MALI OGLASI ZASTONJ Cena 25 din Slovenija, sreda 5. junij 1991 št. 21 - leto XXV MARIBOR PO R[ IS R 8.1 BITKA ZA UPOKOJENCE HOJLADRIJA KONGRES OUMPIJAH NA KOLENIH NOVE STRANKE: PRIHAJAJO KRŠČANSKI SOCIALISTI SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA SLOVENIJI DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV Polip ob sobotah - zaprto tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 Pomlad je tu! NA OBISKU PRI MADONNI Dobimo se na cesti NOVA TO DODA JOJ, KJE BI SE VZELI Zarek ocvirek trsten UgtfE&ZJgtfgss v družbenih podjetjih. Zaploskali bodo tisti, ki prejemajo minimalne ah zajamčene plače, tisti, ki živijo od izplačil z zavodov za zaposlovanje in seveda tisti, ki sploh nič ne dobijo. Kotjc povedal nov slovenski finančni minister Ocvirk, ki je oce omenjenega zakona, pa je v naši rubriki kar 70 odstotkov taksnih, ki imajo le zajamčene ali povprečne plače. Torej vlado bode v oči tista peščica pretežno družbenih podjetij, kjer očitno še majo denar in si ga tudi delijo. Tem podjetjem vlada očita, da ves denar »zapravijo« za plače, me pa za investicije ali posodobitev proizvodnje. In bodo kaznovani tako, da bodo morali plačevati davek. Da bo ironija še večja, bo v osnovo za davek všteto vse: plača, regres za prevoz (kiga skoraj povsod že ukinjajo), regres za hrano (kar tudi že marsikje ukinjajo) in vsa druga nadome- Kar težko je razumeti, kaj hoče doseči vlada s tem davkom, razen tega, da hoče denar. In čeprav trdi, da ne gre za polnjenje proračuna, bi jo le veljajo vprašati, kaj konkretno bo storila s 600 milijoni dinarji, kolikor sijih obeta od novega zakona. Težko namreč verjamemo, da se bodo v »obdolženih« podjetjih kar naenkrat pričeli »osveš- današnji plači za lepši jutri, ki ho ah pa tudi ne. Izkušnje ust,h. k, so se še do včeraj odrekali povečanju plač zaradi investicij ,n lepše prihodnosti, danes pa so na cesti brez v zvezno blagajno, lahko pa bi se spomnili česa drugega, da bo denar res namensko uporabljen in torej dolgoročno ?5£r.rsš% GLEDALIŠČE Slovensko ljudsko Gledolište Celje Naša zadnja letošnja premiera je LUBEZEN (Luv), vesela igra o ljubezenski nepotešenosti, avtorja Murraya Schisgala, nekdaj izredno popularnega ameriškega dramatika, ki je absurd šestdesetih let uspešno prenesel na Broadway. Lubezen (črka j je iz besede izpadla zaradi pretirane uporabe) pa je predvsem izvrstna komedija za tri igralce, Darjo Reichman, Bojana Umeka.. in Zvoneta Agreža, ki se med seboj spopadajo v izvirnem ljubezenskem trikotniku z napako. Besedilo je prevedel Janko Moder, režiser in dramaturg je Dušan Mlakar, scenografka in kostumografka Meta Hočevar, glasbeni opremljevalec Ilija Šurev, lektor pa Marijan Pušavec. Za Ljubljančane bo odpeljal avtobus izpred hotela KOMPAS na dan premiere ob 17.30. BRANKO VOVK PREDLAGA SLOVENSKI GRB Triglav - simbol slovenstva Komisija skupščinske ustavne komisije, ki je pred poldrugim mesecem razpisala natečaj za predloge novega slovenskega državnega grba, med blizu devetdeset prispelimi predlogi nobenega ni nagradila, pač pa je štiri najboljše predloge, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje slovenskega simbola, odkupila. Med njimi je največ glasov dobil predlog celjskega oblikovalca Branka Vovka, 35-letnega absolventa oblikovalske smeri Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki je nekaj let delal kot aranžer v celjski Modi, ob delu izredno študiral in je sedaj zaposlen v zasebnem celjskem podjetju Copiatrade. »Sem na začetku profesi- zlati trikotniki na modri podla-onalne poti, v kratkem odpi- gi. Je strog, asketski, a tudi ram Na okopih svojo firmo De- asociativen. »Razmišljal sem. sign studio, in potrebujem refe- ali se naj odločim za lipov list renče. Zato sem se prijavil na ali za Triglav. Lipov list je neke razpis in se naloge, sodeč po vrste turistični znak in javnom-ostalih izbranih predlogih, lotil nenjske raziskave so pokazale, na samosvoj način. Najprej da se večina Slovencev identifi-sem napravil znak, ga apliciral čira s Triglavom. Zavrgel sem na ščit in dobil sem grb. Grb, ki morje, saj morje je povsod. Ko je hkrati tudi znak ali znak, ki sem iskal korenine pri Slova-je hkrati grb. Nekaj podobne- nih, sem ugotovil, da so večino ga, kot poznajo na primer Svi- svojih simbolov prevzemali od carji ali Japonci,« pravi Branko drugih narodov, kar je pri njih Vovk. »Moj grb je semantičen avtentičnega, pa je preplet, in bolj odprt.« Prepletel sem tri trikotnike Na njem se prepletajo trije med seboj.« PETROL z vami na poti JS®BI Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 .0.0. - osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 - prenosni (lap-top) računalnik PHILIPS, EPSON - tiskalniki EPSON, Hevvlett Packara - ploterji ROLAND, Hevvlett Packard - knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja - telefaksi CANON, PANASONIC - mreže NOWEL, RPTI V Poslovni prostor in servis: Levec 56 s NOVAvDOBA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Bojan Krajnc (vodja), Roman Hriberšek (akcije) Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o,o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. ^PoS,,ie Pisma IZPADI Naj Bog pomaga Kučanu Politika Somi sodstvo Stran 6 Menda so vsi za demilitarizacijo STR\NKFrC Slran7 Socialdemokratska unija Slovenije Stran 8 Stran 9 Sivi panterji Bitka za jesen življenja RUBRIKE Top sekret IZ BEGU El k roj na kocki Kdo bo koga v Brežicah šfl«NKbFinariCV Krščanski socialisti SVET Gorbačovova nova oblačila Stran 15 SPOMINI NA VOJNO Od Afrike do Finske Stran 16 ŠPORT Trenerji korakajo iz Olimpije Zvezda med zvezdami Stran 17 KULTURA Vzpon Nike Vipotnik-Rampre Poredna punca Madonna Stran 18 Muzika je biznis Smeh in jok v teatru Stran 19 KALKULATOR Tatovi V odprtini smo Razočaranih delavcev tožba Stran 20 TRAGEDIJE Počasno umiranje Stran 21 FOTOREPORTAŽA Kadarboš na vojsko šel Stran 24 m. HUJ IkerI ugodna ponudba Klinker keramičnih ploščic ugodna ponudba gradbenega materiala ODPIRALNI ČAS: vsak dan od 7. ure do 18. ure, ob sobotah od 7. ure do 12. ure. STOPITE NA TRDNA TLA! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje AKCIJA NOVE DOBE - AKCIJA NOVE DOBE - AKCIJA NOVE DOBE 100 brezposelnih je bilo na morju V četrtek pozno zvečer smo se skupaj z udeleženci izleta Sto brezposelnih Slovencev brezplačno na morje vrnili iz Istre. Bilo je veselo, ob slovesu je kanilo tudi nekaj solza, vtise pa Najstarejši brezposelni udeleženki iz Prekmurja Zabava v Červarju je bila odlična Desno, najstarejša brezposelna moška na izletu Glavni urednik časopisa je prejel v dar olje slikarja Miroljuba Pavloviča Jugovca Popa bomo urejali še kar nekaj časa. V naslednjih številkah bomo objavili nekaj zgodb udeležencev izleta in seveda prigod z dvodnevnega potepanja, tokrat pa je verjetno prav, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali akcijo izpeljati, stotim brezposelnim Slovencem pa omogočili dva bolj ali manj brezskrbnega dneva. Iz slovenskih krajev smo krenili z dvema avtobusoma Kompas - Hertza in se v Ljubljani ogledali Cankarjev dom. Potem nas je na kosilo povabil gostilničar Moma z Zaloške ceste, nato pa smo si s pomočjo prijaznih uslužbencev Postojnske jame ogledali še to slovensko znamenitost. Pot nas je vodila do Kopra, kjer so nas poslikali fotografi Foto studia, nato pa smo se ustavili še v restavraciji Geramina v Taru na kozarčku žganega. V sončnem Poreču smo se namestili v hotelih Lagune Poreč, zvečer pa smo bili gostje v kavarni Porat in pizzeriji Skalinada v Červarju. Zjutraj, po obilnem samopostrežnem zajtrku smo se s Kompasovima barkama popeljali do Lim-skega ijorda, nato pa se vkrcali nazaj v avtobuse in se odvzali povabil na kosilo v restavraciji Pristan v Luki Koper. Seveda si Luke nismo pozabili ogledati. Ves čas smo imeli oblečene majice Nove dobe, ki jih je prispeval celjski Miroteks. Sicer pa so poleg omenjenih izlet podprli še Coca Cola Žalec, Pivovarna Laško, MES, Slaščičarna Fontana Poreč, Videocenter Koper, Instalaterstvo Kravanja, Radio Maribor, Republiški sekretariat za delo, IS SOB Celje, Košaki Maribor, Olma Brez dela so tudi takšni korenjaki, ki so virtuozi na harmoniki Za vsak primer pa je bil z nami tudi Viki Ašič Zjutraj je prijalo kopanje v hotelskem bazenu Koper, Ta-Ksim Koper, Moda Celje, Zlatar — Filigran Noel Červar in mnogi drugi... Sklenili smo vsaj eno — prihodnje leto gremo spet na izlet. Mnoge je na vožnji z barkama ožgalo majsko sonce Zoran Vlajič je bil naš gostitelj v Luki Koper »Končno kosilo«, je vzkliknil hišni karikaturist, sicer brezposelni Milan Alaševič radio MARŠ MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MH z UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel & fax (062) 221-442,20-179 •a\Wv\\nx\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^A\VV\\vs.Vv~ ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI »Celje - eno samo grobišče« Tednik »NOVA DOBA« je dne 10. 4. 1991 v 6. nadaljevanki »Celje eno samo grobišče« pod zaporedno številko 18 objavila, da je: »28. junija 1945 ustrelila 10 kozakov O. M., ki živi v Trnovljah, TER M. R. šef obrata Hmezad.« Odločno protestiram takšnemu pisanju, saj sem takrat bil star komaj 11 let. Mnogo mojih vrstnikov na Ostrožnem, ko smo se igrali in podili za žogo iz cunj »FECKO« na travniku pri »Je-lenčevem kozolcu«, najmanj pa, da bi počeli takšna dejanja. Na mojo intervencijo je uredništvo »NOVA DOBA« z dne 22. 5. 1991 objavila članek v rubriki pismo bralcev, kjer se skuša popraviti greh, ki je nastal ne po njegovi krivdi, ampak po krivdi nekoga, ki je pisal in posredoval netočne podatke o izvršenem dejanju. Gospodu Piano Branetu, namestniku direktorja »NO V A DOBA«, iskreno hvala za ko-rektnošt pri objavi omenjenega članka. Dovolim si citirati zadnji stavek 11. nadaljevanke »Celje eno samo grobišče« z dne 22. 5. 1991 citat: »Skupaj bomo vse mrtve čimprej pokopali tako, kot se v civilizirani državi, kakršna Slovenija je in mora biti, spodobi. »Konec citata. Ob številnih spravah je bilo izrečenih že mnogo podobnih besed, zato dajmo mrtvim mir in pokoj, živim pa omogočimo mirno in človeka vredno življenje. Ne odpirajmo novih ran, še najmanj pa tistim, ki so takrat, ko so se dogajala krvava, grozljiva in kruta dejanja, med in po vojni, začeli šele živeti in spoznavati gorje tega sveta. MILENKO HOJNIK Zakon in nered V vašem oz. našem časopisu »NOVI DOBI« katere sem redna bralka bi želela, da objavite moj problem še iz leta 1988, kateri še do danes ni rešen pri Sodišču združenega dela v Celju. Zaposlena sem bila pri Hmezad Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah Temeljni organizaciji Kooperantov. V tej delovni organizaciji skupaj s pravni--mi predniki sem bila zaposlena 27 let. V DO Hmezad KK Šmarje, pri Jelšah in DSSS je bil leta 1986 uveden začasni ukrep družbenega varstva, ponovno pa je bil uveden ukrep začasnega družbenega varstva 30. 1. 1987 zrazširi-tvijo na TOK in TOZD-e. Z 2. 4. 1987 sem iz DSSS bila premeščena v TO Kooperantov na dela in naloge »tajnica TOK in zavarovanje kmetov« z določitvijo OD v višini 495 točk. 1. 2. 1988 (ukrep začasnega družbenega varstva je že prenehal) pa sem sprejela odločbo od začasnega individualnega poslovodnega organa TOK o analitični oceni del in nalog Tajnica TOK v višini 500 točk (brez zavarovanja kmetov). Ker sem dejansko opravljala dela in naloge tajnice TOK in vsa dela s področja zavarovanja kmetov in ker nisem bila pravilno za dela točkovana (oz. točkovanje po Samoupravnih aktih ni bilo izvedeno) sem 29. 2. 1988 vložila zahtevo za varstvo pravic na DS TOK. (od 90 zaposlenih v TOK je vložilo zahtevo na DS 24 delavcev). S tako enostransko odločitvijo DS, saj je v odločbi - utemeljitvi bilo napisano »Popravi se odločba št. 56/TOK-88 v tem smislu, da se OD določa za dela »Tajnice TOK in zavarovanje kmetov«, sem 12. 5. 1988 vložila spor pred Sodiščem združenega dela v Celju. To sodišče je prvo obravnavo razpisalo na mojo intervencijo po 1 letu in b mesecih v novembru leta 1989. Na tej obravnavi sva z mojim zastopnikom sprejela odgovor delodajalke TOK z dne 7. 11. 1989. Obravnava je bila preložena, ker sva z zastopnikom zaprosila, da podava sodišču pismeni odgovor. Po mojem zastopniku sem sodišču predložila pismeni odgovor z dokazili 18. 12. 1989. Na mojo telefonsko zaprosilo je sodišče razpisalo obravnavo za 12. 2. 1990, vendar na tej obravnavi mojih navedb in dokazil v odgovoru ni upoštevalo. Sodišče združenega dela je tako moji pritožbi le delno ugodilo, zopet mi je ocenilo dela s 505 točkami, (torej 5 točk več) Ker z odločbo sodišča Združenega dela v Celju nisem soglašala, ker je nepravilno postopalo, sem vložila pritožbo na Sodišče združenega dela Republike Slovenije. Naslovno sodišče je zadevo takoj obravnavalo in moji pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje. Sodišče združenega dela v Celju je zopet pozabilo na mojo zadevo in na podlagi telefonske intervencije le razpisalo obravnavo za 22. 10. 1990. Obravnava ni bila zaključena. Z ozirom na to, da sodišče tako dolgo zavlačuje sporno zadevo, zopet je minilo 7 mesecev (vmes je mož imel razgovor z gospo sodnico, če je morda potreben kakšen dodatni dokazni material da obravnave ne razpiše, mu je odgovorila, da ni potrebe za dodatne dokaze, in bo obravnava razpisana v najkrajšem času), sem se odločila, da zadevo dam v časopis. Če ne more delodajalcu, niti sodišču združenega dela v Celju, niti pravobranilcu samoupravljanja dokazati nepravilnosti delodajalca pri ocenitvi del in nalog, neusklajenosti Samoupravnih aktov in še marsikaj, želim naj o tem zve javnost. Se to naj omenim, da je gospa sodnica, ki vodi mojo zadevo bila leta 1987/88 zaposlena na pravobranilstvu samoupravljanja in je leta 1988 (verjetno še začetek 89) bila dobro seznanjena o nepravilnostih v DO Hmezad KK Šmarje TOK t. j. v času začasnega družbenega varstva in kasneje, vendar ni ukrepala. TILČKA ŠKET, Šmarje pri Jelšah S. O. S. iz postelje Spoštovani gospod urednik, v imenu zdravstvene službe vas moram opozoriti na povsem neprimerno in za mlajšo generacijo gotovo zelo škodljivo pisanje v rubriki »S. O. S. IZ POSTE-JE«. Ni moj namen ocenjevati splošen nivo takega pisanja, vsekakor pa sem kot zdravnik dolžan opozarjati na škodljive posledice, ki jih takšno početje lahko ima. Gre za članek, objavljen 22. maja letos, v katerem mlajši mladoletnici, stari 13 let, dajete nasvete iz področja spolnosti. Ti so (očitno namenoma) povsem napačni in izkrivljeni. Objavljeni pa so na takšen način, da mladino trinajstih let lahko nevarno zavedejo. Če že morate na tako poceni način dvigovati naklado, potem delajte to tako, da s tem ne boste povzročali škode na tako občutljivem področju, kot je razvijajoča se spolnost pri odraščajočem človeku. Zdravstvena služba namenja zdravstveni vzgoji veliko pozornost in zajeten del svoje dejavnosti, ker se zaveda njenega pomena. Le z dolgotrajnim strokovnim delom lahko na tem področju dosežemo kaj pozitivnega. Vaše pisanje zato izzveni kot porog vsem naporom staršev, zdravstvene službe, šole in drugih strokovnih institucij. Še posebej tragično pa je tako indolent-no pisanje v dobi. ko tej generaciji grozi AIDS! Se enkrat poudarjam, da se omejujem samo na zdravstveni vidik problema in ne omenjam moralnega, da o sodnem (spolni odnos z osebo mlajšo od 14 let opredeljuje kazenski zakon kot kaznivo dejanje) sploh ne govorim. Upravičeno pričakujemo, da boste omenjeno rubriko ukinili; če pa že ne morete brez nje, potem jasno in nedvoumno napišite, da gre za popolnoma izmišljene neumnosti. • Zahtevamo, da pismo objavite v celoti, sicer ga bomo objavili drugje'. ANDREJ ŽMA VC, dr. med. predsednik Strokovnega sveta za osnovno in preventivno zdravstveno dejavnost, Zdravstveni center Celje Učitelji, pazite se! Ko me prime, sedem na kolo in hajd po dolgem in počez naše še zmeraj zelene doline. Kot nekdanji šolnik se rad srečujem, pogovarjam z zdajšnjimi sedmo, osmošolci. Mogoče je to zgolj naključje, da smo »trčili« skupaj kar s petimi učenci osmih razredov. Medtem, ko sem gonil bici-kel, sem brundal prastaro šolsko pesem: Ko sem v šolo hodil, bil sem res gospod, po zeleni loki me vodila moja pot... Danes teh potk ni, ali pa so zelo redke, zato kolesarimo največ po asfaltu, le tu in tam je še košček makadama: ponekod so tudi njivski in travniški kolovozi z asfaltom prevlečeni. V glavnem, naš pogovor je stekel na asfaltu, bolj v poznih popoldanskih urah. na igriščih ali tik ob njih. Ne gre za to: kje, kdaj. kako. zakaj. Gre za absolvente osnovnih šol. In sicer takih, ki so s trudom in mujo »pridelali« zadosten in le dva dober uspeh. Nad šolo kot tako se niso hudovali. Skoraj žal jim je, da složen, razredni kolektiv zapuščajo in nikoli več se ne bo »družina« skupaj zbrala. Ali pa zelo zelo redko. Gre bolj za to. kaj so ti »nesrečni« učenci o učiteljih povedali. Roko na srce: niso vse vprek v en koš metali. Ogorčeni so nad tistimi, ki niso hoteli trojke, štirice napisati, marveč so z medredjem šli navzdol. — Ena petka, in to iz telovadbe, ki sem jo odbrenkala s štiri-co, in imela bi prav dober uspeh! se je jezilo krepko dekle, ki ji po rasti ne bi prisodil štirinajst let, najmanj osemnajst. Kdo, je, kam me bodo vzeli z dobrim uspehom ? Kaj bi bilo, hudiču staremu (Mislim, da ima učitelj okoli 40 let!), če bi mi pritisnil tisto pet-ko? Saj ne bom šla telovadbe študirat! Doma ogenj v strehi, jaz ne vem, na katera vrata naju potrkam. Včasih so lahko rekli: Bom pa šla v fabriko! Pa danes? Skoraj pol milijona jih ima Peterletova vlada na cesti! Moja oba sta pred socialnimi vrati. Za menoj so še brat in sestri. Ubila bi ga, hudiča, ubila! — Vi ste tudi bili učitelj, me pogleda navzdol krepak, tudi lepo urejen mladenič. Mogoče me tudi vi poznate. Nikogar se ne bojim! Namesto dvojke bi trojko nakracala. Ta prekleti zemljepis! Nisem ji simpatičen pa amen. O, se bova srečala, bova! Deset, tudi enajst tisoč zaslužijo, pa so hoteli štrajkati. Moj foter pa od jutra do večera tavelik kamion fura, za štiri, pet tisoč. Pa mama brez dela. In trije otroci. Jaz si bom že poiskal delo. pa mlajša dva? Malo je manjkalo, pa bi tudi naša dva osma štrajkala. - Jaz šole, učiteljev, pa šolske programe sploh ne zastopim, za-rrfahuje bolj drobno, po fantovsko ostrižena punčka. Naj bi nas res naučili takih resnic, kijih bomo v življenju res rabili. O so res dobri učitelji, so. Sami veliko znajo, razumljivo razlagajo, seveda, potem pa tudi od tebe zahtevajo. V zbornicah se gredo politiko, strankarstvo. Po četrt ure in več jih ni v razred. Mi pa ra-ubarje in žandarje. Potem eni zahtevajo gospa, gospod, gospodična, drugi po starem tovarišica, tovariš. Nekateri iz nas ne delajo 5. STRAN NOVA W DODA ljudi, hočejo, da smo zverine. Moj fotar in mat pravita: Delo, disciplina in red držijo svet! Pa tega bi se morali vsi držati, kakor učenci, tako učitelji. Vem, da sem tudi sama kriva, veliko pa so krivi učitelji in vsa šolska oblast. Mislijo, da smo osmošolci navadni buteljni. Nismo! Čez sedem let vse prav pride. Čast in hvala vsem dobrim učiteljem, slabo se piše slabim, gospodovalnim, s protekcijami nabasanimi! Pred poukom sem na tablo z veliko napisala: Računajte na nas! Ah! sem dahnil. Samo da sem odslužil svojih 40 let. Tudi jaz vem, da je nekaj z našo že osnovno šolo hudo narobe. Kaj?! Kdo naj na to odgovori? Nova družba? Šolski minister dr. Vencelj in njegovi strokovni apostoli? Nekdo bo v prihodnosti moral!!! DRAGO KUMER, Žalec Sporna tgovina Spoštovani novinarji, vi ki v Celju edini napišete, kar je perečega, krutega... Žal živimo v časih, ko si nihče ne upa javno povedati, saj nas je vse strah zameriti se predpostavljenim. Pisala vam bom primer, ki se mi zdi zelo nepošten do delavcev. V Metro-ju, bivši Tkanini imajo direktorja — rdečega, postavljenega od CK — Potočnik Ivota, človeka, ki kjerkoli je bil direktor, je za podjetje in delavce bil zelo mizerno poskrbel. Potočnik Ivo ima trgovino, ki je kot direktor trgovine DO sploh ne bi smel imeti, seveda jo ima zato pisano ne na sebe, vendar na ženo poslovodje Trima - Amonovo. Tako lahko oba Potočnikova — Ivo in njegova žena še vedno prejemata lepe plače, oba v trgovinski DO. Sramota! Nekoga drugega bi zaradi tega že odpustili! BRALKA iz Celja, naslov v uredništvu Kaj se kuha v loncih šolskih kuhinj Šolske kuhinje so znane po tem, da v njih kuhajo nizko kalorično hrano, od katere se ne z redijo in popravijo niti otroci, kaj šele učitelji. Sem v eni izmed šolskih kuhinj, kjer v loncu kuharic pridno vrtijo pet vrst mesa. Mešajo ga, frizirajo, spirajo, trepljajo, gnetejo, žvrkljajo, da bi po lončku čim lepše plesalo. Kuharice so dobile okrepitve iz drugih okolij, zgolj zaradi lažjega dela. Tudi sam ravnatelj in še nekateri drugi jim pridno pomagajo. Pa se učitelji, kar tako za hec dogovorimo, da bomo trajno glasovali za najboljši štiklc mesa. Glej ga vraga! Izglasujemo klobaso, ki jo je nekdo že kuhal in jo na jedilnik zdaj daje še nam. Po okusu je podobna natanko našim klobasam, ki smo se jih že vsi do sitega najedli. Žalostno zremo v lonec, pri dnu so ostali mladi, čisti kosi govedine, za katere vsi vemo, da niso bili še v nikogaršnjih piskrih. Nato malo iz zlobe, pa zaradi igre, ki je sestavni del življenja in dela v šoli, ponudimo jed še staršem. Le-ti se ne poglabljajo, ker nimajo časa, ker se vsak dan znova tresejo za službe in plače in tako ugriznejo z nami. Otroke, starše in nas že pošteno zvija v želodcih pa še vedno ne vemo natanko zakaj. Mislim, da tokrat brez občinske sanitarne inšpekcije res ne bo šlo. Če bo le ta ravnala strokovno in odgovorno, v prid zdravju naših želodcev, bo najbrž najprej iz lonca vrgla postane in pregrete jedi. Upam. Ko se bo to zgodilo, bodo Osnovne šole v Celju morda res imele učence in učitelje manj žarečih in pojočih obrazov, bodo pa bolj zdravi in zadovoljni s samim seboj. V šolskih kuhinjah se resnično moramo izogniti, v naslednjem štiriletnem jedilniku, nekatereim stvarem: 1. Rdeči papriki, ker preveč peče in bode v oči; 2. Kuha naj se sveže meso — niti zamrznjeno ne. 3. Sploh pa bi se posvetovali s starši otrok, zdravniki, psihologi, katere vrste mesa današnji učenci in učitelji sploh prenašajo. 4. Strogo bi prepovedali menjavo jedi ob zaključku leta, ker le-te povzročajo motnje v telesu in slabo vplivajo na spričevala. 5. Ker je večina celjskih ravnateljev kar dobre konstitucije in ne dajejo videza podhranjenosti, bi jim za nedoločen čas prepovedala sestavljati jedilnike po šolah. 6. Krasno bo, ko bo jedilnik na naši šoli sestavljen iz jedi, ki so značilne za naš okoliš; bližina tržnice, torej več zelenjave, vita-minčkov, bolj bogato hrano. Primestne šole npr. COŠ pa bi si sestavil zopet svoj jedilnik, malo manj bogat z vitamini, morda več železa zaradi bližine Cinkarne. Na vsak način pa bi bilo treba upoštevati nasvete strokovnjakov, ki pravijo, da postane jedi zelo škodujejo zdravju, da moramo Slovenci ven iz tradicionalizma. Posebno pa bi se izogibali jedem, za katere je bilo že po časopisih napisano, da so za ljudi škodljive, ljudje so se z njimi celo zastrupljali, slabo počutili ali pa so jih celo vrgli ven iz želodca. Dober tek vsem, ki se hranimo in živimo od šolskih kuhinj. BUM, Celje (naslov v uredništvu) KČin^zvcnlJT* PT*°’ * IB Ti n Z Sl - ■ r • Z*™ H" storim? P J LIDIJA ^ooooccocoooccooo«x>oooooc<>3cooooooooc<>co!>sosoococo<5osoocsooo<>sooocoooo=oc<>=ooooooooocooooe<>5<50ooooooocoooeocoooc«w KORAKAJ, KORAKAJ Srečni z vojaki Prejšnji teden je Hnatska praznovala prvo obletnico nove demokratične oblasti in to so v sosednji republiki obeležili z vsemi častmi, kot gre takšnemu dogodk u. Ob tem smo na televiziji lahko videli tudi največjo demokratično pridobitev enoletne demokratične vladavine; strumno korakanje bodoče hrvatske vojske. Vtis je bil res impozanten. Brhki mladeniči v novih uniformah, vojaškem koraku, s puško na rami, so se pokazali hnratskemu vrhovništvu s predsednikom na čelu, gostom in celotnemu televizijskemu avditoriju. Posebno nas je impresionimla osebna predsednikova garda - postavni mladci v tradicionalnih hrvaških uniformah (kot smo slišali na televiziji), z zgodovinskimi rdečimi ogrinjali, bodo budno varovali samega predsednika Tudmana. Človek bi vse videno morda gledal z zanimanjem, ali pa okupacijo, ki ga nadzorujejo Martičevi policiji, Babičevi SČSZfZSl JLA. To je ozemlje, na katerega si praktično ne upa stopiti izdelk i m kam denar stanovanja, ki pripada njegovemu - sedaj že bivšemu svojo gardo, izdali bodo zlatnik s podobo »ljubljenega vodje« in prvo obletnico zmage nad »tiranskim« režimom bodo praznovali nadvse slovesno. Okupirana ozemlja m lačni delavci lahko počakajo. Kam pa naj gredo? DR. STROHSACK ODSTOPIL Politika lomi sodstvo Odstop predsednika republiškega sodnega sveta dr. Borisa Strohsacka naj bi ne bilo nobeno presenečenje. V zadnjih tednih naj bi se o njem že glasno govorilo, zlasti v povezavi s tem, da skupščinska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve dobesedno ignorira kadrovske predloge sodnega sveta in da so poslanci doslej brez vsakršne utemeljitve zavrnili že lepo število kandidatov za sodnike. »Sodni svet mora biti organ, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost sodstva. Za takega ga štejem in sem si prizadeval, da bi njegovo vlogo tudi uresničil. Da bi sodni svet lahko opravljal tako funkcijo, je potrebno najmanj to, da uživa potrebno zaupanje.« je med drugim zapisal v svoji odstopni izjavi Strohsack in misel nadaljeval: »Če sodni svet ne uživa potrebnega zaupanja v razmerju do skupščine Republike Slovenije, tudi ni podlage, da bi ga užival v samem sodstvu.« Kot izraz nezaupanja v delo sodnega sveta vidi stališče že omenjene komisije ob predložitvi predlogov za izvolitev in razrešitev sodnikov, za nezaupnico pa šteje še vsaj tudi to. da je skupščina brez razprave odklonila predlog sodnega sveta za izvolitev sodnice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Število odhajajočih sodnikov po slovenskih sodiščih nenormalno raste in zagotovo razlogi niso zgolj v zelo slabem gmotnem položaju sodišč. Ali je po vsem tem sploh čudno, da sodniki bežijo pred sodniškim stolom in se podajajo v druge, zlasti v odvetniške poklice? Mimogrede — po položaju je član sodnega sveta tudi minister za pravosodje in upravo. Pri nas je to dr. Rajko Pirnat. RAJ SE OBETA SLOVENCEM Naj bog pomaga Kučanu V redkokateri državi se pripeti, da v politično in gospodarsko kriznih časih na strankarskem mitingu množici spregovori vojaški minister. Njegovo eskponiranje in pridobivanje na popularnosti je vsaj neokusno, če že ne nevarno. Nevarno zato. ker državljani v takšnih časih preradi gledajo za ovni vodniki. Prav to pa se je pripetilo na Demosovem shodu »Za mir, demokracijo, samostojno Slovenijo« prejšnji teden v Ljubljani. Janez Janša, slovenski obrambni minister, se je postavil pred mikrofon ob predsedniku Demosa Pučniku, Krščanskih demokratov Peterletu, kmetov Omanu... Nekako ob istem času je slovenski predsednik Milan Kučan govoril zagorskim muzikantom ob nekakšnem jubileju. Pozorni poslušalci, bralci in gledalci so v njegovem nagovoru v Zagorju lahko slišali tudi med vrsticami... Demosovi prvaki so v Ljubljani sicer govorili o miru, slovenski blagi nravi in podobnem, dobesedno nihče pa ni pozabil omeniti, da »se znamo Slovenci tudi bojevati, če ne gre drugače .. .« Milan Kučan je v Zagorju dal vedeti, da »politika, ki izgubi smisel in sposobnost za sporazumevanje, ki si pusti vsiliti orožje kot edino izbiro, je slaba politika...« Na splošno gre pritrditi Janševim besedam ob zaprisegi slovenskih vojakov, da je »nujno v Sloveniji zagotavljati stabilne razmere«, pri tem pa ima ZVEZ-DRUŠTEV Z-aJUBRALNC PARALIZI SLOVENI] ■ ) NOVA ŠTEVILKA ŽE V PRODAJI minister v mislih tudi zanesljivo in izurjeno lastno vojsko. Ampak ko neka država prične preko razumnih meja vlagati v število vojakov, oboroževanje, potem se prično tudi zadeve v industriji in oblastnih glavah vrteti v večnem krogu, ki samega sebe producira — več industrije je odvisne od vojaških načrtov, večji morajo biti ti načrti. Nadaljevanje zgodbe poznamo - slejkoprej je treba to orožje uporabiti. Tako ali drugače. Kako močno slovenska oblast že razmišlja militantno, lahko podkrepimo še z enim primerom, ki ga je javnost večidel prezrla. Ob mariborskih zapletih med civili, teritorialci in jugoslovansko armado tjakaj ni pohitel gospod Janša, niti kate- ri mož iz njegovega štaba. V Maribor se je odpravil Janšin bivši namestnik, Jelko Kacin. Če bi bil Kacin že betežen upokojenec in bi ga Janša za zadevo vpoklical, bi bila stvar še nekako sprejemljiva, ker pa je znano, da je Kacin minister za informiranje, mora ob tem poštenega človeka spreleteti srh. Kot da je bilo ob »Mariboru« pomembneje, kakšen vtis bo konflikt zapustil v domači in tuji javnosti, kot pa, kako se bodo nesporazumi razrešili. In nenazadnje, upamo si staviti, da bo precejšen del denarja od novega davka na »previsoke plače« namenjen slovenski obrambni vojski in policiji. Kajti vojska postaja vse popularnejša. Celo časniku Delo se je v ponedeljek zdelo vredno sestaviti kar nekakšno majceno novinarsko raziskavo, ki dokazuje, kako je vojaška proizvodnje pomembna za slovensko gospodarstvo. Gospod Kučan, ki ni bil nikoli mirovnik, tako kot sedanji vojaški minister Janša, tudi je-streb ni postal. Naj mu bog pomaga jasneje povedati, kar ima v mislih. Jelko Kacin, minister za informiranje, Igor Bavčar, policijski minister, in Jelko Kacin, tudi minister za informiranje: niso važna dejstva, pomemben je način predstavljanja Slovenije v tujini... EKSKLUZIVNO: MARIBOR PO MARIBORU Menda so vsi za demilitarizacij o Maribor, 30 maj Kot sredstvo »umirjanja« zaostrenih razmer so bili tanki prvič uporabljeni 17. junija 1953. leta v Vzhodnem Berlinu. 23. maja 1991 so svoje sledi pustili tudi na mariborskem asfaltu. Četudi je v številnih revolucijah, vstajah in demonstracijah, kjer so posredovali tanki, zmerom zmagalo zrevoltirano ljudstvo. V Jugoslaviji JLA še naprej vodi »jekleni« dialog. Ponovno seje pokazala za adekvatno politiko, kjer cilj opravičuje sredstva. In kjer se strateška cilja tako močno razlikujeta, kot je primer med JLA, braniteljico homogene »Jugoslavije«, in slovensko Teritorialno obrambo, zagovornico samosvoje Slovenije, je konflikt neizbežen. Za sogovornika smo si o nastalem konfliktu v Mariboru med JLA, Teritorialno obrambo in mariborskim političnim vrhom izbrali polkovnika Alojza Lipnika, pomočnika komandanta mariborske garnizije, Miča Deliča. Polkovnik JLA, Alojz Lipnik Vodstvo Skupščine občine Maribor in vodje poslanskih klubov so spisali Memorandum o mariborskih dogodkih. V njem pozivajo predsednika Predsedstva SFRJ Stipeta Mesiča, naj prepreči vpletanje JLA v razdružitvene procese in armadno insceniranje dogodkov. Kaj menite o tem apelu? LIPNIK: Kjerkoli je do sedaj nastopala JLA ni nikjer ins-cenirala dogodkov, ampak je povsod delovala v smislu, da se dogodki rešijo na miren način, brez uporabe sile. Tudi v Mariboru ni bil nikakršen cilj nas pripadnikov armade, da s silo rešujemo probleme, ki so nastali, ampak, da se razrešijo z dogovorom, sporazumno z eno in drugo stranjo. Dejali ste, da se morajo konflikti reševati z dogovorom. Kako potekajo pogovori z mariborsko Skupščino? LIPNIK: Po dogodkih v Mariboru smo imeli nekaj osebnih stikov s podpredsednikom Sovičem. Prišli smo do zaključka, da se vse zadeve, kolikor so v naši moči, rešujejo mirno in demokratično. Dobra volja z ene in druge strani za to je prisotna. Konflikt v Mariboru se ni razrešil po mirni poti. Padla je prva žrtev. Skupščina občine Maribor je podala jasno zahte- vo, da se JLA mestu Mariboru opraviči. LIPNIK: Mislim, da ni nikakršnih razlogov, da se mi tukaj opravičujemo, ker za dogodek, oziroma incident v Mariboru ni krivda na strani armade. Odnos med JLA in Teritorialno obrambo se je zaostril 27. maja. Ob 22. uri so republiški teritorialci iz TAM-a odpeljali štiri oklepnike, ki jih je JLA 80-odstotno že odplačala. LIPNIK: V zvezi z oklepnimi transporterji je dana »zva-nična« izjava petega armadne-ba območja in k temu nimam kaj dodati. Sam dogodek pa govori o tem, kje je krivda, kdo iniciira probleme na teritoriju Republike Slovenije. Ultimat, ki je bil postavljen slovenski vladi za vrnitev oklepnikov, je potekel. Armada ni ukrepala. LIPNIK: Torej, ultimat je potekel. Če bi veljale izjave in vse to, kar je letelo na pripadnike JLA, potem Maribor danes ne bi bil miren, tako kot je. Življenje in delo ljudi teče normalno, to samo dokazuje, da armada ni sovražna do tega naroda. V sredo so imeli vojaki prost izhod v mesto, vendar jih na ulicah ni bilo opaziti. Pomeni to, da se držite nenapisanega pravila, da vojska nekaj časa ne bo odhajala iz kasam? LIPNIK: Res je, da je bil včeraj izhod v mesto, ravno ta- ko pa je gostoval ansambel JLA, ki je imel svoj nastop v kasarni Franc Rozman Stane. V Vojašnici se je odvijal kulturni dogodek na visoki umetniški ravni, zato je bila prisotna večina vojakov. Nadalje bodo vojaki in oficirji v soboto in nedeljo odhajali v mesto in seveda obiskovali gostinske lokale s svojimi starši. Pričakujemo od Mariborčanov, od mladine Maribora, vseh delovnih ljudi in občanov, da se bodo do pripadnikov JLA korektno in kulturno obnašali. Na obisku v Mariboru 30. 5. je bil Milan Kučan. Pogovor z vodji poslanskih klubov je tekel predvsem o 26. juniju kot tistem dnevu, ko bo Slovenija postala samostojna. Kako se bo po tem dnevu v Sloveniji organizirala JLA? LIPNIK: Doseči je treba sporazum. Predvsem politični sporazum s predstavniki Socialistične federativne Jugoslavije, s Predsedstvom, ki trenutno res ne funkcionira, z ZlS-om v zvezni Skupščini in republikami, ki so se odločile za neko drugačno pot. Ko bo ta sporazum dosežen, sem prepričan, da ga bo spoštovala tudi armada. Razdružitveni procesi v Jugoslaviji že potekajo. Kakšna je znotraj njih vloga JLA? LIPNIK: Vloga JLA je popolnoma jasna. JLA bo spoštovala zakone Socialistične federativne republike Jugoslavije in Ustavo. Kako kot pripadnik oboroženih sil gledate na proces demilitarizacije? LIPNIK: Mi demilitarizacijo podpiramo. Trenutno pa razmere v svetu in tudi v Jugoslaviji tega ne dopuščajo. Moram pa povedati, da JLA nima nikakršnih drugih ambicij kot teh, kakor se bodo narodi Jugoslavije pogovorili. Torej, usoda slovenskega naroda je v rokah slovenskih politikov. Podpolkovnik TO, Vladimir Miloševič Nedavno ugrabljeni podpolkovnik VLADIMIR MILOŠEVIČ, komandant TO Vzhodno-štajerske pokrajine, nam je o odnosu z JLA povedal: MILOŠEVIČ: V Mariboru stik z JLA vodijo občinski organi. Mi se z armado nimamo kaj pogovarjati. Smatramo tudi, da armada ni naš ali republiški sogovornik, kar se ne sme vpletati v politične odločitve posameznih republik. Kaj je hotela doseči JLA z ultimatom? MILOŠEVIČ: Armada je dobro vedela, da oklepna vozila niso več na območju Vzhodno-štajerske pokrajine, vendar so poskušali izsiliti, da bi vodstvo občine Maribor napravilo pritisk na republiške organe, da bi ta vozila vrnili. Vodstvo Maribora se temu ni odzvalo. Pričakujete zaostritve? MILOŠEVIČ: Povedali so mi, namreč vodstvo Maribora je kontaktiralo z generalom Deličem in polkovnikom Lipnikom, da trenutno ne bodo povzeli nobenih mer, vendar so nekatere prerazporeditve njihovih enot očigledne. Kaj to pomeni, naši analitiki spremljajo. Različne izjave JANEZ JANŠA na tiskovni konferenci v Mariboru, sobota, 25. maj: »V mariborskem konfliktu smo imeli eno žrtev, enega ranjenega in enega poškodovanega, nekaj ujetih, kot da bi šlo za pravo vojno.« »Moja ocena je, da je bil ta konflikt potenciran ravno s tem namenom, da bi se Slovenija prestrašila, popustila in da bi predstavnik Slovenije v zveznem Predsedstvu pristal na to, da je kosovski predstavnik Bajramovič koordinator zveznega Predsedstva. Gospod Bajramovič si je zadnje dni zelo prizadeval, da bi sklical nek koordina- J&sntESfSiZ trs tszttzrrSittsZZstsri !s*s »iš*’ smi“ro ‘ Seda/ pa kar naenkrat živimo razbohoteni z državljan- sarsTv trii rt z srssssss j? >za vs;,T0gar nekaj«, kot po- dratnih metrov bazenov. Na- Celje. Zahtevna dela je, pre- Trak je prerezal dolgoletni udarjajo v svojem sloganu, ložba, v celoti iz lastnih sred- težno od letošnjega februarja vodja investicij v Termah Via- vedno boste videli kaj novega štev Term, je veljala 4 milijone sem, opravilo sevniško gradbe- do Deržič. Kolektivu je za pri- v tem podjetnem kolektivu! nemških mark. Dolgoročni no podjetje Posavje v sodelova- dobitev čestital tudi slovenski VELENJSKI NAČRTI O VARČEVANJU Leti 40 Občinarjev »Spravite Me občinske uradnike v to petnadstropno stavbo.« pravi republiški poslanec Ivan Atelšek in pokaže na razsežno poslopje nekdanje rudniške direkcije, v kateri sedaj sedijo funkcionarji in uradniki vlade, skupščinske strokovne službe in nekaterih upravnih organov velenjske občine. Zagotovo pri tem Atelšek misli na veliko število zaposlenih v javni občinski upravi, ki bi jih morali enkrat za vselej zmanjšati. nem poslopju, kjer je pred desetletji ustvarjala in načrto- is sekretariat za javne gospodarske dejavnosti v pisarnah nekdanjega stanovanjskega podjetja, uprava za urejanje prostora m varstvo okolja ter medobčinska geodetska uprava sta v občinski sodniji, ljudska obramba v dopadljivem domu SLO, družbene dejavnosti pa tam, kjer so O zmanjšanju zaposlenih v občinski upravi, poenostavitvi upravnih postopkov in varčevanju so vsi dosedanji shriara v občim Veknje-vse vi, de svojo učinkovitost in •*?*■*>. ^ ‘“»■»g* «> *■»*>• po*tw4» pm&iimt omtm fuimtcimh ?1£1££!ZS!Z “T- hIS ndik vrnJkcZz^inii „ M> u.i, je v izvršnem svetu zaposlen minister Emil Štrbenk, kate- Avstrijci v jedrski Minuli teden so si ogledali krško nuklearko člani vodstva avstrijske socialistične stranke dežele Štajerske na čelu s prvim namestnikom deželnega glavarja prof. dr. Schachnerjem. Poglavitno besedo pri vprašanih niso imeli strankarski veljaki, temveč za cel avtobus avstrijskih novinarjev katerim je s sprejemljivo srečo odgovarjal direktor jedrske inž. Stane Rožman. Gostje so se zatem odpeljali proti Ljubljani na pogovor s socialdemokratskimi vrstniki pri dr. Jožetu Pučniku. . NOVA^DOBA RES JE... - da v Murski Soboti vse glasneje razmišljajo o ponovnem preimenovanju nekaterih ulic. Zadnja potreba je upravičena: evolucija je naplavila heroja podpolkovnika Vladimirja Miloševiča. Ker se ob ugrabitvi v Mariboru vojski ni upiral, ga je ta po nekaj urah morala izpustiti. - daje Armada najboljši plačnik, ugotavljajo vsi, ki z njo delajo. Prav zato na' Ravnah in v Mariboru križem gledajo, ko kdo glasno ali po nemarnem omeni to združbo posebnega pomena. Denar prevrta, kar sveder ne more. - da bomo Slovenci kmalu dobili nove potne liste. Lastnikom ostaneta dve možnosti za popotovanje: ali prek Sotle ali od Litije do Čateža. Če bo šlo tako naprej bo izbor lahek: bosonoga peš hoja. - da so v mariborski Operi združili kadrovski potencial in zdrave sile: najobetavnejša pevka je za podnajemnika sprejela najobetavnejšega ravnatelja. Boris Skalycki je ostal tam, kjer je bil. - da se verižniki deviz grdo igrajo s pasanti. V petek so znova razširili vest o devalvaciji in marko udarili na ajnc. Barabe pa trdijo, da so vso reč zakuhali bankirji, ker so se hoteli znebiti obveznic. - da se je pri Hudi luknji znova začela pojavljati črna vdova. V črno odeta (spodaj povsem in sploh gola) lepotica znova priseda k samotnim voznikom. Komaj smo se za las izognili potresu, zdaj pa to. - da se gospod Pirh, hotelir z Jurgovega, še ni vrnil iz daljne Rusije, kamor je odpotoval po dva ducata »animir dam«. Njegova sreča, kajti medtem je konkurenca Slovenijo preplavila z »estradnimi umetnicami« iz bratske Romunije, Bolgarije, s Češke in Poljske. - da v Žalcu več nihče na glas ne omenja denarja, ki so ga porabili za vrtanje lukenj v zemljo. Kot je že bilo dolgo znano, pod Žalcem ni termalne vode niti za bokal, kaj šele za ogrevanje celega mesta. - da smo Slovenci gostoljuben narod. Bavčarjevi fantje so navijače Crvene zvezde ob vrnitvi iz Milana drugega za drugim družno pospremili do mesta, kamor tudi cesar hodi peš. Tja in nazaj. Brezplačno. - da Evropa sploh ne ve, kako je v resnici pri nas. Namesto, da bi trumoma, kot njega dni, uporabljala bližnjico Turnško cesto in najbolj Odprto mejo z najmodernejšim predorom pod Karavankami, jo ti, nebodijihtreba, drdrajo naokrog po Madžarski in Romuniji, da bi prišli v Bolgarijo ... BANKA STRAN 12 13. STRAN ODCEPITEV OD MARIBORA ZAVOLJO SMETI Suverena Korena V teh dneh je domala ves svet obkrožila vest, da je v Mariboru prišlo do incidenta med pripadniki Teritori-jalne obrambe Slovenije in Jugoslovanske ljudske armade in daje bila posledica tega incidenta obkolitev in blokada Učnega centra TO v Pekrah. Veliko manj ljudi pa ve, daje bila v minulih tednih »blokirana« tudi Korena v Slovenskih goricah — pa ne zato, da bi kdo ne ušel iz nje kam drugam, pač pa zato, da Mariborčani ne bi v Koreno in Voličino začeli voziti svojih »smeti« in drugih odpadkov. V času ko Jugoslavijo, še posebej pa Hrvaško »pretresajo« blokade, odcepitve posameznih delov, razglašanje lokalne zakonodaje in podobno, smo tudi v Sloveniji doživeli svojo prvo »blokado«. Na srečo pa se je ta »bolezen«, ki pretresa od krize izmučeno Jugoslavijo od severa do juga in od vzhoda do zahoda pojavila v Sloveniji v nekoliko milejši obliki, pa tudi razlog za »konflikt« niso bili mednacionalni spori, pač pa samo »smeti«. Vse se je v bistvu začelo takrat, ko je skupina strokovnjakov pripravila spisek možnih lokacij za regijsko odlagališče odpadkov — v Koreni seveda pravijo, da je mariborski strokovni team spisek pripravil v »najstrožji tajnosti«. Kljub najvišji stopnji tajnosti pa je vrlim Korenčanom le uspelo odkriti grdo nakano Mariborčanov, proti čemur so odločno protestirali. Nova Doba je že pisala o tem, kako se je tedaj pravzaprav v Slovenskih goricah prvič »zgodilo ljudstvo« — Koreno so nekega popoldneva pretresle demonstracije, ki jih v teh krajih verjetno ni bilo od časov Franca Jožefa naprej, verjetno pa jih ni bilo tudi nikoli prej. Na javnem zboru občanov (v južnih krajih pravijo takšnim zborom mitingi) je ljudstvo postavilo zahteve-občani ne dovolijo izgradnje kakršnekoli deponije odpadkov, zahtevajo, da se takoj prekinejo vse aktivnosti, terjajo od občine Maribor in Lenart, da nemudoma umakneta z dnevnega reda to problematiko in slično... Po že preizkušenih scenarijih so na tem mestu na vrsti mediji. Tudi v tem primeru so opravili svoje, čepirav je treba resnici na ljubo povedati, da so o problematiki pisali dokaj umirjeno in odmirjeno in niso tako »podžgali strasti«, kakor bi jih lahko. Ker oblasti v Mariboru niso dovolj hitro reagirale, občani pa niso verjeli nobenemu več na besedo, je kmalu prišlo do novega »zbora občanov« na katerem je »ogorčeno ljudstvo« sprejelo tudi sklep naslednje vsebine: »Pristopamo k fizičnemu nadzoru območja, ki je predviden za deponijo odpadkov z namenom, da ne dovolimo vstopa na to območje nikomur, ki bi imel namen zbirati podatke ali opravljati kakršna koli dela za deponijo. Na vidnih mestih se postavijo opozorilne table. S tem sklepom se seznani SO Maribor, oddelek za notranje zadeve SO ter Izvršni svet občine.« »Politično-varnostne« razmere v Koreni so po tem postale še bolj »naelektrene«. Občani so z budnim očesom opazovali tujce in nemudoma poročali, če se je pojavil na »njihovem« ozemlju kakšen »tujec«. Najbrže ni treba omenjati, da so se kaj hitro začele dezinformacije, da je bil vsak »tranzitni« potnik osumljen, da je »poslan od onih iz Maribora« itd. Ker pa tu pa tam le zanese kakšnega uradnika skozi Koreno, je bilo seveda tudi takoj na dlani, da so še vedno poskusi, da bi Koreni in Voličini vsilili deponijo... Zatorej je sledil zadnji in skrajni ukrep: »Če Maribor ne bo odstopil od ideje, da bi deponijo regijskih odpadkov locirali v Koreni, se bo Korena prisiljena z referendumom odcepiti in priključiti občini Lenart«. Konflikt se je samodejno začel razpletati čisto po jugoslo-vansko-to pa pomeni, da je začel postajati čisto iracionalen in da se je do konca zapletel. Konflikt, dogajanje ljudstva, zahteve, neučinkovitost sistema, blokade, dezinformacije, referendum, odcepitev... in to po vsem tem, ko smo mislili, da je pri nas v Sloveniji tako drugače — da imamo pravno državo, učikovit sistem, da konflikte lahko rešimo razumno. .. Kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo, če ne bi naravnost spektakularne in razumne poteze naredil mariborski mestni izvršni svet. Sprejel je sklep, da v Koreni v času njegovega mandata zagotovo ne bo regijske deponije odpadkov. Poleg tega pa je še predsednik izvršnega sveta Maribora Anton Rous podpisal nekakšno »častno besedo«, da deponije odpadkov v času njegove vladavine v Koreni ne bo. Ali mu bodo Korenčani verjeli? Upajmo da, sicer bo potrebna mednarodna arbitraža. Sicer pa, ali bi ne b »nobel«, če bi denimo prišla zdrahe med Mariborom Koreno reševat' Santer in Delors — sedaj imata najbi prakso v reševanju takšnih in podobnih problemov... SVETOVNA SLOVENSKA VESELICA Hojladrija V procesih našega osamosvajanja smo popolnoma zanemarih ali pozabili slovensko veselico, to je folklorno posebnost, ki nima primere. Slovenci smo med vsemi evropskimi narodi najbolj razvili to obliko družabnega življenja, v kateri že od vsega začetka igrajo zelo pomembno vlogo tudi noži vseh vrst in oblik. Evropa bo lahko srečna, ker bo dobila atraktivno, dinamično, da ne rečemo, eskplozivno prireditev. Zdaj smo šli še dlje. Zdaj pripravljamo kar svetovno slovensko veselico. Na celjskem Starem gradu. In to natančno po strogih predpisih, ki upoštevajo želje pokojnih knezov. Ti niso imeli radi hrupa. V času veselice, predlagajo nekateri, bi morali prepovedati prodajanje brezalkoholnih pijač, bi bilo obvezno kupovati alkoholne pijače, ker bi le tako bistveno povečali dobro voljo in bi svet videl, da znamo prirediti res veselo svetovno veselico. Namesto tega pa bodo prepovedali prodajanje na črno vsem, ki ne prodajajo slovenskih izdelkov oziroma artiklov, to pa so lipov list, majice z napisom Slovenija moja dežela, namesto ameriških kavbojk pristne slovenske hlače z všitimi žepi (tako se ne vidi, koliko ima kdo denarja) in zavihki, kakršne so nosili Slovenci v starih časih in z njimi dokazali, da so res Slovenci itd. Prodajalci bodo morali govoriti Slovensko, če ne, ji bodo poslali 113 hitre tečaje, če bodo seveda hoteli prodajati slovensko blago. Med prodajalci in slovenskim blagom mora biti slovensko komuniciranje. Sumljive prodajale® bodo nagnali čez zamišljeno (se pravi nekdanjo) gr3)sRo obzidje in se bodo tam počutili kot tedanji podložniki grajskih. Vse drevje okrog gradu, ki so ga načeli plini, bodo poškropili s sVe*° zeleno barvo in poskrbeli za lepo vreme, da je n® bi skazilo ali spralo. Mogoče se ° teden dni pred veselico vsak večer dvigal iz Fritmnkovega stolpa orjaški duh Friderika in zaplaval čez Eeije, kot se iz pravljičnih steklenic razlezejo duhovi- Razmišljaj0- 133 bi 0soo<>c<>ococ+t+tr**+nht***+**t*****t»*+++*+*+*»*-n***+++**++*»+*******+*+*++++*+*++*r***+++**+>. ' 11 i ;: S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. 1 >+++++*++*+*++*■++*+* f********** **■***+++*++++***+****+*******+**+++++***** *******' ^oc^cocooooocooosoocooecoococoooooocoococoooocosooooooosoocoo^ § C^cuuLt/ ' IVAN Mariborska 2, SLOVENSKE KONJICE. HRIBERNIK tel. (063) 755-207 8 UGODNO UGODNO UGODNO 11.328.00 din 7.488,00 din 16.215.00 din OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL X ioooscoooGooooooooosoooooooooocooooocoososcocccooooocoooccco« MIEIK IZBERITE PRI NAS TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CELJE AVTOTIEHNIKA Avtotehnika Celje na Bežigrajski 13 v Celju nudi nakup, servisiranje in vzdrževanje osebnih vozil Revoz - Renault, Citroen in Skoda. Sprejemamo vplačila s popustom za vozila Cimos - Citroen in Revoz - Renault. Vplačate in odpeljete lahko vozila Škoda in omejeno število VVartburg Turist. Nakup staro za novo. Prodaja vozil: Renault, Citroen, Opel, Volksvvagen, Škoda in VVartburg. Telefon: (063) 37-131 ali 38-511 Telefax: (063) 38-725 Zaupajte kakovosti in Avtotehniki Celje >5>=<»!>oooo<>cosocooccoosocoecoooooocoooGooooosooooooooosc<>=oococooooco&ooooot a Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P 0. DE TRGOVINA vam nudi: - vezana okna proizvajalca GORENJE GLIN Nazarje s steklom ali brez do 40% CENEJE v FE Veleprodaja Sp. Rečica (tel. 831-810) in v PE KRC Ljubija (tel. 831-040). Pričakujemo vaš obisk in naročilo. Hvala za zaupanje. MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE AVTOMOBILI 126 P, letnik 1982, registriran do 28. 1991, prevoženih 51.000 km, prva oranžna barva, odlično ohranjen, izoliran, prodam za 1600 DEM. Tel.: (063) 712-590 PRODAM R4. GTL, 1987, ugodno. Tel.: (063) 770-181 ZASTAVO 126, letnik 5/90, registrirano do 16. 5. 1992, prodam za 5900 DEM. Tel.: (063) 776-361 — po 20. uri 126 P, letnik 1982, registriran do 3/92, ugodno prodam. Vili Furlan, Lemberg 1, Strmec pri Vojniku 126 P, avgust/89, prevoženih 13.500 km, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-079 — po 16. uri. ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do aprila 1992, prevoženih 91.000 km, prodam za 2100 DEM. Tel.: (063) 854-238 (od 12.-14. ure in od 18. do 21. ure — vsak dan) 126 P, letnik 1990, prodam. Tel.: (063) 721-512 — popoldne R S, campus, temna stekla, metalic zelena, pet vrat, 3/91, prodam. Tel.: (0608) 31-443 VW 1303, letnik 1973, registriran, delno obnovljen, ugodno prodam za 4000 DEM. Tel.: (063) 736-388 -popoldne KARAMBOLIRAN VUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/ 92, prodam. Tel.: (063) 821-579 126 P, letnik 1982, registriran do 4/92, prevoženih 56.000 km, kot nov, dodatno opremljen, prodam za 1.950 DEM. Zoran Lukač, Ul. Bačke Palanke 10, Zalec VUGO 45 koral, letnik 1989, garažiran, prodam za 6.300 DEM ali za dinarsko protivrednost. Tel.: 26-296, Valerija PVC TALNO OBLOGO, Ju- teksovo, 20 nr, izvozne kvalitete, računalnik Commodore C - 64, levi sprednji blatnik za Vugo Koral 45, ugodno prodam. Tel.: (063) 701-804, Cigler no 1937—19381. z 2.000 m2 funkcionalnega zemljišča, na lepi sončni legi za samostanom oz. farno cerkvijo v Nazarjah, ugodno prodam. Tel.: (064) 50-601 in (064) 51-155 ali v Nazarjah 8 in 10. POROČNO OBLEKO za nosečnice, prodam. Tel.: (063) 33-146, med 20. in 21. uro. GARAŽO — zidano, vrstno, na Dolgem polju, oddamo. Tel.: (063) 856-665 ROMANTIČNO HIŠICO, preurejeno v vikend, med Celjem in Laškim, prodam za 15.000 DEM ali po dogovoru. Tel.: (063) 732-684 Strižem kodre - pudlje. Tel.: (063) 36-606 - po 17. uri NOVO V ŠENTJURJU! KOZMETIČNI STUDIO TOPLINE N Kolodvorska 6, L Šentjur Tel.: (063) 741-4391 Odprto od 8. do 20. ure / ob sobotah od 8. ( do 12. ure BERNARDA BUDJA Posebna ponudba: aparat MVDREM, MVOLIFT, H S0LARIUM Možnost obročnega odplačevanja! OSTALO DVOSOBNO STANOVANJE na Zelenici, prodam. Tel.: (063) 21-002 VEČJO KOLIČINO lepih oblačil podarimo. Družina Selan, Čuprijska 11, Celje SURE Kleper, 270 litraže, 901, flurescentne barve, prodam za 550 DEM. Tem.: (063) 776-361 - po 20. uri ZEMLJIŠČE, primerno za vikend. 1.600 m2, prodam. V račun vzamem tudi avto, žagan les - 5 cm in ohišje, novo. Tel.: (063) 779-123 VIKEND PARCELO, 1.625 m2, 20 km iz Celja, prodam. Dušan Bernard, Breg 4, Celje — popoldne NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU ZAVOD ŠRC GOLOVEC VABI VSE LJUBITELJE REKREACIJE V SVOJE OBJEKTE, KI SO ODPRTI VSAK DAN: Ljubiteljem tenisa v Celju in okolici nudim igranje tenisa na peščenih igriščih PONOČI pod REFLEKTORJI - HALA GOLOVEC. SAVNA: od 14. do 21. ure BAZEN: od 14. do 21. ure KEGLJIŠČE: od 14. do 22. ure DVORANA C, D, TENIS IGRIŠČA: od 8. do 25. ure DVORANA A (glavna dvorana): od 8. do 22. ure PEŠČENA TENIS IGRIŠČA: od 8. do 21. ure V DOPOLDANSKEM ČASU od 8. do 13. ure 50% popusta. VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (063) 33-233, int. 32 in 25 VIDIMO SE NA GOLOVCU NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU KUPON ZA VRČEK HLADNEGA VSAK DAN OD 15-22J PONEDELJEK ZAPRTO PIZZERIJA »GOLOBČEK« VRANSKO PIZZA, KI JE JE DOSTI ZA VSE PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, d.o.o. 63301 Petrovče, Levec b.š. telefon: 63/713-221 tlOVO NOVO HOVO Ekskluzivna prodaja vozil DAEVVOO, NISSAN, PONTIAC, MITSUBISHI V CENI VOZIL JE VRAČUNANA CARINA! Plačljivo v dinarski protivrednosti po uradnem tečaju. Vsa vozila so opremljena z aircondition-om in stereo radijsko napravo. Dobava vozil v mesecu JUNIJU. Informacije na tel. 063/713-221 ali v prodajalnah -BRANKO« v Ozki ulici 3 v Celju. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure DAEVVOO GSI COUPE (3V) 13.617 USD NISSAN SUNNYJX 16.126 USD PONTIAC FIREFLY 12.990 USD DAEVVOO BASE 12.999 USD DAEVVOO GSI 13.555 USD DAEVVOO GTE 14.459 USD MITSUBISHI LANCER GL 14.519 USD NOVO NA HUDINJI Vinoteka z bifejem Podmiljšak, Skaletova 6, CELJE NUDI VRHUNSKA SLOVENSKA VINA po ugodnih cenah. Odprto od torka do sobote od 8. do 21. ure nedelja ob 8. do 13. ure KOZLIČKE IN DVE KOZI, sanske pasme, dobre mlekarice, ugodno prodam. Tel.: (063) 731-243 TOVORNO PRIKOLICO in štedilnik 4 plin + 2 elektrika, prodam. Tel.: (063) 857-350 KOZE s svežim mlekom ugodno prodam. Tel.: (063) 35-680 ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom, lepa lokacija, v Šentjurju, prodam. V račun vzamem tudi boljši avto. Tel.: (063) 856-603 OLJNI GORILEC Johanes 10-55 kw nov, v garanciji, prodam 10% ceneje. Tel.: (063) 34-291 MOTO KULTIVATOR Gorenje Muta s frezo in rotacijskim plugom, prodam. Tel.: (063) 732-650 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, kravo za zakol in plemensko telico, ugodno prodani. Štefan Gobec, Laška vas 19, Štore DELE ZA HROŠČA VW 1200 - vse šipe, 5 kompletnih koles, kovinski pokrov motorja (haubo), zelo poceni prodam. Tel.: (063) 701-636. MOTOR ZA ČOLN Tomos 3,5 km, še nerabljen, prodam ali zamenjam za CD plošče. Tel.: (063) 776-361 - po 20. uri SMREKOVE IN BOROVE stenske obloge, prodam. Tel.: (063) 772-104 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino. Prevajam strokovno angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 BAS KITARO vrhunske kvalitete »VVashburn« Status 70, prodam za 1.600 DEM, na tri obroke. Tel.: (063) 852-094 MALI AVTOBUS, vozen z B kategorijo, prodam. Tel.: (063) 28-179 (popoldne) MINI KOMPONENTO Ka-macron, dvojni stereo kasetofon, D. T. S. — 3 pasovni radio, gramofon, daljinsko upravljanje, v garanciji, prodam za 6.500,00 din. Jordan. Čopova 19. Celje AVTOMATIKA A 3 MS, metal modre barve, letnik 1987, ga-ražiran, prodam za 750 DEM. Tel.: (063) 742-442 - od 19. do 21. ure TAM 125 T 12, letnik 1978, kesonar, GT, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 713-145 AVTOMATIKA, zelo dobro ohranjenega, z dodatno opremo, prodam. Tel.: (063) 37-939 - po 20.30 uri POSLOVNI PROSTOR, v Velenju (50 m2), oddam v četrti gradbeni fazi, na dobri lokaciji — gostinstvo ni možno. Predplačilo za tri leta, 20.000 DEM. Lokal je izdelan do vselitve. Miran Grobelnik, Bevče l/c, Velenje POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, za nosečnice — št. 40, ugodno prodam. Cena je 4.000,00 din. Jadranka Žolger, C. na kmetijsko šolo 10, Šentjur COMMODORE 64, z disketami in kasetno enoto, prodam. V ceno je vključen monokromat-ski monitor, električni priključki ter zabavni in učni programi (za osnovno in srednjo šolo), prodam za 800 DEM, v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 858-815 APN 6 S, star 15 mesecev, zelo malo vožen, na tri obroke, ugodno prodam. Tel.: (063) 823-124 BARVNI TV Iskra, prodam zelo ugodno. Domadenik, Cankarjeva 13, Celje - od 17. do 18. ure AVTOMATIKA, rdeče barve, letnik 1987, prodam za 400 DEM, v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 24-180 KUHINJSKI ELEMENT Pe-tunija jesen, 0-80 cm (gornji), kupim. Tel.: (063) 857-350 DVOTARIFNI ENOFAZNI števec, preklopno uro, amaterski foto laboratorij, prodam. Tel.: (063) 772-127 od 8. do 12. ure. Zvone ali na naslov Zvonko Križaj, Dečkova 56, Celje od 15. do 16. ure ČOLN Maestral 18 in motor Tomos 4, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 857-335 RAZTEGU IV KAVČ, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Karolina Veler, Heroja Staneta 6, Žalec. Tel.: (063) 711-644 ČELADO za motor, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-907 KOSILNICO - motokulti-vator s plugom prodam za 1000 DEM, žago za hlodovino pa za 1500 DEM. Tel. (063) 31-034 MALI OGLASI ZASTONJ KUPONIH MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. X>SCOOOOSOC<>CCOOBOCCOCCCO&OOOOOOOOOCOOC. Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS PERSIL 3 kg 169,90 din MIXAL 3 kg 89,90 din OSKAR 3 kg 78,90 din OUE ZVEZDA II 26,90 din VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: - za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 din 5% Popasti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo. SOCOOCOGCCOOOOOGOCOOOCOOCOOCOOOCCCOOCOSO J PEVSKI STUDIO NIKE VIPOTNIK-RAMPRE Poučujem solo petje od sedmega leta starosti naprej in otroški pevski zborček za predšolske otroke od štirih let starosti naprej. Nika Vipotnik-Rampre, Žalec, Gregorčičeva 9, tel.: (063) 712-274 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, novo, Feroterm - levo, ugodno prodam. Tel.: (063) 29-686 LASTNIŠKO KOMFORTNO STANOVANJE v Celju menja- mo za hišo z vrtom v Celju. Tel.: (063) 36-438 IŠČEM KAKRŠNOKOLI DELO. Sprejmem tudi delo na domu. Damjan Kopše, Ul. Bačke Palanke 7, Žalec 2* 2Ž u >C>OaOOSCOCC<>3©©C©C<>0«>5<>3COCOC<:W®Ci©©OC/V ri DISKONT KARLO Škofja vas 66 UGODNO: sladkor toal. papir 50/1 kg 10/1 sončnično olje 1/1 PVC Ugodne cene vin in ostalih pijač 13.40 din 69.10 din 28.60 din Delovni čas: od ponedeljka do petka 8—20h sobota 8 - 17h nedelja 8~llh Sacoococcoooooosoc >scccoooco©oo50