Gospodarske stvari. Kmetijski stroji. (Konec.) Kdor je živinorejec, mora imeti tudi dovolj rodovitnih travnikov. Tako pridemo slednjič na stroje, ki jih rabimo pri obdelovanju travmkov. Tu omenjamo slroj za kositi, stroj za sušiti in brano za vlačiti. Kar se prvih dveh tiče, moramo oraeniti, da se lahko rabita le tam, kjer so tla popolnoma ravna. Brano za travnike naj bi imel vsak bolj premožnejši kmet, ker tudi ni predraga; za 35 ali 40 fl. dobiš dovolj močno. Izplačala se ti bo v kratkem, ker že v prvem letu boš povzdignil rodovitnost travnika, ako ga povlečeš. Z brano najnreč izruješ iz travnika ves mah, ki travo v rasti ovira, zraven pa tudi izrahljaš zemljo. V tako zrahljano zemljo pa lahko pride zrak, ki seno v rasti zelo povspešuje. Na ta način pa poravnaš tudi vse krtine, ki bi ti zadušile mnogo trave, zraven pa bi li še pri košnji zelo nagajale, ker na krtinah se kose prav dobro brusijo. Za brano pograbi meh, ki ga porabiš lahko za steljo. Brano posodi tudi sosedu. Od nje se navadno na dan računi 1 fl. Vem za kmeta, ki povleče s svojo brano in živino travnik, ako mu dotičnik le mah prepusti, ki ga je izruval. To je pravo kmetovanje. Nekateri vlačijo travnike z navadno brano, ki so ji med zobe vpletli nekoliko bodečega trnja. Tudi to je dobro in boljše kakor nič, čeravno so na tak način delo ne more dovršiti tako korenito, kakor z vnalašč za to narejeno železno brano. Ako hočeš imeti rodovitne travnike, jih dobro gnoji in pridno vlači. Tu je v kratkem popisano vsaj nekoliko strojev, ki jih rabi poljedelec. Imamo jih še sicer več, pa ti so najnavadnejši. Pri primerni priložnosti hočem posamezne tančneje orisati z ozirom na kmečko korist. Sedaj pa naj bo o tem dovolj. Ti dragi kmetič, pa presodi sam, ako ti kaže, si katerega naročiti, svarim pa te, da se varuješ brezvestnih judovskih agentov, ki ti vsako leto vsiljujejo raznovrstne slabe stroje za drag denar. Mnogokrat dobiš stroj, ki ni za nikakšno rabo. Iz tega pa nastanejo pravde, ki jih moraš vedno le ti plačevati. Ako si naročiš stroj, obrni se na domaee pro- kupce in izdeljevatelje. Savinjčane bi opominjal na Lorberja v Zalcu. Konečno želimo, da bi se kmetje kolikor toliko vsaj ravnali po sledečem: Vinogradnik naj ima mlin za grozdje. Živinorejec si naj pripravi rezalnico, posestnik travnikov pa železno brano. Premožnejši posestniki ali pa občine naj si kupijo mlatilnice, katere se naj izposojujejo. Vse druge naj si naročijo tisii, ki jim ugajajo in imajo tudi denar. Za navadnega kmeta pa zadostujejo zgoraj našteti stroji popolnoma. Vedno pa se držimo gesla: Judovskih oderuhov podpirati nikdar! Sejmovi. Dne 12. junija na Teharjih in na Starih sv. gorah. Dne 14. junija v Kozjem, Siegersbergu, Brežicah, Slov. Gradcu, Žalcu, Ločah, pri Sv. Andražu v Slov. gor. in v Rogatcu. Dne 15. junija pri Sv. Barbari pri Oplotnici, v Mozirju, Arvežu, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Lembahu, pri Sv. Vidu niže Ptuja, v Radgoni, na Planini, v Kostrivnici in v Celju. Dne 16. junija v Imenem (za svinje) in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 18. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor.