3 Db6? 5. cd5:! Db3: 6. ab3: Lbl: 7. dc6:!! Le4
Nastal je položaj na diagramu.
Na tem mestu je črni prekoračil čas za razmišljanje in partijo izgubil. Po 7. ... Dg4! 8. Tf2 (8. g3 Dh5!) Tdl + 9. Tfl Ld2! 10. Df2 Tfl:+ 11 Tfl Df4! 12. Df4. Lf4: 13. La3 Le3 + 14. Khl Td8! bi lahko uveljavil svojo pozicijsko prednost, ki jo zagotavlja prosti kmet.
KMET NA PREDZADNJI VRSTI
Kmetova moč in veljava se v nekaterih pozicijah poveča, se posebno, kadar je možnost njegove spremembe v figuro, tj. ko prispe na predzadnjo vrsto. Tedaj je zelo pomembno in lahko tudi odločilno to, da se kmet giblje na dva načina, običajno premočrtno in pošev-
§*4r
tMI*IM<
V partiji SCHLECHTER PERLIS; Karlsbad, 1911 je črni videl nasprotnikovo nakano in je namesto 7. . . . Le4 igral Sc6: ter s tem pristal na manjšo nesrečo; ostal je s kmetom manj v nekoliko slabšem položaju.
8. Ta7.! Ta7:
9. c7
Crni ne more preprečiti spremembe kmeta v damo. Če varuje polje c8, pade skakač na polju b8 in kmet se spremeni v damo, če pa se napadeni skakač umakne, sledi c8D.
► 9 « »a v * e * t« * * r v » » jf
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega moža. očeta, starega očeta, hrala in <t rii a
JOŽETA PAVLINA
iz Zaloga pri Cerkljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam i/razili sožalje. podarili cvetje in ga spremili v njegov poslednji dom.
Posebno se zahvaljujemo Veletrgovini Živila Kranj - DSSS in TOZD - Maloprodaja, tovarni I BI - Kranj, tovarni TITAN - Kamnik. ZB - Cerklje in Gasilskemu društvu Zalog: ter obema govornikoma za poslovilne besede. Lepa hvala tudi duhovnikoma za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi!
Zalog, Sp. Besnica, Kranj, Nasovče, Vasca, Britof, 3. julija 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
NEŽE GOLBA
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti ter nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Maverju in dr. Bavdku za zdravljenje, sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem Železarne Jesenice TOZD — Plavž ter Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske in
pevcem iz Podbrezij.
Vsem iskrena hvala!'
Vsi njeni! Podbrezje, 11. julija 1980
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARJANE FAJFAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poslednjič izkazali spoštovanje, jo v tako velikem številu ^pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sosedom in znancem za izkazano pomoč ter dr. Stenšakovi za požrtvovalnost fn skrb med boleznijo. Hvala tudi č. g. župniku z Brega in kaplanu iz Črnomlja za lep pogrebni obred ter vsem
pevcem za ganljive žalostinke.
u-
Lepo se zahvaljujemo OOS DO Creina in sodelavcem TOZD Servis osebnih vozil. Iskri Kranj TOZD TEA, Tekstilindusu Tkalnica I. in Savi Kranj TOZD GTI za darovane vence in spremstvo
na zadnji poti.
Žalujoči otroci z družinami!
Breg ob Savi, 30. junija 1980
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, sina
in brata
JULIJA BLAŽICA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Posebna zahvala dr. Omanovi, predstavniku KS Britof in predstavniku Iskre za poslovilne besede ter gasilcem in pevskemu zboru. Se posebej pa g. župniku za lep obred.
Žalujoči: žena Zlatka, sin Janez, hčerki Zlata in Marija z družinama, mama ter sestra in bratje z družinami
Britof, Kranj, Tržišče, Šentjanž, Trbovlje, Zagreb
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča
in prababica
ANGELA PIRC
roj. Jerala — p. d. Pirčeva mama iz Voklega
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter ji poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, botrom in dr. Stenšakovi za nesebično pomoč v težkih dneh. Hvala tudi kolektivu Tekstilindusa Kranj. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Slabetu iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala; ter zahvala vsem, ki so našo pokojno mamo
spoštovali in jo imeli radr!
Žalujoči vsi njeni!
Voklo, Voglje, Sr. Bitnje, Sr. vas pri Goricah
"GLAS 14. STRAN
PFTEK 11 JULIJA 1980
DRUŽINSKI POMENKI
DA SE BO TLAK SVETIL
Ce »mate v hiši zglajen tlak in želite, da se vam ho svetil, napolnite platneno vrečico z mokro grobo soljo in z njo močno zdrg-nite pod. V začetku ga bo treba pogosteje tako čistiti, pozneje pa vse redkeje.
Dišavnice in začimbe
PAPRIKA
Paprika je plod istoimenske rastline, ki je doma sicer v Srednji Ameriki, vendar jo danes gojijo v vseh toplejših podnebjih, tako tudi pri nas. Nezrelo, zeleno papriko pripravljajo v solati in na druge načine, zrelo pa posušijo, zmeljejo in potem prodajajo kot začimbo. Paprike je veliko vrst. Delikatesna paprika je svetlorde-ča, lepo diši. je mila in sladka. Za
metalka
V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice    n g* O ti S iSk /ff «1
kerub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne    »j •
za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad...
Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS.
Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike.
Cena kvadratnega metra ploščic: 1 78.81 din
kamnih
Prodajalna je odprta vsak dan od 7, do 19 ure. ob sobotah od 7. do 13 ure
M IMS DOM
Ta mesec na vrtu
občutljive jedi. kot so raki. piščanci in smetanove omake, je ta najbolj primerna. Najboljša delikatesna paprika prihaja z Madžarskega. Nekoliko bolj temno rdeča je plemenita sladka paprika, ki je sladka in prijetnega vonja. Polsladka paprika ali paprika za golaž je po barvi podobna sladki, vendar malo bolj peče. Rožna paprika lepo diši. a hudo peče, ker so v njej zmlete tudi pečke. Cenene vrste paprik so po večini opekaste barve in hudo pekoče.
Papriko dodajamo juham, omakam, golažu, mnogim mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem, papricirani slanini, klobasam itd.
Za jesensko rabo si že sedaj pripravimo potreben hlevski gnoj. Za težka tla skušajmo dobiti konjskega, za peščena tla pa govejega in svinjskega. Mešanica vseh pa je primerna za vse vrste tal.
Zložiti ga moramo v kup. Izberimo mu senčnato lego, da se ne bo prehitro osušil. Najprej za podlago razprostremo 12 do 15 centimetrov debelo plast šote; ta vpije iz kupa izprane hranilne snovi in tako ne gredo v izgubo. Gnoj plastimo v 25 cm debele plasti, med vsako plastjo gnoja je nekaj centimetrov debela plast kompostne prsti ali dobre vrtne zemlje. Plastenje ponavljamo toliko časa, da -kup doseže meter višine, nato ga obložimo z zemljo. Ta plast zemlje se ves čas kompostiranja ne sme posušiti, zato jo sproti vlažimo z vodo.
Iz mešanice hlevskega gnoja, kompostne prsti in šote si lahko pripravimo tudi dober in trpežen humus. Neuležan hlevski gnoj zelo hitro sprsteni v lahkih, peščenih tleh. Tu naj bo plast gnoja le 20 metrov debela med nje pa damo po 5 centimetrov debelo plast šote in kompostne prsti. Šota in kompostna prst sta tudi na vrhu, ko zaključimo nalaganje plasti, na sam vrh pa damo še plast zemlje. Če nimamo kompostne prsti, ustreza tudi ne prelahka vrtna zemlja. Sredi septembra kup premečemo in vse snovi se dobro premešajo.
Eno najvažnejših opravil v vročem letnem času je prav gotovo rahljanje tal. To ne velja samo za zelenjadne grede, temveč za vse dele našega vrta. Po vsakem dežju ali namakanju prekopljemo takoj, ko se je vrhnjica toliko osušila, da se zemlja ne prijemlje orodja. Ko rahljamo površino tal, zadržimo vlago v zemlji.
Na vrtu ne smemo uporabljati sredstev za zatiranje mrčesa (muhe komarji) da bi zaščitili rastline. Ta sredstva namreč skoraj vedno vsebujejo snovi, ki škodijo rastlinam, če jih z njimi poškropimo.
Kompostni kup, ki smo ga pripravili spomladi, moramo poleti vsaj enkrat premetati. Če je le mogoče, naredimo to julija. Kup premečemo tako, da pride notranjost kupa na površino, površinski del pa v notranjost. Ne pozabimo pa
vsakemu novemu kompostnemu kupu dati za podlago 12 do 15 centimetrov debelo plast šote.
Bogat pridelek nizkega stroč-jega fižola lahko pričakujemo samo takrat, če ne odlašamo s setvijo čez sredo julija. Vsaka zamuda povzroči, da bomo imeli malo pridelka in kremžljavo ter malovredno stročje. Po 15. septembru so noči premrzle in fižolovo stročje več ne dorašča.
Zimsko endivijo je najbolj saditi od srede julija naprej. Močno se razraste in jo sadimo v razmaku 30x 30 centimetrov. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rastle prej, ker to lahko povzroči nastanek cvetnih stebel, v vsakem primeru pa pregloboko posajena endivija močno zaostane v rasti.
POLETJE V KRATKIH HLAČAH
Seveda le za sloke noge. Lahko sipa privoščite od tako kratkih, da so komaj malce večje kot kopalne,pa do bermuda hlač, ki segajo do kolen. Tudi široke hlače, ki so krojene kot krilo, so to poletje modne. Pa vzorec? Ni važno. Lahko je karo, lahko z velikimi rožami, lahko geometrijski. Le pogum.
Za zdrav las
Negujmo lase sami, doma, ako je to le mogoče. Rabimo vedno le svoj lastni pribor za lase, ki je samo naš in ki ga nikomur ne posojamo.
Lase umivamo na 14 dni s toplo vodo in prekuhano milnico. Štiri dekagrame belega pralnega mila (lahko uporabimo tudi otroško milo, lanolinsko milo) nastrgano v tričetrt litra mrzle vode, zmes pre-vremo, in ko se malo ohladi, jo rabimo za umivanje las namesto šampona. Lase zmočimo v topli vodi; nato
zlijemo nanje po malem dve do tri žlice milnice ter jo.s prsti penimo. Ženske lahko lase tudi pomencajo kot perilo pri pranju. Nato jih speremo v topli vodi in spet našamponiramo z milnico. Spiranje in šam-poniranje ponavljamo toliko časa, da postane milnica gosta in trda kot tolčena smetana, takoj ko pride med lase in jo s prsti malo pomešamo med njimi. Sele tedaj so lasje temeljito umiti, z njih pa moramo nato res natančno izplakniti vse ostanke mila. Lase izmivamo v topli vodi, ki jo natočimo v umivalnik, da lasje prosto plavajo v vodi. Pod pipo ne moremo las nikoli temeljito splakniti. Vodo v umivalniku pet ali šestkrat zamenjamo, da je voda na koncu izmivanja prozorno čista, brez sledu milnih mehurčkov. Nato speremo lase še v nekaj prgiščih okisane, tople vode. Temnolaske naj okisajo vodo z žlico kisa, svetlolaske pa s sokom iz pol limone. Ko smo tako umivanje končali, lase dobro obrišemo s čisto brisačo in jih posušimo. Ženske naj jih najprej posušijo proste, nenavite, med sušenjem naj jih razčesavajo. Če si hočejo lase naviti, naj jih šele suhe zopet malo ovlažijo, navijejo na navojke in posušijo. Lase smemo sušiti s fenom. Namesto milnice lahko uporabimo tudi jajčni rumenjak.
Za osvežitev las naj ženske začasno opuste vsako trajno kodranje, barvanje in lakiranje las. Dobro je, če puste lase rasti ali si jih na konicah postrižejo.
Pazili bomo, kaj bomo jedli. Da lahko telo tvori lasno tvarino in da odganjajo krepki, zdravi lasje, rabi telo nekaj beljakovin, precej vitaminov in mnogo mineralnih soli. Beljakovine dobi v mesni hrani (pusta govedina, teletina, ribe, pusta, kuhalna sveža svinina, perutnina), v mleku, mlečnih izdelkih, v jajcih in v stročnicah. Majhne količine beljakovin so celo v sadju, npr. v grozdju. Najvažnejši vitamini za rast las so vitamini vrste B, vitamin A, C, D in vitamin H ali biotin. Mineralne soli nudimo telesu s proseno kašo, z zelenjavo (špinača, korenje, kolerabica, repa, pesa, krompir, zelje, ohrovt, por, kumarice, buče, fižol v zrnju in stročju, grah, šparglji, blitva, paprika, paradižnik, melancani, motovileč, zelena glavnata solata, berivka, endivija), s sadjem in mlekom.
Skušali bomo zelo redno živeti, privoščili si bomo vsak dan nekaj telesnega in duševnega počitka, vsak dan bomo napravili krajši sprehod, ob prostih dnevih pa daljši izlet.
Ako opazimo, da so nam postali lasje nenadoma zelo mastni in so nam začeli močno izpadati in da izpadanje noče prenehati, čeprav smo se že dalj časa natančno ravnali po navodilih, ali če opazimo med lasmi mnogo prhljaja, belih lusk ali celo krast, ali če nam lasje izpadajo v obliki okroglih plešic, moramo takoj k zdravniku. V takih primerih je brezpogojno potrebno, da rabimo pri česanju res samo svoj glavnik, da bolezni ne prenašamo. Iz istega razloga je prepovedano tedaj tudi friziranje v frizerskih salonih.
Inž. PAVLE HAFNER
CVETJE BO DOLGO SVEŽE...
... če na dno vaze daste polovico surovega krompirja, vanj zataknete peclje cvetov in zalijete z vodo.
KRUŠNA PEČ
Še danes je srce kmečkega doma. Krušna peč ni služila samo za ogrevanje glavnega bivalnega prostora, imenovanega ,hiša', poleg stoječe kamre, kjer sta spala gospodar in gospodinja, pa tudi ne samo za kuho vsakodnevnih jedi in peko kruha, potic in kolačev, temveč je ustvarjala prijetno vzdušje v dolgih zimskih večerih. Okrog nje so se zbrale kmečke žene, gospodinje in gospodarji. Žene in dekleta so se posedle po klopi ob peči in predle, klekljale, pletle, zraven pa klepetale, pa tudi zapele domače pesmi. Za veliko javorjevo mizo so se posedli možaki, pili domač mošt ali sadjevec in možvali o gospodarjenju, o letini in vaški politiki. Stari oča je sedel na visokem sedežu ob zapečku, vlekel svojo cedro, puhal oblake dima pod strop ter pritrjeval možakarjem. Na peči pa je ležala otročad in radovedno prisluškovala pogpvorom ob peči in pri mizi.
To je bila kmečka zimska idila, ki je krajšala dolge zimske večere.
V krušni peči so kurili skozi vse leto. Pozimi je gospodinja v peč naložila velike panjače, da so tleli in ves dan ogrevali peč in hišo. Poleti je gospodinja zakurila majhen ogenj iz drobnih sekanic. Na tem ognju je skuhala opoldansko kosilo. Ko je bila peka kruha, in to najmanj enkrat tedensko, je bila tudi poleti peč polno zakurjena.
V srednjem veku so gospodinje kuhale na odprtem ognjišču. Nad ognjiščem je bila napa, ki je odvajala dim v dimnik. V preprostih kmečkih domovih niso imeli nape. temveč je dim odhajal skozi odprtino v zunanjem zidu na prosto. Nad ognjiščem je na verigi visel litoželezen lonec ali bakren kotliček, v katerem se je kuhala dnevna hrana. V -srednjem veku ni bil določen čas obeda. Kadar je bil kdo lačen, je zajel iz lonca in pojedel svoj obrok.
V začetku osemnajstega stoletja je odprto ognjišče zamenjala krušna peč. Razvojna pot do končne oblike krušne peči je trajala
skoraj pol stoletja. Prve krušne peči so bile nizke, enoetažne. Kasneje so pričeli vgrajevati vmesni obok. Peč je postala višja, izraba kurjave ekonomičnejša. Z dvoetažno pečjo je nastal ob steni zapeček. Prvotno zapeček ni služil za poležavanje in lenarjenje, temveč za sušenje orehov in lešnikov. Jabolčne krhlje in hruške so sušili v peči.
Oblikovanje pečnic je tudi imelo svojo razvojno pot. Prve pečnice so bile gladke, brez lošča. Kasneje so prišli do spoznanja, da z rebriče-njem pečnic ustvarijo večjo ogrevalno površino. Tako so nastale rebričaste pečnice, ki jih še danes najdemo v starih kmečkih hišah.
Na mestu, kjer je v notranjosti peči obok, so na obodu vgradili polico, imenovano ,ksims' in železno vez.
Krušna peč je sčasoma postala okras kmečke hiše. Na vogal peči so vgrajevali zaokrožene okrasne pečnice z narodno ali religiozno or-namentiko in letnico postavitve. Zgornji del peči, od .ksimsa' naprej, je postopoma dobil kopa*sto obliko. Ogrevalno površino pa so povečali z vdolbenimi pečnicami — .kahlami'.
Tudi pravi material je moral biti za gradnjo peči. Tlakovec v velikosti 20 centimetrov v kvadrat je moral biti izdelan iz dobre čiste -gline, brez vsake primesi apnenčevih zrn in moral je biti dvakrat žgan. Pečar je pri polaganju tlaka v suho mivko vsak tlakovec po robovih zbrusil, da so se stiki lepo prilegali. Stike med ploščami je kontroliral s .špionom'. Reže med ploščami smejo biti le milimeter široke. Če o stiki preozki, se v vročini tlak lahko izboči, če so pa preširoki, se .pa greblja zatika. Stene v notranjosti so bile zaščitene z nizko železno ograjico, da gospodinja pri vlaganju drva in posode ni poškodovala pečnih sten.
Vse bolj je krušna peč postajala tudi okras bivalnega prostora. -Ne samo gruntarji, tudi bajtarji so veliko dali na lepo peč. Vedno je morala biti očiščena in vezi, ki so varovale peč, so morale biti vsak teden zdrgnjene s smirkovim papirjem, da so se svetile. Za to so navadno skrbele hčere.
S stropa je viselo železno ogrodje z lesenimi latami, na katerih so se sušile plenice, perilo. Pozimi so pa pred lickanjem tu sušili koruzne storže. Lickanje je imelo svoj obred in zabavo, ki se je končala s plesom in popivanjem. Marsikatera ljubezen se je zbudila prav pn lickanju.
Tudi erotični pomen je imela krušna peč. Marsikateri otrok je bil spočet na peči.
Z nastankom krušne peči se je spremenila tudi notranjost kuhinje. Odprto ognjišče in napa sta izginila iz kuhinje, v steni, ki je kuhinjo ločila od .hiše', je pa nastala odprtina za kurjenje. V kotu, desno od kurišča, pa je gospodinja imela grebljo za rezprostiranje m grabljenje žerjavice, burklje za nameščanje posode, .parkelj' za ometanje tlaka in lesen lopar za vsajanje kruha.
Na ploščadi pred notranjimi vratci je gospodinja polnila lonce, predno jih je porinila v peč, sem je postavljala lopar, na katerega je iz peharja zvalila testo za kruh. Lopar je imel ročaj podprt s stojalom.
Posebno funkcijo so imela notranja vratca, ki niso bila nasajena, temveč le prislonjena. Ce gospodinja želi večji vlek, vratca nekoliko odmakne, če pa želi slab vlek. pa vratca prisloni tesno k odprtini.
Tudi zakuriti moraš znat i tako peč. Gospodinja navadno porine v peč najprej hutaro dračja. ki jo podkuri s papirjem in drobnimi trskami ... Ko se pa butara razplamti, naloži nanjo tanjše sekanice. nanje pa panjač, ki dolgo tli.
Vroči plini in dim morajo najti pot preko oboka v zgornji p/ekat in skozi okrogle odprtine v dimnik, ki je speljan nad predprbstorom direktno nad streho. Velike kmečke hiše imajo v podstrešju dimnico za okajevanje svinjskega mesa. Dimnica je zjdana komora s pločevinastimi vrati. Dim iz peči napravi skozi dimnično tuljavo m? pot skozi dimnico in spotoma okajuje meso, šunke in klobase l« način okajevanja mesa je veliko bojjši kot v dimnicah, v katerih M kun ogenj kajti dim, ki prihaja v dimnico preko dimnika je *«,nJ*: koliko ohlajen in od mesa se ne cedi maščoba. V teh dimnicah tUdI ni nevarnosti požara, ker iskra iz peči ne more do dimnice.
PETEK. 11. JULIJA 1980
15.STRAN G LAS
RADIJSKI SPORED
Silil
CQ vam nntm
OJeleljica
SOBOTA, 12. VII. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.06 Z radiom na poti • 10.05 Sobotna matineja -11.05 Za pojmo pesem - MPZ Glasbene matice - Trst in OS »Bojan Ilich« Maribor • 11.20 Po republikah in pokrajinah
- 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Slavica Si-kovec: Rezultati degustacij vina zasebnih vinogradnikov
- 12.40 Veseli domači napevi -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nafte izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in pou8tvarjalcev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program
- glasba
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Radi ste jih poslušali -13.35 Glasba iz Latinske Amerike -14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Ditko Habrl - 16.00 Naft podlistek - Donald Barthelm: Novi član 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino -17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 NaSi kraji in ljudje - 18.50 Glasbena med igra - 1925 Rezervirano za reprize 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 SOS v soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo. Sport, glasba in se kaj - 13.30 Pet pedi - 16.00 Pet minut humorja - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk »cena - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
dbeteljca
Slill
rUBTTl
ODetepCa
■mM HH TWI1ĆU
SALOM PUSTU
NEDELJA, 13. VII. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke - Vesna Parun: Otroška rapsodija -8.50 Skladbe za mladino -9.05 Se pomnite, tovarifti 10.05 Panorama lahke glasbe
- 11.00 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -14.05 Humoreska tega tedna
- Borivoj Repe: Romunska zveza - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa -17.05 Priljubljene operne melodije - Charles Gounod: Faust - balada o kralju iz Tule ter arija o nakitu - 17.50 Zabavna radijska igra - Mar jan Marine: Inspektor Ris ne miruje VII. epizoda: Duh v internatu - 18.28 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program J RT - Studio Zagreb -Glasbena tribuna mladih -23.05 Lirični utrinki - 23.10
PONEDELJEK, 14. VII.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Počitniški pozdravi - 9.05 Z radiom na poti - 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno • 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tatjana Brumat: Vzdrževanje trate - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmet-ca - 20.00 Iz naše diskoteke -21.05 Poletni divertimento -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih stu-> diev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Andre Kostela-netz« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Lester Young - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SALOM
qq mm imm
■HTKKA Mil TW2lftU
TOREK, 16. VIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Borut Ambro-žič: Možnosti pridelovanja robidnic v Sloveniji - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam       14.05 V korak z
RADIO TRIGLAV JESENICE
UKVV-FM področje za ra dovljiško občino 87.7 mega herza - Gornjesavska dolina 103 8 megaherza - Jesenice in okolica  100.6 megaherza
srednji val 1495 K H z
Petek:
16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16-30 Kulturna oddaja - Morda vas bo za nimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset m ploM RTV Ljubljana
Sobota:
16 03 Lokalna poročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo
Nedelja:
11 a3 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Rekla me - Nedeljska kronika -
obvest ila Morda va;
- 12.00 Čestitko bo zanimalo
Ponedeljek: ■
16.0.'} Lokalna poročila - oh
vestila - 16.30 Ponedeljkov
športni pregled - Morda vas ho zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi
Torek:
16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo
Sreda:
16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas ho zanimalo
Četrtek:
I6.01 Lokalna poročila -Obvestila - MM Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas
mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne   arije   in monologi
- 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj
- 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Pavle Zidar: Nadaljevanje trupla - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popvekami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na II. programu -13.05 Iz obdobja dixielanda
- The Firehouse jazzmen (Avstralija) - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Berrv Lip-man - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra Radia Koln -17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21,00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Max Roach -Art Blakey - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
Si LOM
CO^am rami
CDeldjico
ITMCA MU TRŽIČU
SREDA, 16. VII. Prvi program
4.30 Dobro jutro!  - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško   popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano  za . . .   -   11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki   zabavni   orkestri -12.30   Kmetijski   nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila   in  zabavna  glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05    Razmišljamo, ugotavljamo ...   -   14.25 Naši poslušalci  čestitajo   in pozdravljajo -  15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in  času  -  Nastop vokalne skupine   »Lamentabile con-sort« v Zagrebu - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska (ponovitev) - 19.25 Obvestila in   zabavna  glasba  - 19.35 Lahko  noč,  otroci!  - 19.45 Minute g ansamblom Zadovoljni Kranjci - 20.00 Koncert za besedo - Zla sreča -20.25 Z jugoslovanskih koncertnih  večerov...   - 21.05 Gustave   Charpentier: Odlomki iz opere »Luiza« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih  pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo -Chuck   Mangione   - Phill Woods -00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na II. programu -13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestrov »Marty Gold« in »Ken .Moule« - 18.00 Minute z godali - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa
virano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - J. S t olcer-Slavenski: Balkanofonija • 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00
- 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - »Počiva jezero v tiho-ti« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Miniature Milana Potočnika
- 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Evropska književnost skozi čas X: Henrik Ibsen - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Vedri zvoki -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vasmi in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Vlado Seme - 17.40 Iz partitur revij-skega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - Novi val 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.45 Zrcalo dneva - 22,55 Glasba za konec programa
SALU
QQ VSm NBŠTTA
□Deteljica
Mf TRKA Ml TRilCU
PETEK, 18. VII. Prvi program
4.30 Poročila - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - Slavko Mihelčič: Medved in čebele - 8.43 Naši umetniki   mladim   posluša.-cem - 9.05 Z radiom na poti -10.05  Rezervirano  za .. . 11.36 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti  -   12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje -  14.05 Peter Iljič Čajkovski: Hrestač - baletna suita, op. 71-a - 14.25 Naši poslušalci  čestitajo  in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna gasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Samospevi in zbori Rista Savina -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Uganite, pa vam   zaigramo...   - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih       22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni pro gram
Drugi program
8.00 Petek na vaslu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Willie »The Lion« Smith - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora
- Planinska organizacija je mlada M K pri PZS - 17.45 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva
- 22.55 Glasba za konec programa
Vodoravno: 1. delavec, ki koplje s krampom, 8. del zlomljene kosti, 14. francoski matematik in fizik (1749- 1827), Pierre-Simon, 15. naš jezikoslovec, avtor »Slovenske slovnice« in »Slovenskega pravopisa«, Rudolf, 17. ime modne strokovnjakinje Paulinove, 18. sulfitna ruda, antimonov, bakrov, svinčev itd., (galenit, kematit etc), 20. Thomas Mann, 21. priprava za pisanje, tudi vzmet, 23. kar nastane z delitvijo celote, 24. Gita Mallv, 25. vprašalnica ali, 26. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, 29. del imena zgodovinske vojne luke na otoku Oahu v Havajih, P... Harbor, 31. okrnjen kip, nedokončno delo, 32. rimsko število 1500, 34. prislov, ki izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje kot kaj drugega, 35. mesto na Štajerskem, na stiku Dravskega in Ptujskega polja, 37. vrhunski športnik, 38. kraj na vzhodni obali Taivana (Formoze) in japonski kraj v zalivu Tovarno na zahodu Honšija, 40. Otoman, Osman, 42. obleka za treniranje, 45. hrvaška industrija nafte, 46. Anton Dermota, 48. muslimansko žensko ime, Izeta, 49. holandski slikar zlasti portretov (okrog 1580—1666), Frans, 51. kratica za Corps Diplomatique, 52. rimsko žensko ime (po rimskem cesarju Aurelianu-su), 55. južnovietnamski politik, umorjen v puču 1963, ... Dinh Diem, 56. trgovsko blago, 58. kdor neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje, jezikavec, 60. kraj pod Etno na Siciliji, 61. romunski kraj v Transilvaniji, blizu mesta Tirgu Mures. "
Navpično: 1. ostrina kose, srpa, tudi medmet, ki posnema glas pri klepanju, 2. ravnina, višina, ravan, 3. sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno enoto, 4. kratica za mlajši, 5. sredstvo za prepasanje, 6. zastrupitev s kislimi snovmi, 7. značilnost rejenega, 8. kratica za Zveza komunistov Jugoslavije, 9. rt na zahodni obali filipinskega otoka Palawan v Južnem kitajskem morju, 10. v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi, 11. rdeč poljski cvet, 12. znak za kemično prvino erbij, 13. glasbila s šestimi strunami in trupom v obliki osmice, 16. čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom, 19. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca, 22. senčna severna stran, osojina, 25. Maročanka, 27. kratica za Ljudska republika, 28. trajna ali začasna izguba spomina, 30. vzhodni škof, vodja eparhije. 33. literarni izraz za Grka, 35. žival, ki leta, 36. močvirna severna stepa, 39. simbol za kemično prvino nikelj, 41. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi, tudi čačka, 43. odžagan kos debla, hlod, 44. angleški romantični skladatelj (1857-1934), sir Edward, 47. grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, 50. znamenta preroška Gregorčičeva pesem, 52. tuja beseda za zrak, iz latinskega aer, 53. ime našega slikarja-grafika Justina, 54. muslimansko žensko ime. Azemina, 57. kratica za Telovadno društvo, 59. Ivan Tavčar.
Rešitve pošljite do srede, 16- julija, do io. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Rešitev nagradne križanke z dne 27. junija: 1. pokret. 7. strupi, 13. avtomat. 15. rabnost. 17.SC, 18. Mokrec, 20. palma, 21. Tana, 23. Romeo, 25. cian, 26. rantaha, 28. pn. .30. Tit, 31. Gortan. 32. Adila, 34. slovo, 36. upadek, 39. kub, 40. TV, 42. Eskulap, 44. unca, 46. atlas. 48. Irig. 50. Tinek 52. relikt, 54. SR, 55. acidoza. 57. Moretta, 59. Akadem. 60. mavrah.
Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1  nagrado (150 din) prejme Marija Mihelcic,
C. 1. maja 59, 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Oton Zazvonil. Trg svobode 20/1, 64290 Tržič. 3. nagrado (100 din) prejme Franc Magdi«. Sorlijeva 3.64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti.
Rešitev praznične nagradne križanke z dne 1. julija: Vodoravno. KoStrun, Opereta, Rogatec, Anam. Ze, Ne, Pa. Dan Borca, Ce, Tilnik, Ples. Stepa. Rihta, Rast, Avtor, Nerc. Oker, Tornado, Mai, Bonaparte. Ost, Tj. Lt, Nanking, Maria, Enak, Kajti, Eta, Morava, Ungaretti. Astra, Lilek. Krk. TT, Manikira, Ais, [, Naprej, Celnica, Nd. Kropa, Oglej, Ek, Saltillo, Trla. Ujv.
Prejeli amo 191 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Tanja Zaplotnik, Pristava 37, 64290 Tržič, 2. nagrado (150 din) prejme Niko Zabret, Aerodrom Ljubljana, 64210 Brnik 3. nagrado (120 din) prejme Brigita Oblak, Tavčarjeva 7, 64270 Jesenice, naslednjih 7 nagrad po (100 din) pa prejmejo: Mateja Novak, Tomažtfeva 12, 64000 Kranj, Olga Jakae Tatjane Odrove 2 64000 Kranj, Suzana Hrovat, Nova vas 3, 64240 Radovljica, Simona Stražnik Moša Pijade 17 64O00 Kranj, Julka Kavlek. Igriška 3/III, 61000 Ljubljana, Melhior Dacar, Poljska pot 6 64260 Bled. Tone Podnar. SorSka c. 27, 64220 Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po posti
Pri MERKURJU v Škofji Loki (pri aviobusni postaji) ho zaenkrat se dobro založeni s posodo Zanimivo je pobarvana - temno rjava je, spodaj pa barva prehaja v zeleno ali oranžno. V kompletu je pet kožic. Cena: 1.130,60 din
IZBRALI SO ZA VAS
ČETRTEK, 17. VII. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Naša pomlad - Srečanje mladih pevcev Primorske 2. del - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezer-
Murkina PLETNA na Bledu ponuja bogato izbiro torbic iz pravega in umetnega usnja: modernih, majhnih, z dolgimi ročaji. Prav posebno izstopajo majhne, tre-busaste iz rdečega semita. Cena: 286.80 do 2.282.45 din
Pri PU2INARJU na Jesenicah so spet bogato založeni s keramičnimi vazami domačih proizvajalcev in iz uvoza. Nove barve, novi modeli, nove oblike'. ... Nekatere so res prava umetnina in unikat.
Cena: od 72.90 do 2.660.70 dinarjev
Pri ELITI v Kranju so se dobro zalotili z vsem potrebnim za kopanje. V njenih prodajalnah MODA in KLUB dobite vseh vrsttnog-kih in ženskih kopalk ms-kane speedo moške kopalke imajo tudi), v BALI letalne blazine in brisače, v DROGERIJI pa sončna očala, speedo kopalne kape, pa seveda olja in kreme za sončenje.
Cena: kopalke od 200 do 600 din
O L, AS 16. STRAN
PETEK. 11 JULIJA 1980
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 13/VII
9.20 Poročila - 9.25 Viking Viki. otroška nadaljevanka -9.50 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.15 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju - 10.45 D Markovih: Odpisani, TV nadaljevanka -11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.15 Razvoj popularne glasbe - 16.05 Poročila - 16.10 Potopljena me-',.sta: Ko je zemlja valovila kot morje - 16.55 Športna poročila - 17.00 Cas ljubezni in čas smrti, ameriški film -19.10 Risanka - 19.15 Cikcak
- 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 S. Jan-kovič-A. Isakovir: Trenutek, zadnji del TV nadalj. - 20.55 Maribor, dokumentar. oddaja iz cikla Slovenska mesta
- 21.30 V znamenju - 21.45 Risanka - 21.50 Portreti: Edvin Fliser (za J RT) - 22.05 Športni pregled - 22.35 Tenis za pokal Soisbault (mladinke), reportaža
/ Številne so legende in starodavni zapisi, ki ohranjajo spomin na davne apokaliptične dni, ko so v morskih globinah izginila mesta, naselja. Ekipa beograjske televizije je s pomočjo arheologov in seizmologov krenila ob jadranski obali, da bi poiskala potopljena mesta. Prva v seriji oddaj Potopljena mesta nas bo seznanila z zakonitostmi delovanja naravnih sil, ki so vplivale na \ izginjanje starih mest.
Literarna osnova za film Čas ljubezni in čas smrti je bil roman Eric ha Marie Remarqua. Ljubezenska zgodba dveh mladih se dogaja v Nemčiji v času druge svetovne vojne. Kljub nekaterim izrazito melodramatičnim elementom je film dobro pokazal psihološki razvoj obeh likov in vzdušje v nacistični Nemčiji.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Test - 16.15 TV dnevnik 16.30 Nedelisko popoldne -
19.30 TV Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.55 Temna zvezda, ameriški film (do 22.35)
TV Zagreb — I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Narodne pesmi - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan -14.15 Gledalci in TV - 14.45 Modra plavut, mlad film -16 15 TV dnevnik - 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.M TV dnevnik - 20.00 Trenutek. TV nadalj. - 21.00 Dokumentar odd. - 21.30 TV dnevnik -21.50 Portreti (E. Fliser) -22.06 Športni pregled
obeteljica
■nt rate a mi tbziću
II LOM MRTVA
UGODNO! 10% POPUSTA za sedežne garniture
PONEDELJEK, 14/VII
18.20 Poročila - 18.25 Mini-godci v glasbeni deželi - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 M. Faure: Bolje je vedeti, kanadska TV drama - 21.25 V znamenju - 21.40 Kulturne diagonale
Dramo Bolje je vedeti, označeno za »komedijo nravi«, je napisal znani kanadski dramatik Michel Faure, po rodu Francoz. Pripoveduje o psihiatru, ki misli, da ga žena vara. Najhujši je dvom, ki ga hoče čimprej razjasniti. Tako sproži vrsto zapletov, pri katerih mu pomagajo žena Cecile in prijateljski zakonski par. Ustvarjalci zatrjujejo, da zgodba ni daleč od resničnosti, čeprav je obravnavana z lahkotnejšega, humori -stičnega zornega kota.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik 18.15 Albanske bajke - 18.30 Šola za junake -18.45 Glasbena medigra -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zemeljski dnevi tečejo, jugoslovanski film - 21.25 Glasbeni trenutek - 21.30 Panorama -22.15  TV  dnevnik  - 22.30
Glasbena oddaja TV Ljubljana Ido 23.00)
TV Zagreb — I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Albanske bajke - 18.30 šola za junake -18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na odd. II TV mreže
CD ODeteljca
mtmc« mi nrziću
ŠALOV POBSTTA
TOREK, 15/VH
17.45 Poročila - 17.50 Colar-gol, lutkovna nadaljevanka -18.05 Glasba narodov: Tahiti 18.a5 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Mi med seboj: za lepšo starost -20.50 Propagandna oddaja -20.55 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola. TV nadaljevanka -21.55 V znamenju - 22.10 Iz baletnega arhiva naše TV hiše
Iz baletnega arhiva RTV Ljubljana je serija osmih polurnih oddaj, ki bodo na sporedu vsakih štirinajstih dni. Videli bomo odlomke iz baletov, ki jih hranijo v arhivu TV Ljubljana, r takem časovnem zaporedju, kot so v svoji prvotni obliki nastajali. Ob besedilu, ki ga je pripravil dr. Henrik Neubauer, bomo spoznali kratko vsebino oziroma razvojno pot teh baletov, in njihovo vsebino.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pustolovščina - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Dollv Parton -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.10 Ona, dokumentarna oddaja - 21.50 Poezija (do 22.20)
TV Zagreb — I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pustolovščina - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 21.05 To čudovito krzno, ameriški film - 22.45 TV dnevnik
Silil
QD **** "»ni
□Deteljica
■HTKtCA mi nrzicu
UGODNO! 10 % POPUSTA za sedežne garniture
SREDA, 16/VII
17.35 Poročila - 17.40 Velike razstave, dokumentarna serija - 18.10 Od vsakega jutra raste dan: Ptuj - 18.45 Obzornik - 19.00 Ne prezrite -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Alice ne živi več tukaj. ameriSki film - 21.50 Propagandna oddaja - 21.55 V znamenju - 22.10 Vesela jesen 79, glasbena oddaja
Oddajniki II. T V mreže:
17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.45 Glasbena srečanja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Izobraževalna oddaja - 21.55 Koncert izven abonmaja Ido 22.55)
TV Zagreb — I. program:
18.00 Poročila - 18.05 T V koledar - 18.15 Pisani svet. oddaja TV Ljubljana - 18.45 Glasbena srečanja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Olimpijska sreda - 21.45 TV dnevnik
V filmu tedna Alice ne živi več tukaj blesti igralka Ellen Burstvn, ki je za glavno vlogo prejela oskarja. Skrajno realistična, že skoraj naturalistična pripoved o ženi srednjih let, ki zgubi moža in ostane sama z otrokom, nudi igralki kot je Ellen Burstvn široke možnosti, ki jih je znala izkoristiti. Ob glavnem liku pa ne gre prezreti zelo zanimivega režijskega pristopa, ki nam predstavi značilnost ameriškega načina življenja, v katerem boj za uspeh nadvla-duje vse etične ali moralne norme. V tem že slutimo avtorja (Martin Scor-cese), ki je leto kasneje s filmom Taksist v tej smeri ustvaril enega naj-, pomembnejših filmov ameriške kinematografije zadnjih let.
ČETRTEK, 17/VII
18.05 Poročila - 18.10 L.Suhodolčan: Figole Fagole, II. del mladinske igre - 18.40 Obzornik - 18.50 Bitka za energijo, oddaja TV Sarajevo 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Studio 2 - 22.00 V znamenju -22.15 Tenis za pokal »Gal-lea«,   (mladinci), reportaža
Leopold Suhodolčan je za mlade napisal igro Figole Fagole, ki so jo pripravili celjski gledališčniki in jo bomo lahko gledali v dveh delih.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz  - 21.00 Včeraj, danes.
jutri - 21.05 Po izbiri (do 23.00)
TV Zagreb - I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja -18.45 Poezija - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Vabilo na potovanje kviz 21.50 T V dnevnik - 22.05 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah 80 - 22.45 Dokumen tarni film
CD CDeteljca
■ktrk* Ml tmicu
ŠALOV PUBTVA
UGODNO! 10 % POPUSTA za sedežne garniture
PETEK, 18/VII
17.50 Poročila - 17.55 Mi smo smešna družina, lutkovna nadaljevanka - 18.10 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka - 18.35 Obzornik -18.45 Cez tri gore: Pevski tabor 80 - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -  19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja -20.00 Jadranska srečanja, prenos - 21.20 Propagandna oddaja - 21.25 Bratje Sacket-tovi, serijski film - 22.15 V znamenju - 22.30 Nočni kino: Postani lačen, ameriški film Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 17.40 TV dnevnik - 18.15 Mali svet -18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 družba in kultura - 21.00 Včeraj, danes jutri 21.05 Ta Rozina dolina Rezija. II. del oddaje TV Ljubljana ,- 21.40 Baletna oddaja - 22.25 Rokopis i2 Zaragoze. pooljski film (do 0.55)
TV Zagreb - I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mali svet - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jadranska srečanja - prenos - 21.25 Serijski film - 22.25 TV dnevnik - 22.40 Olimpijska kronika
Nadaljevanka Bratje Sackett je posneta v šri rih delih po motivih zgodb znanega pisca Louisa L'Amourja. Goco. ri o treh bratih, ki se potepajo po divjem zahodu.
Jeff Bridges v ameriškem filmu Ostani lačen
igra fanta, ki je po starših nasledil veliko premoženje in ne ve, kaj bi z njim. Končno sklene, da ga bo dohršen del vložil v lokalno telovadnico, toda   ta  odločitev prinese
precej težav. Zgodba ni nič posebnega, toda Bab Rafelson je uspel poiskati zanimive karakterne prebliske. Tudi igralca Jeff Bridges in Sally Field (na sliki), ki se je še pose-hej proslavila s filmom o Normi Rae. sta odlična.
NOVO V KINU
-i
Ameriški režiser Barry Shear je film Nesreča na liniji 401
posnel po resničnem dogodku. Decembra 1972. leta se je letalo zrušilo v prostrana floridska močvirja. Neobičajno je bilo, da nihče od posadke padca ni zaslutil, še bolj pa, da je 73 potnikov katastrofo preživelo. Režiser ni imel lahkega dela; ni želel posneti spektakla, pač pa zgodbo, v kateri je dovolj prostora za doživljaje in občutke posameznikov.
Čuvaj divjine pripoveduje o ustanavljanju Yosemitskega narodnega parka, dogodki pa slonijo na zgodovinskih dejstvih. Galan Clark se je zaradi bolezni zatekel v divjino. Neoskrunjene lepote narave so ga tako prevzele, da se je z vsemi močmi boril proti nameravanemu poseku stoletnih sekvoj.
Japonski film Jesen brez cesarja je v nekaterih prizorih precej krvav. Pripoveduje o fanatikih, ki pripravljajo državni udar in ne izbirajo sredstev, da bi jim uspel.
Tudi resni Švicarji so se ponorčevali iz zakonov o njihovem državljanstvu. Tri junake si je izbral režiser Lyssy za film Kako poetanei Švicar: nemški par zdravnikov, jugoslovansko balerino in italijanskega delavca, da je lahko pokazal, kako nihče ni popoln, tudi zakoni in švicarska natančnost ne.
Grške smokvice smo si lahko ogledali že v lanskem poletju. Za tiste, kijih niso videli, je Kino podjetje pripravilo ponovitev. Ob številnih zabavnih prizorih se bodo lahko »naužili« tudi lepih telesc.
KINO
Kranj CENTER
//. julija amer. barv. srhljivka ZAKLADI MORSKEGA PSA ob 16., 18. in 20. uri
12. julija amer. barv. srhljivka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 16., 18. in 20. uri
13. julija amer. barv. pust. film DAKTARI - ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 10. uri, amer. barv. srhljivka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 15., 17. in 19. uri prem. amer. barv. akcij, filma NESREČA NA LINIJI 401 ob 21. uri
14. julija Svic. ban. komedija KAKO POSTANEŠŠVICAR ob 16., 18. in 20. uri
15. juUja Svic. barv. komed. KAKO PO STANESSVICAR ob 16., 18. in 20. uri
16. julija jap. barv. akcijski film JESEN BREZ CESARJA ob 15.30.. 17.30. in 20. uri
17. julija amer. barv. srhljivka K1NG KONG ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj 8TOR2IC
11. julija prem. ital. ban. filma NEVARNA IGRAČA ob 16.. 18. in 20. uri
12. julija ital. barv. akc. film VELIKA ZMEDA ob 16., 18. in 20. uri
13. julija amer. barv. pust. srhljivka K ING KONG ob 14. uri nem. barv. erotični film GRŠKE SMOKVICE ob 16. in IS. un, pre miera amer. barv. pust. filma ČUVAJ DIVJINE ob 20. un
14. julija amer. ban: pust. film C U VAJ DIVJINE ob 16.18. in 20. uri
15 julija amer. ban: pust. film C U VAJ DIVJINE ob 16.18. in 20. uri
16. julija nem. ban: pust. u<estern film OLD SUREHAND ob 16. un. GRŠKE SMOKVICE, nem. ban: erot. film ob 18. in 20. uri
17. julija hongkon. barv. karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16.. 18. in 20. un
Trti*
12. julija amer. bari. arhlj. K ING KONG ob 18. uri, prem. argent. ban: erot komed. ZDRA VNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 20. un. prem. amer. ban: pust. filma NESREČA NA LINIJI 401 ob 22. uri
13. julija nem   ban   pust. ivestern OLD SUREHAND ob 15. uri argent. erot. bari film ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 17. in 19. uri. premiera Svic. ban: komed. KAKO POSTANEŠ ŠVICAR ob 21. uri
14. julija amer. ban: srhlj. ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 18. un. jap. ban. akcijski film JESEN BREZ CESARJA ob 20. un
15. julija amer ban pust. film Cl'VAJ DIVJINE ob 16. in 20. un
16. julija nem. ban: pust. urstern WIN NETOU V DOLINI SMRTI ob IS. in 20. un
17. julija nem. ban: emt. film GRŠKE SMOKVICE ob IS. in 20. un
Dom KAMNIK
12. /uli/a franc  ban   krim   film SMRT
PODGANE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. filma ČUVAJ DIVJINE ob 92. uri
13. julija nem. ban: pust. western OLD SUREHAND ob 15. uri, argent. ban' erot film ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob
17. in 19. uri, premiera švic. ban: komediie KAKOPOSTANEŠSVICARob21.uri
14. julija amer. barv. srhljivka GRIZLY ob
18. in 20. uri
eunffl&M?*!?-.*ban erot film GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri
16. julija hongkon. ban: karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 18. m 20. uri
amer  barv- PU8t- film ČUVAJ DIVJINE ob 18. in 20. uri
Duplica
12. julija amer. bati: grozljivka G RIZ L Y ob 20. uri
13. julija ital. ban: akcijski film VELIKA ZMEDA ob 15. in 17. uri, amer. ban: film PRIJATELJICA ob 19. uri
I6.iulija amer. ban: akcijski film NESREČA NA LINIJI 401 ob 20. uri
17. julija amer. ban: srhljivka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 20. uri
Ceinjica
11. julija amer. ban: glasb, komedija A VTOPRA LNICA ob 20.30 uri
13.julija amer. ban: west. film WANDA NAVADA ob 17. un
Komenda
11. julija amer. ban: grozljivka GRIZLY ob 20. uri
12. julija nem. ban: pust. u<estern film WINNETOU V DOLINI SMRTI ob 18. un, nem. barv. erot. film GRŠKE SMOKVICE ob 20 uri
Skorja Loka SORA
11. julija franc. film ŽANDAR PROTI MARSOVCEM ob 18. in 20. uri
12. julija ital. akcij film MOŽ IME NO VAN BULDOŽER ob 18. in 20. un
13. julija ital. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 18. in 20. uri
15. julija amer. drama DAN VELIKIH VALOV ob 20. uri
16. julija amer. drama DAN VELIKIH
V A LOV ob 17.30 in ob 20. uri
17. julija amer. drama POTUJOČ I BOR DEL ob 20. uri
Železniki OBZORJE
11. julija ital. akcij film MOŽ l M ENO
V A N BULDOŽER ob 20. uri
12. julija   ital   akcij,  film SAHARSKA PREVARA ob 20. uri
13. julija franc. komedija ŽANDAR PRO TI MARSOVCEM ob 18 m 20. un
16.julija amer avantur film FLIPER ob 20. uri Jesenice RADIO
II. julija franc komedija ŽEPNI 1,11 'HI MEC ob 17. in 19. uri
SKA MRZLICA ob 17. m 19 un
14. in 15. julija Španska drama CARMEN IZ GRA NA DE ob 17. in 19. uri
16. julija domača drama JOVANA DUKI NA ob 17. in 19. uri
16. julija domača drama JOVANA LUKI. NA ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
11. julija   amer.   film PREPOVEDANE S A NJE ob 18. in 20. uri .
12. in 13. julija Španski film CARMEN /Z GRANADE ob 18. in 20. uri tir,atf.„
14. in 15. julija ital. film AMERIŠKA MRZLICA ob 18. in 20. uri
17. julija domači film JOVANA LUKINa ob 18. in 20. uri
Dovje Mojstrana
12juUja franc. film TRIJE POTEPUHI IN PLA VOLASKA ob 19.30 Dp
13. julija amer film 7 NEBESKIH DE-KLET ob 19.30
Kranjska Gora
I2.juliia amer. film 7 NEBEŠKIH DEKLET ob 20. un „uri! 'jy nffA
le.julija Španski film CARMLN IZ GRANADE ob 20. uri Kino Radovljica
12. julija ital. ban: film TAKA KAKRŠNA SI ob 18. uri, angl. banm knm. film SLE DOVIIZSILJEVANJAob20.un
13. julija angl. ban: knmtn. film SLS-DOVI IZS1UEVANJA ob 18. un. amer. ban. film FEDORA ob 20 un KAKR<. j
N.juliia ital ban: film TAKA KAKRŠNA SI ob 20. uri ...   B, rnnvi
15. julija angl. ban: knm film SLEDOVI IZSILJEVANJA ob 20. un kaKRS
16julua ital. ban. film TAKA KAKRŠNA S! ob 20. uri uURT NA
17.julija angl. ban. knm. film SMRl NA NILU ob 20. uri
Kino Bled
11. julija amer ban OBRAČUN ob 20. un
12. julija ang. ban NIJA ob 18. un. amer NOST PROKErlNOVlH ob 20 uri vhlJKi
13. julija amer  ban   uest film V t *KI OBRAČUN  ob   18.  un.  <"nfrriuhar' TUm SKRIVNOST    PROKEI NOVIH MENTOV ob 20. uri
14. /ult/a amer  ban film 20. un
15. julija amer  ban: film 20. uri
16. julija angl. barv knmm VIIZSILJEVANJA ob20 W
Bohinjska Bistrica BOHINJ
i  tilm V h LIK I
I2.julija amer. ban:  urst. fi"
OBRAČUN ob 18. in 20 un       .   ,. (;A jgj
l.i.jult/ojugos. ban film MU' - n TREBA UBITI ob 18. in 20 u n     fX)RA on
17 juUja amei bor, film rr.i* ■jo. un ____
lVestem film VELIKI DOKUMENTOV
DOKI FEDORA ob FEDORA ob film SLEDtk
PETEK. 11 JULIJA 1980
17. STRAN. G JLA S
KAMM
interexport   >1\       ■ w
L .1 lj R ! , ANA Q^   TOZD INEA
telefon 312 395 '327-947 321ortNr       POTOVALNA AfiFNf
telefon 312 935 "327-947.322-58 ^Ielex 31279 /u -nexta 8 ,
POTOVALNA AGENCIJA
Tudi letos vas vabimo na nase tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo
TUNIZIJO
PO ZNIŽANIH CENAH OD 15.7. DALJE
7. oz. 14 dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH v HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače).
ODHODI VSAK TOREK!
Pohitite s prijavami - le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme.
KO M PAS
K01 JUGOSLAVIJA
• PULA - 1 dan, letalo, 27/7
• RIM - letno gledališče »Caracalla« predstave »Labodje jezero« in
»Aida«,5dni,8/8 ^ a. . aAto
• PARIZ - Normandija - Bretanija- Dolina Loire - 8 dni, 24/8
• PARIZ - 6 dni, 29/7
• ATENE - ARGOLIDA - 5 dni, 26/8,2/9
• FIRENZE - RIM - NAPOLI - CAPRI - 9 dni. 30/8
• CARIGRAD - BUR8A - 6 dni, 22/8
• AMSTERDAM - 4 dni, 23/8
• ISLAND - 10 dni, 17/8 ....
• 8VICA - aktiven izlet - Kompasova novost - 7 dni, 9/8
• NEW YORK - DI8NEY WORLD - 8 dni, 23/8
• LONDON Z OKOLICO - 5 dni, 29/8
• WEEKEND V LONDONU - 3 dni, 29/8
STROKOVNA POTOVANJA
• K6ln - PHOTOKINA - LETALO, 4_dni, 15/9
• Rotterdam - 17. svetovno prvenstvo frizerjev - 4 in 7 dni, 19/9
• ULM - vrtnarska in cvetlična razstava - 3 dni, 12/9
POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE
• Bournemouth - 3 tedne, splošni in intenzivni tečaj, 20/7
• Romsey/Southampton Area, 4 tedne, 27/7
VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVALNICAH!
ZAHVALA
Ob boleči izpuhi našega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
FRANCA NAGLICA
ALPETOUR
DO TURISTIČNA AGENCIJA
~ Sončni in zeleni LOŠINJ —
najboljše zagotovilo za prijeten in brezskrben dopust tudi v agustu in septembru.
- 5-dnevno potovanje po ČSSR
z ogledom Prage in petih znanih čeških dvorcev, kratek obisk Dunaja — odhod 3. septembra 1980
Prijave v vseh nadih poslovalnicah!
RAZSTAVA »TURISTIČNA PONUDBA SRBIJE IN BEOGRADA«
V okviru »Dnevov Beograda« v Ljubljani bo v Atriju Magistrata v Ljubljani od 11. do 17. julija odprta razstava Turistična ponudba Srbije in Beograda.
IZŠLE SO BLEJ8KE TURISTIČNE INFORMACIJE 1980
Tudi letos je Turistično društvo Bled izdalo knjižico blejskih turističnih informacij. Na drugi in tretji strani je načrt mesta, nadaljne strani pa seznanijo bralca z vrsto koristnih informacij, npr: podatki o Bledu, lega in prometne zveze, geološki in zgodovinski opis, kulturni spomeni-' ki in muzeji. Opisana je tudi gostinsko turistična ponudba, možnosti izletov navedene so koristne telefonske Številke, koledar prireditev za leto 1980 in še marsikaj.
>OT KULTURNE DEDIŠČINE POD STOLOM
Pred časom so v Žirovnici svečano odprli Pot kulturne dediščine, ki se vije skozi Žirovnico, Selo, Zahreznico, Breznico, Doslovce, Smokuč, Rodine in Vrbo. Ob poti, ki jo je moč prehoditi v treh urah, si je mogoče ogledati rojstne hiše in spominska obeležja dr. Franceta Prešerna, Franca Šaleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Matije Čopa in Antona Janše. Ob otvoritvi poti ie Šolsko kulturno društvo Prešernov rod Žirovnica izdalo lično knjižico s podatki o vseh petih slavnih možeh in Opisom poti. Združite prijetno s koristnim in se ob prvi priliki podajte ha omenjeno pot.
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno
cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala sosedom za vso pomoč v težkih dneh; enako tudi g. župniku za opravljen obred. Hvala govornikom za lepe besede doma in ob grobu, članom ZB, Gasilskemu društvu - Hotemaže in
KGP Kranj
Iskrena hvala Šifrerjevim za vso pomoč in nego med boleznijo in vsem. ki ste ga obiskovali. Žalujoči: žena, sin z družino, snaha z otrokoma in drugi sorodniki! Hotemaže, 9. julija 1980
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in
stric
PETER SAJOVIC
Nunarjev a ta z Mlake
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo ZZB Kokrica, tovarišici Dani in tovarišu Zupanu za poslovilne besede pri odprtem grobu, kakor tudi Zvezi borcev za severno mejo in praporščakom. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za ganljive žalostinke.
Žalujoči: žena Minka, hčerki Marinka in Zinka z družinama, sinovi Peter, Lovro, France in Jože z družinami in drugo sorodstvo
Mlaka, 7. julija 1980
ZAHVALA
Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA BREJCA
borca NOB
se iskreno zahvaljujemo za vsestransko in nesebično pomoč vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, se v tako velikem Številu poslovili od njega, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se DO Sava, sodelavcem Energetike, DO Ikos, sodelavcem iz I kosa. DO* Kokra Globus ter sodelavcem iz Globusa. Zahvaljujemo se ZB Besnica, KS Besnica. TD Resnica. Vodovodu Zg. Besnica, praporščakom in pionirjem.
Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljive žalostinke, govorniku za poslovilne besede in g. župniku
za opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Zg. Besnica, 3. julija 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega a ta
SIMONA SEDEJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter DS Skupnih služb, TOZD Me-soizdelkom in Gorenjski predilnici Škofja Loka za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno
spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi g. župniku Hribšku, tovarišu Antonu Pintarju - predstavniku Zveze borcev Stara Loka in tovarišu R/idiju Zadniku - predstavniku PGD Stara Loka za paalovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Milka in Julka z družinami ter drugo sorodstvo!
u i um«.
PETEK, 11 JULIJA 1980
ZAHVALA
Oh boleči i/gubi naše drage nepozabne žene. mame. stare mame in sestre
MARGARETE KARIČ-Metke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomor, darovano cvet je in vence, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Lepo se zahvaljujemo krajanom KS Cirče ter TOZD Velopnevmatika Sava Kranj: kakor Judi g. župniku za obred in pevcem za ganijive žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Marjan (Ibro). hči Tatjana z možem Francem, sestra Kati z možem Ivanom
ter drugo sorodstvo!
Kranj, 5. julija 1980
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubljenega moža. očeta. sina. brata in strica
JOŽETA ALEŠA
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljive žalostinke in duhovščini za lepo opravljen obred: kakor tudi kolektivu Trgovskega podjetja Kokra Kranj za vsestransko pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Danica s hčerko Damjano, mama, bratje in sestre z družinami ter
drugo sorodstvo!
Kranj, 5. julija 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
URŠULE ROZMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost in bolečino, izrazili sožalje. darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti na kranjsko pokopališče.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku, organizaciji ZB NOV -Zlato polje in Zg. Duplje, številnim praporščakom, obema govornikoma za lepe poslovilne besede, pevcem društva upokojencev iz Kranja m pevcem iz NaVdega,kranjski godbi in vsem ostalim.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala'
Hčerka Francka z Dragotom in vnukinja Irena!
Kranj, 5. julija 1980
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek.
brat in stric
ANTON TUŠEK
borec za severno mejo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako tudi duhovniku in
pevcem za lep obred.
Vsem. ki ste ga v življenju spoštovali, iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Črnivec, Kamna gorica, Dobro polje, Celovec, Poljanska dolina,
4. julija 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in n starega očeta
ANTONA ŠTULARJA
. zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali
se iskreno  - ^ narni. mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
u ...hvalo sni« dolžni sosedom za nesebično pomoč. pevcem za ganljive žalostinke Posebno zanvai ^ ^ župniku za pogrebni obred
Žalujoči: žena, hčerka Harinka in sin Tone • z družinama!
1 D	telefon
1 13	23-341
PRODAM
Duplje, 6. julija 1980
Prodam konjsko VPREGO in VOZ   -   koleselj   D.vorje 44. Cerklje 5438 Ugodno prodam AVTO - RADIO -   kasetofon  blaupunkt. Gu-zelj. Pustal 97. Škofja Loka 5492 Prodam   25  kg  težke pujske. Oman. Zminec 12. Škofja Loka 5497 Prodam centrifugo za cen-trifugiranje ostružkov. in vsa stekla za VW 1600 - TL. Slatnar. (Vrklje 231 . 5503
Prodam   konzolno gradbeno dvigalo (4 hitrosti), nosilnost do 300   kg   in   enofazni elektromotor.    1.5   kVV.   Stroj Franc. Dvorska vas 30, 64275 Begunje 5562 Prodam drobilec za kamen in pesek, rabljen, manjše zmogljivosti. Cena  po dogovoru. Sudič Anton. Zgoša b7/a. Begunje 5563 Prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Telefon 24-808 - zvečer od 20. do 21. ure 5564 Poceni prodam pralni STROJ gorenje. Valjavec. Proletarska 3/a. Tržič 5565 Prodam odlično ohranjen električni Štedilnik, ogled do 12. ure y
Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
5566
Ugodno prodam staro spalnico. Štedilnik (2 plin. 2 elektrika), 5-litrski bojler tiki in ZAboj za drva. Zun. Voglje 100. Šenčur 5567 Prodam poravnalni in debelinski mizarski   stroj (obdelovalna širina 60 cm) z dvema motorjema ter kompresor za brizganje lakov. Pangerc.   Viktor.  Zasavska   c. 31. Kranj 5568 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Govekar. Stošičeva 5, Kranj, tel. 22-493 5569 Prodam 15 tednov brejo svinjo. Lahovče 21, Cerklje 5570 Prodam PUNTE. bankine. 8 spirovcev. dolžina 8 m  in 200 BUTAR. Poženik 10. Cerklje 5572 Prodam enofazni števec, moško KOLO. 80-litrski bojler in PRALNI STROJ. Sučeva 9. Kranj
5573
Poceni prodam približno 2.500 kosov CEMENTNE OPEKE špičak -rabljene. Habjan Anton, Mošnje 35, Radovljica 5574
Prodam črnobel TELEVIZOR tele vox. za 2.000 din. Kranj. GubČeva 1, stanovanje 11 5575
Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 5576
Ugodno proda'm rabljeno in dobro ohranjeno SPALNICO. Informacije v popoldanskem času od 15. do 19. ure po telefonu 26-517 5577
Poceni prodam 250 PUNT in novo vezano OKNO~z roleto, 120 x 110 Stane Pjevčevič, Bistrica 166. Tržič
5578
Ugodno prodam OPREMO za dnevno sobo. Ogled je možen vsak dan od 7. do 20. ure. Tunič Jože. Kajuhova 2. Primskovo — Kranj
5579
Prodam prevozni MOLZNI STROJ vitreks VTK-1. še v garanciji in TE-LICO, ki bo v avgustu teletila. Zalog 53, Cerklje 5580
KAVČ in dva FOTELJA - SEDEŽNO garnituro. ugodno prodam. Informacije po tel. (064) 28-576 5581
Prodam KRAVO s prvim teletom, bukova DRVA, 2 marmornati notranji okenski POLICI. 204 x 25. rabljena okna in VRATA. TEHTNICO za tehtanje živine, 1500-kilo-gramsko. Porenta, Crn grob 5. Žab-nica 5582
Prodam leseno BARAKO, primerno za orodje. Intihar Alojz, Dru-lovka 13/a, Kranj 558.}
Prodam kombiniran — globok in športni otroški voziček, cena 2.800diri. Kranj. Partizanska 33
5584
. Prodam PIANINO. znamke PET-rof, po ugodni ceni. Mavric Marjan. Ul. Vide Sinkovčeve 4, Kranj
5585
Prodam vodno črpalko -elektrokovina, 1.5 kVV. Vodnik Damijan. Lom nad Volčo. Poljane nad Škof jo Loko 5586
Prodam cirkular. Krajačič Štefan. Mlaka 17/a. Kranj 5587
Prodam 9 mesecev brejo telico. Bergant Franc. Sv. Tomaž 6, Selca nad Škof jo Loko 5588
Prodam 4 nova klasična OKNA Z roletami, z dvojno zapiro. svetloba - l(K)x 120. Rakovec Janez. Poljska 7. Podnart 5589
Prodam malo rabljen GUMI ČOLN — sport Beograd, tip meteor ter MOTOR TOMOS-4 KM Markič Rihard. Bistrica 180.Tržič 5590
Prodam 1000 klinker PLOŠČIC. Maček. Preddvor 54 5591
Prodam OTROŠKO posteljiCO z jogijem in komplet garnituro s francosko posteljo in mizo. Jovano-vič Zoran. Valjavčeva 5. Kranj 5592 Prodam eno leto staro teličko
frizijko.   ZAMRZOVALNO OMARO. 200-litrsko in 200 kg ŽELEZA. 8 min. Sodnik. Pivka 13. Naklo 559:} Prodam črni in rdeči RIBEZ. Naročila sprejemam po tel. 21-582 vsak dan od 14. do 20. ure (najmanjša količina je 5 kg) 5594 Prodam rabljeno, dobro ohranjeno STRESNO OPEKO bobrove** N profilno KIKINDA - model. Hro-vat. Titova 49. Jesenice 5595 Dobrim   ljudem   (Kidam mlade MUCKE Te jefon 2- i -: 135 5596
Prodam dobro ohranjeno SILO-REZNICO ALFA 400, primerno za manjšo kmetijo. Zalog 11, Golnik
5571
Ugodno   prodam   ŠOTOR   za 5 oseb. Haklin. Golnik 78 5667 Prodam 10 let staro cvetočo PALMO. Šenčur. Štefetova 18 5668 Prodam dobro ohranjeno kombinirano PEČ za v kopalnico. Kavčič, Zasavska 26. Kranj - Orehek 5669 Prodam rabljeno DESKO za JADRANJE  -  VVIND SURF. Frlk-. Zevnikova 5. Kranj — Orehek 5670 Prodam peč za centralno ogrevanje STADLER. 35.000 kal. Ogled od 14. do 15.30. Naslov v oglasnem oddelku. 5671 Prodam lesen STOLPNI SILOS, dimenzija   10 m X 3.5 m. Voklo 49 telefon 064-49-141 5672 Ugodno prodam železno ograjo za balkon,   8X2 m.   Jezerska   c. #7, Kranj 5673 Prodam 700 kosov OPEKE - modularni blok - 6. Ul. Milene Kor-barjeve 1 za tovarno IBI 5674 Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 5675 Prodam KRAVO simentalko p0 teletu. Srednja vas 12, Golnik 5676 Prodam mlado KRAVO po teletu. Olševek 7. Preddvor 5677 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS,-širina nožev 110. Gole. Višelnica 15, Zg. Gorje 5678 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Tavčarjeva 5, Kranj 5679 Prodam   2000  kosov STRESNE OPEKE špičak. Crnevski. Ješetova 29, Kranj 5680 Prodam diatonično STARINSKO HARMONIKO. Tolar Janez. Prtovč 6. Železniki 5681 Prodam 3 kub m SMREKOVIH PLOHOV. Hafner. Godešič 31, Škofja Loka 5682 Prodam skoraj novo SPALNICO Kras.  Bašelj  Stane.  Suška  c. \\ Škofja Loka 5683 Prodani    ZVOČNO SKRINJO montarbo. 60 W ter 120 W OJAČF VALEČ YELO SO, cena 7.000 din Lahko tudi na več obrokov. Kalan Brane, Podlubnik 160. Škofja Loka
5684
Prodam OTROŠKO POSTELJI CO in chicco STOLČEK. Kopališka 3, Škofja Loka. tel. 61 -644 5685 Prodam    cementno STRESNO OPEKO folc in špičak in STABILIZATOR Iskra ter plinski ŠTEDILNIK Iskra. Žagar Vinko. Gorenja vas. Reteče 36, Škofja Loka 5686 -   Prodam brejo TELICO ali KRa VO ter borova in brezova DRVA. Lahovče 19, Cerklje 5687 Poceni prodam starejšo SLAMO-REZNICO z verigo in puhalnikom. K ran j. Struževo 13 5688 Prodam odlično ohranjen črnobel TELEVIZOR   in   električni ŠTEDILNIK. Urbane, Seljakova 9, Stra-ži.šče 5689 Prodam novo specialko - DIR. KALNO KOLO. okvir št. 59. Kovor št. 74 5690 Ugodno prodam STROJ za PLETENJE singer - mimo matik. Kna-felj Julka, Doslovce 25. Žirovnica
5691
Prodam   8   BETONSKIH STEBROV. Hraše 46, Smlednik 5692 Prodam popolnoma nova vhodna VRATA. Potočnik Janko, Rovte 9. Podnart. tel. 70-119 5693 Prodam pet tednov stare NEMŠKE  OVČARJE, brez rodovnika. Ogled popoldan. Čater Ivan. Smar-jetna gora 3, Kranj 5694 Prodam suho SENO iz kozolca. Sp. Brnik 28. Cerklje 5695 Prodam  rotacijsko KOSILNICO Praprotna polica 19. Cerklje 5696 Prodam   DESKE   za »pobjon«. Zalog 8, Cerklje ^     „™ 5697
Prodam dve OTROŠKI KOLESI, za starost od 6 do 10 let. Dobnikar. Gmajnica 30/2. Komenda .5698 Prodam belo MIVKO, cementno STREŠNO OPEKO špičak in 500 kg ŽELEZA. Fi 10. Zupan Štefan. Cer-
klje 71
569?
Ugodno prodam eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodov nikom. Zk. Bitnje 130 pri Puškami roceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Erga ver Breda. C. I. maja 63. K ran j 5701
Izdaja CP (;|as, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj. tisk. ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave linta: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni ured. nik in uprava 21-835. redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi i„ računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka pG islojnem mnenju 421-1/72.
Prodam več brejih KRAV, rjavo-lisastih in črnobelih. Zalog 4. Cerklje
5702
Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Bambič. Sr. Bitnje 14, Žabnica 5703
Prodam KRAVO simen/alko, ki bo drugič teletila. Jerala. Podbrezje 111, Duplje 5704
Prodam neobžagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku. 5705
Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Partizanska c. 44. Kranj 5718
Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo: omara, polkavč, 2 fotelja in mizica. Informacije po telefonu 23-218 popoldan 5719
Prodam rabljena lesena DVIŽNA GARAŽNA VRATA, 240xl90cm. Pot na Jošta 35, K ran j 5746
Prodam nekaj stropno-stenskih OBLOG. Strahinj 49. Naklo 5756
KUPIMO
Kupim KOVANCE in STARINE, stare okrog 100 let. Kličite po 15. uri po tel. 28-734 - Žgajnar, Gorenjskega odreda 14, Kranj 5597
Kupim motorno KOSILNICO BCS 715. Aljančič. Podljubelj 18. Tržič 5598
Kupim manjši TRAKTOR s pogonom na štiri kolesa. Potočnik Franc, Nemilje 6, Zg. Bessnica 5747
Kupim LES za ostrešje: 18 x 16 -7 m - 4 kom, 20 X 22 - 6 m - 2 kom., 20X 22 - 8 m - 2 kom.. 14 X 16 - 9,50 — 28 kom., 20 X 22 -5 m — 1 kom. Križnar Peter, Jego-rovo 5. Škofja Loka 5748
VOZILA
FIAT 125, italijanski, letnik 1970, generalno obnovljen, ugodno - prodam. Telefon 064-40-043 5450
Prodam OPEL REKORD, letnik 1974-75. Telefon 064-47-002 5452
Ugodno prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1970, registriran do maja 1981 in ČZ-175. Reševa 14, telefon 26-153 5453
Prodam R-4, letnik 1977, cena 6,5 SM. Zrim, Zg. Brnik 49 5456
Ugodno prodam FIAT 850, neregistriran. Verdir, Zg. Duplie 13, telefon 47-152 5457
Prodam ŠKODO 100-L. letnik 1970, registrirano do junija 1981. Informacije po tel. 75-568 popoldan
5599
Prodam FIAT 850 special. motor po generalni. Mulej. Studenčice 1, Lesce 5601
Prodam ASCONO, letnik 1972. špičarjeva 4, Radovliica za gostilno KOK 5602
Prodam MOTORNO KOLO APN-4. Ogled od 15. ure dalje. Ga-Sperin, Begunje 8 5603
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Ažman. Suha 6, Kranj
5604 "
Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, registrirano do maja 1981. Ogled vsak popoldan. Bregar Zofka, Nazorjeva 10, Kranj 5605
MOTOR in SEDEŽE za ZASTAVO 101, prodam. Škofic, Jezerska cesta 15, Kran j, tel. 26-989 5606
Prodam neregistrirano SIMCO 1100. letnik 1972. Krizman. Gmaj-nica. Komenda, tel. 061-841-052 popoldan 5607
Prodam AUSTINA IMV 1300. registriranega do 1981. Telefon 23-806
5608
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Puce, Naklo 234 2757 126-P. 36.000km, registriran do januarja 1981, s parno Številko, prodam. Telefon 24-966 popoldan -Oblak 5609
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1981. Le-skovec Brane. Veljka Vlahoviča 4, Kranj 5610
Prodam RENAULT 8. registriran do 31. 12. 1980, cena 2.3 SM. Serdar. Stara cesta 29, Kranj 5611
Prodam FIAT 126-P. letnik 1977. Manes, Dražgoška 6, Kranj 5612
Prodam VRATA. STEKLA in LUCI za SIMCO 1000. Srečnik. Bistrica 8L Tržič 5613
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1972. Zontar Franc. Sv. Duh 91 5614
Prodam dobro ohranjenega in neregistriranega ZAPOROŽCA zaradi bolezni. Telefon 26-716 v popoldanskem času. 5615
Prodam osebni avto NSU PRINZ. celega ali po delih. Koder Branko. Kokra 41, Jezersko 5616
Prodam karamboliran VW 1200. celega ali po delih. Prevc Miha. D ražgoše 6. Zelezn ik i 5617
Prodam PONY EX PRESS in MOTOR na tri prestave. Lapan Marko, Kranj. Kebetova 16. telefon 23-300 .5618
Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973. Erlah Tone, Ulica XXXI. divizije. Kranj, telefon 24-880 5619
Prodam FORD TAUNUS - L 1300. letnik 1972. Repinc Jože. Mev-kuM.Zg. Gorje .5620 Prodam TAM 550 - kasonar. letnik 1971 in ZASTAVO 101. letnik 1976. Stare Štefan. Luže 60. Šenčur
Prodam   karambol i ran o ZASTA VO 750. letnik 1975. Gladek. Stara cesta 3. Kranj 5622
Prodam AMI-8. letnik 1972. Ješetova 12, Kranj 5623 Prodam 126-P. prevoženih 13.000 km. Križnarjeva 5. Stražišče -Kranj 5624 Prodam STROJ .za LADO (1200 standard) . Batistič, Stražišče. Se-1 jakova 7
Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1974. v voznem stanju, registriran do maja 1981. Ogled v petek popoldne, soboto in nedelio. Jamšek, Bašelj 27. Preddvor 5625 Prodam FIAT 125-PZ, letnik 1971. registriran do novembra 1980, vozen, cena 1 SM. Dopudja, Delavska 3, Stražišče, tel. 21-544 5626 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Zg. Bitnje 25, tel. 21-311 5627 Prodam  tovorni avto MERCEDES 406-D (vozen z B-kategorijo) v račun vzamem tudi osebni avto. Jordan Jože, Sebenje 28, Tržič 5629 Prodam   ohranjen   in garažiran R-16. Puce,Naklo"234 5630 Prodam   126-P,   letnik   1977 -oktober. Telefon 81-945 —  v petek od 14. do 16. ure 5631 Ugodno prodam obnovljen BMW 1602, letnik 1969 za 9,5 SM, deloma tudi na kredit. Gostilna FORTUNA, Sp. Gorje 5632 Prodam dobro ohranjen MOTOR TOMOS 15 SL, letnik 1975. Arh, Bled, Jermanka 6 5633 Prodam   AUSTIN   1300, letnik 1971. Cerklje 205, tel.42-088 5634 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1971, dobro ohranjeno. Klemene, G linje 1, Cerklje 5635
Prodam MOTOR, 125 ccm, MOTO CROSS husqarna. letnik 1979. Filak Janez, Bistrica 182, Tržič, telefon 22-221 - int. 29-48 5636 Ugodno prodam AUDI 80-SL, letnik 1976 in novega GOLFA. Zima Zdravko, Žirovnica 59/a 5637 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1972. Bitenc, Zg. Bitnje 34 5638 Prodam 3 leta staro ZASTAVO
101, 30.000 km, garažirano in zaščiteno z dinitrolom. Informacije po telefonu 064-44-577 - Kranj 5639 Prodam novo lično PRIKOLICO (130 X 80 X 50 cm), nosilnost 600 kg. Osterman, Kranj, Ul. XXXI. divizije 56 5640 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno VAUXHAL-VIVO - SL, 62 KM, belo s črno streho. Ogled vsak dan popoldan. Jugovic, Sv. Duh 2, Škofja Loka, tel. 60-252 5641 Prodam dobro ohranjen VW 1303-S, letnik 1973. Informacije po telefonu 28-723 ' 5642
Prodam nov desni zadnji BLATNIK za DYANO-6. Informacije po tel. 26-312 popoldan 5643 Prodam PZ-124 z novim motorjem. Gorjanc, Tomšičeva 6. Kranj
5644
Poceni prodam R-4, letnik 1967. Lesce, Na trati 16, tel. 74-368 5645 Prodam   ŠKODO   Š-100. letnik
1971, registrirano do oktobra. Lahko tudi na potrošniško posojilo. Jenko Ivan, Gorenja vas, Reteče 45 5646
Prodam MOTOR CROSS ČZ 175 enduro, letnik 1977  Krek Roman, Zakobiljek 1, Poljane 5647 FORD   CAPRY   1300-L. letnik
1972, prodam ali zamenjam. Telefon 064-62-444 5648
Prodam MERCEDES 1113 kiper - »trombus«. Bertoncelj Janez. Bukovica 8, Selca 5649 Prodam VW 1300. dobro ohranjen. Božnar Jože, Kremenk 2, Poljane 5650 Prodam tovorni avto MAN-635 s HIAB grabežem in HIAB - GRABEŽ, primeren tudi za večji traktor. Šolar Marko, Dražgoše 19. Železniki
5651
Ugodno prodam FIAT 850. letnik 1971. Ogled vsako popoldne. Na Kresu 81, Železniki 5652 Prodam osebni avto WART-BURG, star dve leti. Goltez Anica. Tržič, Bistrica 24 5653 Ugodno prodam R-4. letnik 1977. Menart Karel, Zvirče 5/c pri Tržiču
5654
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. registriran do novembra 1980. Informacije po tel. 26-349 od 16. do
18. ure 5655 Prodam ZASTAVO  - KOMBI
BUS 430 TK. letnik 1974. ali zamenjam za osebni avto. Grašič Peter. Gorice 44. Golnik 5656 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 61-465 — int. 44 ali 60-014 popoldan 5657 Prodam ŠKODO 100. neregistrirano in MB. po delih. Meglic. Lom
19. Tržič 5658 Ugodno prodam športno opremljen CAPRI - 1500. V račun vzamem ZASTAVO 750 Informacije po tel. 70-080 od 20. do 21. ure 5659
Poceni prodam ZASTAVO 750. dobro ohranjeno Vari Jernej. Ul. Milene Korbarjeve 11. Kranj 5660 Prodam AMI-8. letnik 1975. prevoženih 74.500 km. Ogled popoldan. Krfogec Leon. C. 1  maja 69. Kranj
5661
Po zelo ugodni ceni prodam KOMBI ZASTAVA 750. celega ali po delih, v voznem stanju Pašič
Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1005-LS. letnik 1978/79. registrirano do januarja 1981. Ogled popoldan. Pretnar, Valvazorjeva 11. Bled 5663
Prodam CROSS 50 junior. Udir. Mo.ša Pijade 4. Kranj. tel. 21-971 popoldan 5664
Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, december 1977. Škantar Stane, Bled, Finžgarjeva 6 5665
Prodam DOBRO OHRANJEN AUDI 100, letnik 1970, registriran do aprila 1981. Finžgar Mirko. Bled, Finžgarjeva 8 5666
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Možgon. Podlubnik 158. Škofja Loka      - 5749
Ugodno prodam FORD TAUNUS 1300-L, letnik 1971. Voklo 54 ali telefon 064-49-114 5750
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, obnovljeno in registrirano do aprila 1981. Kekič, Jezerska c. 95. Kranj 5751
Prodam LADO 1600, maj 1980. 17,5 SM. Vidmar Drago. Kranj. Kebetova 20, tel. 22-374 5752
Prodam osebni avto MERCEDES 190-Dc. Stare, Tatinec 6, Preddvor
5753
Kupim gretje ali motor za AMI-8. Bojrič. Gradnikova 91. Radovljica
5754
STANOVANJA
V Radovljici, na Bledu, v Lescah ali v neposredni okolici, iščem SOBO s kopalnico, lahko tudi neopremljeno. Plačam dobro in tudi vnaprej. Ponudbe pod: Domačin 5706 SOBO v Kranju ali okolici išče dijakinja. Informacije po tel. 26-647
5707
Za eno, najmanj dve leti najamem družinsko STANOVANJE. Kele-man Boro, Jezerska c. 94, Kranj
5708
Upokojenka išče SOBO. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu ali varovala otroke. Ponudbe pod: Poštena 5709 Oddam  SOBO  s kuhinjo proti predplačilu. Telefon 57-014 ' 5710 Komfortno   štirisobno družbeno STANOVANJE v Kranju, brez centralne, sončno, v I. nadstropju, s telefonom, plin, vrt, zamenjam za dvosobno s telefonom in centralno na Planini. Kličite po tel. 25-264     5711 Kupim STANOVANJE v Kranju, vselitev možna do 1981. Šifra: Gotovina 5712 Dvema mladima fantoma oddam SOBO. Zlato polje 15/a. Kranj 5713 Zamenjam trosobno STANOVANJE (95 kv. m) z garažo, za dvosobno ali enosobno s kabinetom, starejše, v bloku, brez centralne v Kranju  —  Zlato polje ali Vodovodni stolp. Kovor 74 5714 Mlada zakonca brez otrok iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO, po možnosti s posebnim < vhodom. Naslov v oglasnem oddelku
5715
Mlad zakonski par išče STANOVANJE ali SOBO z možnostjo kuhanja in pranja. Šifra: Sva poštena
5716
Fant in dekle iščeta STANOVANJE v Radovljici. Šifra: Resna 5717
1 POSESTI 1
V najem vzamem LOKAL (približno 40 do 60 kv. m) po možnosti urejen (trofazni tok) za mirno obrt, v Kranju. Ponudbe pod: Plastika
.5528
Kupim   zazidljivo  PARCELO y okolici Kranja. Pod šifro: Plačam v • devizah 5720
Ob prometni cesti v Kranju oddam takoj v najem PROSTOR za DELAVNICO, primerno tudi za skladišče. Možen odkup. Delavnica ima vodovod, trofazni tok in telefon. Ponudbe pošljite na »Glas« pod šifro: Dogovor 5721
Prodam starejšo manjšo HIŠO z vrtom, primerno za vikend v Bo-doveljski grapi pri Škof ji Loki. Informacije Bodovlje 14. v Termiki 13. 7. - Korpič Marija 5722
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO z urejeno ali neurejeno dokumentacijo na območju Škofje I oke — Selške doline. Šifra: Devize 5723 GARAŽO, primerno za skladišče, oddam v najem (na poti na Jošta) Informacije pri Jožu Dolencu, Kranj, Gasilska 16 5724 Kupim enodružinsko HIŠO v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Naslov: Z. J., Novi svet 1. Škofja Loka
5725
PARCELO (750 kv. m) pod Krvavcem, prodam. Ponudbe pod: Šenturska gora 5726
Prodam visokopritlično HIŠO z vrtom na Polici pri Kranju. Informacije po tel. 75-678 od 15. do 20. ure
5727
»BUFE« ali prostor primeren za bife, vzamem v najem, nekje v centru Bleda, Radovljice ali Jesenic. Ponudbe pod: center 5728
PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA
Sezonsko zaposlimo
OSKRBNIKA IN KUHARICO
v Roblekovem domu ter SOBARICO
v Pogačnikovem domu
Ostalo po dogovoru.
Ponudbe na Planinsko dru štvo 64240 Radovljica.
Avstrijo s povratkom preko Italije Prijave sprejemamo v sredah in sobotah v pisarni društva. VABLJENI! 5736
PRIREDITVE
OBVESTILA!
IZDELUJEM   betonske kvadre, na mestu gradnje. Kleč Jakob, Blejska Dobrava 152, Jesenice 5525 TEČAJ za voznike B  - kategorije,    organizira MLADINSKI SERVIS - Kranj 5555 Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal zaradi letnega dopusta in čiščenja ZAPRT od 4. 7. do vključno 31.7. 1980. SE PRIPOROČA SLAŠČIČARNA »ŠINK« 5561 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA »NA SEDLU« v Čepu-ljah. zaprta zaradi rednega letnega dopusta od 18. julija do 14. avgusta 1980.  PRIPOROČA  SE ZA NA-DALJNI OBISK! 5729 BAGAT TEČAJ - KROJENJA in ŠIVANJA ter VEZENJA v Kranju, obvešča ŠTUDENTKE, da v počitnicah lahko obiskujejo TEČAJ, ki se bo začel 14.7. 1980 ob 15. uri. Prijave po tel. 47-256 ali Delavski dom - vhod VI 5730 Sprejemam naročila za žetev s kombajnom. Stroj Franc, Dvorska vas 30, Begunje 5731 ROLETE, ŽALUZIJE in MARKIZE naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5732 POPRAVLJAM vseh vrst transi-storske sprejemnike, gramofone in kasetofone. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57. pri plinarni 5733 PAŠNA SKUPNOST - VIŠEL-NICA prepoveduje PAŠO na planini Pustovo polje — Staro Pokljuka, posebno Petru Zemva 5734 Cenjene stranke OBVEŠČAM, da bo FRIZERSKI SALON »PUNKA«. zaradi  letnega  dopusta   zaprt od 14. julija do 2. avgusta. SE PRIPOROČA HORVAT ANA! 5735 DRUŠTVO INVALIDOV Škofja Loka obvešča svoje člane, da organizira 3. avgusta PIKNIK v Retečah (Vigred). Istočasno obveščamo, da je 16. avgusta   organiziran   IZLET v
GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE prireja v nedeljo, 13. 7. 1980. VELIKO VRTNO VESELICO. Igra priznani ansambel TRGOVCI VABLJENI! 5737
GASILSKO DRUŠTVO TRBO-JE priredi v nedeljo. 13.7. 1980. ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za kolo. Igra ansambel FRANCA MIHELIČA. VABLJENI! 5738
ZAPOSLITVE
Sprejmem vajenca za stavbeno KLEPARSTVO. Janez Šifrer. C. talcev 2, Škofja Loka 5362
JUGOPLASTIKA KRANJ, Prešernova 18. sprejme trgovsko pomočnico 5738
ŠOFER - B, C in E - kategorije išče redno zaposlitev. Šifra: 1. september 5739
Zaposlim KV ali NKV delavca v CEMENTARSKI DELAVNICI. OD nad 10.000 din. Telefon 70-154
5740
DELO NA DOMU nudim ŠIVILJI. Resne ponudbe pošljite: Vrhunc Marija, Radovljica. Tavčarjeva 3. tel. 75-034 5741
IZGUBLJENO
Od Cerkelj do Škofje Loke sem 4. 7. 1980 izgubila ŽENSKO JAKNO, »jersej«. črne barve. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Rupar Ana, Mestni trg 39, Škofja Loka (stroške poravnam) 5742
Izgubila se je sobna MUCKA, vrste KHEMER. svetle barve, dolgodlaka. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne. Telefon 23-424 5743
OSTALO
Spodaj podpisana LIDA TROJ-ČEVA preklieujem vse neresnične besede, ki sem jih govorila o tov. SLAVKI STANONIK in tov. SLAVKI ZLATANOVI. Lida Trojčeva, Škofja Loka. 11.7. 1980 5744
Iščem VARSTVO za 6-mesečno deklico na Kokrici ali v Kranju. R oblek. K u rat ova 4. tel. 21-124 5745
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE DERLINK
roj. Kuhar
se želimo zahvaliti vsem za izrečene iskrene besede sožalja. podarjene vence in cvetje in za slovo na njeni zadnji poti. Se |M>sebej se zahvaljujemo tov. Francu Skumavcu za zadnje
tople besede ob slovesu.
Sinova Rado in Marjan, hči Nuša in njeni vnuki!
Kranj, 5. julija 1980
Besim.C Železa rje v 19. Jesenic*
Prodam FIAT 126-P. letnik IVIefon 28-000 od 17 do 20 ure
5662 I «»77
. ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame. >*»stre in stare mame
HELENE REJEC
se najtopljeje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem Osnovne šole Lucijan Seljak, vsem sodelavcem Save Kranj, sosedom ter drugim znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in vence ter vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala najmlajšim iz Osnovne šob Žalujoči: sin Slavko./, druž
Bt
mo. sestre Mici. Kat i in Joži z družinami ter drugi sondniki!
Besnica 7. julija 1980
Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj je dobilo svoje prostore
Končno le pod svojo streho
Organizacija ne more delovati, kot bi morala, če nima svojih prostorov, so vedno znova ugotavljali šoferji in avtomehaniki kranjskega združenja, po lanskem občnem zboru so se pa resno zavzeli zanje in zdaj jih imajo: na Koroški cesti 17a (za Ghetaldu-som). Skromno je, toda za najnujnejše sestanke, za delo združenja bo.
svojo revijo Prometni vestnik. Zaže-ljeno bi bilo, da bi vanjo tudi čim več dopisovali. Ugotavljajo pa, da nekateri člani tudi slabo plačujejo članarino in morali bi jo zdaj poravnati tudi za nazaj.
Jeseni bo izšel nov zakon o cestnem prometu, ki bo prinesel vrsto novosti in združenje se že pripravlja, da bo za vse voznike priredil strokovna predavanja. Vsak voznik naj bi dobil brošuro z novim zakonom in vodje avtoparkov naj jih do časa naroče pri združenju.
Želja združenja je tudi, da bi čim več članov imelo uniformo združenja. Temno modre so in potrebujejo jih, da so enotno oblečeni ob proslavah, paradah itd. Nekaj gre za uniforme iz članarine, nekaj so pa
prispevale tudi nekatere delovne organizacije. Med kranjskimi sta se najbolj odrezala Dinos in Alpetour. Vsaj deset bi jih radi vsako leto kupili, pravi tovariš Zevnik.
13. julij je praznik šoferjev in avtomehanikov. Predsednik kranjskega združenja želi vsem voznikom srečno vožnjo. In da bi bilo čim manj krvnega davka na cestah, naj avtomehaniki store vse, da bodo vozila vedno usposobljena za zahteve cestnega prometa. Šofer in avtomehanik bi morala biti najboljša prijatelja, pravi, kajti mehanik v cestnem prometu pomeni ravno toliko kot voznik.
Pa da bi se oboji pogosteje oglašali V prostorih njihovega združenja!
D. Dolenc
Albin Zevnik, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj: »Zdaj, ko imamo svoje prostore, bo delo združenja fTolj zažiielo in tudi članstvo se bo povečalo.« — Foto: D. Dolenc
Kot pove sedanji predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj, Albin Zevnik, imajo v njihovih prostorih zdaj vsako sredo od 15. do 17. ure uvedeno dežurstvo. Vsak član lahko tu plača članarino, lahko se včlani, kdor želi, pride na posvet, po nasvet in podobno.
Okrog 300 članov ima kranjsko združenje, vendar pa še vedno premalo. Le ob številnem članstvu bo združenje močno in lažje se bo potegovalo za pravice, ki gredo šoferjem, med drugim tudi za beneficiran staž, ki ga veliko delovnih organizacij noče priznati svojim šoferjem. Letos so pridobili že okrog 50 novih članov.
»So delovne organizacije,« pove predsednik Zevnik, »kjer so prav vsi šoferji in avtomehaniki vključeni v združenje. Tako sta na primer Alpetour in Merkur. Na žalost pa je zelo malo članov iz drugih delovnih organizacij, kjer imajo tudi velike avto-parke in veliko šoferjev in avtomehanikov zaposlenih. Tako je na primer tudi Cestno podjetje v Kranju, Gozdno gospodarstvo in drugi. Nameravamo organizirati tudi posebno akcijo za pridobivanje novih članov in šli bomo v te delovne organizacije na razgovore.«
Člani s članarino, ki znese 150 din na leto, vsaka dva meseca dobe tudi
Med mrtvimi največ sopotnikov
V šestih mesecih je bilo na gorenjskih cestah manj prometnih nesreč in manj mrtvih kot lani v enakem obdobju — Vendar pa se vzroki nesreč ne menjajo veliko, še vedno prednjačijo neprimerna hitrost, vinjenost, neprevidni pešci — Manj nesreč je ob torkih in četrtkih — Premalo se uporablja varnostni pas
Šest ranjenih na obvoznici - Ko je po mokri in spozki obvoznici v sredo p klancu navzdol s 65 km na uro pripeljal tovornjak s priklopnikom, je rtjego zadnji del začel opletati, tako da je pomedlo s ceste v ograjo nadvoza itv avtomobile. Promet na kranjski obvoznici je bil zaradi te nesreče ffi*? ur močno oviran. - Foto: UJV Kranj
NESREČE
Zemeljski plaz
Podkoren — V sredo, 9. julija, ob 19.30 se je na magistralno cesto pri Zelencih vsul zemeljski plaz. Zemlja in kamenje je zasulo cesto v širini 20 metrov. Cestno podjetje Kranj je takoj začelo odstranjevati oviro, vendar je bil promet še včeraj dopoldne enosmeren. Zaradi dolgotrajnega deževja je tudi nevarnost, da se na cesto spel jejo novi kubik i zemlje in kamenja.
V petih mesecih letošnjega leta se je na gorenjskih cestah pripetilo 168 prometnih nezgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami ali smrtjo. Največ nesreč se je pripetilo v kranjski občini, kjer je sicer tudi gostota prometa največja, in sicer kar več kot polovica vseh — 85. Tudi mrtvih je bilo v teh nesrečah največ na kranjskem področju — kar 10 od skupno 16 v petih mesecih. Ker pa je tudi pol leta že mimo, v juniju so bili na gorenjskih cestah še 4 mrtvi, je polletna statistika skorajda ugodna, lani se je namreč v prvem polletju pripetilo na cestah 245 hujših prometnih nezgod, v katerih je umrlo 23 ljudi.
Ker natančnejše statistike za šest mesecev še ni. so na voljo le doslej zbrani podatki za pet mesecev. V tem času je bilo v nesrečah poleg že omenjenih 16 mrtvih tudi 73 huje poškodovanih in 64 lažje. Le 20 je bilo takih nezgod, v ^katerih ni bil nihče ranjen, vendar pa je bila materialna škoda velika. Sicer pa je približno ocenjena vsota razbite pločevine v perih mesecih ocenjena na povprečno 6,17 milijona novih din.
Prepoved vožnje ob določenih dnevih se vsaj deloma pozna tudi pri številu prometnih nezgod ob torkih in četrtkih: v petih mesecih letos se je namreč le ob teh dneh pripetilo manj kot 20 nesreč, medtem ko se je v ostalih dneh več kot 20, ob sredah in petkih pa tudi več kot 30. Medtem ko jutranje ure niso posebno »nevarne«., pa najhuje »poka« — vsaj na gorenjskih cestah je tako — med 12. in 16. uro ter med 15. in 20. uro.
Že res, da je bilo med udeleženci prometnih nezgod s hujšimi posledicami največ voznikov osebnih avtomobilov — 188. vendar pa sta bila v teh nesrečah mrtva le 2 voznika: dosti bolj nevarno je biti sopotnik v avtomobilu — v petih mesecih — kar pet mrtvih sopotnikov.
»Brez dvoma bi lahko pri teh številkah o tragičnih posledicah upoštevali, da se varnostni pasovi še vse premalo uporabljajo,« meni inšpektor Jože Šolar z UJV Kranj. »V teh nesrečah, ki so se pripetile letos, so bili varnostni pasovi uporabljeni le v 18 primerih: prav gotovo bi bile lahko posledice nesreč dosti milejše, če ne bi varnostnih pasov imeli v avtomobilu le za okras. Po predlogu novega zakona naj bi bilo prihodnje leto obvezno varnostni pas med vožnjo tudi uporabljati.«
Tako kot vedno doslej je večino nesreč zakrivila neprimerna hitrost, na drugem mestu pa je v petih mesecih bila vinjenost za volanom, sledijo pa nezgode pešcev predvsem zaradi nepravilnega prečkanja ceste, nepravilne hoje po cesti itd.
Že samo število udeležencev v nesrečah, ki so sedli za volan vinjeni ali niso povsem trezni hodili po cesti, zgovorno  priča,  da  se  še nismo naučili   tiste  znane   »če  piješ ne vozi...«. pa čeprav je dobrih ali če hočete tudi slabih zgledov na cesti vsak  dan  dovolj.  Pri  tem vinjen voznik ali vinjen pešec nista v kdo ve kako različnem položaju: vsak od njiju   tvega.  Sicer  pa   je nesrečo tvegala prav gotovo večina voznikov, ko je sedla v avto, a so jim nadaljnjo vožnjo prepovedali miličniki. V petih mesecih  so na gorenjskih cestah   miličniki   začasno odvzeli vozniška  dovoljenja  703 voznikom motornih vozil, od tega večini zaradi alkohola v krvi. Več kot zgovoren — kar osupljiv je namreč podatek, da je bilo na primer med 30 vozniki, ki so dali v pregled kri zaradi suma vinjenosti, samo v maju kar 8 takih, ki so imeli v krvi več kot 2 promile alkohola,   eden   celo   2.9 promile. Tako vinjen voznik ne vozi avto, pač pa krsto — zase ali za druge udeležence v prometu.
L. M
15 tisoč obiskovalcev
Cerklje — V ponedeljek zvečer so zaprli 14. razstavo cvetja in 11. razstavo lovstva, ki je bila v osnovni šoli Davorin Jenko odprta od 4. do 7. julija, pripravilo pa jo je domače turistično društvo. Letošnjo razstavo cvetja in lovstva si je ogledalo 15 tisoč obiskovalcev.  Lahko rečemo, da so bile Cerklje v dneh razstave zelo lepo urejene in da je bil to praznik  za  celoten   kraj. Omeniti velja, da si je med razstavo ogledalo več zanimivih kulturnih prireditev več kot  ,3000 obiskovalcev, največ pozornosti pa je bila deležna revija folklornih skupin Gorenjske, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij iz Kranja. Osrednji namen razstave je bil. da domačini in ostali obiskovalci razstave izboljšajo svoj bivalni prostor. Ta izziv je sprejela skoraj sleherna gospodinja doma iz vasi   pod   Krvavcem   pri urejanju svojega doma in vrta. nekatere pa so med '250 razstavljavci odigrale pomembno vlogo. Med stalnimi razstavljavci velja še posebej pohvaliti: Arboretum  Volčji  potok.  Rast in Cvetličarne  Ljubljana. Semesadiko Mengeš.  Vrtnariji  Čatež  in Brdo. KŽK Vrtnarijo Zlato polje, cvetličarno  Sever  Francko,  za kaktuse Orasič   Magdo   in   Brezarjevo ter Lončarsko zadrugo Komenda.
j Kuhar
PRIKLOPNIK POMETAL Z AVTOMOBILI Kranj — Na kranjski obvoznici se je v sredo, 9. julija ob 12.20 pripetila huda prometna nezgoda v kateri so bili huje ranjeni štirje ljudje, dva pa sta  bila   lažje.   Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Jože Fer-beržar (roj. 1959) iz Kočevja je peljal od Zlatega polja proti Savskemu mostu  z neprimerno hitrostjo po mokri in spolzki cesti. V blagem desnem ovinku je priklopno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je zadelo osebni avtomobil nemške registracije,    vozil    ga   je Hans Joachimmer (roj. 1939). Priklopnik je odbilo in ga vrglo še v osebni avtomobil - Štefana   Bohorja (roj. 1942)   z   Golnika   in   v osebni avtomobil     Horsta Schumanna. le-tega pa je odbilo v avtomobil Janeza Benedika (roj. 1952) iz Kranja. V nesreči so voznika Joachimmerja in njegovo ženo ter sopotnico, prav tako   pa   tudi   voznika Bohorja prepeljali hudo ranjene v Klinični center; v nesreči pa so bili lažje ranjeni še sopotnica v Schumanno-vem avtomobilu in sopotnica v Bo horjevem avtomobilu Angela Likar. Škode na avtomobilih je za 400.000 din.
NEZGODA V KRIŽIŠČI'
Kranjska gora — V sredo, 9. julija, ob 15. uri se je v križišču pri hotelu Kompas pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Klofutar (roj. 1946) iz Kranjske gore je pripeljal po lokalni cesti in se v križišču nameraval vključiti na magistralno cesto. Pri tem je spregledal voznika osebnega avtomobila z jadrnico Janessa Alberta Koka (roj. 1939). ki je vozil proti Jesenicam. Čeprav je nizozemski voznik zaviral, ko se je voznik Klofutar vključeval v promet, pa sta avtomobila kljub temu trčila. . Voznik Klofutar in oba otroka so bili pri tem lažje ranjeni, škode na vozilih pa je za 46.000 din.
NEZGODA KOLESARJA Kranj — V sredo, 9. julija, ob 10. uri se je v križišču Zupančičeve in Ceste L' maja pripetila prometna nezgoda; kolesar Blaž Grašič (roj. 1902) iz Kranja je pripeljal po Zupančičevi in zavijal v levo proti Planini, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je prosto. Iz nasprotne smeri je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Milan Pristav-nik (roj. 19481 s Pivke, ki je sicer zaviral in se umikal Grašiču. a je kljub temu trčil vanj. Ranjenega Grašiča so prepeljali v Klinični center.
S CESTE V PROMETNI ZNAK
Dorfarje  —  Na regionalni cesti Kranj —Škofja Loka se je v torek. 8. julija,  ob  20. uri  pripetila prometna   nezgoda.   Voznik osebnega avtomobila   z   motorjem Vladimir' Kikovec  (roj.   1957) iz Cerkelj je peljal proti Skofji I,oki. v Dorfarjih pa je iz neznanega vzroka zapeljal v desno in trčil v prometni znak. Z zlomljeno nogo in pretresom možganov so ga prepeljali v Klinični center.
PREHITRO PO OBVOZNICI Kranj - Na kranjski obvoznici * je v ponedeljek, 7. julija, nekaj minut pred 6. uro zjutraj pripetili prometna nezgoda. Voznik osefenegi avtomobila Rafko Mohar (roj. 19591 iz Kranja je vozil po obvoznici proti Laboram. Ko je peljal po klancu navzdol, se je pred njim kolon« vod ustavljala, zato je voznik Mohar zaviral, vendar pa na mokri cesti ni mogel pravočasno ustaviti in j* zato trčil v avtomobil Franci Robide (roj. 1942) iz Sp. Dupelj, fcj j« pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju sta bila ranjena voznik Mohar in sopotnik Franc Pregelj ii Sp. Dupelj. Škode na avtomobilih pi jeza 14.000 din.
CESTA NI BILA PROSTA Radovljica - Na Grajski cesti * je v ponedeljek, 7. julija, pripetili prometna   nezgoda   zaradi izsilje vanja prednosti. Voznica osebnegi avtomobila Darja Vernig (roj. 19531 iz Radovljice je v križišču Gradnike ve in Gorenjske ceste zavijala v |evo na prednostno Gorenjsko cesto, pri tem pa se ni dovolj prepričala, če •> prosto. Zaradi tega je zaprla pot vozniku osebnega avtomobila Vir cencu    Paladoru   (roj.    1947) « Radovljice, ki je peljal iz centri proti   Lescam.  V  trčenju   je bili ranjena hčerka voznice Ve migov* škode na avtomobilih pa je za 7000 din.
TRČENJE V OVINKU
Radovljica  —  V ponedeljek. 7.
julija, ob 15. uri se je na lokalni cesti Zapuže—Podvin pripetila prometni nezgoda zaradi vožnje po |evi Voznica osebnega avtomobila Anki ca Ivekovič (roj. 1919) iz Begunj * peljala proti Podvinu: v levem ovinku je zapeljala na levo stran vozišča ter zato trčila v prednji levi del osebnega avtomobila, ki ga je jj nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Igor Petrovu' (roj. 1955) iz Begunj. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Petrovič, škod* na avtomobilih pa je za .'10.000 din
NEPREVIDEN PEŠEC Bled    —    Na   regionalni ^esti Lesce— Bled se je v sredo. 9. julija, ob 23.45 pripetila prometna nezgodu Mirkotu Zorku (roj. 1947) z Bleda Zorko je peš hodil po desni strani ceste proti Bledu; v bližini križih za   Šobec   ga   je   dohitel voznik osebnega avtomobila .Jfapus Dam mir (roj. 1949) z Bleda, prav' tedaj pt je Zorko stopil proti sredini ceste tako   da   ga   je   avtomobil kljub zaviranju zadel. V nesreči si je Zorite zlomil obe nogi in roko. Prepeljali s< \ ga v jeseniško bolnišnico.
M
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Žirovnica — V sredo. 9. julija, oh 19.35 se je na magistralni cesti v Žirovnici pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega vključevanja in   prehitevanja.   Voznik osebnega avtomobila Jože Teran (roj. 1943) iz Retenj je peljal proti Žirovnici in v križišču kljub prepovedi prehiteval nek avtomobil; prav tedaj pa je v križišču   zapeljal   na magistralno cesto voznik  osebnega avtomobila Anton Logar (roj. 1933) /. Jesenic Voznik Teran se ni mogel več vrniti na   svoj   vozni   pas   in   je kljub zaviranju   trčil   v   Logarjev avtomobil. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica Slavka Logar, škode na avtomobilih pa je za 45.000din.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 12. julija 1980, bod« odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ
Central. Delikatesa. Maistrov t nt 11 in Na vasi. Šenčur od 7. d« 13..ure. vse ostale prodajalne pa odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje. Naklo v Naklem. K rva ver Cerklje, hrib. Preddvor. Kočna. Zf Jezersko. Na klancu. Oprešnikov* 84, Kranj.
Živila: Proda jalna SP Pri Mostu. Kranj. Vodopivčeva 16. prodajalni SP Oskrba. Kranj. C. Kokr. Odreda 9. prodajalna Fmona - market. Kranj (Stražišče) Delavska 20.
V nedeljo pa so dežurne naslednic prodajalne Centrala Kranj od 7 do M. ure: Delikatesa. Maistrov tnT 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur.
Živila,   potrošniški   center Pja nina II. Planina 6.3.
JKSKNICF
Delikatesa - Poslovalnica 7. Ti tova 7 in Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu. Tavčarjeva 6.