Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice ste v. 16.
^ urednikom ao more govoriti ▼Bak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
st s topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem pojavljanji dajo so popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen neclelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnižtvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mescc 86 kr.
Štev. 138.
V Ljubljani v sredo, 13. avgusta 1884.
Tečaj 1.
Slovenski „nmezzini“.
ii.
K onemu drugemu »muezzinu", kateri tam kakor besen divja in okolo razbija, spoštovani čitatelj, te pač ne popeljem, ako nisi zdravil i k. Kajti novinarski izgredi, kateri se dandanes vršč v predalih »Slovanovih", so sicer zanimiv predmet pathologičnemu preiskovanju, toda navadni človek se z naravnim studom proč obrača od spak, koje je vstvarila duševna surovost v zvezi z duševno nezmožnostjo. Proč od odurne prikazni, žal, da se ne moremo z jednakim zaničevalnim preziranjem ločiti od paradoksnih nazorov, kakor se ločimo od one osebe, katera jih je izustila!
In zares, če le nekoliko preudarjamo ona gorostasna načela, katera krdelce »Slovanovih11 politikov v svojem vročinskem paroksizmu iz-umuje ter jih potem kot pravo očiščeno pre-kapino ponuja ubogemu slovenskemu občiu-stvu — uriva se nam nehotč misel, da so nGorjanske bajke" Trdinove čez noč postale istina, in da se ves narod slovenski v divjih skokih sedaj suče okolo plamteče grmade na slavnozuanem Kleku: »Slovenci, ne ljubite nomšfcine, ali v narodni šoli jo sovražite, kakor se sovraži strupena rastlina sredi plodonosnega polja“, tako razgraja duševni bolnik »Slovanov". In kako se huduje revež nad »kranjsko" večino deželnega odbora, katera je baje tudi za to leto v proračun postavila »tisti bacillus 600 goldinarjev, s katerim se je uže lansko leto okuževalo slovensko ozračje" ! Ohladke na vroče čelo, ohladke in pijavke nastavljati bolnemu životu, zdravniki »Slovanovi"!
Kajti le duševnemu bolniku ne da se dopovedati velikanski razloček med obligat-n im in neobligatnim poukom. Znani sklep »kranjske" večine kranjskega deželnega zbora ni upeljal uemščine v slovenske osnovne šole, nipremenil učnega črteža v nobenem oziru. Le toliko se je spremenilo tekom zadnjih let, da sme ljudski učitelj v prostih urah ter v šolskem po-
Listek.
Carigrad.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Tega zbora so se bali vsi: najpredrznejši so trepetali in najnedolžnejši so se povpraševali, v čem bi bili grešili. Vsi ti ljudje so tukaj sedeli ali stali s prekrižanimi rokami, s skritimi pestmi, brezčutnega lica. Mila svetloba, prihajoča z obloka, oblivala je z bledo svojo barvo bele turbane, resne obraze, dolge, nepremakljive brade, bogate kožuhe in z bi-serji posute držaje bodal. Na prvi pogled je svet predstavljal mrtvo podobo velike skupine oblečenih in naslikanih kipov. Od mehkih pod-storov se ni slišal noben stopaj, zrak je dišal po kožuhih z dišavami prekajenimi, po marmornih stenah se je zrcalilo zelenje dreves in grmov z dvorišča. Kadar je bilo vse tiho, žu-
slopji privatno poučevati v nemščini nekoliko učencev, katerih stariši to sami žele, ne da bi starišem za ta pouk trebalo posebnega plačila. Vsak oče sme poleg šolskih predmetov svojega sina izučiti dati v kateremkoli predmetu, nikdo ne bi besedice črhnil, ako bi učitelja pozval na dom, da mu tam za drag denar vežba in vadi učenca v nemščini, le v šolskem poslopji se to po »Slovanovi" teoriji ne sme zgoditi niti o prostih urah ne, sicer je to uže samo po sebi narodno izdajstvo, narodni umor. Ali ste v istini tako zaslepljeni, gospodje radikalci, ali pa je vaša norost le burka, katero uganjate z ubogim narodom?
In kdo na Slovenskem more trditi, da se mora »narodna učilnica varovati vsake dotike z nemščino", kakor se varujemo „najmanjšega bacilla", prouzročevalca morilke kolere ?
Ne slepimo samega sebe! Tudi za nas
—	in v naših skromnih razmerah še mnogo bolj nego pri Čehih — veljajo znane besede Riegerjeve, da mora vsak izobražen človek med nami poznati nemški jezik. In La d. Rieger, priznani vodja češkemu narodu, je na zadnje tudi in slavicis nekoliko odličnejša avtoriteta nego dr. Ivan Tavčar ali njegov milovauja vredni protege, dr. Zarnik! Naša omika bi bila silno nepopolna, ako ne bi razumeli kulturnega jezika nemških sosedov, ki je ob jednem dejansko narečje osrednjih uradov, vojaštva in parlamentarizma. Sicer pa silijo uže praktične potrebe našega trgovca in rokodelca k temu, da se vsaj nekoliko privadi tudi nemškemu jeziku. Navadni kmet v istini tega ne potrebuje, zato ga tudi nikdo k temu pouku ne sili, obrtnik pa in trgovski podjetnik ne moreta se odpovedati vsemu znanju tujih jezikov, in ker so tudi njima narodne učilnice — in ne srednje šole — oni zavodi, na katerih si pridobivata svojo omiko, bil bi uprav atentat na gmotni blagor teh stanov, ako se jima po polnem prestriže možnost, vsaj deloma si privaditi potrebno znanje koristnega predmeta.
»Nemščino sovražiti v narodni šoli", kedaj je kak slovensk politik proglasil tako goro-
borilo je tičje petje pod oblokom, beleščečim se zlata. Vse je bilo milo in blago, nežno in ljubko v tem groznem sodišči.
Glasovi so se slišali, eden za drugim, mirni, enakoglasni, kakor žuborenje potočka, da toženec sredi dvorane še vedel ni, iz katerih ust prihaja dolženje ali opravičevanje. Sto očij je bilo uprtih v obraz posamnika. Poglede so preučevali, besede tehtali, misli ugibali, če se je le količkaj lice zgubilo. Smrtne obsodbe so izrekovali po dolgih tihih govorih mirno, sprejemali pa z grobovno tihoto; ali pa so se glasile tudi kakor grom ter se izklicevale tako strašne besede, kakor jih premore le obupana duša v smrtnem strahu: takrat pa se dvignejo sablje po skrivnem migu, obsojencu sesekajo tilnik, in kri pluska po marmornih stenah in lepih preprogah. Age janičarjev in spahij so padali zabodeni z bo-dežem, upravniki in kajmakani so se zgrudč-vali z vrvjo okolo vratu in izbuljenih očij. Minuto potlej so ležali mrliči v senci platan, pokriti z zelenim suknom. Kri so omili, zrak prekadili, svčtniki so nadaljevali sejo neizpre-
padno nesmisel! Berite izjavo štajarskih rodoljubov, proglašeno baš pred sedanjimi volitvami; ali ne čutite, da s svojimi neutemeljenimi besedami javno na laž postavljate svoje štajarske rojake, kateri se nemščine v ljudskih šolah nikakor ne branijo, le da se ima učiti na podlagi materinščine ter v gotovih mejah ? Ali se vam v vaši vrtoglavosti niti ne sanja o zadregi, v kojo z vašimi bedastočami spravite najvnetejše zagovornike narodne stvari v vseh odločilnih šolskih korporacijah, ne iz-imši šolski odsek ljubljanskega mestnega odbora? Nikdar dosedaj se ni z narodne strani proglasilo jednako načelo; vedno smo poudarjali, da priznavamo važuost nemškega jezika tudi za učečo se mladino, da le nasprotujemo umetnemu germanizovanju ter želimo, da se mladež stoprav v višjih razredih ljudske šole začenja baviti s tem predmetom, češ, da se bode potem ložje dosegel učni smoter — in sedaj, sedaj prilomasti »Slovanov “ nebodigatreba, pravi nevednež v vseh vprašanjih narodnega pouka in na vse pre-tege začenja razgrajati: »Sovražite nemščino v narodni šoli, kakor se sovraži strupena rastlina sredi plodonosnega polja"!
In kedor ne podpiše tega smešnega stavka, narekovanega od brezumnega fanatizma, kateri je tembolj gnjusen, ker je le hlinjen, le navidezen — »ta naj se pri prihodnjem ljudskem številjenji upiše med Nemce, ta ni več Slovenec!" Tako se bere v zadnji številki »Slovanovi", to je blagovestje, kojo narodu našemu oznanjajo proroki novopečenega radikalizma. Vidi se gospOdi, da skušnje še niso očistile njih mladeniških nazorov. Sicer bi morali znati, da so uprav s temi nepremišljenimi besedami iz vrste narodnjakov izbrisali vse rodoljube slovenske, počenši od starega dr. Bleiweisa doli do nesrečnega Zarnika samega. Kajti baš s sodelovanjem dr. Bleivveisa se je vstvaril oni ominozni § 7 v odloku deželnega šolskega sveta z 8. oktobra 1870, kateri določa, da se ima nemščina kot obl ig a ten predmet učiti na vseh četverorazrednicah, kot neobliga-ten predmet pa povsod tam, kjer to zahtevajo šolska občina in njene praktične potrebe.
menjenega obraza, skritih pestij, mirno ter istoglasno, pod nedoločno svetlobo maverskih okenc, ki je z bledo zlato barvo polivala velike turbane in dolge brade. Pa tudi ti divji sodniki so trepetali, kadar je začel Murad IV. ali SelimII., nezadovoljen z divanom, s pestjo biti po pozlačenem rešetcu skrivne sobe cesarske. Takrat so po dolgem premolku ugaslega očesa drugi druzega vprašali za svčt ter tudi takrat nadaljevali sejo mrtvega obraza in slovesnega glasu; toda ledene roke so jim še dolgo drhtale pod dolgimi rokavi, a duše so priporočali svojemu Bogu.
8.
Vrata sreče.
Prav v zadju drugega dvorišča, ki je bilo nekako diplomatsko dvorišče serajsko, odpirala so se tretja vrata, stoječa na marmornih ste-brovih in daleč čez nadstrešena, pred katerimi je noč in dan stala straža, za njo pa četa skopljencev, perišče kapidžij s sabljami in bodali oboroženih.
Narodno izdajstvo je to bilo, — to smo izvedeli stoprav sedaj — in njega se je udeležil sam dr. Zarnik, kateri je več let član bil deželnega šolskega svčta ter nikdar ust ni odprl, da bi odpravil sramotni madež na plašči deviškega narodnjaštva. Le držite se svojega načela pri prihodnjem ljudskem šte-viljenji gospodje »Slovanovi" — in videli bodete, koliko „Slovencev“ se bode dalo upisati na vaših polah!
Sicer pa odločno zanikamo, da bi neznanje nemškega jezika utegnilo biti oni trdni jez, kateri bi mogel braniti slovensko zavednost tujega nasilstva. Ljudska šola mora sicer biti po vsem narodna, osnovana na temelji materinega jezika — potem tudi pouk tujega narečja ne more škodovati našemu zarodu. Saj je znano, da je narodno samosvestje v nekem naravnem razmerji s splošno izobraženostjo! Nikjer na slovenskem ozemlji nima narodna stranka tako sigurnih tal nego na Notranjskem, in vender se baš tam nahaja premnogo omikanih posestnikov, pravih stebrov narodne zavednosti, koji brez vsake težave lehko poslujejo v treh jezikih, poleg svoje materinščine tudi v italijanskem in nemškem narečji. Pri značajnih notranjskih rodoljubih naj povprašujejo naši radikalci, če se jim zares vidi v nebo vpijoča krivica, ako se njih sinovi na večrazrednicah izvan šolskih ur ter le na izrečno zahtevanje svojih starišev privatno poučujejo tudi v nemščini, katera je vender marsikomu iz nas potrebna v mnogih ozirih!
(Dalje prihodnjič.)
Pet let Taaffe.
Dnč 12. t. m. preteklo je pet let, odkar je prevzel grof Taaffe vodstvo avstrijske vlade. Doba petih let je gotovo nekratka doba pri avstrijskih kabinetih. In če se ozira grof Taaffe nazaj na to dobo petih let, biti more ponosen na svoje delovanje, vspešno delovanje, kajti politika njegova uravnana bila je po besedah presvetlega vladarja: „Mir naredite med mojimi narodi!" in grof Taaffe ima danes zavest, da je on napravil mir med narodi na podlagi jednakopravnosti. Da se niso vsem narodom v Avstriji še izpolnila vsa zahtevanja, se ni ugodilo še vsem njih željam in težnjam, tega pač ni kriv grof Taaffe, marveč le časovne razmere. Razburkani bili so politični valovi, ko je prevzel grof Taaffe kormilo državne ladije v roke, stranke bile so med seboj v ognjevitem boji; liberalna stranka hotela je na vsak način pridobiti si zopet nazaj gospodstvo, jednostransko gospodstvo in v to uporabljala je vsa sredstva, vsak kamen bil ji je po volji, da ga je vrgla na Taaffejev kabinet in širokoustno je oznanjala svetu, da se grof Taaffejev kabinet ne bode vzdržal niti štirinajst dnij in uže je imela iz svoje srede izbrane može, katerim bode delila ministerske
To so bila sloveča vrata Bab-el-seadet, vrata sreče, katera so peljala v tretje dvorišče; sveta vrata, katera so bila skoro štiri sto let zaprta vsakemu kristijanu, kateri ni prišel v imeni kakega kralja ali kakega naroda; skrivnostna vrata, na katera je zastonj trkala pohlevna radovednost tisočerih mogočnih in slavnih potnikov; vrata, na katera je med svet izletelo toliko nežnih izmišljin in toliko žalostnih pripovedek, toliko besedovanja o krasoti in košoti, toliko negotovega razodetja o skrivni ljubezni in preliti krvi in toliko naslutnega dčha o sladnostni in grozni poeziji; slovesna vrata k svetišču kralja kraljev, katerih vrat ime je ljudstvo izgovarjalo z nekim pritajenim strahom, kakor bi bila ta vrata vrata začaranega gradu, v katerem je morala vsaka nepoklicana stvar ali okameneti, ali pa videti reči, katerih jezik človeški izreči ne more; vrata, pred katerimi še zdaj popotnik obstoji nerad, in naj je še tako hladnomišljen in hladnokrven, in le strmeč gleda senco svojega oblinca, ki se podolžuje po priprtih vratih.
portfelje. In vender so tedaj v Taaffejevem kabinetu sedeli možje iz srede liberalne stranke, a za vse to se ni zmenila, hotela je preprečiti vsako sporazuinljenje, pomirjenje — pasti so morali tudi nje pristaši, grof Taaffe pa je ostal. In danes ima večino prebivalstva grof Taaffe za seboj in ona stranka, katera je hotela in hoče na vsak način le opozicijo, krči se dan za dnem. »Pester Lloyd“, govoreč o petletnem ministerstvovanji Taaffejevem, slika z živimi barvami neosnovane in neopravičene napade od liberalne strani na Taaffejevo vlado, katera hoče biti vsem narodom pravična in vsakemu narodu v Avstriji pripomoči na podlagi ravnopravnosti do razvoja, in ta list o^tro obsoja opozicijo proti zdanji vladi. Dalje piše ta list: »Taki bili so torej boji levičarjev v slednjih petih letih, pri čemer se ne oziramo na posamične napade. Sodi naj vsak sam, koliko so imeli vspeha. Govori pa se, da se je grof Taaffejev program sprave razbil, da se ni narodnostni mir napravil. Gotovo, kdor je pričakoval, da se morejo stoletja stara nasprotja v teku petih let odstraniti in poravnati, naj vrže kamen na vlado, in kdor je pričakoval, da se bode stranka, katera hrepeni po narodni hegemoniji, pustila pomiriti, napravi naj križ čez ves kabinet. Gotovo pa je, da se je narodnostno vprašanje omejilo na nemško-česka tla, da velik del zastopnikov nemške Avstrije podpira grofa Taaffeja, in se Slovani ne čutijo več otroke bolečin. Prihodnje splošne državnozborske volitve bodo tudi pokazale, na kateri strani stoji večina avstrijskega prebivalstva.
Grof Taaffe ustvaril je popoln parlament, grof Taaffe je panslavizem izkadil, grof Taaffe je zadovoljil nenemške narodnosti, ne da bi se bila za pičico spremenila ustava, in če se trdi, da se je za tegadelj nemštvo nazaj potisnilo, je to neresnica. V kabinetu sedi poleg treh Slovanov pet Nemcev; izmed deželnih načelnikov, če ne jemljemo v poštev obeh generalov Krausa in Jovanoviča, pripadajo samo trije slovanski, osem pa nemški narodnosti, od vrhovnih osrednjih oblastev in višjih sodnij je komaj deset odstotkov ne- Nemcev, in to vse pod Nemcem sovražnim ministerstvom Taaffejevim, katero zdaj vlada uže pet let. Bilanca je jasna, in zdaj priredi naj opozicija svojo.
Tako „ Pester Lloyd“, katerega pa še vedno straši pošast panalavizem, o katerem pač menda sam resno ne misli. Jasno pa je, da tudi onstran Litave umejo vredno ceniti blagonosno ministerstvovanje Taaffejevo in njegov program sprave. Kakor rečeno: Če se še niso vsem narodom in vse želje in opravičene zahteve izpolnile, grof Taaffejeva vlada si gotovo prizadeva izpolniti jih, a to je le polagoma in tedaj možno, če se ji po nepotrebnem ne nasprotuje, marveč se podpira v nje delovanji, kateremu smoter je: Sprava in mir med narodi!
9.
Začarano mestice.
Bab-el-seadet kakor tudi Bab-el-selam so delala dolgo hodišče, s katerega se je naravnost uhajalo v skrivnostno poslopiuo — v nji je stanoval brat solne a.
Tu je stalo inajheno začarano mesto, čudna zmes skrivnostnih in ljubkih poslopjič, skritih v Šumi cipres in velikanskih topolov, ki so širili svoje veje nad strehe in pokrivale s senco prepleteno mrežo vrtov, polnih rož in verben. Tu si našel majhnih dvorišč, okrože-nih s hodišči; stezic s kioski in majhnimi kitajskimi paviljoni po straneh ; livadic, z mirto obdanih jezerec, v katerih so se gledalile dža-mijice in posrebrene kuplice poslopjič, podobnih cerkvam ali samostanom, zvezanih s pokritimi galerijami in počivajočih na vitkih ste-brovih. Sredi tega so se lesketale strehe vloženega in poličenega lesa, katere so štrlele nad vrati, pokritimi z arabeskami; in nad vnanjimi stopnicami, ki so držale na pomolja, ograjena z nežnimi naslovi. Povsod je bilo najti temnih krajev, sredi katerih so se belili
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
IV. Gosp. Vaso P e t r i č i č poroča o prošnji občine Vrh za dovoljenje petih semnjev z blagom in živino v župni vasi Dragatuši. Proti dovolitvi je samo troje poročil. Zbornica izrekla se je uže v seji dne 9. septembra leta 1870 na jednako prošnjo proti dovolitvi. Ker se razmere niso predrugačile, predlaga odsek: „C. kr. deželni vladi naj se nasvetuje, da prošnji ue ugodi."
Predlog se vzprejme.
V. Gosp. Vaso P e tričič poroča o prošnji občinskega zastopa v Vinjem Vrhu za dovolitev štirih semnjev z blagom in živino. Prošnje podpirajo občine Petrova Vas, Semič, Kot, Črešnjevec in Gradec. Proti dovolitvi so štiri poročila. Ker se je zbornica dnč 24. septembra 1880 proti dovolitvi izrekla in se razmere od tedaj niso predrugačile, predlaga odsek: »Stavi naj se visoki c. kr. deželni vladi predlog, da prošnjo odbije."
Predlog se vzprejme.
VI. Gosp. Vaso P e t r i č i č poroča o prošnji občine Novi Lazi za dovolitev semnja z blagom in živino. Občine ne ugovarjajo prošnji. Odsek ue more priporočati te prošnje, kajti v okraji kočevskem je 60 semnjev na leto, izmed katerih jih 38 odpade na davčni okraj Kočevje, dalje ker se v bližini teh semnjev vrši 11 semnjev, zatorej stavi predlog: »Zbor-nica naj nasvetuje, da se prošnja odbije."
Predlog se vzprejme.
VII. Gospod Vaso P e tričič poroča o prošnji občine Vrhnika za dovoljenje tržnega dnč vsak četrtek ter nasvetuje z ozirom na razloge, v prošnji navedene: »Zbornica naj c. kr. okrajnemu glavarstvu prošnjo priporoča."
Predlog se vzprejme.
VIII. Zbornični predsednik gosp. Josip Kušar poroča o dopisu mestnega magistrata, kateri vabi zbornico, naj naznani zvedence za prepire o znamkah, zadevajoče znamke lekarniških zdelkov in predlaga izvolitev naslednjih gospodov: Otomarja Bamberga, Alfreda Ledeuiga, Josipa Lozarja, H. Ničmana, Mih. Pakiča, V. Petričiča, dr. Jos. Poklukarja in Fr. Ks. Souvana.
Predlog se jednoglasno vzprejme.
IX. Gosp. zbornični tajnik poroča o ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dnč 5. julija 1884, št. 1192, s katerim nj. ekscelenca trgovinski minister naznanja, da dnč 1. avgusta t. 1. stopi v močNajvišje potrjena in z ukazom trgovinskega ministerstva z dnč 23. julija 1884, drž. zak. št. 103 razglašena organizacija državno-železniške uprave.
(Konec prihodnjič.)
marmorni vodometi in med vejevjem vidčvali obočki in stebriči drugih kioskov. Z vseh stranij med zelenimi pinijami in sikomorami pa so se očem podajali dalnji in prostrani iz-gledi na Marmarsko morje, na obadva bosporska bregova, na luko, na Štambul, a nad tem rajem to nebo!
To mestice je bilo takorekoč shranjeno v ogromni šop zelenja, sezidano zdaj pa zdaj, brez določene osnove, po vsakratni potrebi in dobrovoljnosti, veličasten in krhak, kakor gle-dališua oprema (kulise), poln skrivališč in de-tečje nežnih zavijališč. To je bilo mestice, od koder se je videlo vse, kamor pa nihče ni videl; bil je gradič, v katerem je Ijudij kar mrgolelo, pa je bil vender videti, da je samoten, kakor bi še zdaj v njem vladal pa-stiropašni in zamišljeni duh starih osmanskih vladarjev. Bilo je to mestice, kakor kamenito taborišče, katero je v vsem svojem velesijaju vender le spominalo na prtene šatore tatarskih potikalcev. Velika, raztresena kraljevska palača, sestavljena iz sto kraljevskih palačic, druga drugi skritih, kjer je ob enem kraljevala toga ječe, važnost svetišča, veselje kmet-
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj je prešlo pet let, kar je uradna »VViener Zeitung“ objavila imenovanje grofa Taaffeja ministerskim predsednikom. Težaven je bil položaj, katerega je našel grof Taaffe kot dedščino za ustavoverno stranko, do z vztrajnim delovanjem posrečilo se mu je vender v kratkem, spraviti državni voz v pravi tir. Največe zasluge pa si je pridobil miuisterski predsednik na politično-gospodar-stvenem polji. Gospodarstveni preporod Avstrije — delo Taaffejevo — je činjenica, katero je evropski finančni svet, gotovo naj-kompeteutnejša avtoriteta, sijajno potrdila. Avstrijski državni fondi imajo danes tako Ugoden kurz, kakor še nikedar do sedaj. — Domači in tuji listi govorč o petletnici Taaf-fejeve vlade, ir. vsi, katere ne vodi slepa strast, so jedini v tem da se je v Avstriji v zadnjih petih letih mnogo na bolje obrnilo.
Danes volijo koroška mesta in trgi svoje zastopnike v deželni zbor. Slovenci postavili so samo jednega kandidata v osebi gospoda finančnega svetnika Adamiča, kateri utegne vkljub strastni agitaciji nemških liberalcev biti izvoljen. — Deželni odbor koroški je nasvetoval, naj se deželni zbor skliče na
22.	dan septembra.
Hrvatski sabor sklican je s kraljevim res-kriptom na 23. dan avgusta. Ob jednern javlja se iz Zagreba, da bode sabor svoje zborovanje svršil najbrže do konca tega meseca. To upanje se je sicer uže večkrat izreklo, no da li se bode tudi res izpolnilo, to ni toliko zavisno od dobre volje narodne stranke, koliko od samovolje Starčevičevih pristašev.
Na Ogerskem je zadnjo nedeljo povodenj in ploha napravila velikansko škodo. Iz Budimpešte se poroča, da je voda celo v prestolnico ogersko naplavila iz bližnjega gorovja silno kamenja in druge ruševine ter poškodovala ceste in železuice. Isto tako provzročila je povodenj veliko škodo v Komarnem, v Ve-'em Marošu, kjer so posebno vinogradi po sem uničeni, v Siofoku je strela udarila v neko niso ter jedno žensko takoj ubila, tri pa nevarno ranila.
Tuje dežele.
Iz Sofije poroča se „Pol. Corr.“, da se med liberalci in korservativci vrš6 dogovori zaradi skupnega postopauja proti ministerstvu Karavelovega. Trdi se, da bodo ti dogovori “neli pozitiven rezultat. Vodja konservativcev, Načevič, prišel je v to svrho iz Bukarešta v °fijo- Kakor razvidno, politikuje se v Bol-8^'iji s toliko strastjo, da pač nobenemu ini-isterstvu ni mogoče vspešno delovati. iz. Gavril Krestovič, novi glavni guverner
Drnf ^niue^Ue' za^e' Je ostro postopati *	1 onim uradnikom in častnikom, kateri,
h k	prizor	kraljevske	bahatosti,
barbarske priproščine, in videc je sam sebe vprašal v katerem stoletji da živi in v kateri deželi da se je rodil.
Hpni« 0J®bil° ,8rce seraja, kateremu so živ-jenje dovaževale vse žile države odvaževale pa vse odvodnice ceL^tva	odvaževale
10-
Prestolna dvorana.
Prvo poslopje, na katero ie nrišlec 7adel le bilo poslopje prestolne dvorane katera še zdaj stoji, m katera se more obiti t« ;a ati,-;.
stoji, in Katera se more obiti To iP fitiri-v°gelno poslopjiče, okolo katerega teče leno juarmorno pomolje, in v katero se gre skozi bogato olepšana vrata, lepima vodometoma na vsaki strani. Dvorana je pokrita z oblokom ki je okrašen s pozlačeuimi arabeskami. Stene so obložene z marmorjem in porcelanskimi Pločicami, razmerno sestavljenimi. Svetloba Prihaja skozi okenca z barvanimi stekli, doli v zadju pa stoji prestolje, podobno veliki po-stelji, z nebiščem pokriti, z bisernimi resami; prestolje to stoji na štirih visokih in vitkih stebrih od pozlačenega brona, olepšanih z arabeskami in dragimi kameniči, nad nebiščem Pa vise štiri zlate oble s štirimi polumeseci,
zanemarjajoč svoje dolžnosti, se v prvi vrsti bavijo s politiko. Krestovič ne namerava nadaljevati neodločne politike Aleko paše, nego se hoče strogo ravnati po državnopravnem položaji izročene mu provincije, negledč niti na turške, niti na ruske težnje.
Angleška se vender enkrat resno pripravlja, da pride v pomoč obleganemu generalu Gordonu. Naročila je v to svrho tisoč malih ladij za vožnjo po Nilu. Ekspedicija odide najbrže početkom meseca oktobra. Glavni poveljnik bode general Wood.
Dopisi.
Iz Logatca 10. avgusta. (Izviren dop.j „Grobost nema mej,“ pravijo, in nek »mlad človek* v Ljubljani nam v zadnjih tednih s svojim postopanjem resnico tega narodnega prigovora jako živo dokazuje. — Ker nosi ta gospodič vedno kazenski zakonik pod pazduho, češ: »016, tega pa bom," moramo biti oprezni, ter govoriti, kakor bi se imeli za vsako besedo zagovarjati — ne pied posvetnim sodnikom, ampak pred sodnikom naše konečne usode.
Logatec je miren kraj, kedor hoče vzletati više, mora od tod. Kupica vina, kegljanje, bralno društvo in prijateljski razgovori — evo ti naš kratek čas po vsakodnevnem truda-polnem delovanji! Sedaj pa pride imenovani »mlad človek" ter počne hujskati. Najprej je popadel kakor stekel pes gospoda deželnega predsednika, — „visokoroduega gospoda", kakor se mu roga razposajeni deček — kije slučajuo bival pri svojem zetu med nami, da skoro za njegovo navzočnost nismo vedeli. — Ker mi na to do sedaj molčimo, misli si mladi človek, da nas mora osobno za hlače pograbiti. Pravi, da smo mi Logatčanje privilegirana tovarna narodne elasticitete. Quod non!
Poprej ko rečem kakošuo besedo »mlademu človeku", moram slavnemu občinstvu povedati, kako mi je ta „uš na narodnem kožuhu" prišla do poznanja.
Prvič ko sem prišel na Dunaj in prvič, ko sem bil v društvu „Sloveniji“, razpravljalo se je o tem, bi li moglo društvo na svoje troške odposlati dva reprezentanta k otvor-jenji jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu. Sedanji profesor K. iz Pazna se je temu iz deuarstvenih vzrokov protivil. Tu posegne po njem »mlad človek", kateri je baje hrepenel po zagrebškem izletu, ter zarohni tako grdo in surovo psovko! da sem sam pri sebi mislil: »Ehe! »Slovenija" ima tudi hlapce, ne samo akademikov," in — odšel sem.
Ko se je zadnjič volilo v deželni zbor, je krožilo neko pismo po kranjskih farovžib, kateremu se je najbolj posmehovala čestita duhovščina, koji je bilo namenjeno. »Mladi človek" ostal je na cedilu, za jedno blamažo bil j e bogatejši!
s katerih srši nekaj konjskih repov, v znamenje vojne moči padišahove. Tukaj je sultan svetičuo pričakoval tujce v prisotnosti svojega dvora; tukaj so mu pred noge metali ubite brate in unuke, češ, da se mu cesarstvo ova-ruje zarot in izdaj. Tu mi pride na misel devetnajst bratov Muhameda III. Grmenje topov, ki je Aziji in Evropi znanilo smrt njih očeta, je tudi njim znanilo smrtno obsodbo v ječi. Serajski nemi so potem njih trupla nametali okolo prestolja. Bilo jih je vsake starosti: od detiustva do moževnosti, eden na drugem, izbuljenih oči, s sledovi razbojskih rok ua obrazu in na vratu; zlatolasneglavice otrok so se naslanjale na prsi čvrstih mladeničev, in sive glave so zgnečene pod nogami desetletnih bratov; grobijetniškikaftani in plenice zibeli so skupaj sprtljani z vrvjo med skrčenimi udi in naguenimi obrazi. Te zlate arabeske tukaj so videle veliko potokov krvi, in leskeče te porcelanske pločice, kjer j_e bruhnila grozna jeza Selima II., Murada Iv., Ahmed«: I., Ibrahima, so veselo gledale obupno smrti. Pod nogami čavšev so so se tukaj grudili vezirji, razbivši si glavo ob marmor vodometov. Tukaj so se trkalile glave
S takimi avspicijami in z zagotovilom — »Slovenskega Naroda", da »mladi človek" ne pozna ne takta, ne discipline, pride sedaj ta krivi prerok k nam, in Mahdi nas hoče prepričati, da naj voliu.o onega dr. Zamikal! katerega je sam pred kratkim še brezobzirno napadal. Ne bomo!
Zase ni mogel »mladi človek" pribera-čiti mandata in sedaj ga skuša priboriti drugim , koje le predobro poznamo Notranjci! taki jnnaki se nam priporočajo! Kak odgo-govor jim bodemo dali?
Razne vesti.
— (Povodenj) napravila je silno veliko škode v Ogerski. Iz Budimpešte se poroča o tem z dne 10. t. m.: Slednja noč bila je strašna. Od 8. ure zvečer do 7. zjutraj divjala je skoro neprestano nevihta, bliskalo je in grmelo. Bilo je kakor bi bombardovali mesto. Pri tem pa je več ur dež tako lil, kakor bi se bili utrgali oblaki. Mestni vodotoki bili so najedenkrat polni, voda je izstopala in napravljali so se obširni tolmuni. Ognjegasci črpali so pridno vodo, vender niso mogli dosta opraviti. Lepe ceste so vse razdejane in na njih nakupičeno je po seženj visoko kamenje, pesek in blato. V Budimu, v Novem Stiftu in v starem Budimu so ceste take kakor gorske struge. V Novem Stiftu je več hiš trkljajoče se kamenje razdejalo, mnogo jih je poplavila voda. Prebivalci bili so vso noč v smrtnem strahu. Privatna škoda ni velika; veliko škodo pa ima mesto, kajti razdejane so vse ceste.
— (Ne poročena in vender omožena.)
V „0d. L.“ čitamo: Pred kratkim uložila je Jerina Stapanenko, 19 let stara, pri prokuratorji odeške okrajne sodnije prošnjo, v kateri se izjavlja, da je brez svoje vednosti poročena. Ona pripoveduje, da je dne 9. maja 1883 stopila v službo pri posostniku Timijanu Munkiji in se preselila v njegovo vas Albanovko v odeškem okrožji; v službo stopivši jo izročila gospodarju potni list. Z njo ob jednem je služila pri istem gospodarji tudi Anastazija Ritkusovna, katera se je zaljubila v hlapca Ivana Mojzifiuka. Hotela sta se zaljubljenca poročiti, a Ritkusovna ni imela potnega lista, zategadelj se tudi poročiti nista mogla. Obrnila sta se do gospodarja, naj bi jima on dobil dovoljenje za ženitev, in za plačilo sta mu obljubila pustiti vse zaslužone denarje. Munki izročil je Ritkusovni potni list Stapanenkin; na to se je vršila poroka na ime Stapanenkino, in pri poroki je bil gospodar sam in njego,v oče priča. »Na ta način", pravi Stapanenko v svoji prošnji, „se v bodoče ne morem omožiti, dasi nisem poročena, ker sem v papirjih uže omožena." — Stapanenko gotovo ni v prijetnem položaji, osebito, Oe ima res kakega čestilca. Pričela se je preiskava.
— (Svilne nogovice.) John Sto\ve piše:
V letu 1560. prišla je shranjevalka perila gospodična Montague k cesarici Elizabeti in ji dejala: „Milady, za novoletno darilo spletla sem Vam
upravnikov, prinesene iz Egipta in Sirije, ob sedlu kakega age. Kdor je semkaj prišel z grešno vestjo, se na pragu še enkrat obrne, da se poslovi od lepega neba in krasnega gričja azijskega; kdor pa zdrav spet vunkaj pride, pozdravlja soluce kakor bolnik, kateremu se vrača življenje.
Prestoljsko to poslopje ni edino, katero je še videti moči. Od todi greš skozi razne vrtove in majhina dvorišča, obdana s poslop-jiči maverskih oblokov, katere nosijo marmorni stebrovi. Paži so imeli tukaj svojo šolo, v kateri so se učili znanja za visoke službe cesarstva in dvora, nato sijajna stanišča in zabavne dvorane, služaje in učitelje, izbrane izmed najučenejših, ki so bili v državi. Izined teh poslopjič se je vzdigala vrsta ljubkih sa-racenskih kioskov, z odprtimi hodili, v katerih je bila knjižnica. Izmed kioskov se je ohranil še eden, ostrmljiv zlasti zavoljo svojih velikih bronastih vrat, okrašenih z uzbokami iz jas-pisov in lapislazulov, ter posut s prečudno zvitimi arabeskami, zvezdami, listjem, vsakovrstnimi liki, ki so tako nežni, tenki, prepleteni, da skoro niso človeško delo.
(Konec prihodnjič.)
dvoje črnosvilenih nogovic;" kraljica jih je takoj oblekla in dopale so se ji tako zelo, da je nekaj dnij pozneje pozvala k sebi gdč. Montaguejevo ter jo vprašala, če bi ji mogla še katere splesti. Go-spodičina Montague je obljubila izpolniti ji zahtevo. »Storite to“, deje kraljica, „svileno nogo-vice so tako fine in voljne, in jaz ne bodem nikdar več volnenih oblekla". Kraljica je bila tako ponosna na te nogovice, da jih je vsem ženskim gostom kazala, da so jih občudovale. Te historične nogovice so zdaj v Londonu javno razstavljene, in dame, katere imajo dandanes vsaka po dvanajsterico takih nogovic, se čudijo, kako je bilo pred tri sto leti lehko kraljevsko se oblačiti.
— (Denarno založišče) new-yorškega železniškega velikaša Wm. H. Vanderbilta, v katero je shranil pred svojim odhodom v Evropo pred nekaterimi tedni blizu 100 milijonov dolarjev, je najboljša zakladnica na vsem svetu, vender je od zunaj neznatna. Vsekano je to založišče v skalo, gorenja gradnja ima 5 čevljev debelo sprednjo steno, 3 čevlje debele zadnje in strauske stene, sestavljene iz opeke. Vsi nosilni stebri so od železa in marmorja. Na vsi stavbi ni prav nič lesa. Pravo založišče je v najspodnejšem delu, je 36 čevljev široko in 41 čevljev globoko. Četvere duri, katere peljejo zapored v to založišče, tehtajo po 8200 funtov. Založišče je varno pred tatovi, ognjem in vodo.
— (Amerikanski listi) poročajo, da iz sicer ne mnogobrojne vojske v Zjedinjenih Državah pobegne, desertira vsako leto okolo 3- do 4000 vojakov. To pa zaradi tega, ker so vojaki slabo plačani in poleg vojaške dolžnosti morajo opravljati še mnoga postranska dela.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gospod deželni predsednik imenoval je absolviranega pravnika Leopolda Golfa konceptnim praktikantom pri politični upravi za Kranjsko.
— (Tatvina.) Gostilničarka pri „Bierquelle“ pustila je danes zjutraj svojo listnico na mizi v gostilni. Ko se je čez nekoliko časa povrnila v sobo, zapazila je, da ji je iz listnice zmanjkalo 20 gld. Sum padel je precej na 141etnega slugo Erana Brajerja, kateri se je ob istem času bavil v sobi. In res je fant redarstvenikom obstal, da je ukradel omenjeno svoto ter jo skril pod frančiškanskim mostom. Mladega tatu izročili so sodniji.
— (Dodatek k »Izjavi.") K »Izjavi", katero je podpisalo ogromno število notranjskih odličnjakov, in katero smo priobčili v včerajšnjem listu, dodajemo danes še podpise naslednjih spoštovanih gospodov iz Logatca: Tomaž Tolaci, trgovec in posestnik; Janez Kobal, Josip Smole, Andrej Marinko, Matija Hladnik, Karol Pupis, Alojzij Skala, Janez Hladnik, Martin Petrič, Anton Kunc, posestniki; A. Candusso, Janez Bihar, trgovca.
— (Surovost.) Dnč 10. t. m. okolo 9. ure zvečer vračal se je aktivni infanterist J. C. iz Jame (okraj kranjski) v Ljubljano z 12 urnega dopusta. Med Podrečami in Medvodami pa so ga napali neznani fantje, ga natepli, da ima več ran in zlomljeno roko. Zdaj leži v tukajšnji garnizijski bolnici.
— (Samomor.) Dnč 11. t. m. okolo 2. ure popoludne našli so 261etnega fanta Štefana Blaša obešenega na hrastu blizu Tomačevega. Blaš se je baje zaradi tega obesil, ker je bil kriv neke tatvine.
— (Nova knjižica.) »Velike egiptovske sanjarske bukve po starih arabskih in egiptovskih pismih." Tako je naslov knjižici, katera je ravnokar na svetlo prišla iz Leonove tiskarne v Mariboru. Knjižica obseza 255 stranij in dodane so ji na konci tudi »Sanje, razložene po tiskanih slikah." Cena 30 kr. Prijateljem in prijateljicam loterije priporočamo knjižico s pisateljevimi besedami iz predgovora: .,Naj se loterije poslužujemo na ta ali oni način, je vender za igralca potrebno, da pozna njeno upravo, da zamore vsaj nekoliko z dobitkom igrati. Zategadelj sem te bukvice še z raznimi poučljivimi napeljavami pomnožil in želim ti, dragi bralec, igraš li na to ali ono igro, veliko srečo in blagoslova."
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Zagreb, 12. avgusta. Sabor sklicanje
23.	dan t. m.
Bruselj, 12. avgusta. Zbornica je s 66 proti 35 glasovom zavrgla predlog levice, naj se preloži novi šolski zakon in pričelo se je posvetovanje.
Rim, 12. avgusta, opoludnč. V okuženih provincijah v Massa-Carrari, v Genovi in Turinu je včeraj zopet osem oseb za kolero obolelo; dve iz med teh sta umrli. Razen teh sta dve v prejšnjih dnevih oboleli osebi umrli.
Pariz, 12. avgusta, zvečer. V slednjih štirindvajsetih urah v Marseillu 11 mrličev za kolero; v Toulonu ni umrla nobena oseba za kolero. — Kongres zavrgel je danes dalnjih pet popravkov; jutri bode najbrže slednja seja.
Pariz, 12. avgusta. »Voltaire" poroča, da je admiral Lespes dne 5. avgusta dovršil blokado Kelunga. Kitajci so se skušali ustavljati s Kruppovo baterijo, katero so imeli nastavljeno na obrežji; ladijevje pričelo je potem streljati, na kar je utihnila baterija, ne da bi bil kdo ustreljen ali ranjen. Potem se je izkrcala jedna kompanija, katera je topove zabila. To se je hitro izvršilo, vender je bil jeden usmrten in dva ranjena. Divizija Lespčs ostane v pristanišči pred Keluugom, da za-branjuje kitajskim ladijam dobivanje premoga. Divizija admirala Courbeta je razen štirih ladij pred Fu-Čevom.
Versailles, 12. avgusta. Kongres je vzprejel s 384 glasovi večine član I. upravne revizije, pri II. članu, kateri predlaga prepoved revizije vladne oblike, izjavil je Ferry: Francosko dostojanstvo zahteva ljudovlado. Škof Freppel pa se nadeje, da se do 4. maja 1889 zopet ustanovi monarhija. Potem se je član vzprejel s 444 glasovi večine.
London, 12. avgusta. Britska vojska v Egiptu se za ekspedicijo v Kartum pomnoži na 10000 mož.
London, 12. avgusta. „DailyTelegraph" poroča, da je vlada naročila tisoč čolnov z vesli, da se z njimi izvede ekspedicija Gor-donu na pomoč. Ekspedicija, katera se bode koncentrovala v Wady-Halfi, se v oktobru poda na pot. General Wood dobi najbrže vrhovno poveljstvo.
London, 12. avgusta. »Times" poročajo iz Pekinga: Tsung-li-Yamen je protestiral pri vlastih proti postopanju francoskega ladijevja pri Kelungu.
Belgrad, 12. avgusta. Zdravstveni šef dr. Vladan Gjorgjevič je s kraljevim ukazom imenovan županom v Belgradu.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 13. avgusta.
gld.
Jednotni drž.	dolg	v	bankovcih...................80 • 95
»	>	>	»	srebru......................81’70
Zlata renta...........................................103'40
5% avstr, renta.........................................96	•	15
Delnice narodne banke.................................. 859'	—
Kreditne delnice........................................315	•	40
London 10 lir sterling..................................121	•	60
20 frankovec.......................................... 9'65
Cekini c. kr.......................................... 5 • 74
100 drž. mark............................................  59~50
Uradni glasnik
z dne 13. avgusta.
Razpisane ustanove: Početkom šolskega leta 1884/85 Rediffova ustanova na gimnaziji v Meranu. Prošnje do 8. septembra mestnemu magistratu v Meranu. — Na zavodu «Francisco-Josephinum» v Mod-lingu za kmetijski pouk državna ustanova v znesku 250 gld. Prošnje do 31. avgusta ministerstvu poljedelstva na Dunaji.
Razpisane službe: Na dvorazrednici v Mengiši služba učitelja v Mengiši z letno plačo 400 gld.; prošnje do 31. avgusta šolskemu svetu v Kamniku; v šolskem okraji Krškem na dvorazrednici v Savensteinu, 400 gld. in stanovanje; na dvorazrednici na Raki z letno plačo 450 gld.; na dvorazrednici na Studencu, 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. avgusta šolskemu svčtu v Krškem.
Naprava novih zemljiških knjig: V Crnomlji za katastersko občino Vinica; poizvedbe dne 16. avgusta; — pri okr. sodniji v Ljubljani za katastersko občino Grosuplje; poizvedbe v dan 30. avgusta.
Tiijoi.
Dne 11. avgusta.
Pri Maliči: Mauenvrier, profesor, in Lachassague, banquier, s soprogo, it Pariza. — Bogerts, trgovec, iz Hargera. — Hoffmann, zasebnica, in Schvvarz, trgovec, z Dunaja. — Velcich, zasebnik, in Seni-gaglia, zasebnik, z rodbino, iz Trsta. — Vitez pl. Schneid, c. kr. vladni svetnik, iz Kamne Gorice. — Hubad, c. kr. profesor, iz Kranja.
Pri Slonu: Vosseler, trg. potovalec, z Dunaja. — Sonn-bichler, zasebnik, s soprogo, iz Gradca. — Pipuš, dijak, iz Maribora. — Vesile, lesotržec; Bachschmidt, slikar, in Foljing, učitelj, iz Trsta. — Mesar, župnik, iz Boh. Bistrice.
Pri Tavčarji: Ortlieb, trgovec, z Dunaja. — Roth, zasebnik, iz Pireja. — Dr. Lubing, zasebnik, iz Strass-burga. — Sirola, trgovec, iz Reke. — Tarabacchia z rodbino iz Trsta. — Fortič, c. kr. mar. oficir, iz Pulja.
Pri Bavarskem dvoru: Scherner, c. kr. inžener; Kiih-nel, učiteljica, in Fabretto, posestnica, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Leinert, dijak, z Dunaja. — Fornkler s soprogo iz Reichenburga. — Gomani, zasebnik, iz Trsta. — Wesiak, trg. potovalec, iz Budimpešte. — Štern, trg. potovalec, iz Celovca.
Pri Avstr, carji: Pertscbitsch, zasebnik, iz Ruske. — Minis in Wolbert, dijaka, z Dunaja.
Umrli so:
Dnč 11. avgusta. Miha Zajec, delavčev sin, 4 !., Kolezijske ulice št. 12, utonil.
Dne 12. avgusta. Marija Leskovšek, dekla, 361., Poljanska cesta št. 25, sušica. — Jovana Langerholz, hči ključaničarja, 10 mes., Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, ošpice.
V	bolnici:
Dnč 11. avgusta. Lucija Jereb, delavčeva soproga, 36 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
C a Q	Čas opazovanja	Stanje J baro- Tempe-metra j ratura v ram 1	Vetrovi j Nebo	Mo-krina v mm
tj)	7. zjutraj	736-92 +17-3	bzv. I m gl.	
d	2. pop.	735-05 ! -j-25-8	jzpd. sl. d. js.	0-00
(M rH	9. zvečer	734-80 +19-4	bzv. ! p. js. I-	
St. 7775.
Naznanilo dražbe.
Za oddajo gradnje v sodnem okraji loškem ležeče in skozi dolino Kopačnico do primorske meje držeče ceste vršila se bode minuendo-licitacija v uradnih prostorih stavbenega oddelka c. kr. deželne vlade v Ljubljani
v 1. dan septembra 1884
ob 10. uri dopoludnč pričenši.
Omenjena gradnja v proračunjenem znesku stroškov 23000 gold.,
od katerih na	zemeljska dela . .	3001 gld.	80	kr.
»	podporno in stensko
zidovje ....	3242	»	20	»
»	potlakovanje . . .	1306	»	92	»
»	cestno podlogo . .	2688	»	40	»
»	posipanje ....	3404	»	46	»
»	mostove in rove . .	7884	»	22	»
» ograde in okrajevne
kamne.............. 1472 » — »
odpade, se bode izklicala s 23000 goldinarji in oddala j e d n e m u podjetniku v zvršbo.
K tej minuendo-obravnavi se vabijo podjetniki z opazko, da mora vsak, kateri zase ali kot legalni pooblaščenec za drugega licitirati hoče, vložiti pet odstotkov izklicane svote kot odstopnino pred začetkom ustne licitacije v roke dražbene komisije ali se izkazati o vlogi pri kateri javni blagajni z vložnim listom.
Pismene, po propisu § 3 splošnih dražbenih pogojev sestavljene, s priloženo petodstotno odstopnino in s kolekom za 50 kr. kolekovane ponudbe se bodo vender samo
do incl. 31. avgusta 1884
vzprejemale ter se morajo vložiti pri vložnem zapisniku c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Dotične načrte, splošne in posebne stavbene pogoje, sumarni proračun troškov z jednotnostnim cenovnim izkazom vred si more vsakdo ogledati vsak dan ob navadnih uradnih urah pri omenjenem stavbinskem oddelku, in pričakuje se, da bodo ob licitaciji vsakemu dražilcu po polnem znani splošni pogoji gledč izvedenja javnih gradenj, kakor tudi razmere izklicane gradnje, in posebni pogoji, po katerih se bode moral kupec-podjetnik ravnati.
V	Ljubljani d^jg 11. avgusta 1884.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & F o d. Bamberg v Ljubljani.