novi - - matajur UN ANNO Dl IMPEGNO FECONDO OBISK V REZUl IN SREČANJE Z ŽUPANOM i| MB IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 10 (1340) Čedad, četrtek, 12. marca 2009 Priprave na deželni in pokrajinske kongrese SKGZ se želi odpreti tudi posameznikom Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo aprila in maja imela svoj deželni in pred njim pokrajinske kongrese. Nanje se pripravlja s številnimi srečanji s svojimi članicami in tudi po teritoriju, z razpravo o programski vsebini za prihodnje triletje ter s statutarnimi spremembami. Kot kaže, ne bo rutinski kongres, kar po drugi strani terjajo velike spremembe, ki so se zgodile v našem prostoru po definitivnem padcu meje s Slovenijo ter težka gospodarska kriza, ki bo zajela tudi naš prostor in seveda našo manjšino v njem. Kriza je seveda nevarna in nas straši, je pa tudi priložnost za spremembe. Vse to pa zahteva določen rez s preteklostjo in nove odgovore, ki se pri reševanju problemov opirajo na strokovnost in znanje, učinkovitejši pristop k izvajanju zaščitnih norm ter upoštevanje realne manjšinske organiziranosti v treh pokrajinah. Tudi spremembe statuta SKGZ niso le tehnične in organizacijske narave, temveč tudi vsebinske. Najpomembnejša novost je obogatitev sistema članstva. Ob članicah, ki tvorijo zvezo na pokrajinskem in deželnem nivoju, bodo po novem tudi posamezniki, ki se bodo včlanjevali na pokrajinski ravni. Razprava o posameznih članih je sicer stara že kakih 20 let, bila je zelo živahna v Zvezi slovenskih kulturnih društev, ob koncu 80-ih let je potekala tudi v SKGZ. Iz tistega razmišljanja se je takrat v vi-denski pokrajini rodila Zveza Slovencev. Bili smo v dobri veri, čeprav nekoliko naivni, in projekt ni uspel. Predvsem pa časi takrat niso bili zreli za to novost, danes pa so. Individualni člani pomenijo tesnejšo, neposredno povezovanje ljudi z organizacijo, medtem ko delegatski sistem šibi odgovornost posameznika. Nov, mešani sistem te po-mankljivosti odpravlja, obenem se z njim SKGZ odpira doprinosu ljudi, ki niso nilger včlanjeni, a na posameznih področjih in območjih imajo pomen in vlogo. nas casopii tudi na-SE: spletni strar^ S ww.novimatajur.it Osmi marec z Beneškim gledališčem v Špietru nas je an lietos “obogatiu” Misli Andreine, Luise an Claudiepotlè naš teater s “Kozjo kožo” «Žena, kratka besieda, velika muoč, ki sviet gon. Žena, življenje...», takuo se začne poezija Claudie Salamant, ki nam jo je prebrala za praznik žene v nediejo v Špietru. Njih misli posvečene ženi, nje življenju, težavam an sanjam, so nam šenkale tudi Andreina Trusgnach an Luisa Battistig. Nie moglo bit lieušega začetka za osmi marec, na katerem se je an lietos zbralo zaries puno ljudi iz vsieh naših dolin, puno je bluo starih znancev an puno tudi novih parjatelju. Zveza beneških žen, ki že 31 liet parpravja srečanje an kulturni program za osmi marec, je žihar vesela za telo iniciativo, ki nimar zeleni. Še ankrat pa seje pokazalo, kako muoč ima naše Beneško gledališče, ki nam je z die-lam “Kozja koža” an lietos šenkalo kiek posebno liepega. Pozdrav ženam sta parnesla špietarski šindak otruok Martina Trusgnach an šindak Tiziano Manzini. Šenku je pušji rož Martini an Marini Cernetig, ki je dielo iz italijanskega jezika prestavila v slovenskega, režiserje biu pa Marjan Bevk. beri na strani 7 Agata (Marina), Pia (Anna) an Silvia (Manuela) kupe z z Anjutam (Gianni) so nastopili pod režijo Marjana Bevka dolzdol pa del publike La firma dell’accordo avvenuta martedì nella sede della Comunità montana Due accordi per scuole e piste ciclabili Sono stati siglati martedì 10 marzo a S. Pietro al Natisone due accordi quadro tra Regione, rappresentata dall’assessore alle Autonomie locali Federica Seganti, il presidente della Comunità montana Adriano Corsi ed i sindaci dei Comuni interessati. leggi a pagina 4 S. Pietro, d sarà una sola Lista dvica Una sola lista da opporre all’attuale maggioranza di centro-destra, per evitare una sconfitta annunciata. Nelle prossime elezioni non ci sarà, nella Lista civica di S. Pietro al Natisone, la spaccatura che ha avuto come conseguenza una svolta nella guida amministrativa del Comune. La settimana scorsa le due liste, la “Lista Civica” e la lista “La Nostra Terra”, si sono riunite per una analisi e valutazione della situazione politico-amministrativa del capoluogo valligiano e in particolare per una collaborazione nella predisposizione delle liste elettorali in vista della tornata amministrativa del 6 e 7 giugno prossimi. leggi a pagina 2 Porabski Slovena 1 in ekonomska kriza Porabje je ozemlje na Madžarskem, ki se stiska med avstrijsko in slovensko mejo. Tu živi slovenska manjšina. O trenutnem položaju Slovencev na Madžarskem smo se pogovorili s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom. K intervjuju so nas vzpodbudila tudi alarmantna medijska poročila o gospodarskem stanju Madžarske. Skratka, ob Slovencih smo spregovorili še o krizi, ki je zajela svet in vzhodne države. Vprašali smo ga, kakšen je trenuten položaj slovenske manjšine v Porabju, na Madžarskem. »Položaj Slovencev na Madžarskem je slab. Vsako leto je slabše.« | beri na strani 5 beri na strani 8 lingue MgSglTARI, EMIGRAZIONI LENGHII E PROD UNCUt CPKOC Contami Dežela FJK in Furlanski univerzitetni konzorcij pobudnika akcije za ovrednotenje in zaščito manjšin »Lenghis, Jeziki, Spra-chen, Diritti« je akcija, ki združuje štiri različne izdajateljske projekte za ovrednotenje in zaščito manjšin, za katere sta dala pobudo Dežela FJK in Furlanski univerzitetni konzorcij. Rezultate zadnjega sodelovanja med omenjenima ustanovama so predstavili v ponedeljek, 9. marca, na sedežu Dežele v Vidnu. novi matajur Četrtek, 12. marca 2009 2 Intesa tra la “Lista civica” e la lista “La nostra terra” per le amministrative Lista civica unica, parte la rincorsa alla guida del Comune di S. Pietro La settimana scorsa le due liste in opposizione nel comune di San Pietro al Na-tisone, la “Lista Civica” e la lista “La Nostra Terra”, si sono riunite per una analisi e valutazione della situazione politico-amministrativa del capoluogo valligiano e in particolare per una collabo-razione nella predisposizione delle liste elettorali in vista delle elezioni comunali del 6 e 7 giugno prossimi. I partecipanti, valutate la situazione del comune di San Pietro e la condivisione di vedute, hanno convenuto - si legge in una nota congiunta - che la soluzione migliore scaturirà dalla presenza di una sola lista in opposizione a quella dell’attuale sindaco Manzini. I rappresentanti delle due compagini ora in minoranza hanno proposto anche una preliminare bozza di programma e una scaletta di interventi per addivenire alla scelta del candidato sindaco e dei singoli candidati alla carica di consigliere comunale. La decisione unanime è stata quella di iniziare il percorso elettorale e di ascolto del territorio con una serie di incontri in tutte le frazio- Fusione tra Attimis e Faedis, proposta di legge del PD Il 25 novembre 2007 il 51,10% degli elettori di Attimis e Faedis dissero sì alla fusione dei due territori e alla nascita del "Comune di Attimis Faedis". La proposta di legge presentata nei giorni scorsi alla V Commissione consiliare e firmata da Tesini, Travanut, Iacop, Della Mea, Brussa (PD), Corazza (IdV-Citt) e Kocijančič (SA) intende portare a termine l'iter di costituzione del nuovo Comune, iter che fu interrotto lo scorso anno causa la fine anticipata della legislatura. Nei 5 articoli di iniziativa del centro-sinistra si fissa la data di nascita del nuovo Comune al primo aprile 2009, giorno in cui scadono gli organi attualmente in carica. Il capoluogo diventerebbe la sede municipale di Faedis in quanto indicato dai rispettivi Consigli comunali come il più rappresentativo. Per il periodo provvisorio, ovvero sino all'elezione dei nuovi organi, la gestione sarà affidata a un commissario e a un suo vice. La Commissione esaminerà il testo nei dettagli la prossima seduta, già fissata per martedì 17 marzo. “Il provvedimento - ha spiegato Tesini - ricalca quello della fusione di Campo-longo e Tapogliano, che secondo noi andava fatta con Attimis e Faedis, invece si scelse diversamente ma commettendo un vulnus che oggi tentiamo di colmare. Questo non significa che il Consiglio regionale deve per forza dire sì alla fusione, ma significa che ha l'obbligo di dare una risposta, magari anche facendo prevalere la tesi che non ci fu un consenso plebiscitario, e dunque si creerebbe un'annessione più che una fusione, ma resta il fatto che l'Aula deve esprimersi.” ni per illustrare ai cittadini sanpietrini lo stato di attuazione dei progetti, dei programmi e delle opere pubbliche che l’attuale amministrazione comunale ha finora prodotto. Nel corso degli incontri si prevedono ampie discussioni del programma da presentare agli elettori ed eventuali indicazioni, paese per paese, di cittadini disponibili a dare il proprio contributo e in particolare a partecipare direttamente alla competizione elettorale. È emersa pure la volontà -conclude la nota delle due li- ste - di evidenziare l’impegno politico di favorire la collaborazione a livello locale con tutti i soggetti disponibili allo sviluppo e alla rinascita socio-economica e culturale non solo del comune di San Pietro ma di tutte le Valli del Natisone. Pismo iz Rima Stojan Spetič A V Rimu sem se pogosto srečeval s tamkaj živečimi Slovenci. Med njimi je bila Tatjana, profesorica sociologije. Na njenem domu sem spoznal njenega kolego, ki je bil več let predsednik javne ustanove za pokojninsko zavarovanje INPS. Pogovarjala sva se o specifičnostih italijanskega sistema in težavah, ki mu jih je ustvarjala politika. Na ta pogovor sem se spomnil te dni, ko je Berlusconijeva vlada predlagala, naj bi ženske upokojevali pri 65. letu starosti in ne več pet let prej. Razlika v starosti za upokojevanje je nastala zato, ker je bilo pač znano, da ženske zaradi rojevanja in vzgoje otrok izgubijo nekaj let aktivnega dela. Ka- kor fantje zaradi vojaščine. Ne razumem, zakaj bi ženske kaznovali prav sedaj, ko breme gospodarske krize spet pada predvsem na njihova ramena. Saj so delavke, gospodinje, varuške, bolničarke in še kaj. Na delu pa so sistematično plačane manj kot moški v isti vlogi. Kje je torej 8. marec? Letos so ga posvetili posilstvom, kakor če bi cela desetletja ne trpele zaradi družbenega posilstva! Vendar sije desničarska vlada vtepla v glavo, da mora spet klestiti pokojninski sistem. Zato na veliki zvon obeša oceno evropskih birokratov, češ da so v Italiji stroški pokojninskega sistema previsoki. Pa je sploh to res? Javnost ne ve, da je INPS aktiven in beleži vsako leto pribitek, kljub temu, da opravlja veliko več dolžnosti, kot bi jih moral. Pribitek je posledica dejstva, da socialne prispevke plačuje tudi par mili- jonov tujih priseljencev, za katere sploh ne vemo, ali bodo v Italiji ostali. In če bodo, jim bodo pokojnine izplačevali šele čez par desetletij. INPS pa ne skrbi samo za pokojnine, ki črpajo iz prispevkov zaposlenih, pač pa tudi za dopolnilno blagajno in socialno pomoč. Dopolnilna blagajna se izplačuje delavcem podjetij, ki reorganizirajo proizvodnjo in pošiljajo zaposlene na prisilni dopust. Je v bistvu nekakšna pomoč tovarnarjem, ker država, oziroma INPS, prevzema nase breme njihovih zaslužkov. Socialna podpora pa so preživnine revežev in sploh drugih, ki bi sicer umrli od glada. Vse to, in verjemite mi, da niso mačje solze, gre iz delavskih prispevkov, medtem ko bi jih morala kriti celotna družba z davki. Tudi bogati. Kljub temu je sistem aktiven. Zakaj torej Berlusconi, Brunetta, Tremonti in drugi ministri drezajo v sršenje gnezdo? Najbrž zato, ker se čutijo tako močne, da jim nihče ne more več do živega. Aktualno — Sto dni slovenske vlade in težka gospodarska kriza Premier Borut Pahor je po 100 dneh vlade dejal, da delo vlade ocenjuje kot uspešno, zlasti v luči soočanja z gospodarsko krizo. Dejal je, da je vlada glede vprašanja Hrvaške sprejela načelno odločitev. S tem v zvezi pa se bo posvetoval s predsedniki in predsednico parlamentarnih strank in skupaj bodo odločali, kako naprej. Prizadevali se bodo za to, da bi prišli do takšnih modalitet mediacije, ki bi pripeljala do končne določitve meje in hkrati sprostila pogajanja za vstop Hrvaške v EU. Vlada je v 100 dneh sprejela vrsto ukrepov, potrebnih za to, da so ohranili likvidnost, spodbudili kreditno aktivnost, ohranili delovna mesta z zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa. Na vprašanje, ali je zaradi konsenza pripravljen tvegati tudi razpad koalicije, je poudaril, daje ta strah odveč, saj ni pristaš politike konsenza za vsako ceno. “Takrat, ko ima to smisel, se ji seveda posvetim in sem pripravljen narediti vse za to, da uspemo v stremljenjih,” je še poudaril. Ob povečevanju števila brezposelnih je predsednik slovenske vlade dejal, da neposredne možnosti za financiranje tistih, ki se bodo znašli v stiski, obsegajo 53 milijonov evrov, šli pa bodo naprej tudi s programom dodatnega izobraževanja, saj želijo, da bi se delovna sila prekvalificirala. Nekatera delovna mesta, ki se bodo zdaj izgubila, se namreč tudi po koncu krize ne bodo obnovila. Borut Pahor je spregovoril tudi o tretjem paketu protikriznih ukrepov. “Naučili smo se, tudi iz ravnanja drugih držav, daje treba ukrepe za reševanje krize odmerjati v pravem času s pravimi odmerki.” Dodal je še, da so nekatere države “vrgle zelo veliko denarja v t.i. črno luknjo, kjer se potem ni nič poznalo - ne pri reševanju problema likvidnosti ne pri reševanju problema njihove gospodarske kondicije.” Glede očitkov o imenovanju Draška Veselinoviča na 3 Borut Pahor čelo Nove Ljubljanske banke je povedal, da ga je to imenovanje na nek način prehitelo. Prejšnji predsednik uprave je odstopil in finančni minister je menil, da zlasti v teh okoliščinah velja pohiteti z novim imenovanjem in opraviti ustrezne postopke. Dodal je, da je bilo to, še preden so se odločili za novo institucijo - kadrovsko akreditacijski svet -, ki pomeni nov standard v slovenski kadrovski politiki. O odločitvi ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, povezani z vprašanjem izbrisanih, je Pahor dejal, da ima Kresalova njegovo podporo, saj je prava država pravna država in ministrica se je tega lotila na pravi način. Prepričanje, da je treba problem izbrisanih reševati v skladu z odločbo ustavnega sodišča. O prvih 100 dneh slovenske vlade se je oglasil tudi sekretar stranke Zares Bogdan Biščak. Na vprašanje, kakšna je po njegovem mnenju prihodnost vlade, je Biščak dejal, da so vse opcije odprte. “Če bo vlada v tem stilu nadaljevala, kot to dela v zadnjem času, ne vem, zakaj ne bi končala tega mandata,” in opozoril, da če se bodo nadaljevali nekateri postopki, do katerih je bil kritičen, in ki niso privedli do želenih učinkov, so “možni tudi slabši scenariji”. Kot pozitivne ukrepe vlade Boruta Pahorja je Biščak navedel varčevalne in proti-krizne ukrepe, socialni dialog, plače javnih uslužbencev in zametke nove kadrovske politike, (r.p.) kratke .si Fiducia nell’Unione Europea misurata dall’Eurobarometro La maggior parte dei cittadini europei ha fiducia soprattutto nelle istituzioni locali e regionali (50%), meno nell’UE (47%) e ancor meno nei governi nazionali (34%). In Slovenia, come dimostra la ricerca dell’Eurobarometro, i cittadini ripongono la maggior fiducia nelle istituzioni europee (60%), meno nei governi locali (39%) e ancor meno nel governo nazionale (36%). Il 59% vorrebbe un maggior ruolo degli enti locali nell’UE, in Slovenia sono il 75%. Il premier Pahor in vìsita a Belgrado Venerdì 6 marzo, il premier Borut Pahor, primo presidente del consiglio sloveno, è stato in visita ufficiale in Serbia dove ha incontrato il collega Mirko Cvetkovič. Entrambi hanno concordato nel ritenere la visita di Pahor di forte valore simbolico e che si sia aperto un nuovo capitolo nelle relazioni bilaterali. Si sono impegnati per favorire la cooperazione economica ed hanno sotto-scritto un accordo relativo alla-collaborazione in campo europeo. La Croazia ha accettato la mediazione di Bruxelles Per risolvere il contenzioso sloveno-croato sul confine la Commissione europea ha proposto una mediazione. Dopo che lo aveva fatto Lubiana, nei giorni scorsi l’ha accettata anche Zagabria, que-st’ultima però ad una condizione di non poco conto. Il compito dei mediatori, guidati da Marti Ahti-saari, per i croati non deve essere la definizione della linea di confine, bensì favorire lo sbocco del problema portandolo di fronte alla Corte di giustizia de L’Aja. A tempo pieno a casa e sul lavoro In occasione dell’otto marzo, l’Ufficio per le pari opportunità del governo sloveno, ha illlustrato la condizione della donna in Slovenia che risulta essere più avanzata di altri paesi europei. La percentale delle donne occupate è tra le più alte delTUE, le differenze di stipendio tra uomini e donne le più basse. Sono ancora poche in politica nei luoghi dove si decide. Ma il peso maggiore è costituito dal lavoro a casa che grava per la gran parte sulle spalle delle donne. Maxi parcheggio in centro a Lubiana Già da gennaio gli archeologi stanno facendo indagini e ricerche nel sottosuolo del Kongresni trg, bella piazza con parco in centro a Lubiana dove ci sono la Chiesa delle Orsoline-Uršulinska cerkev, la sede dell’Università, quella della Slovenska matica. A settembre dovrebbero iniziare i lavori per la realizzazione di un parcheggio sotterraneo in grado di accogliere 730 automobili, lavori saranno conclusi entro il fine di ottobre 2010. — Kultura Reading poetico a Kobarid Venerdì 20 marzo, alle 18.30, nella libreria Rinascita di Monfalcone (Viale S. Marco 29) Edoardo Kanzian con l’associazione no-profit “Il pane e le rose” ed in collaborazione con il mensile “Il calendario del popolo” di Milano promuove un’assemblea poetica per ricordare la Giornata mondiale della poesia, promossa dall’Une-sco (21 marzo). Viene presentato il libro “Il quaderno verde del Che” (versi di Neruda, Vallejo, Guillen, Leon Felipe) con prefazione di Paco Ignacio Taibo II (Tropea editore) e l’audiolibro-cd “La voce dei poeti” (con versi di Marin, Cergoly, Giacomini, Pasolini, Ungaretti, Turoldo e Bo- ris Pahor che legge Srečko Kosovel), con un’introduzione di Roberto Dedenaro. Sono invitati a leggere i propri versi Claudio Gri-sancich, Marko Kravos, Luciano Morandini, Silvio Cumpeta, Ivan Crico, porterà un saluto l’assessore alla cultura del Comune di Monfalcone, Paola Benes. vedere che la canzone presentata al Senj am beneške piesmi, è stata cantata dai giovani spettatori. Sì, perchè il pubblico di questo bel pomeriggio tra amici, era composto quasi essenzialmente dai giovani che hanno gradito molto questo evento. Come ben si può immaginare, l'organizzazione di un In occasione della Giornata mondiale della poesia, sabato 21 marzo, alle 18, si terrà nella piazza centrale di Kobarid un reading poetico dal titolo “Scavalchiamo con Gregorčič la soglia della primavera”. I partecipanti saranno Ksenja Zmagaj (moderatrice), Borut Rutar, Tomaž Possiamo dire che questi ultimi mesi siano i mesi della musica dei giovani. Ad ottobre il Senj am beneške piesmi dove sul palco si sono alternate tante giovani band della Benečija, a gennaio al Dan emigranta è stato presentato il nuovo CD delle Beneške korenine, BK Evolu-tion. Il 15 febbraio a Liessa il “Hrupno srečanje”, organizzato dal kulturno društvo Rečan, dove cinque giovani band della Benečija - BK Evolution, DSL, Sons of a gun, Shape, e i Morgan El-liot di Bardo, han fatto tremare i muri della palestra. Chitarre, batterie, amplificatori... i giovani che suonano per i giovani. I ragazzi, poiché lo srečanje / incontro si è svolto il fine settimana Flajs, Ivan Volarič-Feo, Marko Brecelj, Marjeta Manfreda Vakar e Zlatko Smrekar, oltre ad alcune autrici della Benečija. Interverranno anche i musicisti Sandro Carta (tromba e multieffetto) e Pietro Ciranda (percussioni). A seguire un rinfresco e musiche popolari. “Hrupno srečanje”, la musica dei giovani Cinque band a confronto a Liessa Shape -e- Morgan Elliot Sons of a gun DSL Primorska kulturna dediščina v zborniku spisov Lojzke Bratuž Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšel zbornik prof. Lojzke Bratuž “Iz primorske kulturne dediščine”. Knjiga zaobjema niz že objavljenih a tudi neobjavljenih študij, predavanj in člankov, ki so pretežno literarne in jezikovne tematike. Glede na obravnavane avtorje, ki so večina doma ali vezani na Goriško, Trst in Beneško Slovenijo, in, ker avtorica časovno sega tja do 16. stoletja, se skozi literaturo in slovensko pisano besedo bralcu prikazuje širši pogled na primorsko obmejno področje. Lojzka Bratuž obravnava tako priznane avtorje (Rebula, Gregorčič) kot manj znane (Matevž Hladnik, Andrej Karlin), saj upošteva tudi njihov narodotvorni pomen na zahodnem robu slovenskega naroda. Največ pozornosti posveča Goriški, saj je Lojzka Bratuž že v drugih delih vrednotila tudi manj znane kulturne aspekte Gorice. Knjiga je razdeljena na poglavja. Tako se pričenja z razpravo o slovenščini v ple- miških rodbinah. Potem, ko je Pavle Merku z objavo Slovenskih plemiških pisem družin Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja dokončno izpodbil tezo, da plemstvo na slovenskem ni uporabljalo slovenščine, so se zgostile raziskave v omenjeno smer. Lojzka Bratuž daje kar nekaj drobnejših primerov, ki dokazujejo, kako se je plemstvo naučilo vsaj nekaj slovenščine. Članek posvečen pretežno Sommari-povemu Vocabolario Italiano e Schiauo dokazuje zanimanje Lojzke Bratuž za kontakte med različnimi kulturami, ki sobivajo v primorskem prostoru. Lok tega razmišljanja zaključuje članek posvečen furlanskemu sodobnejšemu pesniku Celsu Ma-corju. Zanimiv je, glede na začetke slovenske kul- turne prisotnosti, krajši članek namenjen rokopisu iz leta 1751, ki ga hrani goriški Pokrajinski muzej. Besedilo se nanaša na obmejne spore med prebivalci in dokazuje, da je pisec vsaj površno poznal slovenščino. Sledita spisa o Valentinu Staniču in Karlu Streklju. Naslednje poglavje prinaša nekatere manj znane avtorje. Lojzka Bratuž obravnava rokopisno knjigo Stefana Kocijančiča o pesniku in piscu Matevžu Hladniku. Sledi obravnava Andreja Karlina (1857-1933) kot pisca potopisov. Manj poziiana je tudi epska pesnitev Sholar iz Trente Jožeta Lovrenčiča (Dom in svet 1921-1922), ki jo avtorica podrobneje analizira in vrednoti. V istem poglavju se Lojzka Bratuž približa sodobnosti. Tako obraviiava Rebulove ameriške dnevnike in zgod- bo o slovenskem heretiku Petru Kupljeniku, kjer se ponovno predominantno pokaže Rebula s svojo učeno prozo. Daljši tekst je posvečen obsežnemu delu prof. Martina Jevnikarja o zamejski in zdomski književnosti. Tretje poglavje knjige se pričenja s homažem Primožu Trubarju. Avtorica analizira Trubarjevo šolanje v Trstu pri Bonomu in njegovo pridigarsko dejavnost na Goriškem. Tej študiji sledi zapis o pismih prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa slovenskemu duhovniku Petru Pavlu Glavarju (leta pisem: 1753-1773), ki je deloval na Gorenjskem. V pismih je govor tudi o pridigah v domačem, beri slovenskem, jeziku ter o mnogih problemih kranjskih župnij, ki jih je goriški nadškof očitno obiskoval. V drugi čas so ponovno postavljena Gregorčičeva Goriška leta ter Trinkovi stiki z Goriško. Med nje sodi seveda tudi Trinkov dokaj tesen odnos z literarnim uči- teljem - Gregorčičem. Lojzka Bratuž piše še o narodnoobrambni vlogi Goriške Mohorjeve družbe ter o slovenskih rokopisih in tiskih v goriških knjižnicah in arhivih. Knjiga se zaključuje z objavo govora, ki ga je imela leta 2008 v Novi Gorici ob slovenskem kulturnem prazniku. (ma) Si presenta “Osservare” Verrà presentato domani, venerdì 13 marzo, alle 18.30, nella sala conferenze della Biblioteca civica di Civi-dale, il volume “Osservare” di Loredana Czer-winsky Domeniš, inserito nella collana Didattica per operazioni mentali delle Edizioni Centro studi Erickson. Introdurrà la dirigente scolastica Maddalena Venzo, sarà presente l’autrice. " A * ~r dà.» / »?■> : y ,*• V' ; - 9- r" r"" ; 'i. y-' /. V ■J v *11 u ... . 11 i i Lahko dijemo le: “Najta jo zamudit!”. Tuole zadnje dielo Beneškega gledališča “Kozja koža” je zlo lepuo. Liepa, an pruzapru zlo huda, je prav-ca, ki jo je napisu italijanski dramatik Ugo Betti. Zlo lepuo jo je v naš slovienski dialekt predielala Marina Cernetig. Pozna se ku nimar režija Marjana Bevka, zlo pridni so bili tudi vsi štierje igrauci, ki so se pred zelo številno publiko, zaries oživiel v njih vlogah. 8. marec, so odparle z njih misli o ženskah Andreina Trusgnach, Luisa Battistig an Claudia Salamant, pozdravila pa sta župan otruok Martina Trusgnach an te velikih Tiziano Manzini. dentka, ki seje varnila damu za se pobrat od ežaurimenta an ozdravet. An gleda z od-partimi očmi an veliko žalostjo, kaj se gaja pred njo, kuo se mat an teta obnašata, an plešeta oku mladega moža. V skopac se pa ujame tudi ona. Kuo se razvozla an konča tela pravca na bomo pravli, de vam na vederbamo užitka, kar jo puojdete gledat. Naši igralci na gostovanju Beneško gledališče spet na odru. V nedeljo, 22. marca, bo gost Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, kjer bosta Anna lussa in Adriano Gariup ob 18. uri predstavila igro “Majhane družinske nasreče”. Ponovitev le te bo naslednjo soboto, 28. marca, ob 19. uri, v Avčah. Antà, kuo se matà naco? Kuo je z van? Al sta pomisi-b, de skor usak dan nas prašajo, kuo stojmo? Pa... vi poznata puno judi, ki cjejo viedet zaries, ka se čujemo notar? Ka nas bodè? Ka nama je ratalo? Ka nas skarbi? Ka nas straše? Ka nas boli? Ka nas veseli? Ka imamo zadne sanje? Hum!?! Groznuo malo jih je. An če imata tisto vebko srecjo za poznat kajšnega od njih, potruditase do smarti za ga na zgubit (po potieh življenja). Ben, nas pogostu prašajo kuo nama gre ... an mi? Sigurno glih takuo pogostu utegnemo nomalo usta al pa se resnično posmiejemo an odguarjamo, brez zaries misbt reči ku »ja, ja, use dobro«, al pa »ben, sa nie hudjega«, al pa »sa smo šelč tle« al, če smo pru obupani, »takuo k' more, paš ki«, al pa »bi moglo iti buojš pa... na stuojmo-se lamentat, nu«. Tenčas te drug se nama posmjeje, olajšan an začne guo-rit od njega reči. Samuo če se cje zaries poslušat, je moc čut glas, ki magar se začenja trest. Samuo če se zaries gleda, je moc videt gobac, ki se nomalo podarža an oči, ki se umaknejo za na pokazat, de se začenjajo laščijet. Dost reči zgubjamo po pot? Dost vebkih potrieb, dost prašanja pomoči na znamo, al se na damo vic cajta poslušat? Kar me straše narvic od usega tuolega, ki usi mi smo praval (tek vic, tek manj), je de san prepričana de nie use zauoj tiste preklete sile, kamar smo zapejal naše življenje. Ist san buj ustrašena zak viden, de skor po usierode, nimar vic, usak misle samuo za se: na svoje težave, na svoje tarpljenje. Usi mislemo, kuo potegnit napri ljeuš k' je moc naše kažine, takuo se zgubja počaso... ne! Ne! Se prenaglo zgubja tista važna muoc, tisto znanje, ki smo ga imiel tu sebe, an samuo usako an tkaj znamo šelč odkrit za zastopit človieka k' mamo pred sabo, za videt ka se more skrivat zaries ta za smiehan. Se zgubja naša možnost za zastopit zaries če te drug prave, de use gre dobro samuo, de bomo mi brez skarbi, de na bomo se bal an njega brieme zadiet na naše trudne ramana. Kar me zaries žalva an straše je, de dost krat na znamo poslušat še tiste, ki so nama buj par sarc, ki so velik part od vriednosti našega življenja. Na znamo zastopit, de kajšinkrat nas prašajo pomuoc brez nucat besied, tistih besied, ki včasih more ratat pretežkuo nucat al ki se nieso znal navast pravt. Potle, magar prepozno, obupani an žalostni, se prašamo »zaki« ? Zaki kajšinkrat živiet more ratat takuo težkuo, k’ se ti zdi, de nies u stanu prenest? Hermam Hesse je pravu de usak človek muora ušafat suoj sanj, takuo de mu bo pot buj lahna. Tuole žebn usiem: po naših potieh, take k'cje naj so, pujmo kuražno napri. Lepuo imiejtase an... lepe sanje veberita, lovita, ušafta an..uživajta! Andreina Trusgnach Unterzemmi Alsòszòlnòk Monoiter •Szentgotthàrd Slovenska ves ’Ràbatótfalu .Dolnji senik Alsòszòlnòk Sakalovci Szakonyfalu Otkovci 18alàzsfalva Stevanovci Apàtsitvànfalva .Verica ' Permise Gornji senik Felsòszólnòk . Andovci 'Orfalu Slovenske vasi v Porabju na Madžarskem novi matajur Četrtek, 12. marca 2009 Njene dejavnosti potekajo pod okriljem Zveze Slovencev — Slovenci — Pomoč Slovenije blaži krizo slovenske manjšine Pogovor s predsednikom ZSM Jožetom Hirnokom O trenutnem položaju Slovencev na Madžarskem smo Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi - io - E ancora: Tri lieta sem hodu, tri lieta še bom; moja ljubca je premlada, počaku jo bom. (Tre anni sono andato (a fare l'amore) -e tre anni ancora andrò, - la mia amata è troppo giovane - ed io l’aspetterò). Il giovane è pieno di gioia per aver trovato un’amorosa: Sem hodu čez gore, sem tiče loviu, sem brejše nastavu, sem ljub’cu dobiu. Sem videu Mar’jan’co je šla po vodiču, sem pustu brejše, sem pr’šu za njo. b) Sem videu Mar'jan'co k’je nesla vodo, sem pustu bargeše, sem leteu za njo. (Sono andato per i monti, - ho acchiappato degli uccelli, - ho indossato i calzoni -e ho scovato un’amorosa. - Ho veduto Manetta - che andava per l’acqua - ho lasciato anche i calzoni - e le sono corso dietro). Ma c’è anche uno spunto di gelosia, quando l’innamorato scopre che la sua amata gli è stata infedele: O ljub’ca, kaj tajiš, de sama ti ležiš? Na slam’ci se pozna, de sta ležala dva. (Amor mio, perché non vuoi dire - che sola non dormi? - Sul pagliericcio si conosce - che avete dormito in due!). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) se pogovorili s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom. K intervjuju so nas vzpodbudila tudi alarmantna medijska poročila o gospodarskem stanju Madžarske. Skratka, ob Slovencih smo spregovorih še o krizi, ki je zajela svet in vzhodne države. Kakšen je trenuten položaj slovenske manjšine na Madžarskem? Položaj je slab. Vsako leto je slabše. Na to vpliva seveda tudi recesija v gospodarstvu. Madžarsko gospodarstvo je v precej slabem stanju, kar občutimo tudi Slovenci. Kako se kriza, ki je zajela ves svet, pozna pri vas in kako izrecno vpliva na Slovence? Konkretno pomeni to, daje druga organizacija, ki jo finansira madžarska država, letos dobila isto vsoto kot lani. Če upoštevamo inflacijo, je dobila manj. Manjši so prispevki tudi prijavnemu skladu za manjšine. To pomeni, da dobi naš časopis kakih 20 odstotkov manj sredstev. Ker naši ljudje ne poznajo madžarske stvarnosti, bi povedali, da ste vi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Omenili ste glasilo. Gre za časopis Porabje, ki izhaja od leta 1991. V začetku je bil to štirinajstdnevnik, sedaj pa je tednik. Finančni razlogi so torej tudi za vas problem. Kot Zveza Slovencev imamo srečo, da nas v glavnem finansira država Slovenija. Zato čutimo to krizo manj, kot jo npr. ostale organizacije. Madžarska je v krizi, koliko so resnične novice, ki jih mi v Italiji beremo? Je res tako hudo? Na Madžarskem je hudo. Kurz evro-forint je do sedaj največji. Danes moramo za en evro odšteti več kot tristo fo- J =* c ca 110 Manjšina v nerazvitih krajih ob madžarski meji rintov. To se pozna v vsakem sektorju. Vsak dan je več nezaposlenih. Velike tovarne pošiljajo ljudi na cesto. To tudi na področju, Iger živijo Slovenci? Kriza se pozna tudi pri nas. Monošter ima veliko tovarno avtomobilov Opel. Ta tovarna jev krizi. Skratka, krizo čutimo tudi Slovenci na Madžarskem. Se to pozna pri delovanju oziroma pri prisotnosti ljudi na prireditvah? Kriza navadno ne pomaga kulturi in udeležbi, saj ima negativne psihološke posledice. Kar se tiče naših prireditev, se kriza ne občuti. Kot sem prej povedal, imamo srečo, da poskrbi za naš proračun Slovenija. Ko smo bili zadnjič v državnem zboru v Ljubljani, nam je že prej predsednik vlade gospod Pahor povedal, da kljub krizi, ki jo čuti tudi Slo- Porabje je ozemlje na Madžarskem, ki se stiska med avstrijsko in slovensko mejo. Na severu je ravninsko, omejuje ga reka Raba -od tod tudi ime območja, na jugu je gričevnato. Tu živi slovenska manjšina. Na Madžarskem danes živi približno 5.000 Slovencev. Večina, približno 3.500 Slovencev, živi v Monoštru in v okoliških slovenskih vaseh. Naselja, kjer živijo porabski Slovenci so: Andovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Janezovi breg, Sakalovci, Slovenska ves, Stevanovci, Otkovci, Verica - Ritkarovci. Monošter (9 tisoč prebivalcev) velja za središče slovenske manjšine v Porabju. V času po drugi svetovni vojni je bila meja z Jugoslavijo varovana z dvojno žično ograjo in vmesnim preoranim pasom s pehotnimi minami. Ob meji so stali tudi stražni stolpi. Še strožje je bila varovana meja z Avstrijo. Po padcu napetosti v obdobju hladne vojne so v sedemdesetih letih odstranili mine, kar je trajalo več let. Leta 1989 je bila železna zaveza pretrgana. Zastražena in neprehodna meja je seveda vplivala na popolno ločitev slovenske manjšine (in tudi madžarske v Sloveniji) od matičnega naroda. Meja in povojna zgodovina so odločilno vplivali tudi na socio-ekonomski položaj celotne Madžarske in še posebej Porabja, za katerega ni bil predviden nikakršen razvojni program. Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje večmejnih prehodov na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Pristop Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo leta 2004 jih je dodatno manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež Državne slovenske samouprave je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v Sombotelu (Szombatjelyju), Budimpešti (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in Moson-magyarovaru. Leta 1998 so v Monoštru odprli Slovenski kulturno -informacijski center, kije velika pridobitev za manjšino, jedro in motor njenih dejavnosti. Le tisto leto so na Radiu Monošter pričeli oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini. V Porabju so Slovencem uradno namenjene dvojezične šole, v resnici pa le manjši del pouka poteka v slovenščini ali v narečju, večji del pa v državnem, madžarskem jeziku. Slovenska vas Stevanovci in Jože Hirnòk, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem venija, ne bodo zmanjšali sredstev za Slovence v zamejstvu. To je za nas zelo dobro. Kakšen pa je do vas odnos madžarske večine? Pri nas so zadeve v redu. Ni tako kot na avstrijskem Koroškem ali v Trstu. V Porabju tisoč let živita skupaj dve narodnosti. Gre za preproste ljudi, ki nimajo med sabo razlogov za spore. Nekaj napetosti je bilo po času informbi-roja, vendar to ni imelo poznejših posledic. Država nam daje sicer malo podpor, ko pa smo gradib kulturni center, nam je občina Monošter dala več kot država. Treba je reči, da po osamosvojitvi uživa Slovenija na Madžarskem velik ugled, kar je dobro tudi za nas. Še zadnje vprašanje. Trenutno ste tudi predsednik manjšinske koordinacije Slo-mak. Kako ocenjujete ta organizem? Ustanovitev Slomaka je bila zelo dobra poteza. Posta-U smo pomemben politični faktor tako v Sloveniji, kot v državah, kjer Slovenci živimo. Mislim, daje to zelo pomembno. Z organizacijo in njenim delom moramo nadaljevati. S tem, da smo ustanovili Slo-mak, imamo tudi mi zamejske organizacije in Slovenci v zamejstvih med sabo boljše stike. (am) Gornji Senik, na desni ob cesti je dvojezična slovensko-madžarska šola in cerkev, tu trojezični napis olajšal. Monošter je skupaj z avstrijskim Heiligenkreu-zom ustanovil madžarski čezmejni industrijski park (kjer je glavni delodajalec obrat avtomobilske hiše O-pel). Oktobra 1990 je bila v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, ki ima sicer sedež v Monoštru. Pod njenim okriljem delujejo številne kulturne skupine, ki ohranjajo bogato ljudsko kulturo. Leto kasneje je Zveza pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, ki sedaj izhaja tedensko. Leta 1992 je madžarska televizija pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 Planinska družina V saboto 28. februarja 17. občni zbor v Podvarščah Kar vičerja je šla pruot koncu, Massimo Laurencig -Max iz Carnegavarha je po-kazu s fotografijami, kakuo je ratu parvi gorski vodja (guida alpina) Nediških dolin. Pu ure kiek posebnega, ki so vsi gledali z odpartimi usti, vič ku kajšan je na koncu vprašu, kje ušafa Max tar-kaj moči, tarkaj kuraže za se pliest po takih stenah, po ledu, hodit ure an ure po snie-gu, po gorah... Na koncu so mu vsi takuo močnuo tukli na ruoke, de smo sigurni, da je zastopu, ki dost je vriedno, kar je on naredu. Bravo Max! Na koncu so 17. občni zbor Planinske družine Benečije zaključile ramonike od Valentina an Silviuna an naše lepe slovienske piesmi. Pohodi pa tudi skarb za mladino an okolje Joško Kukovac je poviedu, kakuo se je rodilo sloviensko planinsko društvo v Benečiji, Jožica (stoje) an Milena (druga s čeparne) so pa pozdravile v imenu planincu iz Kobarida an Tolmina Vsako parvo sriedo miesca se glavni odbor (direttivo) od Planinske družine sreča za se pomenat gor na dielo za opravt. Besieda potle teče napri tudi med ostalimi člani (soci), pa je pru, de ankrat na lieto se vsi kupe zberejo za pregledat, kaj je bluo nareto, kaj bo za narest, ki dost je v blagajni, v kasi, takuo tudi lietos je biu na 28. februarja občni zbor (assemblea generale), te sedemnajsti po varsti. V Podvarščah se jih je zbralo pru v lie-pem številu, med njimi tudi gostje an par-jatelji drugih planinskih društev, še posebno te slovienskih iz tele an iz druge strani. So vsi parjatelji od Planinske an vičkrat spejejo kupe an part programa. Na začetku je predsednik Giampaolo Della Dora pozdravu an poviedu, kaj je bluo nareto v liete 2008. Za-vojo slave ure nieso mogli spejat vseh pohodov v programu. Dva izleta s koriero sta šla zlo dobro, vpisalo se je posebno puno družin z otruok. An pru otrokam an te mladim je namenjeno veliko truda od Planinske: tečaji (corsi) smučanja januarja an februarja, ki mu vsako lieto sledi okuole tridest otruok an mladih; tečaj plavanja an prosto plavanje v bazenu v Cedade od začetka februarja do konca aprila, an od začetka otuberja do konca di-čemberja, ki parkliče blizu okuole 80 otruok, mladih an kake odrasle. Vsi tečaji so v slovenščini, tudi tečaj telovadbe, na katerega hode okuole 25 čeč an žen. Planinska na organizava samuo pohodov an zahtevnih vzponov, pač pa skarbi tudi za daržat čedne an part stazi Nediških dolin: 735 Štupca - Čarnivarh; 753 Čar-nivarh - Ivanac - Bocchetta di Calla; 725 Štupca - Gorenji Marsin - Matajur; 754 Štupca - Pradol - Mija; 750 Koča Pelizzo - Skrila; 751 vas Matajur do staže 749, ki gre iz Špietra na Matajur. Za tele staže se posebno trudijo Germano, Mattia, Francesco, Alvaro, Dario, Orfeo an Bepo. Giampaolo je še ankrat poviedu, de Planinska ima veliko dieia okuole koče na Matajurju, v kateri se vsako nediejo zbierajo ljudje iz Furlanije an drugih kraju Italije, iz Slovenije an, se-vieda, iz Nediških dolin. Koča pa na pride reč samuo dežurstva (turni), ki člani opravljajo prostovoljno (lavoro volontario dei soci), pa tudi dielo za jo mantinjat v dobrem stanu. V liete 2008 so “obliekli” adno stran z da-skami, odparli so vrata iz de-požita v darvarnico, spejal so veliko taso darvi an jo zaža-gali, vičkrat so posiekli travo okuole an okuole nje an blizu staže, kupil so nov generator. Zložli so bli tudi obrambo (veranda) pred kočo za snieg, pa močan vietar jo je vargu dol. Bo trieba spet narest dielo. Kot videta, je zaries puno diela, zatuo je trieba, de nimar vič članu pride blizu pomagat. Na koncu sta Della Dora an podpredsednik Igor Tuli zahvalila narbuj aktivne člane an tistim, ki so opravli vič dežurstva v koči so dal an Šenk. Teli člani so: Igor, Flavia, Daniela, Luisa, Germano, Dario, Vilma, Alvaro, Lia, Livio, Giampaolo an Carmen. Na koncu so prebral tudi račune. Dohodku (entrate) je bluo za 37.717,55 evro (članarine, prispevki, “zaslužak” v koči, kar se prime za razne tečaje, “prodaja” maje an pile). Iz kase pa je šlo 37.492,05 evro (nakup generatorja, diela v koči, zavarovanja, pijače an jedi v koči, povračilo stroškov (rimborso spese) učiteljam za tečaje, prispevki za dvojezično šolo...). Na koncu 2008 je v kasi ostalo 225,50, doloženi tistim od prejšnjih lietih je v kasi planinske 25.490 evro. Na koncu je predsednik Massimo Laurencig - Max nam je z njega fotografijam an besiedam Šenku pru adno posebno vičer! Pro loco, da Avellino per scoprire il Kolovrat Ripartono le visite guidate, organizzate dalla Pro loco Nediške doline, per le scuole sui sentieri della Grande Guerra, sul Kolovrat, e alla Grotta di San Giovanni d'An-tro. La prossima programmazione prevede l'arrivo di studenti da Avellino. Si tratta di un’ottantina di alunni, accompagnati da sei professori, che raggiungeranno le Valli del Natisone venerdì 20 marzo, e di altri 35 alunni, accompagnati da tre professori, che arriveranno invece venerdì 27 marzo. Accompagnati dalle guide della Pro Loco, visiteranno le trincee sul Kolovrat, teatro di combattimenti durante la Prima guerra mondiale. Intanto per sabato 28 marzo è prevista la “Giornata FAI-CAI di Primavera” alla quale la Pro loco aderirà con un percorso che comprenderà Cemur, San Silvestro, Pi-con e Castelmonte. “Grazie per la bella visita” Nei giorni scorsi il presidente della Pro loco Nediške doline ha ricevuto una lettera che fa seguito ad una visita scolastica alla grotta di S. Giovanni d’Antro. Gentile presidente, a nome di Caterina, Antonella e Barbara e di tutti gli altri genitori dei bambini della scuola Materna di Case di Man-zano, che hanno visitato la grotta di S. Giovanni d’Antro martedì 3 marzo, volevo ringraziarla per la sua cortesia e disponibilità. La nostra cara maestra Luisa Battistig ha organizzato questa bellissima gita, i bambini erano entusiasti ed hanno rappresentato con dei disegni la storia del- la regina Vida e di Attila che Giovanni Coren aveva raccontato loro. I maschietti sono rimasti impressionati dal grande orso con i dentoni che viveva nella grotta, e tutti hanno visto e accarezzato le salamandre. Un ringraziamento anche alla sig. Maria che ci ha aperto la grotta. Personalmente non avevo mai visitato S. Giovanni d'Antro, anche se ne conoscevo l'importanza storico artistica; stupendi sono i simboli del sole ed i capitelli della chiesa gotica, interessante anche la struttura romanica e l'altare ligneo. Un complimento per il prezioso lavoro che state svolgendo. Paola Battistuta Četrtek, 12. marca 2009 Giampaolo Della Dora, predsednik Planinske med poročanjem poviedu, de adna skupina žen od Planinske bo šla na dugo pot pruot Santiagu de Compostela. Mislijo prehodit med 200 an 300 kilometru v desetih dni. Planinska je odločila, de bo finančno pomagala an plačala an part stroškov, ker te žene so zlo aktivne v društvu. Sledili so pozdravi predstavniku raznih slovienskih planinskih društev, Joško Kukovac je pa poviedu, kakuo je bluo kar on je začeu skar-biet za ustanovit sloviensko planinsko društvo tle v Nediških dolinah. Sne&BfiKŽ 10 novi matajur Četrtek, 12. marca 2009 Risultati 1. Categoria Aurora Buonacquisto - Valnatisone 3:1 Juniores Valnatisone - Fortissimi (ree.) rinv. Serenissima - Valnatisone 1:2 Allievi Moimacco - Tre Stelle 2:3 Giovanissimi Valnatisone - Ancona 3:0 Amatori Filpa - RangersTerzo rinv. Sammardenchia - Sos Putiferio 1:3 Pizzeria le Valli - Gemona 1:0 Blues - Poi. Valnatisone 1:1 Savognese - Il Savio 3:0 Calcetto Merenderos - EAP Udine 6:4 Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Volley Ball Udine 3:2 Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo - Bevande Gemonesi 1:2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Aquileia Juniores Valnatisone - Pasianese Allievi Valnatisone - San Luigi Serenissima - Moimacco Giovanissimi Donatello - Moimacco N. Sandanielese - Valnatisone N. Sandanielese - Valnatisone Amatori Filpa - Pozzuolo (14/03) Sos Putiferio - Campeglio (14/03) Pizzeria le Valli - M.D. Rojalese (14/03) Colloredo - Savognese (16/03) Il Savio - Polisportiva Valnatisone (16/03) Calcetto Boca Juniors - Merenderos (16/03) Paradiso dei golosi - La Viarte (16/03) Essiccatoio Dorbolò - Dlf Cervignano (18/03) Pallavolo maschile Us. Friuli - Poi. San Leonardo (13/03) Pallavolo under 13 misto B. S. Fiumicello - Pol. S. Leonardo (14/03) Classifiche 1. Categoria Aquileia 49: Maranese 47; Cjarlins Muzane 44; Prata 37; Union Pasiano 36; Codroipo Sesto Bagnarola 35; Varmo 28; Risanese 27; Valnatisone. Ancona 26; Paviese 24; Torreanese, Ricreatorio Latisana 20; Aurora Buonacquisto 19; Palazzolo 16. Juniores Valnatisone* 40; Pasianese* 39; Forum Ju-lii* 38; Serenissima 36; Cormons 33; Tre Stel- V Sport le 29; S. Gottardo 27; Sedegliano*, Torreanese* 25; Varmo** 23; OI3* 19; Azzurra Go* 14; Assosangiorgina 7; Fortissimi* 6. Allievi (Provinciali) Tre Stelle* 44; Bearzi** 43; Union 91 * 40; Forum Julii* 38; Azzurra** 31 ; Cometazzurra* 29; Moimacco** 27; Buttrio 19, S. Gottardo* 19; Rangers* 14; Poi. Lestizza**10; Serenissima* 9;, Pagnacco* 7; Cussignacco** 4. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi* 39; Donatello** 36; Ancona*, Tolmezzo Carnia 32; Pasianese*, N. Sandanielese* 24; S. Gottardo 19; Reanese 18; Valnatisone** 17; Manzanese* 15; Pagnacco** 14; Azzurra Pr.* 3. Amatori UISP Filpa* 26; Mereto di Capitolo 24; Bagnaria Arsa*, Drag Store FT* 20; Bar Centro** 14; Hot And Cool 11; Pozzuolo* 10; Rangers Monfalcone*, Rangers Terzo 8; Enoteca Sandi Rojalese 1. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio, Bar Pizzeria le Valli 23; Campeglio* 22; Moby Dick Rojalese 20; Dinamo Korda 18; Axo Club Buja, Pizzeria al sole due 17; Sammardenchia 16; Billerio Magnano 11 ; Reai Buja* 10; Colugna 8; Gemona 5. Amatori Collinare (3. categoria) Blues* 23; Savognese 21 ; Poi. Valnatisone 20; Colloredo*19; Piaino 18; Montegnacco, Colle-rumiz 16; Tuttomeccanica Trep, Racchiuso 13; Pingalongalong 12; Il Savio, Friuldean 8. Calcetto UISP Paradiso dei golosi 33; Merenderos* 23; Reai Feletto* 22; Boca Juniors 21 ; Cussignacco 20; Santa Klaus 19; La Viarte*, Pizzeria da Raffaele 15; Santa Maria* 14; Città di Carlino**, Artegna* 11 ; EAP Udine* 10; Copia & Incolla** 9. Calcetto Collinare Crazy Team Feletto 10; Essiccatolo Dorbolò*, Lib. Martignacco*, Dlf Cervignano 8; Artegna 7; Torsa*, Modus 6; Rivignanese 4; Bild*, Rosanna e Maurizio*, Dlf Abramo Impianti 3; Abs 2. *Una partita in meno - ** due in meno. A Remanzacco un nuovo passo falso per la squadra con al timone Dorigo, si infortuna il capitano Gazzino Valnatisone, tocca guardarsi alle spalle Juniores senza freni, bene i Giovanissimi Sperimentali - Sos Putiferio e Pizzeria le Valli a braccetto Nel derby di Prima categoria di Remanzacco, opposta alla locale Aurora Buonacquisto, nuovo passo falso della Valnatisone. L'infortunio del suo capitano Carlo Gazzino dopo soli dieci minuti ha privato la formazione guidata da Pietro Dorigo del perno di centrocampo. I padroni di casa sono passati in vantaggio, raddoppiando allo scadere del primo tempo. All'inizio della ripresa Andrea Dugaro ha accorciato le distanze, ristabilite al quarto d'ora dalla squadra avversaria. Diversi infortuni e squalifiche aggravano la crisi che ha colpito la squadra valligia-na che deve rimboccarsi le maniche per evitare la retrocessione. Domenica 15 marzo alle 15 la Valnatisone ospiterà la capolista Aquileia. Mercoledì 18 marzo alle 20.30 la squadra giocherà a Martignacco la semifinale di coppa Regione. Nella trasferta di sabato a Pradamano gli Juniores della Valnatisone hanno regolato la Serenissima grazie alle reti siglate da Aldijan Aljkanovic e Luca Passariello. La precedente gara di recupero con i Fortissimi era stata rinviata per il campo impraticabile. Turno di riposo per gli Allievi Regionali della Valnatisone che domenica 15 marzo, alle 10.30, inizieranno a giocare le gare dei play-out. A S. Paradiso, ora +10 sui Merenderos A Codroipo conferme per il Gs Natisone PARADISO DEI GOLOSI 7 MERENDEROS 1 Paradiso dei golosi: Matteo Gar-din, Federico Golop, Marco Bassetto, Denis Gosgnach, David Spe-cogna, Alessandro Cappelli, Patrik Birtig, Michele Guion. A. A. Merenderos: Michele Sirch, Davide Ponton, Carlo Martinis, Gianluca Gnoni, Enrico Cornelio, Michele Osgnach, Cristian Tru-sgnach. Il Paradiso dei golosi si è aggiudicato il derby valligiano contro i Merenderos ipotecando quasi matematicamente la vittoria del campionato. I ragazzi del presidente Aldo Martinig sono andati a segno per cinque volte con il super bomber David Specogna, a completare il bottino le reti di Denis Gosgnach e Patrik Birtig. Il gol della bandiera dei Merenderos è stato di Carlo Martinis. Da segnalare l'uscita per infortunio del portiere dei Merenderos Michele Sirch, sostituito tra i pali da Cristian Trusgnach. Con la vittoria dei “pasticceri” diventa di 10 lunghezze il divario in classifica tra le due formazioni. Pietro al Natisone saliranno i triestini del San Luigi. Ai Provinciali del Moimacco non sono state sufficienti le reti di Nicolas Duri e Felettig per domare la Tre Stelle. Gli udinesi con un pizzico di fortuna sono tornati a casa con i tre punti, anche se un pareggio sarebbe stato più equo. I Giovanissimi Regionali della Valnatisone inizieranno domenica 15 marzo il loro cammino nei play-out. I ragazzi guidati da Giancarlo Armellini saranno impegnati in trasferta con la Nuova Sanda- Nella sesta prova delle campestri del Centro Sportivo Italiano, svoltasi domenica 1° marzo a Codroipo, erano presenti anche il Gruppo sportivo Natisone di Cividale ed il Gruppo sportivo alpini di Pulfero. Questi i risultati (fino al quinto posto) degli atleti locali. Esordienti femminile; 1A Francesca Gariup; Allieve 5A Beatrice Pascolini; Senior femminile: 3A Vanessa Jacuzzi, 4A Alice Preve-dello; Veterani femminile: 3A Elia-na Tomasetig, 5A Tiziana Biondi; Amatori femminile A: 4AMichela Ara; Amatori femminile B: 2A Fe- derica Qualizza; Junior maschile: 4° Gabriele Snidaro, 5° Riccardo Cal-derini; Amatori maschile A: 1° Giuseppe Pagano. Dopo la sesta prova questi i piazzamenti in classifica. Classifica generale per società: 1° Gs Natisone Cividale, 16° Gsa Puh fero; trofeo Carlevaris: 4° Gs. Natisone, 11° Gsa Pulfero; trofeo CSI provinciale: 1° Gs Natisone, 22° Gsa Pulfero; trofeo CSI regionale: 2° Gs Natisone, 11° Gsa Pulfero. L’ultimo appuntamento, con la settima prova, è previsto per domenica 15 marzo a Lipà di Trice-simo. nielese. Nei play-out di Allievi e Giovanissimi retrocederanno nel campionato provinciale le ultime tre classificate di ogni girone. La formazione di Moimacco sarà invece protagonista dei play-off per il titolo regionale. Primo impegno in trasferta, domenica 15 marzo alle 10.30, contro la formazione udinese del Donatello. Gli Sperimentali, grazie agli innesti di alcuni ragazzi dei Regionali, hanno surclassato l’Ancona. Una prova di carattere dei ragazzi guidati da Ste- fano Bovio che, con le reti di Davide Vescovo (direttamente su calcio d’angolo), Daniel Cudicio e Mehmedalija Ab-durahmanovič (Kemo), hanno castigato i terzi in classifica. In attesa della ripresa dei campionati di Primavera degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini, prevista per sabato 21 marzo, si stanno giocando le gare di recupero. Le due squadre dell’Audace hanno affrontato l’Esperia. Buone prove per tutte e due le formazioni con reti di Alex Jankovič e Filippo Caucig per la for- mazione A e di Matteo Dorbolò (doppietta) e Leonardo Predan per la B. Nel campionato amatori della UISP è stata rinviata la gara della Filpa con i Rangers di Terzo, in programma a Pod-polizza, per permettere a giocatori, dirigenti e sportivi di partecipare alle esequie di Sergio Battistig (Batman). L’improvvisa scomparsa di Sergio ha lasciato un grande vuoto, oltre che nell’ambito familiare, anche in quello sportivo. Da giovane aveva praticato il suo sport preferito nel- zo I ragazzi della Prima divisione maschile della Poh-sportiva San Leonardo hanno superato per 3-2 (20:25, 25:17, 23:25, 25:13,15:7) la Volley Ball Udine. Il prossimo impegno sarà a Povoletto venerdì 13 marzo, alle 20.30, contro la capolista Us. Friuli. La formazione Under 13 misto della Polisportiva ha iniziato la seconda fase con una sconfitta contro la Bevande Gemonesi 2:1 (25:13,14:25,18:25). Il secondo macht è in programma sabato 14 marzo alle 17 a Fiumicello. Classifiche Prima divisione maschile Us. Friuli 45; Pippoli Team Up. 44; Aurora Volley 35; Poi. Blu Volley, Flusystem, Aspa Lg Computer 30; Caffè Sport 28; Rojalese 21; Mcf Pasian di Prato 18; Polisportiva San Leonardo, Volley Ball 16; Stella Volley 13; Volley Codroipo 10; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Bevande Gemonesi, Aurora Volley Majanese 2; Palmanova, B. S. Fiumicello, Polisportiva San Leonardo 1. le giovanili della Gaglianese. Terminata la carriera attiva era diventato socio sostenitore dell’Inter Club di Ponte San Quirino, inoltre era stato dirigente del Reai Pulfero e sostenitore della squadra amatori over 40 di Ponteacco. Gara di ordinaria amministrazione per la Sos Putiferio di Savogna che a Tarcento ha battuto il Sammardenchia con le reti di Nicola Sturam (rigore), Luca Mottes e Michele Osgnach. La Pizzeria Le Valli ha superato con il minimo scarto il fanalino di coda Gemona. Partita non bella dei padroni di casa contro l’ultima in classifica, che per tutta la partita si è chiusa bene nella propria metà campo. Nella ripresa mister Caiati ha inserito nuove forze per tentare di espugnare il “fortino”' avversario. Il gol decisivo è giunto alla mezz'ora su calcio piazzato, autore lo sloveno Alexander Hrast. In Terza categoria del Friuli collinare la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha frenato la corsa della capolista Blues andando a segno per prima con Stefano Selenscig. Nella gara casalinga contro Il Savio la Savognese si è imposta con un rotondo punteggio. I ragazzi di mister Cristian Birtig, che rimangono in lotta per il successo finale, hanno fatto centro con Stefano Gosgnach, Davide Medveš e Mattia Cendou. Paolo Caffi ŠPORT PO SLOVENSKO ZIMSKI èro K' HITRE DISCIPLINE SMUK Super veles STRMINAM NAKLONINA novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 I Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato airUSPI VENDESI vini da collezione invecchiati. Tel.: 0432 727913 VENDESI terreno edificabilc di 310 metri quadri, completamente recintato e con accesso privato in comune di San Leonardo. Info: 333 5436051 ore serali Dva vasnjana, ki sta hodila kupe v osnovno suolo, sta se srečala pu-no puno liet potle. Adan je začeu pregleduvat te drugega, an kadar se mu je zdielo, de ga je zapoznu, je vzkliknu (ha esclamato): - Rajko! Ti si muoj vasnjan Rajko! - Ne, ist sem... - Oh Rajko, kuo si se spremeniu! Kuo si kam-bju! Si biu vesok an ma-du, seda si ratu nizak an debeu! - Ma ist sem... - Oh Rajko, kuo si kambju! Si imeu čarne an ricotaste lase, seda si ratu bjondast z gladkimi lasmi! - Ma ist sem... - Oh Rajko, kuo si kambju! Si imeu močan an vesok glas, seda ti je ratu šibak an nizak! - Ma ist nisem Rajko! Ist sem Stanko! - Oh vse sajete, si kambju tudi ime! ★ ★ ★ - Muoj dragi - je j ala žena možu - al se zmi-sleš, kadar lansko lieto si hodu vsako nediejo lovit... postrove v Slovenijo? - Sigurno, de se zmi-slem! - je pogodernju mož. - Ben - je šla napri žena - adna od tistih po- stru je telefonala, de preča rataš tata! ★ ★ ★ An puob an adna mlada čečica sta plesala v diškoteki. - Kuo se kličeš? - je poprašu puob. - Anica. An ti? - Ist se kličem Franc. Dost liet imaš, Anica? - Stiernajst! - Stiernajst liet? Al vieš, de v tistih lietah, ob teli uri, bi muorla bit že v pastieji? - Na viem, ki čakaš me pejat! ★ ★ ★ - Gospuod dohtor, al mislite, de bom mogu živiet do devetdeset liet, ku muoj nono an muoj oča? - Al vam je všeč pit? - Oh ne, pijem samuo vodo! - Al vam je všeč kadit? - Nisem nikdar imeu cigareta tu ust eh! - Al vam je všeč jest dobro an obiuno? - Jem ku an tičac. - So vam všeč ženske? - Sem zmieram ljubu ankrat na miesac an samuo mojo ženo! - Al hodite plesat al pa igrat na karte s par-jatelji do pozne ure? - Ob osmi an pu sem že tu pastieji! - Če je takuo, ka vas briga živiet do devetdeset liet? Santo Drescig - Petru iz Seuca pride vsakoantarkaj na Novi Matajur. Telekrat kupe z njim je paršla tudi njega žena Maria Trusgnach - Pečuova, le iz Seuca. Kupe sta paršla za nam dat ad-no fotografijo an za nam po-viedat adno lepo novico: lie-tos sta praznovala 55 liet, odkar sta se oženila! “Nozze d’avorio” se pravi po italijansko. Kronaka---------------------------------tSÉSK 11 Srebrna kaplja nas peje v Istro Društvo Srebrna kaplja je organizalo pru liep izlet v Istro. V programu so: Hrastovlje, Lipica, Sečovlje an Piran. Izlet bo v saboto 21. marca. Odhod je iz Spietra (pred kamunam) ob 8.00 uri. V Lipico se pride okuole desete ure, cajt bo za iti gledat kobilarno an tudi na kavo. Od tu vas popejejo v Socerb an v Hrastovlje, kjer puodeta gledat posebno cierkuco. Je cierku svete Trojice (XV stoletje), freske ki ima notar so med te narbuj štietimi v Sloveniji. Po kosile puodeta v Sečovlje an v Piran, dvie lepe vasi na muorju. V Spie-tar se varneta okuole osme zvičer. Za se vpisat je cajt samuo do sabote, 14. marca (K.d. Ivan Trinko 0432/731386 - Slovenski kulturni center 0432/727490 - člani UO 0432/727362). Izlet košta 35 € (za člane 32 €), s tem plačata avtobus, vstop v kobilarno, ogled cierkve svete Trojice an kosilo. “Bili smo v Benečiji in hodili po stezicah” Planinci iz Tolmina in njene okolice smo se 3. marca odpeljali na Beneško stran navzdol ob Nadiži in v Spetru Slovenov sta voznika avtobusa zavila levo in se ustavila v gorskem naselju Hlasta. Bilo nas je skoraj 90 planinskih “duš”, katerih vodja starejše generacije je Rudi Rauch s pomočnikoma. Pot smo nadaljevali po trasi št. 761 od jase do lazov po nekdanjih senože- tih mimo razvalin cerkvice sv. Bartolomea dalje, na hribček obstoječe cerkvice svete Lucije in tam pomali-cali. Pot smo nadaljevali v smeri sv. Martina, na katero koto pa nismo šli. Na križ-potju ob cesti smo zavili v dolino proti Klodiču, tam vstopili na avtobusa in se ustavili v Mersi. Iz prtljažnika zavžili nekaj dobrot, dobro razpoloženi “prepevali” in se vračali v pogovor o Benečiji in njenih ljudeh nekoč in danes. Tudi med hojo smo imeli medsebojno zgodovinsko “učno uro” o Beneški zemlji in ljudeh v raznih obdobjih doživetega življenja. Obudil se je spomin na ustanovitev Beneškega planinskega društva, katerega prvi predsednik je bil Jožko Kukovac in na sedanjost “planinske družine” z njeno kočo na Mata-jure, preko katere negujemo stike in spomine. Spomine tudi na kostanjeva drevesa, katera se starajo in umirajo. Naj živijo “planince in dolince”, naše srce in noge, da bi še mnogo let zmogli v naše in “vaše” gore! Janko Mlakar Laurea in Scienze motorie v Dolegnano, pa tudi Santo an Maria sta med tistimi, ki nosejo nimar v sarcu an pameti njih rojstno vas. Zlo navezana sta na vse, | PRI TEŽAVAHS KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLE' ZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. ). ZIMMERMANN. SPECIALIST KIRURG. SPECIALISTIČNI PREGLEDI ŠTANDREŽ (GO), Via del San Michele 141, torek 16h -20h; Trst, VIA DELL lSTRIA 214, SREDA 16H - 20H. CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE 15 marzo 2009 SPICH NAMLEN 957m - 1065m (Prealpi Giulie) Difficoltà: Escursionistico Dislivello, tempo: 800 m circa; 5.30 ore complessive Ore 8.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) TEL. 00386 31 837 218 Per informazioni: Gregorio (0432-727530) Massimiliano (cell. 3492983555) rali a Trieste, insegna presso l’Università di Udine, Davide (il più giovane) dovrebbe concludere in breve laureandosi in Tecnologie web, nel frattempo lavora presso una società di distribuzione alimentare. A Ivan congratulazioni vivissime e gli auguri per ulteriori successi e soddisfazioni. Lo stesso, naturalmente, vale per tutti i ragazzi della famiglia Drejužova di Tribil inferiore. Še pet liet anta bo diamantna poroka! Santo an Maria sta se oženila na 23. ženarja lieta 1954. Puno liet sta preživie-la v Belgiji. Vsi sta zastopil vsi, de tudi Santo je biu med tistimi našimi puobi, ki so šli v tisto deželo kopat karbon an služit kruh. Kar sta se varnila damu sta šla živet v Laške, kar je našega: jezik, kultura, navade. Za njih 55 liet poroke jim še ankrat željo še puno, puno liet zdravja an ljubezni njih Čeče Teresa, Daniela an Edda, zeti, navuodi Manuela, Morena an Leonardo, vsi tisti, ki jih poznajo an imajo radi. Puno dobrega jim želmo tudi mi od Novega Matajurja. ti musicali) che produce soluzioni hardware professionali per le registrazioni audio e video. Scriviamo questo perchè è anche interessante sapere come i nostri ragazzi vivono il dopo-laurea. È una bella soddisfazione sapere che molti di loro intraprendono professioni interessanti e con posizioni di rilievo, come è il caso della stessa Elisa. Ma anche i cugini di Ivan ed Elisa non scherzano: Marco, laureato in Scienze natu- per Ivan Duriavig di Stregna “Proposte ludico-motorie per la percezione del proprio corpo e la conoscenza del movimento nell’età infantile” è il titolo della tesi con la quale Ivan Duriavig di Stregna si è laureato a Gemona lo scorso 19 febbraio in Scienze motorie - Facoltà di Medicina e Chirurgia. La tesi è stata sviluppata nell’ambito giovanile, dove Ivan lavora da tre anni come insegnante presso la scuola elementare “Sant’Angela Merici” di Cividale ed istruttore di fitness e Yoga Pi-lates presso una palestra. Una bella soddisfazione per Clau- dio Duriavig, della famiglia Drejužova di Tribil inferiore (Stregna) e Antonietta Berto di Milano (ma ormai una “tar-bjanka” e “srien-jska” doc, visto che vive qui da tantissimi anni ormai!). Prima di Ivan si era laureata presso la Iulm di Milano in Scienze della comunicazione anche Elisa, la loro primogenita. Ora Elisa vive e lavora a Londra dove è Eu-ropean Marketing Coordina-tor per una società della multinazionale Roland (strumen- Ivan e, da sinistra, i cugini Marco e Davide e la sorella Elisa. Sopra: foto di gruppo con papà Claudio e mamma Antonietta (primo e quinta da sinistra) 1 Ì novi matajur______________________________________ t/ 7 1L Četrtek, 12. marca 2009 J\VOTlClK>Cl Kajšan pust je brez domače ramonike? Tele težave jo nieso imiel Simone, Serena an Elia Simone an Serena Predan, an njih parjateu Elia Qualizza že vedo, de na more bit pravega pusta brez ramonike! Nobednega problema, saj Elia, čeglih je kumi začeu hodit v vartac, v ažilo, jih ima že tri tan doma! Bi na moglo bit drugač, če pomislimo, de njega tata je Ezio Kalutu, ki ga vsi lepuo poznajo ne samuo tle doma, Planinska družina Benečije nedelja 22. marca KRAŠKI MINI-MARATON inMARATONV SEZAM lahek, primeren tudi za družine odg. Igor 0432/727631 - Luisa 0432/709942 pa tudi po sviete, saj je šu pu-no krat gost an našim emi-grantam po delim svietu! Simone, Serena an Elia so veliki parjatelji an ku taki so preživiel kupe an liep, pose-ban pust! Serena, ki je te nar-buj velika, je lepuo skarbiela za te druga dva buj minena! Tata an mama od Simona an Serene sta Stefano Predan - Starnadicju iz Obbce an Patrizia Spagnut iz Bjač, žive v Gorenji Miersi. Tata an mama od Elia pa sta Ezio Kalutu iz Gniduce an Antonella Picdnini - Znidarjova iz Oblice. Spomin na lepa srečanja v družbi parjatelju Je nimar lepuo se srečat med parjatelji: an tont pašte, an kozarc vina, adna ramo-nika, an je hitro senjam! Rata, de kajšan ima tudi fotografsko makino an de posname take lepe trenutke... Kar se za an cajt potle vete-gne iz kajšnega kraja fotografijo, pride vse na pamet, tudi kar se je bluo že pozabilo. Človek se zmisle na ljudi, ki so kupe z njim preživiel tist poseban moment. Magar se posmeje al pa ga prime žalost, zak kajšnega ga nie vič na telim svietu. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it O o © 2 eT^erj / (5 ; cr {é,\ O ti 4 12 20 SPLOSNA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo vpliva tudi na vreme pri nas s stabilnimi severo-zahodnimi višinskimi tokovi. Četrtek, 12. marca Zjutraj bo po vsej deželi prevladovalo jasno vreme. Ponekod po nižinah bo lahko zmrzovalo. V visokogorju bo pihal zmeren severo-zahodnik. Podnevi bo zmerno oblačno zaradi srednje-visokih oblakov. Petek, 13. marca Povsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, nekaj več oblačnosti bo v Alpah. Ponoči in zjutraj se bo po kotlinah pojavljala temperaturna inverzija. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina Obala -1/2 3/6 11/14 10/13 Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina Obala 0/4 5/8 11/14 10/13 OBETI V soboto bo prevladovalo spremenljivo vreme, več oblačnosti bov nižinskem pasu, kjer bo možna meglica ali megla vpasovih. Srednja temperatura na 1000 m: 2°C Srednja temperatura na 2000 m: -5°C Srednja temperatura na 1000 m: 5°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C Ure sonca Sonce megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. O C? 0) <0^0 Megla Zmanjšana vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne 1 obilne G / 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm 4 4 5-10 mm i à 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Fotografije so pru liepa teu Berto Trebežanu), bojo invencjon. veseli se videt an videt tudi Tisti, ki so posneti na teli tiste, ki na žalost, nieso vič tle (posodu nam jo je parja- med nam. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. MARCA Škrutove tel. 723008 - Čedad (Fontana) tel. 731163 Njivica tel. 787078 - Manzan (Brusutti) 740032 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 15. MARCA Q8 Čedad (na poti proti Šenčurju) Ažla (kjer so fabrike) Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA ■ Residenza Sanitaria Assido/?. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081