Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir. 30.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	28
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev. 24/12410	
i
Leto XXXIV ■ Štev. 33 (1717)
Gorica - četrtek, 2. septembra 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Strah pred svobodnimi ljudmi Sv. oče na jadranski obali
Katica Cukjati je v Argentini rojena Slovenka, po poklicu odvetnik. Lani je imela predavanje v Dragi. Ob svojem obisku v Evropi se je zanimala tudi za razmere v Sloveniji poleg onih v zamejstvu na Primorskem in Koroškem. Svoja opažanja in sodbe je strnila v predavanju, ki ga je imela v Buenos Airesu. Glede zamejskih intelektualcev sodi takole: »Zamejski izobraženci imajo v tej dobi kot osrednjo skrb analizo in rešitev kočljiivih lastnih vprašanj. Zamejsko življenje sloni na ramah izredno požrtvovalnih Slovencev, ki ne klonijo kljub močnemu pritisku prefinjenega potujčevanja in nelojalne matične politike« (Svob. Slov., 10. jun. 1982).
Mislim, da je K. Cukjati dobro zadela, ko je dejala, da je naša »osrednja skrb analiza in reševanje kočljivih lastnih vprašanj«. Iz te skrbi in potrebe po analizi naših vprašanj je namreč zrastla Draga. Njen pobudnik pok. prof. Jože Peterlin jo je zamislil ravno kot svobodno tribuno zamejskih Slovencev, kjer naj se rešetajo vprašanja, ki žulijo nas zamejce. Seveda se pa pri tem ni mogoče izogniti tudi zadevam Slovenije in Jugoslavije, saj nas kot Slovence zadevajo tudi te.
ZAKAJ SE LJUBLJANA BOJI »DRAGE«
Prav v tem, da se v Dragi rešetajo tudi vprašanja, ki se tičejo stvarnosti v Sloveniji (marksizem, verska svoboda, samoupravljanje, narodna zavednost, gospodarstvo idr.), je krivo, da se tamkajšnji režim ne more sprijazniti s predavanji v Dragi.
V	preteklosti je skušal Drago udušiti z nenadno odpovedjo že napovedanih predavateljev, potem z odvzemom potnih listov predavateljem, lani in letos pa z napadi v ljubljanskem Delu. Lansko leto se je na to pot spravil časnikar Franček Bohanec, vendar po končani Dragi. Letos se je isti avtor lotil Drage že v avgustu ter v istem dnevniku objavil več napadov na Drago. Radovedni smo, kaj bo napisal po končani letošnji Dragi, če bo prišel na predavanja.
DIKTATURA ZAHTEVA ENOGLASNOST
Kaj ga žuli, oz. kaj žuli partijsko vodstvo v Ljubljani? Mislim, da je odgovor dal italijanski pisatelj socialist Ignazio Silone v romanu »Vino e pane«. Šlo je za neke napise proti fašizmu, z ogljem pomazane po zidovih: »Viva la liberta. Viva la pace. Viva 1’Internazionale«. Naslednje jutro je bilo mestece prepolno policije in fašistične milice. Naivna Bianchina se je čudila, zakaj toliko hrupa za nekaj napisov po zidovih. Don Paolo, glavna oseba romana, ji je razložil: »Diktatura se opira na enoglasnost. Dovolj je, da eden reče NE in vse začaranosti je konec.« Dekle je vprašalo dalje: »Ali tudi, če gre za miroljubnega človeka, ki misli po svoje, toda poleg tega ne stori nič hudega?« »Gotovo,« ji odvrne don Paolo. »Dovolj je, da en sam človek reče NE in ves tisti granitni red je v nevarnosti.«
Tu govori Silone o fašizmu, a vse diktature so si enake. O tem se lahko prepričamo vsak dan po celem svetu: v Cilu, v Ni-karagui, na Kitajskem, v Sovjetski zvezi, na Poljskem, v Jugoslaviji, vsepovsod. Diktature zahtevajo enoglasnost. Vsak svoboden glas spravi v nevarnost njihov obstoj, ali vsaj tako se bojijo.
Zato razumemo Mussolinijev bes, ko so se z demonstrativnimi atentati in gesli oglasili slovenski fantje leta 1930 širom po Primorski. Ko so jih odkrili, je moralo priti do hudih obsodb in tudi do bazoviških žrtev. Prav tako razumemo generala Jaruzelskega in njegovo divjanje proti neodvisnemu sindikatu Solidarnost na Poljskem; za generalom se skriva Leonid Brež-njev s sovjetsko partijo. Razumemo poseg Sovjetov na Madžarskem, na Češkoslovaškem. Razumemo tudi nevoljo slovenske komunistične zveze zaradi »Drage«. Vse razumemo ob Silonejevi ugotovitvi, da diktatura mora biti monolitna, mora imeti enoglasnost, enotnost, kajti tudi majhna špranja svobode je zanjo smrtno nevarna.
Slovenski fantje, ustreljeni na bazovski gmajni, so zarisali tako špranjo svobode v fašistično diktaturo, saj pravi Silone:
»Umoriti človeka, ki ponavlja NE, NE, je tvegana zadeva. Kajti tudi mrtvec lahko ponavlja na tiho NE, NE... Kako utišati mrtveca?«
Ali so naša ušesa še vedno pravilno naravnana na šepetanje z bazoviške gmajne? Naj nas tudi letošnja »Draga« spomni na to.
K. H.
Pastirsko pismo škofom v Nikaragui
Sv. oče Janez Pavel II. je zelo zaskrbljen, kaj bo s katoliško Cerkvijo v tej državi, odkar je na vladi levo usmerjeni sandinistični režim, ki se vedno bolj zateka k diktaturi, da uveljavi svojo,, voljo. Na god sv. apostolov Petra in Pavla je papež tamkajšnjim škofom poslal pastirsko pismo, katerega objavo pa so oblasti prepovedale in je prišlo v javnost šele v avgustu.
Škofe je opozoril na nevarnost, ki prihaja od tako imenovanih »narodnih Cerkva«. Tvegano je misliti, da je poleg Cerkve, ki se zbira ob škofu, še kaka »narodna« Cerkev, kar naj bi pomenilo, da je nastala 'iz ljudstva brez zveze s cerkvenim načelstvom in brez priznanja cerkvene avtoritete. Prav take vrste Cerkev pa bi bila sedanjemu režimu zelo pogodu.
tem im nm
■ Italijanski teroristi hočejo očividno zanesti nemir tudi v vrste vojakov. Tako je skupina rdečih brigadistov v Salernu napadla vojaško kolono, ki se je odpeljala 'iz vojašnice, da zamenja svoje tovariše na straži. Ko je zaradi streljanja prihitela v bližino policijska izvidnica, so teroristi napadli še njo. Ob napadu je bil en policist ob življenje, pet vojakov in policistov in en civilist pa so bili ranjeni.
■ V govoru, ki ga je imel poljski primas Glemp v čenstohovi ob proslavi 600-letnice podobe Črne Matere božje je nadškof pozval Poljake, naj 31. avgusta — ob drugi obletnici nastanka neodvisnega sindikata Solidarnost — ne gredo na ceste demonstrirat, od oblasti pa je zahteval, naj spuste na svobodo Lecha Waleso in vse druge internirance, razglasijo pomilostitev za obsojence ter obnovijo delo sindikatov. Kardinal Glemp je od oblasti tudi zahteval, da določijo datum obiska papeža Janeza Pavla II. prihodnje leto.
■ Dva Poljaka sta preusmerila poljsko potniško letalo, ki je vzletelo v Budimpešti proti Poljski v Zah. Nemčijo. Na letalu je bilo 70 potnikov. Po pristanku v Munchnu je zahodnonemška policija Poljaka aretirala in bosta prišla pred tamkajšnje sodišče. Navadno zahodnonemške oblasti te vrste preusmerjevalcev ne vračajo, pač pa jih obsodijo na zaporno kazen.
■ Španski kralj Juan Carlos I. je na predlog predsednika vlade Calva Sotela razpustil parlament in sklical volitve za 28. oktobra. Do razpusta parlamenta je prišlo, ker vlada Calva Sotela zaradi razdorov v lastni stranki in izstopov ni imela več večine v parlamentu. Največ izgledov za zmago na volitvah ima socialistična stranka, ki jo vodi Felipe Gonzalez in je odločno protikomunistično usmerjena.
■ V začetku tega tedna je zapustil libanonsko prestolnico Bejrut tudi voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat. S tem se je praktično zaključil palestinski umik iz Libanona. Arafat se misli začasno naseliti v Tuniziji, od koder bo vodil palestinski odpor v pričakovanju boljših časov.
■ Na sedežu Mednarodne organizacije za delo so objavili, da je Argentina na prvem mestu med državami, v katerih so imeli lani najvišjo inflacijo na svetu. Ta je znašala kar 131,3%. Argentini sledijo Izrael (101,5%), Peru (72,6%), in Kostarika (65,1 odstotka). Naj nižja je bila inflacija na Japonskem, komaj 4,7 %.
Nedelja 29. avgusta je bila za sv. očeta spet eden tistih delovnih dni, ki pomenijo zanj rodovitne ure srečanja z ljudskimi množicami, za slednje pa vir duhovne obogatitve in potrditve v veri. Kar petnajst ur se je mudil na jadranski obali. Njegov postanek bi mogli razdeliti v tri obdobja: obisk republike San Marino, govor udeležencem »Mitinga za prijateljstvo med narodi« in srečanje z več stotisočglavo množico pri evharistični daritvi v Riminiju.
V	MALI REPUBLIKI SAN MARINO
Sv. oče se je najprej ustavil v republiki San Marino, ki je okrog leta 800 nastala na gori Titan, 25 km zahodno od jadranske obale, kjer se danes razprostira kopališko mesto Rimini. Izročilo trdi, da je po-četnik te republike -puščavnik sv. Marin, >ki je prišel v te kraje z otoka Raba v Dalmaciji. Njemu pripisujejo besede: »Sinovi, zapuščam vas svobodne.« Te besede izražajo idealno zgodovinsko, politično in pravno osnovo te državice, ki ji načelujeta dva od ljudstva izvoljena kapitana. Papež Janez Pavel II. je zato smatral kot primerno, da spregovori o svobodi, najprej v parlamentu, še bolj izčrpno pa med mašo na stadionu Serravalle.
Za razumevanje krščanskega pojmovanja svobode je potrebno predvsem doumeti Kristusove besede: »če boste ostali zvesti moji besedi, boste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila... Resnično povem vam: kdor stori greh, je suženj greha...« (Jn 8, 31).
Če je torej svoboda največji dar, ki ga je Bog poklonil človeku, je pa obenem najbolj dragocen sad Kristusovega odrešenja, ki je človeku omogočil, da izbira med dobrim in zlom. Je pa ta svoboda vedno tudi ogrožena. Zlasti jo spravljajo v nevarnost razna brezboštva, prosvetljenstva in agnostična gledanja na človeka. Ta gledanja vodijo človeka k prestopkom zoper božjo voljo in tako k zmotni rabi svobode.
Taka zmotna in napačna raba svobode prihaja -v današnjem času do izraza zlasti v pojmovanju zakona in v šolskem poučevanju. Ker človek ne sme ločiti tega, kar je Bog združil — besede so Kristusove —, nima nobena svetna oblast pravice, da to načelo spreminja. Prav zato Cerkev obžaluje vsak napad na nerazvezljivost zakona kot je to razporoka; in nedvoumno uči, da je zakon po svoji naravi usmerjen v posredovanje novih življenj. Zato je hoteni splav vedno umor in obsodbe vreden.
Kar se tiče pouka v šoli je mlademu človeku treba nuditi tako formacijo, da bo spoznal tiste vzvišene resnice, ki nudijo izčrpen in gotov odgovor na velika vprašanja človeškega srca ter človeka osvobajajo strahu, tesnobe in obupa, nudeč mu obenem nagibe, zakaj trpeti in kako sprejemati težave življenja.
NA »MITINGU PRIJATELJSTVA«
Že tretje leto je katoliško gibanje »Co-munione e Liberazione«, ki ga je ustanovil don Giussani, v Riminiju pripravilo dneve prijateljstva med narodi, ki so se zaključili prav preteklo nedeljo. Mladina, ki je na tem mitingu sodelovala, je sv. očeta z navdušenjem sprejela in prisluhnila njegovim besedam, ki so pomenile zanje pohvalo za opravljeno delo (»Vi kažete pot Cerkve in mladine v Cerkvi. Trudite se kazati ljudem skrivnost zveličanja. Vaš miting prispeva k oznanjanju Cerkve kot jo je prikazal zadnji koncil«), obenem pa vzpodbudo in smernice za bodočnost.
Sv. oče se je najprej ustavil pri besedah »Srečanje«, »Prijateljsko srečanje«, »Prijateljstvo med narodi«. Besede, ki imajo zlasti v tem času, tako često dramatičnem, poseben pomen. Imeli ste srečanje ne samo s stotinami in tisoči drugih oseb ki so napolnili dvorane, srečanja z raznimi osebnostmi, ki so vam nudile svoja razmišljanja, zlasti pa s Kristusom, ki vedno znova obnavlja na zakramentalen način svojo navozčnost med ljudmi in nas sili k iskanju bratov in sester v naši sredi.
Posebej se je sv. oče ustavil pri glavnem predmetu razmišljanja na zadnjem mitingu v Riminiju, ki je imel naslov »Pripo-
*
a*.''
' K :
Sv. oče odhaja iz parlamenta v San Marinu
močki in sredstva za človeka«. Med pripomočki je omenil na prvem mestu delo, ki pa ne sme imeti le egoističen in uporabniški pečat. Z delom je tesno povezana družina, ki pomeni za človeštvo glavni vir napredka in razvoja. Velik pripomoček za človeka je njegova notranjost, če se zna v njo poglobiti. V tem oziru so vedno sodobne besede sv. Avguština: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne počije v tebi.« Da, za Gospoda smo ustvarjeni, ki nam je vtisnil nesmrtni pečat svoje moči in ljubezni. Glavni pomočki človeka so prav v Bogu. Nadalje je velik pomoček človeka tudi kultura, ki ga napravi bolj človeka. Skrbite, da jo boste odkrivali vedno bolj. In pazite, da je ne boste uničevali! Najbolj pa ste potrebni Kristusa, ki je »božja moč in božja modrost« (1 Kor 1, 24). On je največji pomoček človeštva.
Današnji človek si zelo prizadeva najti odnos do svata, ki ga obdaja, z znanostjo in tehniko. Hoče odkriti nove vire za svoje življenje in sožitje z drugimi, poveličuje umetnost kot izraz svoje stvariteljske dejavnosti, teži za razvojem, ki naj bi bil miroljuben. Kljub vsem tem prizadevanjem pa je mir na svetu močno ogrožen, znanost in tehnika povzročata neuravnovešenost med človekom in človekom, člove-
kom in naravo, narodom in narodom. To nasprotje je gotovo povezano s skrivnostjo zla. Temu se da zoperstaviti le s civilizacijo ljubezni. To pričevanje nam je zapustil Kristus in le z njim se bo dalo obnoviti sodobni svet.
SV. MAŠA NA MORSKEM OBREŽJU
Zadnja točka papeževega postanka v Riminiju je bila občestvena sv. maša, ki jo je opravil ob ogromni udeležbi ljudstva. Na njej je poudaril misel, da smo vsi poklicani, da gremo na sveto goro, v hišo Gospodovo. Ponovno smo vabljeni, da v pričujočnosti evharističnega Boga premislimo problem dobrega in zlega. Človek nikdar ne more ubežati samemu sebi. V njem se porajajo slabe misli, kraje, uboji, prešuštva... Da, človek se mora neprestano spoprijemati sam s seboj. Zato moramo hoditi v božji luči. Le v njej bomo odkrili tiste pomooke za človeka, o katerih se je v Riminiju v preteklih dneh toliko govorilo.
Po sv. maši je sv. oče stopil v avtomobil ter se dal peljati po plaži in mestnih ulicah. Tudi ta vožnja je pokazala, kako njegova navzočnost vsakogar, ki ga vidi, osrečuje. Lahko rečemo, da je tudi za Rimini papežev obisk postal nepozaben dan, »dan, ki ga je naredil Gospod«.
Spadolini je predstavil program nove vlade
Ministrski predsednik Spadolini je v poslanski zbornici predstavil program svoje druge vlade, ne da bi v bistvu povedal kaj novega.
Dejal je, da bo o velikih ustavnih reformah moral odločati parlament in naštel nekaj predlogov za spremembo ustave kot so odprava tajnega glasovanja, poseben postopek za odobritev finančnega zakona in državnega proračuna ter še marsikaj drugega. V celoti deset točk. Ker pa bo treba reforme odobriti po sedanjem poslovniku, torej na počasen način, je ie malo verjetno, da bi prišlo do reforme v sedanji parlamentarni poslovni dobi.
Kar se tiče gospodarskih vprašanj je bil Spadolini na moč previden. Vztrajal je pri 16-odstotni stopnji inflacije in se dalj časa pomudil pri sporni zadevi premične lestvice. Povedal je, da je za popolno izvajanje južnotirolske avtonomije po-
trebna le še rešitev vprašanja bocenskega upravnega sodišča in rabe jezika na sodiščih, vse ostale dežele s posebnim statutom, torej tudi našo pa je odpravil z besedami: »V teku so priprave osnutkov določil za prilagoditev njihove ureditve.« O Slovencih torej konkretno nobene besede.
V	zunanji politiki je vprašanje Palestinske osvobodilne organizacije povezal s potrebo predhodnega medsebojnega priznanja Palestincev in Izraela; o sovjetskem plinovodu bo vlada odločala prihodnji teden; odnosi z ZDA pa so pogojeni z odnosi le-teh do Sovjetske zveze, ki še vedno ni uredila svoje prisotnosti v Afganistanu in je kriva za sedanji položaj na Poljskem.
Skratka: ista vlada, isti ministri, enak program in zato enake težave, s katerimi se je morala spoprijemati že prva Spado-linijeva vlada.
Anton Aškerc a tragična
Letos poteka 70 let, odkar je v Ljubljani umrl pesnik Anton Aškerc. O njem se bolj malo piše in redki ga proslavljajo. In vendar velja za našega največjega pripovednega pesnika. Premalo cenimo Aškerca morda zato, ker pravimo o sebi, da smo liričen narod, ki bolj ceni lirične pesnike.
A prav zato ne bo napak, če se Aškerca vsaj kratko spomnimo v našem listu.
V naslovu je zapisano: Aškerc - velik peisnik, pri tem mislimo na pripovednega pesnika. Sam o sebi je bil prepričan, da je njegovo poslanstvo biti pesnik. Marja Boršnik, ki je do sedaj napisala najboljšo študijo o Aškercu, pravi: »V bogoslovje je vstopil, da dožene smisel življenja in nalogo, ki jo ima vršiti, in v bogoslovju je spoznal, da je njegova najvišja naloga postati pesnik. Pesnjenje se mu je zazdelo nad vse važen, naravnost svet poklic.« Prav iz tega prepričanja izhaja njegova poznejša tragika kot pesnika in kot človeka.
NJEGOVO LITERARNO DELO
Kot toliko drugih je tudi Aškerc začel z liričnimi pesmimi. Toda kmalu je spoznal, da to ni njegova pot. Obrnil se je k pripovednemu pesništvu in zadel pravo. V slovenskem ljudskem izročilu in v slovenski zgodovini je našel motive za pesmi, ki jih danes najdemo v vsaki šolski antologiji. Kdo od slovenskih dijakov ne pozna balade Mejnik? »Sejm bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov...« Ali one druge: »Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročje jih Dunavu tira...«
V osemdesetih letih preteklega stoletja je Aškerc bil glavni pesnik »Ljubljanskega zvona«, ki je njegove pesmi objavljal navadno na prvi strani. Tedaj so nastale njegove Balade in romance, ki so izšle leta 1890. Gre za prvo in najboljšo zbirko Aškerčevih pesmi, ki si je z njimi postavil nesmrten spomenik v našem slovstvu podobno kot Simon Gregorčič s svojimi Poezijami. V tej zbirki je veliko dobrih pesmi. Aškerc je z njimi dopolnil vrzel v našem slovstvu: dal nam je lepih pripovednih pesmi. Naj omenimo le še njegov cikel pesmi o kmečkih uporih: »Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako« (Kronanje v Zagrebu).
Poleg pripovednih pesmi z zgodovinsko in ljudsko vsebino je začel segati tudi na področje socialnega življenja in ustvaril nekaj dobrih socialnih pesmi. V njih opeva zlo usodo sirote Anke ali delavca z družino, ki ga kapitalist zlorablja. Po tej plati spada med prve slovenske pesnike, ki jih je ganila usoda trpečih ljudi.
AŠKERČEVA ŽIVLJENJSKA TRAGIKA
Toda ravno pri tem se začenja tudi njegova tragika. Zaneslo ga je, da je od pesniškega navdiha začel prehajati k ideološkemu pridiganju. Po izdaji prve zbirke začne rasti v njem razkol med pesnikom in mislecem, med čustvom in ideologijo. Anton Aškerc je bil namreč duhovnik, toda v svojem notranjem svetu se je začel kmalu oddaljevati od miselnosti katoliškega duhovnika. Privlačevati so ga začele razne filozofije, tuje krščanskemu svetu. Hotel je bili za tiste čase »napreden«, pa se je vezal s slovenskimi liberalci in svobodomisleci (framasoni). Ne samo da si je kot svoje glasilo izbral »Ljubljanski zvon«, začel je tudi vedno bolj odkrito zagovarjati slovenski liberalizem in sodelovati z njim. To svojo orientiranost je začel vnašati v poezijo. Postal je poet-propagandist svobodne misli, saj je celo zložil pesem z naslovom »Svobodna misel«.
Antona Aškerca je tudi mučilo vprašanje o smislu življenja. V bogoslovju je iskal odgovor v krščanski filozofiji, toda tudi že pri orientalskih mislecih. Tako miselno razdvojen je tudi v kaplanski služi ostal nemiren in nezadovoljen. Pogosto ga je v pridigah zaneslo, da je drugače učil kot Cerkev. Vedno bolj se je nagibal v indijski panteizem. Vsled tega je prihajal v spor s škofom, pa tudi z verniki, ki njegovega racionalizma in panteizma niso sprejemali.
Boršnikova piše: »Ljudje so mu tudi zamerili, da je tako nagel pri cerkvenih opravilih. Pridiga z mašo je trajala komaj pol ure, večernice z litanijami pa samo nekaj minut. Pobožnim ženskam (a gotovo tudi drugim - op. p.) ni bilo všeč, da v pridigah ni nikoli omenjal Marije Device. Tudi so se zgražali, da svetnike imenuje le po imenih, brez priveska "sveti”, škof ga je ponovno klical na zagovor in ponovno prestavljal iz župnije v župnijo. Aškerčev položaj je postajal nevzdržen. Spori s cerkveno oblastjo in verniki, nje-doga duhovna razklanost med osebnim prepričanjem in službo, ki jo je vršil, ga
- velik pesnik, osebnost
Pesnik Anton Aškerc v letih svojega bivanja v Ljubljani
V petek 3. septembra ob 17,30 se prično v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3 XVII. študijski dnevi
DRAGA 1982
Najprej predstavitev govornikov in nato prvo predavanje »35 let političnih m pravnih bojev Slovencev v Italiji«.
Sobota 4. septembra ob 16,30: v parku Finžgarjevega doma na Opčinah drugo predavanje »Marksizem kot družbena teorija in ideologija«.
Nedelja 5. septembra:
Ob 10,30 tretje predavanje »Mit revolucije v delu današnje teologije«.
Ob 16. uri četrto in zadnje predavanje »Duhovni tokovi v današnji Evropi«.
Za udeležence bo ob 9. uri sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Bellomi.
Kamenčki
je gnala v obup, da se je nekemu prijatelju nekoč primerjal s psom: »Bodi srečen, da si pes.«
ARHIVAR V LJUBLJANI
Tedaj so mu priskočili na pomoč prijatelji iz Ljubljane. Zupan Hribar je ustanovil nalašč zanj službo mestnega arhivarja in mu jo ponudil. Aškerc je zaprosil za predčasno upokojitev kot duhovnik in se preselil v Ljubljano leta 1898. Njegova služba pri mestni občini naj bi bila le »sine cura« za slovenskega pesnika, toda Aškerc ni nobene stvari vzel na pol. Službo je vestno vršil do smrti in baje niso imeli nikoli več tako vestnega arhivarja kot je bil Anton Aškerc.
V	Ljubljani je še nekaj časa živel kot duhovnik in maševal. Nazadnje je pa mašo pustil in živel kot civilist. Tragika Aškerca-duhovnika je bila s tem zaključena.
PESNIKOV ZATON
Toda hujša je bila njegova tragika kot pesnika. V osemdesetih in v začetku devetdesetih let preteklega stoletja je veljal za vrhovnega slovenskega pesnika. Liberalci so ga poveličevali še prek njegove vrednosti. Ta prevelika hvala, ideološka zavezanost pa njegov notranji nemir so načeli njegov pesniški navdih. Pesnil je še naprej, ali to največkrat ni bila več poezija, temveč le politična proza v verzih.
Propadanje Aškerca kot pesnika je postalo nevzdržno. To so opažali vsi, samo on ne. Prepričan je bil, da je še vedno največji tedaj živeči slovenski pesnik. Prva mu je začela oporekati mladina, ki je pozneje dobila naziv »slovenska modema«. Ivan Cankar, Dragotin Kette, Oton Zupančič in Josip Mum-Aleksandrov, ki so sprva videli v Aškercu svoj ideal, so se mu prvi postavili po robu in pokazali na usihanje njegove pesniške moči. Tako je Ivan Cankar maja leta 1900 zapisal: »Ta (Aškerc) nekoč nad vse živi in moči poln pesnik postaja doktrinaren in suhoten.« Liberalni kritiki so Aškerca še nekaj časa hvalili, potem so pa tudi sami sprevideli, da je Aškerčeva Muza za vselej umrla.
Zaradi tega je Anton Aškerc zadnja leta preživel v vedno večji osamljenosti kot pesnik in kot človek. Da bi se iz nje rešil in da bi dobil novih navdihov za pesnjenje, je veliko potoval, zlasti v dežele Orienta. Ali svoje osamljenosti, zagrenjenosti, svoje tragike se ni več rešil.
Ta naš »bard« je umrl skoro povsem pozabljen v bolnišnici 10. junija 1912. Bilo mu je 56 let.
Njegovi strankarski in ideološki prijatelji, ki so nanj v zadnjih letih tako pozabili, so mu pripravili veličasten pogreb po ljubljanskih ulicah. Škof je dovolil krščanski pogreb, toda samo z enim duhovnikom. Za tiste čase značilno je, kako so tudi Aškerčev pogreb izrabili v strankarske namene. Marja Boršnik trdi: »Dva kilometra dolgi pogreb ni bil več drugega ko manifestacija napredne misli.«
Danes so tisti časi za nami. Na Aškerca gledamo predvsem kot na pesnika balad in romanc, ki so med najlepšimi v našem slovstvu. Z njimi si je postavil trajen spomenik.	K.	H.
Kako daleč smo za Slomškovo
Odkar je spomladi 1926 mariborski škof Andrej Karlin naznanil duhovnikom, da se pričenja škofijski postopek za beatifikacijo prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška, so ljudje začeli spraševati, kdaj bo prišlo do njegovega razglašenja blaženim. Seveda, pospeševatelji postopka takrat niso mogli dati nikakršnega določenega podatka, ampak so polni upanja upre-gli vse moči, da delo čimprej privedejo do zaželenega cilja.
Toda že pri zbiranju vseh Slomškovih spisov, tako tiskanih kakor rokopisnih so naleteli na nepredvidene težave. Božji služabnik je namreč bil izredno plodovit: doslej so nabrali kar 84 tiskanih del, poleg ogromnega rokopisnega gradiva, ki se je grmadilo iz dneva v dan; razen tega se je v svojih nemških spisih posluževal gotice, v slovenskih prispevkih pa najprej bohoričice, pozneje gajice. Kar 4.720 listov, danes skoraj nečitljivih, se je nabralo pred cerkvenim sodiščem, ki bi moralo preiskati, ali tudi iz njih veje duh svetosti. Zato je bilo treba najprej prepisati vse te rokopise s pravopisom, ki je danes v rabi.
Kaj to pomeni, bi lahko pojasnil en sam zgled. Letos, v začetku julija, je vestni in marljivi arhivar škofijskega arhiva v Mariboru Anton Ožinger po naključju naletel na priporočilno pismo Franca Fridriha avstrijski vladi, da podeli župnijo Slovenske Konjice Slomšku: pismo je izredno pohvalno in važno za ves postopek, toda pisano je v hieroglifski gotici in je za dve tipkani strani prepisa g. Ožinger porabil več kot en mesec!
Če torej pomislimo, da je bilo potrebno za postopek prepisati okoli 10.000 strani, bomo laže razumeli, zakaj je mariborski škofijski urad lahko poslal šele konec leta
še s postopkom beatifikacijo?
1964 Slomškove spise na pregled v Rim. Tam so jih potem nadrobno preštudirali in precenili, kakor lahko razvidimo iz tiskanih razprav o spisih božjega služabnika, ki so izšle v Rimu 1978, in ki obsegajo kar 490 strani večjega formata. Konec lanskega leta pa je Kongregacija za svetniške postopke v Rimu objavila slovesno izjavo, da veje iz Slomškovih spisov res svetniški duh.
Tako se je srečno končal en del postopka, pri katerem so z občudovanja vredno pridnostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo delovali med drugimi tudi strokovnjaki dr. Fran Kovačič, dr. Vinko Močnik in dr. Franc Hrastelj, ki jim bo edino vredno plačilo snidenje v nebesih z njim, za katerega čast so se s skritim delom žrtvovali.
p. dr. Bruno Korošak OFM
RAZNO
Verska nestrpnost kalvincev
Švica ima šest katoliških škofij. Škofje pa so sklenili, da bi povečali število škofij na 9. Sedež nove škofije naj bi postal Ziirich in potem tudi Ženeva. Prav v Ženevi pa se temu upirajo kalvinci, ker je v mestu živel in deloval verski reformator Kalvin. Kalvinci ne želijo, da bi Ženeva postala sedež katoliškega škofa.
Vlomi v cerkve
V	Sloveniji so kar pogosti. Tako so neznanci vlomili v podružno cerkev v Goričah (župnija Hrenovice na Pivki). Odnesli so večje število starih kipov in angelčkov. V ljubljanski škofiji so doživeli dva vloma: v Leščevju pri Planini so okradli kapelo Matere božje; odnesli so dragocen Marijin kip in še druge. V župniji Čatež ob Savi so oropali podružno cerkev sv. Martina, v Mrzlavi vasi pa so iz cerkve Sv. Duha odnesli kelih.
Vsi vlomi so se zgodili na podružnih cerkvah, ki so bolj na samotah. Vlomilci so bili verjetno tujci, ki jih mikajo cerkvene umetnine.
Italijanska Caritas za Poljsko
Italijanska dobrodelna ustanova Caritas je doslej preskrbela 160 tovornjakov raznega blaga za Poljsko. Povprečno odpelje po pet tovornjakov na teden pomoč za Poljsko. Tovornjake spremljajo duhovniki iz škofij, iz katerih prihaja pomoč. Zelo razširjena je tudi neposredna pomoč s pošiljanjem paketov potrebnim poljskim družinam.
Uničevanje posevkov na Kosovu
Beograjska »Borba« je poročala, da je na področju Kosovske Kamenice prišlo do organiziranih uničevanj posevkov. Tako so nekaterim staroselcem (pri tem misli na Srbe in Črnogorce) uničili cele njive koruze, na druge, kjer je bila posejana pšenica, pa so odvrgli smeti. V tej občini je največ priseljenih Albancev.
Ljubljanska televizija je pa poročala, da industrijska proizvodnja na Kosovu pada; letos se je znižala že za 4 %, proizvodnost pa za 8 %. Izgub je imela kosovska industrija v tem letu že za 34 milijard din.
Iz tega bi se dalo sklepati, da gre tam za namerno sabotažo gospodarstva.
Dialog med velikimi
Ronald Reagan, predsednik ZDA, je po telefonu poklical Mitteranda, predsednika francoske republike: »Dragi gospod predsednik, Francija je prelomila mojo prepoved in poslala Sovjetski zvezi črpalke za sibirski naftovod. To je nedopustno, ker s tem boste pomagali Sovjetom, sami pa boste postali njihovi podložni klienti za plin.«
Franfois Miiterand je takole odvrnil: »Vi gospodje Amerikanci prodajate Sovjetom pšenico. Lani ste je prodali 30 milijonov ton, letos je boste prodali 40 milijonov ton. S tem vi že sedaj podpirate Sovjete, saj z vašo pšenico hranijo delavce, ki gradijo sibirski naftovod. Brez vaše pšenice bi sovjetski delavci bili lačni in bi sibirski naftovod ostal v Sibiriji. Če jim vi pomagate graditi naftovod s pšenico, jim lahko tudi mi pomagamo z industrijsko opremo.«
Reagan: »Vi, g. predsednik, pozabljate na latinski pregovor: Quod licet lovi non licet bovi. Ali: kar je dovoljeno nam Ame-rikancem, ni dovoljeno drugim.«
Mitterand: »Hvala za pregovor. Toda jaz vem še za drug pregovor: Pecunia non olet. Denar ne smrdi. Zato vi prodajajte pšenico. mi bomo pa prodajali industrijsko opremo. Mar ne pravite prav vi Amerikanci: Busines is busines, kupčija je kupčija.«
(r+r)
Bralci pišejo
Zanimiv je tudi podatek, da so na Kosovu rdečo zvezdo na avtomobilskih tablicah prebarvali z belo barvo. To naj bi bil znak, da so vozila pristojna v »Prištinsko republiko«. Ko so to zapazili, so uvedli ponovno registracijo vseh vozil. Pri tem je prišlo na dan, da več kot 9.000 vozil ni bilo registriranih po tri, štiri leta. V takšnih neregistriranih vozilih so se vozile tudi uradne osebnosti.
Nemci cenijo versko knjigo
Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri nemški škofovski konferenci je ugotovila, da več kot polovica zahodnih Nemcev, starejših od štirinajst let, zelo ceni versko knjigo. Na prvem mestu po nakladi je razumljivo sveto pismo, sledi pa mu mašna knjiga. Več kot 80 odstotkov krščanskih družin kupuje in bere knjige verske vsebine. Četrtina prebivalcev ZRN redno prebira versko literaturo, od tega dve tretjini žensk. Zanimanje za verske knjige pa vedno bolj raste. Tretjina Nemcev bere knjige, ki jim jih priporočijo prijatelji ali ocene v verskih listih. Pomembno vlogo imajo strokovne knjigarne, v katerih uslužbenci kupcem svetujejo zanje primerne knjige. Takšne knjigarne prodajo petnajst odstotkov verskih knjig.
★
■ Vodja čilske vojaške hunte general Pinochet je že drugič v štirih mesecih razpustil vlado. To je že osma vladna kriza, odkar je Pinochet z državnim udarom 11. septembra 1973 prevzel oblast in strmoglavil levičarskega predsednika Allendeja. Čile po začetnih uspehih vedno bolj doživlja gospodarsko krizo. Skoraj 20% za delo sposobnega prebivalstva je trenutno nezaposlenih.
■ V Ottawi v Kanadi so armenski teroristi ubili tamkajšnjega turškega vojaškega atašeja v trenutku, ko se je ustavil s svojim vozilom pred nekim semaforom. Letos je to že drugi atentat armenskih teroristov proti predstavnikom turške države.
Popačeni slovenski priimki
V	»Primorskem dnevniku« od 25. avgusta se Karel Bajc sprašuje, kaj po štiridesetih letih relativne svobode številni Slovenci še čakajo, da bi od fašizma popačenim slovenskim priimkom Vrnili prvotno obliko. Rad bi omenjenemu bralcu povedal, da Slovenci s popačenimi priimki čakajo, da bo italijanska antifašistična vlada razveljavila vse dekrete o slovenskih priimkih. Prva leta po vojni so si nekateri res pri-zavedali za uradno priznanje prvotnega priimka, a so jih od tega odvračali prav naši krajevni, napredni in dalekovidni voditelji, češ, da si ni treba nič prizadevati, ker bodo vsi zadevni dekreti globalno razveljavljeni. In tako popačeni priimki čakajo...
Čudim se, da niso zaskrbljenemu bralcu postregli s primernimi pojasnili že v samem uredništvu omenjenega dnevnika. Saj je isti časopis na svojih straneh odsvetoval zasebne postopke za slovenske priimke. Vsakdo se lahko o tem prepriča, če prelista prve povojne letnike »Primorskega dnevnika«.
U. V.
Pismo organizatorjem Drage
Iz programa letošnje Drage, ki mi ga je posredoval prijatelj, sem lahko ugotovil, da so organizatorji Drage tudi letos povsem zanemarili kakršno koli obravnavo slovenskega gospodarstva doma, v zamejstvu in v svetu, čeprav so po mnenju mnogih udeležencev Drage gospodarska vprašanja za Slovence bolj aktualna od filozofskih tim. Tudi sam sem v tem smislu naslovil na odbor DSI pismo.
Sicer želim organizatorjem Drage kar največ uspeha pri letošnjih študijskih dnevih v upanju, da bodo vsaj prihodnje leto vzeli na znanje mojim podobne predloge. Uredništvu »Katol. glasa« pa se zahvaljujem za priobčitev teh vrstic.
Vinko Levstik, Rim
Katoliška Cerkev v Vel. Britaniji
Po statističnih podatkih iz leta 1980 je v Vel. Britaniji med 54 in pol milijona prebivalcev pet milijonov katoličanov. Katoliška Cerkev je razdeljena na 31 cerkvenih pokrajin, vsega skupaj ima 3.165 župnij, poleg tega pa še 745 cerkva, ki niso župnijske.
Katoliško Cerkev vodita dva kardinala: Basile Hume v Londonu in Gordon Gray v Edimburghu. Poleg njiju je šest nadškofov, 54 škofov, 5.104 duhovnikov, 2.605 redovnikov, 54 stalnih diakonov in pet redovnikov diakonov. V Vel. Britaniji je 13.448 redovnic in 846 redovnih bratov.
Od leta 1977 je mogoče opaziti stalno rast števila duhovnih poklicev. Takrat je bilo v semeniščih 698 gojencev, od leta 1980 pa se je število povzpelo na 747 in raste še naprej.
Leta 1980 so krstili 87.875 otrok in 5.167 odraslih. Raste pa tudi število zakonov, sklenjenih v katoliški Cerkvi.
Leta 1980 je Cerkev upravljala 95 otroških vrtcev s 3.637 učenci, 2.155 osnovnih šol s 450.256 učenci, 700 srednjih šol s 421.240 učenci, na njenih višjih in visokih šolah pa je bilo 5.674 študentov.
V nedeljo 12. septembra bo na Opčinah pri Trstu
34. marijanski shod
Začetek bo v župnijski cerkvi ob 16. uri. Sledi procesija po vasi s kipom Fatimske Marije. Nato bo na prostem sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar dr. Lojze Škerl. On bo imel tudi nagovor. Ob neugodnem vremenu bo vsa slovesnost v cerkvi. — Prisrčno vabljeni vsi Marijini častilci!
»Primorski dnevnik« je 12., 13. in 19. avgusta letos objavil članke o Krščanski demokraciji v zvezi z goriško stvarnostjo, se spoprijel z njenim problematičnim delovanjem v zadnjih letih v goriški pokrajini, omenil njen odnos do slovenske manjšine ter medsebojne obmejne odnose v okviru Osimskih sporazumov.
V	tretjem od člankov pisec posebej Omenja problem odsotnosti izvoljenih predstavnikov goriške DC v Rimu, kar povzroča, da so splošni interesi Gorice v rimskem parlamentu slabo branjeni, člankar tudi omenja, da je umaknitev podpore slovenske stranke (tj. SSk) Krščanski demokraciji, ki ji je v preteklosti vedno prispevala primerno število glasov, povzročila izgubo demokrščanskega poslanca.
Pisec teh vrstic nima namena razglabljati o tem, kaj je DC napravila pri oblikovanju svoje nove politične smeri, še manj, kaj naj ta stranka stori ter koga naj kandidira na bodočih parlamentarnih volitvah, da bo zopet imela svojega predstavnika v Rimu. Storiti hoče nekaj drugega. Priklicati hoče v spomin začetek novega obdobja v delovanju slovenske stranke, ki se je dejansko začelo prav pri parlamentarnih volitvah leta 1976, ko je SSk s svojim samostojnim nastopom opozorila nase.
Zamislil sem se pri prebiranju omenjenih člankov v »Primorskem dnevniku« v tistih nekaj suhoparnih besed, ki omenjajo umaknitev podpore slovenske stranke. Člankar bi lahko dodal, da je bila Slovenska demokratska zveza (SDZ) tista, ki je dolga leta dajala glasove DC, ne pa današnja reorganizirana slovenska stranka SSk. Ta je leta 1976 na parlamentarnih volitvah pokazala, da hoče biti samostojna stranka ter v polni neodvisnosti hoditi svojo pot.
Prav volitve 1976 so pokazale, da 'ima slovenska stranka kljub raznim nevšečnostim, ki so se pri volilni propagandi pojavile, discipliniran krog volivcev. Isto se je pokazalo tudi leta 1979 na volitvah v italijanski parlament, ko se je SSk zaradi posebnih okoliščin povezala s Furlanskim gibanjem (MF) ter na volitvah za evropski parlament, ko je SSk nastopila v povezavi z drugimi manjšinskimi strankami v Italiji. Obojne volitve so potrdile, da zbor volivcev popolnoma zaupa vodstvu SSk pri določanju politične poti in da se istočasno to vodstvo na svoje volivce lahko popolnoma zanese.
Že pred letom 1976 si je mlajši rod želel novih političnih prijemov, zlasti po širši organizaciji slovenske stranke, kajti njen takratni ustroj ni več odgovarjal politični stvarnosti. Že ob parlamentarnih volitvah 1963 so mladi oporekali način nastopa na teh volitvah, ki ga je sklenilo takratno vodstvo. SDZ, sestavljena iz dveh skupin, je nehala obstajati 15. februarja 1975, ko je nastala goriška SSk. Sledili so pokrajinski kongresi, prvi 1. marca 1975, drugi 25. novembra 1976, tretji 3. marca 1979 in četrti 9. maja 1981. Prvi deželni kongres pa je bil 24. maja 1975 v Devinu, ko je SSk postala stranka v deželnem merilu. Sledila sta deželna kongresa v Števerjanu marca 1977 in novembra 1980 v Gorici v avditoriju.
Da si stranka določi odnose do drugih strank, za katere tudi volijo Slovenci in postavi smernice za svoje delovanje, je deželno vodstvo SSk priredilo študijske seminarje. Med tem so nastajale nove krajevne sekcije SSk. Stranka ima stalne stike s političnim predstavništvom koroških Slovencev kakor tudi s predstavniki drugih manjšinskih strank.
V	primerjavi z vsedržavnimi strankami ostaja SSk majhna stranka. Nima poklicnih funkcionarjev, manjka ji lasten politični aparat, njen kvocient pri volivnih izidih ni visok, kar vse pomeni veliko oviro pri njenem delovanju. Na eni strani velja državni zakon zanjo prav tako kot za vsedržavne stranke, na drugi pa ima prav zaradi tega težave pri predstavitvi list.
Vzemimo kot primer samo volitve 1978. SSk je morala najti za izpolnitev list kar 260 imen, ki so bila potrebna za predstavitev list na deželnih volitvah v vseh petih okrožjih, za goriško pokrajino, občino Ronke, tržaško občino in rajonske konzul te.
Če se ozremo na prehojeno pot od reorganizacije edine slovenske stranke v Italiji in se vprašamo, ali se je to splačalo, moramo reči: Dži! Posebno na zadnjih volitvah na Goriškem je SSk v občinah s Proporčnim sistemom dobro vzdržala nasproti tistim vsedržavnim strankam, ki tudi vključujejo Slovence. Te so imele prej 6 svetovalcev, sedaj pa imajo le dva.
Na deželnih volitvah prejema SSk blizu
10.000	glasov, PCI 182.000, PSI nad 79.000. In vendar prav nekaj tisoč glasov sloven-
ske stranke vse ostale močno vznemirja. Tako se vse v času volilnega boja zaganjajo prav v SSk. Ista borba se nato nadaljuje pri sestavi pokrajinskih in občinskih svetov. SSk je pač edina slovenska stranka v Italiji, ki jo morajo, radi ali neradi vsi upoštevati.
In na koncu še ena misel! Prihodnje leto bodo deželne volitve. Udeležila se jih bo, kot je njena dolžnost, tudi SSk. V zvezi s tem naj dobesedno navedem stavek iz revije »Dan« (ki ne izhaja več) od aprila 1973. Pod vprašanjem: »Koliko Slovencev v novem deželnem svetu?« (podpisan je sedaj že pokojni Karel Siškovič) stoji zapisano: »Če pomislimo, koliko je Slovencev v deželi (od sto do stodvajset tisoč), bi lahko računali, da bi deželni zbor moral imeti v svojih vrstah od pet do šest slovenskih poslancev.«
Menim, da od leta 1973 ni bilo bistvenih premikov v številu našega prebivalstva. Sprašujem se, kje so ostali ti glasovi zakopani in kdo jih je položil k prezgodnjemu počitku? Slovenska skupnost gotovo ne.	Remo	Devetak
Iz slovenske Koroške
Srečanje duhovnikov v Tinjah
V Tinjah na Koroškem je Združenje slovenskih koroških duhovnikov »Sodalitas« zgradilo čudovito lep in sodoben dom. Na vratih te pozdravi napis v slovenščini Dom katoliške prosvete - Tinje. Ta dom je sedaj središče duhovne in verske dejavnosti ne samo za koroške Slovence, temveč tudi za vso Avstrijo. Saj se v Domu v Tinjah vrstijo srečanja, tečaji, duhovne vaje skozi celo leto. Za sezono 1982/83 imajo že izdelan program do prihodnjega poletja. Med letom se zvrsti sto in več različnih srečanj in tečajev.
Prav pred srečanjem slovenskih duhovnikov so imeli Teden latinščine. Udeležilo se ga je 85 latinistov iz Avstrije in drugih dežel. Vsa predavanja so bila v latinščini. Zaključili so svoje srečanje z recitacijo Rdeče kapice, seveda v latinščini. Dom je to poletje obiskal tudi tržaški škof Bello-mi, ki je v spominsko knjigo zapisal nekako takole: Čestitam slovenskim duhovnikom za njih tako veliko in koristno pobudo.
Duša vsega dela v Domu pa je g. Jože Kopeinig, koroški duhovnik, agilen do neverjetnosti.
V tem Domu so se od ponedeljka 23. do srede 24. avgusta zbrali zamejski duhovniki na svojem XXI. srečanju. Prvič so se zbrali prav na Koroškem v Celovcu pred 21 leti. Udeležba je bila zelo lepa. Pri predavanju nadškofa Šuštarja jih je bilo navzočih 75 iz Koroške, Tržaške, Goriške, zah. Evrope in celo iz Kanade in Avstralije. Poleg ljubljanskega nadškofa so predavali še dr. VVoschitz, filozof in profesor na univerzi v Celovcu ter dr. Janez Vodopivec, profesor na Urbaniani v Rimu.
Ta srečanja služijo tudi za to, da se duhovniki med seboj spoznajo in slišijo poleg predavanj tudi poročila iz raznih dežel. Tako je msgr. Jezernik podal poročilo o Sloveniku v Rimu, g. Nace Čretnik pa o Slovenskem domu v Parizu.
Prihodnje srečanje bo v Trstu leta 1983.
Iz ljubljanskih »Naših razgledov« XXX, 11 iz odlomkov iz dnevnika Bojana Stiha se splača priobčiti vsaj te vrstice, povzete iz letošnje »Mladike« št. 6-7.
Resnica pa je, da vsi skupaj le životarimo. Snobi in snažilke. V tem čudovitem skladnem in povsem nevznemirljivem trenutku. A da bi lažje životarili, smo za naše duhovne in naravne potrebe izdelali kozmogonijo, kakršne ne pozna in ne premore noben narod tega sveta.
Preplašeni učitelji razlagajo otrokom od vrtca naprej, da je materija primarna in da je duh sekundaren in da smo Slovmci najodličnejši potomci opic. In to je dobesedno vse, kar slovenski otrok zve v osemletki o naravi in življenju. Prirodopis sveta in življenja, ki ga učitelj razloži in pove v eni sami šolski uri. Atomi so se pač med seboj sporazumeli in so ustanovili življenje in opice so se dogovorile, da bodo ustanovile človeško družbo in v njej kajpada tudi Slovence.
Materializem in razvojna teorija sta se pojavila na slovenskih tleh v najbolj prostaški, bedasti in buzaronski obliki. Ne Marx ne Darwin in ne Einstein ne bi nikoli dovolili razlagati njihovih naukov na naših šolah, a kaj, ko so mrtvi in so zato brez moči. Zato pa mi balinamo z atom-
Bazovica
V	ponedeljek 6. septembra se bo bazoviška župnijska skupnost spomnila bazoviških žrtev in vseh žrtev odpora zoper fašistično diktaturo s sv. mašo ob 20. uri v domači cerkvi.
Na praznik rojstva Marije Device, 8. septembra, bo vsakoletna procesija, ki se bo začela ob 20. uri.
Srebrni jubilej treh šolskih sester
Pred 25 leti so napravile redovne obljube v Grottaferrati pri Rimu tri slovenske šolske sestre: Amabilis Štrajn, Maristela Tul in Mirjam Kovic. V torek 31. avgusta so iste tri sestre praznovale v provincialni hiši v Trstu srebrni jubilej redovnega življenja. Zahvalno sv. mašo je opravil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Vnetim redovnicam za njihov srebrni jubilej iskreno čestitamo z željo, da bi v delu za slovensko božje ljudstvo dočakale še nove jubileje.
Spomini...
Minilo je že več let od tistega nepozabnega dne v Bazovici. Bilo je nekega zimskega, mrzlega jutra, ko me je obiskala gdč. Sonja Senčar, ravnateljica slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem. Prosila me je, naj sprejmem mesto vzgojiteljice v Bazovici. Z velikim veseljem sem to storila in bila kot Bazovka zadovoljna, da bodo tudi naši otroci deležni predšolskega pouka.
Ko sem se prvič napotila v vrtec, sem premišljevala in se vpraševala: »Ali boru temu kos?« Boga sem prosila pomoči pri tem tako odgovornem poklicu, saj je malčkov bilo kar petdeset! Pomagala mi je dobra Zora Milkovič (Štancarjeva). Zgodaj zjutraj je prišla v vrtec in do pozno zvečer je delala kot mravlja. Pozimi je bilo treba zakuriti, peči so bile namreč na drva. Zjutraj, ko so prišli otroci v vrtec, je bilo povsod že toplo. Spominjam se tudi, kako je vsako soboto Zora prala in likala predpasnike, podbradnike itd. v pozen večer, včasih pa še v nedeljo! Vse to je opravljala z veseljem, ker je imela otroke zelo rada. Večkrat se spominjam na otroke, ki so bili dobri, ubogljivi in so radi sprejemali vse, kar sva jim nudili. Starši so bili tudi zelo dobri in razumni in so nam zato veliko pomagali. Bili smo složni in se med seboj spoštovali. Želim vsem, posebno še tistim malčkom, ki so sedaj dorasli v pridne mamice in dobre očete, da bi bilo ravno tako v naprej. Vaše geslo naj bo vedno: ljubezen, spoštovanje in veliko veselja! Otrokom, vzgojiteljicam in pomožne-
skirni bombami naše neumnosti.
Pred leti sem srečal v prelepi galeriji srednjeveške češke umetnosti v Pragi slovenske turiste in njihovega vodnika. Svojim potnikom s slovenskega »golega otoka«, duhovnim žrtvam našega šolskega sistema je razložil vesoljni potop kot kontrarevolucijo, izgon Adama in Eve iz raja pa kot uvedbo prisilne uprave oziroma sistema družbenega varstva v paradižu.
Vsi narodi v svojih kletvicah preklinjajo Boga, mi smo ga pa tozdirali, kar je seveda hujše in bolj bogokletno!
Sodobni Slovenec je ubil v sebi naravno vernost. Odstranil je skrivnost sveta iz svoje duše in ubil je v sebi prazgodovinsko božansko naravo. Ali ne pravijo stare legende, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi? Mi ne iščemo svojih homerskih predniko\> na Olintpu ali v paradižu ali na Elizejskih poljanah, marveč zgolj med pavijani, ki so že imeli interesne skupnosti, ki so bile kot jajce jajcu podobne slovenski na polju izobraževanja, raziskovanja in kulture. Odrekli smo se skrivnostim sveta, fantazije in poezije. Zakaj materija - denar, jedača in stroj . je bistvo vsega, ne pa pesem, ki je duh in je ne moreš pojesti ali se peljati z njo, srajc pa tudi ne pere.
mu osebju moje prisrčno voščilo za dober začetek in uspešno nadaljevanje v lepem in prostornem vrtcu.
Nekdanja vzgojiteljica Sandra Mahnič in Zora Milkovič
  ...................................................................  imunimi
V četrtek 2. septembra sta si obljubila večno zvestobo
VIDA LEGISA in SAKO UŠAJ Novoporočencema želi obilo sreče na skupni življenjski poti dekliški pevski zbor »Devin«.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V četrtek 2. septembra sto se vzela VIDA LEGISA in SAVO USAI
Mlademu paru čestita Slovenska skupnost. IllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllillllllllllllllllllllllll
Med slovesno koncelebrirano mašo, ki jo je vodil pronuncij msgr. Ceochini, je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar prejel palij, zunanji znak metropolitske časti in odgovornosti. Podelil mu ga je sv. oče, izročil pa pronuncij, ki je pomen palija obrazložil v slovenskem nagovoru. Pri obredu je bilo lepo število duhovnikov (tudi predstavniki iz Trsta, Gorice in Celovca), slovenski škofje, predstavniki civilnih oblasti in izredno veliko vernikov — med temi nadškofova 88-letna mati. Med gosti je bil tudi nadškofov prijatelj nadškof iz Marseilla kardinal Echegaray, ki je ob koncu čestital dr. Šuštarju in sploh Slovencem. Spregovoril je tudi na pamet nekaj stavkov v slovenščini, za kar so se mu prisotni zahvalili s ploskanjem. Slovesnosti v stolnici je sledil sprejem v nadškofijski palači.
Teološko-pastoralni tečaj v Sloveniji
Z novim šolskim letom 1982/83 se bo pričel v Sloveniji triletni teološko-pasto-ralni tečaj (s katehetsko specializacijo), ki ga organizira teološka fakulteta v Ljubljani z oddelkom v Mariboru.
Tečaj je namenjen vsem, ki hočejo poglobiti svoje versko znanje, biti žive Kristusove priče v svojem okolju, ter tistim, ki želijo sodelovati v župnijskem občestvu. Danes je veliko možnosti za delo pri različnih službah v okviru župnijskih pastoralnih svetov (sodelovanje pri bogoslužju, služenje bolnikom, invalidom, ostarelim in drugim pomoči potrebnim, skrb za verski tisk ipd.), v skupinah zakoncev oziroma staršev pri župnijski katehezi itd.
Iz Slovenije
Nov duhovniški grob
V Essenu, kjer je bil dušni pastir za izseljence, je 26. avgusta umrl g. Ivan Ifko, star 62 let. Doma je bil iz Zrentovca v Prekmurju. Že dalj časa je bolehal, a umrl je za srčno kapjo. Pogreb je bil 1. septembra v Essenu, ker mu tamkajšnje konzularne oblasti niso dale dovoljenja, da bi ga prepeljali v njegovo rojstno vas, češ da je nemški državljan. Pogreb je vodil dr. Jože Smej, generalni vikar mariborske škofije.
Dobremu in zaslužnemu duhovniku naj bo nebeški oče bogat plačnik.
Molitveni dan za duhovne poklice na Brezjah
V soboto 11. septembra bodo tudi letos priredili na Brezjah pri Mariji Pomagaj molitveni dan za duhovne poklice. Ob 10. uri bo velika koncelebracija, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Pri maši bodo sodelovali bogoslovci, redovniki in redovnice.
Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, delegat slovenskih škofov za duhovne poklice, nam je poslal pismo, v katerem pravi: »Ker smo vsi v istih težavah in nam mora biti skrb za nove duhovne poklice ena glavnih skrbi, bomo zelo veseli, če se nam bodo pridružili tudi zastopniki zamejskih Slovencev, ki jih bomo z veseljem sprejeli. Zato velja ta dopis kot prisrčno povabilo k skupni molitvi za skupne zadeve.«
Predavanja bodo v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici (župnija sv. Odrešenika). Če se bo prijavilo dovolj kandidatov iz Dolenjske in obalnega področja, bodo predavanja tudi v Novem mestu (kapitelj) in v Kopru.
V	Mariboru bodo predavanja vsak teden, v drugih krajih dvakrat na mesec; za tiste, ki se bodo vpisali v teološko-pastoralni tečaj s katehetsko specializacijo, trikrat.
Tisti, ki se za tečaj zanimajo, dobijo nadaljnja pojasnila v »Družini« preteklega tedna.
Drobne iz Slovenije
Srečanje mladih v Stični bo v soboto 18. septembra. Začetek dopoldne ob 10. uri (po jugoslovanskem času) s somaševanjem pod vodstvom nadškofa Šuštarja. Popoldansko 'bogoslužje ob 15. uri. Tema srečanja je »vesoljno bratstvo«.
Misijonski študijski dan bo v Ljubljani v sredo 29. septembra. Začetek ob 9. uri, sklep ob 12.30.
Novi salezijanski inšpektor za Slovenijo je Anton Košir. Rodil se je v Sodražici leta 1939. Bogoslovne in filozofske študije je dovršil v Ljubljani.
Novi gvardijan na Sv. gori je p. Filip Rupnik, doma iz Ledin nad Idrijo. Mašnik je od leta 1959. Nekaj let je upravljal tudi župnijo Strunjan.
Slovesnost na Brezjah bo v soboto 4. septembra v spomin na 75-letnico kronanja brezjanske Matere božje. Kronal jo je namreč škof A. B. Jeglič na angelsko nedeljo 1907. Slovesna maša bo ob 18. uri pred cerkvijo; pridigal bo škof dr. Lenič.
SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA DOLINA vabi na
»Naš praznik«
V ZABREŽCU PRI BORŠTU
Sobota 4. septembra: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje igra za ples ansambel Lojze Furlan.
Nedelja 5. septembra: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 17.30 kulturni program: nastop pevskih zborov Fran Venturini iz Domja in iz Bertokov pri Kopru; koncert godbe na pihala; govor sekcijskega tajnika Sergija Mahniča in pozdravi gostov; od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Lojze Furlan.
Ponedeljek 6. septembra: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. ure igrajo za prosto zabavo »Veseli godci« iz Boljunca.
Materija je nekaterim bistvo vsega
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA V TRSTU
vabi na
DVODNEVNO POTOVANJE NA ŠTAJERSKO
v zvezi z vseslovensko proslavo ob 120-letnici smrti svetniškega škofa A. M. Slomška, ki bo v Mariboru 19. septembra. Potovanje bo v dneh 18. in 19. septembra z obiskom Celja, Ponikve in nato udeležbo na slovesnosti v Mariboru. Prijaviti se je treba čimprej v Domu bi. p. Leopolda Mandiča pri Domju, tel. 820356 ali pri odbornicah, tel. 415351 in tel. 412527. Prijave sprejema tudi uprava Katol. glasa, tel. 83177. Celotni prispevek znaša 85.000 lir.
Izročitev palija slovenskemo nadškofu
S seje občinskega sveta v Gorici
Na svoji prvi seji po sredpoletnih počitnicah je v ponedeljek 30. avgusta gori-ški občinski svet med drugim glasoval o raznih komisijah in upravnih svetih. Dodelil je še razne podpore kulturnim in športnim ustanovam ter sprejel vrsto sklepov redne uprave.
Občinski svet je izvolil novi upravni odbor Doma upokojencev Angelo Culot v Ločniku. V šestčlanski odbor so razne stranke predlagale svoje kandidate. Tako je Slovenska skupnost predlagala kot svojega predstavnika dr. Bernarda Špacapana, ki je bil izvoljen z velikim številom glasov sveta. Dr. Špacapan bo po sporazumu večinskih strank nato izvoljen na prvi seji novega odbora za predsednika upravnega sveta Doma.
Poleg drugih imenovanj je bil izvoljen tudi nadzorni odbor za občinsko lekarno v Štandrežu, v katerem je tudi predstavnik SSk dr. Andrej Bratuž.
Občinski odbornik za mestno policijo dr. Damjan Paulin je na seji obrazložil nova določila o cestnih prekrških, ki predvidevajo zelo visoke globe.
Upravičena zaskrbljenost dijakov in njihovih staršev
Slovenci na Goriškem smo od nekdaj ugotavljali, da se je precejšen odstotek naših dijakov odločal po opravljeni tretji nižji za nadaljnje študije na italijanskih šolah. Razlog je bil v tem, da v Gorici nismo imeli istovrstnih slovenskih zavodov in šol.
Prav zato, da bi naši dijaki imeli čim večjo izbiro za nadaljnje šolanje v svojem jeziku je sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica že ob začetku lanskega šolskega leta obrazložil pristojnim oblastem potrebo po slovenski sekciji na italijanskem zavodu (industrijsko-tehničnem) ITI »G. Galilei« v Gorici.
Sedaj pa smo že pred novim šolskim letom in ministrstvo za šolstvo še ni pozitivno rešilo tega problema, čeprav so dani vsi pogoji (ravnateljstvo ITI daje na razpolago prostore, učila itd., vpis dijakov je zadosten, učno osebje je pripravljeno).
Zato je popolnoma razumljivo, da so dijaki, ki so se vpisali na slovensko sekcijo ITI in njihovi starši zelo zaskrbljeni, ker manjka do začetka novega šolskega leta le nekaj dni, pristojno ministrstvo pa še ni zagotovilo odprtja sekcije. Kljub temu pa sindikat slovenske šole poziva starše in dijake, naj vztrajajo pri svoji izbiri in zagotavlja, da zahteve po slovenski sekciji ne bomo umaknili, ker nam je prepotrebna.
Pevske počitnice 82
Že četrto leto je zbor »Lojze Bratuž« organiziral v koči sv. Jožefa v Zabnicah teden počitnic, petja in vesele družabnosti. Letos je to bil teden od 8. do 15. avgusta. Krasno vreme je nedvomno pripomoglo, da se je vesela, čeprav majhna skupina pevcev res prijetno zabavala in odnesla z letošnjih delovnih počitnic veliko lepih spominov.
Žal smo se morali srečati z nekaterimi velikimi problemi že pred odhodom v planine. Dosedanja kuharica, mama predsednice zbora, se ni čutila razpoložena za tako delo, zato smo že mislili, da si bomo morali sami po svojih močeh kuhati kolikor pač znamo. Vendar nam je priskočila na pomoč mama našega tenorja ga. Milka Terčič iz Števerjana in nam kuhala res okusne jedi. Zato naj se ji tu dvakrat zahvalim: da se nas je usmilila in se udeležila naših počitnic in za ves trud in delo, ki ga je imela z nami.
V	navado je že prišlo, da vsako leto povabimo tudi kakega predavatelja, ki se na kateri koli način udejstvuje v glasbenem življenju. Zato smo letos po prof. Vrabcu in Banu povabili mladega dirigenta Stojana Kureta, ki je s svojim mladinskim zborom Glasbene Matice iz Trsta bil že v marsikateri evropski državi. Stojan je res prijazen fant, preprost in kolikor je učen in slaven, toliko je prijateljski z vsakim.
Ko je bil v naši sredi, smo ga imeli kot enega izmed nas, saj ima približno naša leta (pod trideset). Pogovor, ki smo ga imeli z njim, je tekel v prijetnem vzdušju, kot kramljanje starih prijateljev in nas gotovo spodbudil k novemu in boljšemu delu; žal je njegovo besedo slišalo le devet pevcev, toliko nas je namreč bilo v Zabnicah. Prav zaradi prijetnega vzdušja je bilo tudi slovo težko, a smo mu obljubili. da ga bomo prišli obiskat, ko bo koncertiral v Gorici.
Ostale dni smo imeli dopoldne tehnične in pevske vaje, ki jih je vodila Franka. V takem gorskem zraku je zelo prijetno peti in dihati, ne samo bolj zdravo. V četrtek smo poromali na Sv. Višarje, peš in z žičnico. Vreme je čudovito razkazovalo vse okoliške vrhove in doline: takega pogleda z Višarij je človek zelo težko deležen. Celo Mangart je bil letos vedno čist.
Kot za vsako stvar je prišel tudi temu tednu konec. Z res težkim srcem smo se v nedeljo popoldne poslavljali od koče in se odpeljali še do Belopeških jezer.
Upajmo, da nismo bili sploh zadnjič skupaj v tem kraju, ker zaradi števila pev-cev-udeležencev, ki je vsako leto manjše, bomo morda morali prekiniti lepo, čeprav mlado tradicijo. Vsem pevcem pa lep pozdrav do prihodnjih pevskih vaj nekje v drugi polovici septembra. - A. L.
Števerjan
Med velikošmarnimi počitnicami je prispela iz Rima vest, da je tamkajšnja Cassa Depositi e Prestifi odobrila števerjanski občini posojilo v znesku 275 milijonov lir za izgradnjo drugega dela občinskega vodovoda, S to vsoto bo zgrajena nova dovodna cev, ki bo črpala vodo na odseku ceste med Podgoro in pevmskim mostom ter bo po Grojni-Ščednem dospela na števerjanski vrh. Črpalna postaja, ki bo vodo pošiljala v Števerjan, pa bo v Ščednem, kjer je zagotovljena taka električna napetost, da bodo črpalke lahko nemoteno delovale.
Zmogljivost tega obrata bo 10 litrov na sekundo (sedanji dva) in tako bo zagotovljena dobava vode za potrebe Štever-jancev. Dosedanja napeljava pa, ki prihaja z Oslavja, naj bi ostala kot rezerva. Števerjanci smo s to pridobitvijo zadovoljni, saj nam je oskrba vode zadnja leta delala velike preglavice, zlasti v poletnem času. Zato smo hvaležni tako občinski upravi kakor deželnim predstavnikom Slovenske skupnosti, ki so se krepko zavzeli za problem naših Bricev in uspeli v tej akciji. Naj omenimo še, da bodo skupni stroški za ta objekt znašali 535 milijonov lir. Dežela pa je že pred časom nakazala števerjanski občinski upravi 260 milijonov lir prispevka za isti vodovod.
Delavni pevski zbor Rupa-Peč priredi vsako leto za svoje člane in prijatelje poletni izlet v kak kulturno in turistično zanimiv kraj. Letos je padla misel, da bi obiskali Dunaj, ki vedno znova privlači turiste z vsega sveta, saj ostaja središče srednje Evrope.
G. Viktor Prašnik je poskrbel za prenočevanje in oskrbo na Dunaju, g. župnik Jože Jurak pa je bil naprošen za strokovno vodstvo. Oba sta svojo nalogo izvedla v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev, za kar so jima ti iskreno hvaležni.
Izlet je trajal od petka 26. avgusta do naslednje nedelje. Prvi postanek s kosilom je bil v Leobnu na avstrijskem Štajerskem. Na Dunaj pa smo prispeli malo pred 18. uro in smo dobili vsi namestitev v slovenskem visokošolskem domu Korotan, ki ga z vso ljubeznijo in zavzetostjo vodi Klaretijanski pater Ivan Tomažič, iz Brkinov doma. V pomoč mu je drug slovenski pater iz istega reda Stanko Rijavec, ki je ntl pred tremi leti posvečen v Augsburgu na Bavarskem, doma pa je iz Spodnje Trebuše. Ta nas je vse tri dni spremljal po Dunaju 'in nam razkazoval njegove znamenitosti. Takoj nas je osvojil s svojo priljudnostjo in nam bil s svojimi nasveti v vsestransko pomoč. Povabili smo ga, naj nas ob prvi priložnosti obišče v Gorici in tako utrdi prijateljstvo, ki se je v treh dneh stkalo med njim in nami.
Po večerji smo obiskali slikoviti Prater onstran donavskega kanala in se dve uri prijetno zabavali. Naslednje dopoldne smo posvetili zgodovinskemu središču Dunaja (cesarska palača, cesarska grobnica, stolnica sv. Štefana, minoritska cerkev s prelepo sliko v mozaikih Leonarda da Vin-cija »Zadnja večerja«, cerkev sv. Karla Bo-romejskega in še marsikaj drugega). Popoldne smo obiskali cesarsko rezidenco Schcinbrunn, po večerji pa se odpeljali na Grinzing nad Dunajem in v eni tamkajšnjih vinskih kleti preživeli prijeten večer ob petju naših pesmi, ki so jih tudi drugi gostje radi poslušali. V nedeljo dopoldne smo šli še v Klosterneuburg ob Donavi, kjer je čudovita cerkev v sklopu
OBVESTILA
Popravek. V osmrtnici za pok. g. Bana iz Trsta se je v ime vrinila neljuba pomota. Pravilno bi moralo biti Pepi Ban in ne Bepi, kakor je bilo napisano.
Naročnikom in oglaševalcem v vednost! Cenjene naročnike, iki oglašujejo v našem listu prosimo, da nam poleg besedila (zahvale, osmrtnice, voščila, oglasi) pošljejo tudi svojo osebno davčno številko (codice fiscale).
Seja Zveze slov, katol. prosvete'v Gorici bo na sedežu v ponedeljek 6. septembra ob 20.30.
Duhovna obnova za žene in matere bo
v Zavodu sv. Družine v nedeljo 12. septembra. Začetek ob 9. uri, sklep z mašo ob 18. uri. Obnovo bodo vodili gg. lazaristi.
Novo šolsko leto se začne s sv. mašo v sredo 15. septembra in sicer na vseh šolah.
Potovanje v Dalmacijo, Hercegovino in Bosno z obiskom Medjugorja in Kozare je preneseno na čas od 13. septembra zjutraj do 17. septembra zvečer. Cena bo pri sedanjem številu 23 prijavljenih 258.000 lir, ako jih bo 32 pa 246.000 lir in pri več kot 40 osebah 230.000 lir. Nove prijave po telefonu v Gorici: 34134 in v Trstu 752921 do 7. septembra zjutraj.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE »SOČA«
vabi na
PRAZNIK V GRADU
ki bo v RUBIJAH (Sovodnje) v soboto 4. in v nedeljo 5. septembra.
SOBOTA: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 20. uri tekmovanje v briškoli (128 parov); ob 20. uri ples ob zvokih Zamejskega instrumentalnega ansambla. NEDELJA: ob 18.30 nastop dekliških zborov »Danica« z Vrha in iz Doberdoba; ob 20. uri ples.
Oba večera bo deloval dobro založen buf-fet. V primeru slabega vremena se praznik prenese na 11. in 12. september. - Vabljeni!
Duhovniki tu in tam
V	298 italijanskih škofijah je 40.431 duhovnikov, a polovico teh je med 50. in 60. letom življenja. Na češkoslovaškem je bilo letos 47 novomašnikov, v Avstriji 67, v Jugoslaviji 86 (42 škofijskih, 44 pa redovniških).
nič manj mogočnega samostana patrov av-guštincev, nato pa se povzpeli na Leopolds-berg in Kahlenberg. Zlasti s prvega je prostran pogled na širno mesto ob Donavi. Na obeh gričih sta cerkvi, tesno povezani z vojsko poljskega kralja Jana Sobieskega, ki se je tu utaboril, preden je 12. septembra 1683 pričel z odločilnim napadom na turške čete, ki so Dunaj že nekaj časa oblegale in jih odločilno porazil.
Točno opoldne smo v nedeljo 29. avgusta zapustili Dunaj in bili čez poldrugo uro na zelenem Semmeringu, 980 m nad morjem, kjer smo imeli zelo okusno kosilo. Medtem ko je bilo v Gorici zlasti v soboto in nedeljo precej dežja, pa ga na Dunaju skoro ni bilo, tako da smo ves program nemoteno izvedli. Le na povratku od Semmeringa do Leobna nas je spremljal dež, a tega v avtobusu seveda ni bilo čutiti, zlasti ker je v zadnjem delu naš »Joško - drži se moško« ves čas skrbel, da je tekla kapljica, ki je ostala od letošnjega Praznika frtalje v Rupi.
Pozno popoldne smo se ustavili še ob Osojskem jezeru, kjer smo mogli uživati lepoto obnovljene cerkve nekdanjega benediktinskega samostana, ki je resničen u-metniški dragulj in prava paša za oči. Na severni strani cerkve smo našli grob poljskega kralja Boleslava II., ki ga je Anton Aškerc ovekovečil v pesmi »Mutec Osoj-ski«. Člani It. Andersove poljske armade v Italiji so mu postavili v latinščini sestavljeno spominsko ploščo.
Okrog 9. ure zvečer smo prekoračili mejni prehod na Trbižu. Pozdravila nas je luna na nebu, ki se je prejšnje noči sramežljivo skrivala. Sprejelo nas je toplo ozračje italske zemlje, pa tudi v avtobusu je bilo vedno bolj toplo vzdušje. Ni še bila polnoč, ko je zadnji udeleženec bil zopet doma, o izletu pa se bo še dolgo govorilo, a obenem že kovalo načrte za prihodnje leto. - Udeleženec
Bog ne zahteva, da zmagujemo, ampak da se borimo (Charles Freppel).
DAROVI
Za Katoliški glas: Vinko Levstik, Rim 50.000; Cioni, Pisa 6.000; Janez Jeretina, Kanada 34.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: K. J., Gorica,
100.000 lir.
Perin Josip, Števerjan: za Katoliški glas in Našo pot po 10.000 lir.
Frančiška Boškin, Sovodnje: ob desetletnici smrti blagega moža Ivana za Aloj-zijevišče 15.000 in za Katol. glas 15.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: N. N. namesto cvetja na grob Nade Peric 20.000; sestrične namesto cvetja na grob Angela Marušiča 40.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine:	Julka
Štrancar ob smrti svojega brata Antona (v Argentini) in ob zlati maši svojega brata Ignacija 50.000 lir.
N. N., Bane: v spomin na svoje drage pokojne za lačne 10.000 in za Marijanišče
5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ema Vremec v spomin na očeta Karla in mater Jožefo 20.000; ista v spomin na Aleksandro Bri-šček 10.000; družina Partel-Huchler v spomin na starše Vremec 20.000; Pavel Mor-purgo v spomin na strica Antona Sosič 50.000; Nada Zecchini v spomin na teto Pavlo Addobbati 10.000; Cristan-Komar ob 25-letnici poroke 25.000; N. N. 10.000; Justina Daneu v spomin na svoje pokojne 5.000; starši Bogateč ob krstu sinčka Boruta 20.000; Pavel Rauber, boter ob istem krstu 30.000; Peter Rauber, stari oče malega Boruta ob krstu 20.000; N. N. v spomin na vse nekdanje cerkvene pevce za popravilo orgel 50.000; N. N. ital. jezika 25.000; razni 21.000 lir.
Za cerkveni pev. zbor na Opčinah: Jasna Repinc ob uspešno opravljenem doktoratu 130.000; N. N. 5.000 lir.
Dušan Hmeljak, Trst: namesto cvetja na grob nečaka Miloša Pertota iz Kopra za Katol. glas 20.000 in ob 50-letnici smrti mame Katarine Peršič za svetogorsko svetišče 50.000 lir.
Za tržaške skavte: družina Bratuž, Gorica v počastitev spomina Pepija Bana
50.000 lir.
Za rojanske skavte: družini Buzečan in Volpi v spomin na prof. Theuerschuha in na strica Nandota Volpi 60.000 lir.
Za Slovenske tržaške skavte: Diomira in Drago Bajc v spomin na pok. prof. Ivana Theuerschuha 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Slapnik, Ricmanje 20.000; Antonija Kuret, Riema-nje 10.000; Zofija Zuljan, Ricmanje 5.000; Boža Dobrila, Log ob prvi obletnici smrti Adrijana Rodela 20.000; Marija Hrvatič, Ricmanje v isti namen 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Marija Župančič, Trst 5.000; zlatoporočenca Ferdi in Svetka Volk, Trst-Sv. Jakob v zahvalo 10.000; N. N., Trst 20.000; A. I., Trst 20.000; N. N., Trst 50.000; družina Per-tot, Trst ob 40. obletnici smrti p. Leopolda Mandiča 50.000; Pierina Štefančič, Fran-kovec 5.000; Karlo Furlan, Trst 20.000; Vera Turk, Trst v spomin pok. Nede Mandič 30.000; g. Lino Cocci, Trst 50.000; Mira Bole, Trst v spomin pok. očeta 20.000; ista v spomin pok. Nede Mandič 10.000; E. Ž., Trst 50.000; nekatere žene iz Dom-ja 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine
20.000 lir.
Za misijonarko Anico Miklavčič: Vera Štih namesto cvetja na grob sestre Mare, umrle v Argentini 50.000 lir.
Za lačne po svetu: Matilda Mravle, Gorica 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Družinska sreča
Suzi in Matej Ferjolja sta v teh dneh dobila sestrico Alenko. Njima in srečnima staršema čestitajo volčiči in Veverice, skavti in skavtinje, člani doberdobskega cerkvenega pev. zbora, društvo »Hrast« in vsa župnijska skupnost.
Poučen izletna Dunaj
Spored od 5. do 11. septembra 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Nedeljska matineja.
11.00 Mladinski oder :»Ptički brez gnezda«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek... 12.30 Letošnje zborovsko tekmovanje Seghizzi. 14.10-19.00 Nedeljski radijski zbornik.
Ponedeljek: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Napevi in melodije. 9.30 Tolstoj: »Ana Kare-nina«. 10.10 A. Foerster: »Gorenjski slavček«. 11.40 Literarni listi. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime?; tekmovanje Seghizzi. 13.20- 16.00 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.05 Kulturna kronika.
17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu,
Torek: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Napevi in melodije. 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«.
10.10 J. Brahms: Nemški rekviem. 11.30 Literarni listi; segajmo po zvezdah. 14.10 Otroški kotiček: »Mrtvo srce«. 14.55 Naš jezik. 15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku ipri...; romantične melodije. 18.00 Terje Stigen: »Pribežniki«.
Sreda: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Melodije in napevi. 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.10 Baletna glasba. 11.30 Literarni listi. 12.00 Epigram - odraz časa in razmer. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri...; romantične melodije. 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru.
Četrtek: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Napevi in melodije. 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«.
10.10 Komorni koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na počitnice. 14.10 Otroški kotiček: »Zlata ribica«. 14.35 Diskoteka. 15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na obisku pri... 8.30 Napevi in melodije. 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«.
10.10 Simfonični koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Roža moogta. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture. 8.30 Napevi in melodije. 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.10 Baritonist S. Vrem-šak in organist H. Bergant. 11.30 Literarni listi. 12.00 Magična ura. 14.10 Otroški kotiček: »Bratovščina sinjega galeba«. 15.30 Gremo v kino. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Poslušali boste.
18.00 Kevin McGrath: »Poraz«. 18.45 Vera in naš čas.
Zahvala
Cerkveni pevski zbor z Opčin se zahvaljuje gospe Viktoriji Sosič za koristen dar ob prazniku farnega zavetnika sv. Jerneja.
Ambulanto za otroške bolezni je odprl dr. Mirko Špacapan.
Za psihiatrijo je odprl ambulanto dr. Bernard Špacapan.
Oba sta tudi na seznamu za splošno medicino v okrajih Gorica, Števerjan in Sovodnje.
Ambulanta je v ul. Petrarca 3/1 v Gorici.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k ■ temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 ■ 84207 - 85383 Telefon menjalnice: 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI