leto xxxix., št. 38
Ptuj, 2. oktobra 1986       cena 80 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Za prostore zdravstvenega varstva (stran 2)
Delegatska vprašanja in pobude (stran 4)
Šolstvu bomo namenili 10 odstotkov (stran 5)
Trubarjev Ulovi testament (stran 7)
Medobčinske nogometne lige (stran 9)
Trgatev
Mnogo vinogradnikov je mi-
nulo soboto in nedeljo opravilo
trgatev in iz mnogih kleti v Halo-
zah in Slovenskih goricah že pri-
jetno diši po vretju mošta. Stro-
kovnjaki nad tem niso navduše-
ni. Pravijo, da bi lahko z nekoli-
ko poznejšo bratvijo dosegli iz-
redno dobro kakovost vina. Ob
lepem vremenu je količina slad-
korja v grozdju vsak dan višja,
poleg tega pa je grozdje zdravo
in ni razloga za prehitevanje časa
trgatve.
Sicer pa je komite za kmetij-
stvo občine Ptuj že izdal odločbo
o začetku trgatve za posamezne
sorte grozdja. Uradni začetek tr-
gatve za rane sorte, kot so rizva-
nec, piuškat otonel in portugal-
ka, je bil 26. september, vendar
je omenjenih sort na našem ob-
močju malo.
Začetek trgatve za srednje po-
zne sorte, sem sodijo beli bur-
gundec, souvignon, modri bur-
gundec in modra frankinja pa bo
jutri, 3. oktobra. Prav tako za
mešane sorte. Pozne sorte grozd-
ja, kot so laški rizling, renski ri-
zling, šipon in žametna črnina,
pa lahko pričnemo trgati sedme-
ga oktobra.
Tem datumom je prilagojena
tudi organizacija odkupa in sicer
na vseh običajnih prevzemnih
mestih kmetijske zadruge ter v
predelovalnem centru v Ptuju.
Cene grozdja so letos za 60
odstotkov višje od lanskih, za
posamezne sorte pa znašajo od
190 do 307 dinarjev za kilogram,
skupaj s 4 odstotno zadružno
maržo in 3 dinarji za prevoz do
prevzemnega mesta v Ptuju.
JB
V pripravi
je elaborat
v prostorih Metalne Maribor
se bo danes prvič sestala delovna
skupina za izdelavo programa
poslovno tehniške in organizacij-
ske povezanosti DO Olga Meglic
in DO Metalna. Skupino sesta-
vlja deset članov, po pet iz vsake
organizacije, v ptujski sodeluje
tudi predstavnik izvršnega sveta.
Ob tej priložnosti se bodo do-
govorili za program dela oziro-
ma dokončno izdelavo elabora-
ta. Trenutno je v izdelavi tehni-
ški in investicijski elaborat za
proizvodno enoto Dolane. Kot je
povedal Stanislav Gole, bodo za
realizacijo tega programa potre-
bovali milijardo dinarjev, do te-
ga polovico že prihodnje leto.
Najbolj jih skrbijo sredstva,
zato jih bodo poskušali pridobiti
iz sklada za manj razvite. V prvi
etapi za ptujski del proizvodnje
ne bodo potrebovali investicij-
skih sredstev.
Olga Meglic že zdaj dobro po-
slovno sodeluje z Metalno. V
Dolanah izdelujejo najzahtevnej-
še sestavne dele za avtožerjave
za domači in tuji trg. Poleg tega
jim Metalna nudi vso strokovno
pomoč.
Program poslovno tehniške in
organizacijske povezanosti bodo
dokončali do 20. oktobra.    MG
Sekretar republiške konference SZDL Slovenije Geza Bačič odpira prvo semaforizirano križišče v Ptuju.
ZASVETILI SO PRVI
PTUJSKI SEMAFORJI
Ptujske krajevne skupnosti Boris Ziherl, Dušan Kveder, Jože Potrč in Bratje Reš so skupaj s samou-
pravno komunalno skupnostjo občine Ptuj in skupnostjo za ceste sofinancirale izgradnjo parkirišča pod gra-
dom skupaj z obnovljenim križiščem in pločnikom ob Raičevi in Maistrovi ulici ter semaforizirano križišče
Volkmerjeva cesta—Potrčeva cesta—Ciril Metodov drevored.
Slovesnost je bila v petek, 26. septembra ob 14. uri. mS
Enota in hitra
informacija
Delegati družbenopolitičnega zbora SO Ptuj so na seji, 23. sep-
tembra, namenili največ razprave problemom na področju gospodar-
stva. Izrazili so dvom v realnost polletnih obračunov, saj predpisi
omogočajo različno prikazovanje podatkov. Splošna in skupna pora-
ba sta rasli hitreje od rasti dohodka. Osebni dohodki bi morali biti
bolj odvisni od rasti akumulacije, povsod pa si je treba prizadevati,
da se približajo vsaj nivoju podskupine dejavnosti.
Pri tem so izhajali iz realnosti — kaj v resnici lahko dosežemo.
Osnovna je bitka za večjo in kakovostnejšo proizvodnjo, deliti pa mo-
ramo v okviru stvarnih možnosti, ki jih imamo. Pri tem bi se morale
bolj angažirati vse DPO, zlasti še zveza sindikatov in zveza komuni-
stov, j
V razpravi so opozorili tudi na dejstvo, da informacije o periodi-1
čnih obračunih obravnavamo z zamudo, ko cesto ni več časa za ukre-^
panje. Take informacije bi morale biti hitrejše, če hočemo, da bodo
tudi služile osnovnemu namenu — učinkovitejšemu ukrepanju. V do-
sedanji praksi v občini pripravljamo take informacije po treh tirih:
Podružnica SDK, DERP oz. Izvršni svet in Kreditna banka. Vsak da-
je k podatkom tudi svoje obrazložitve in tolmačenja. Predlagali so, da
naj bi v bodoče Podružnica SDK pripravila le tabelarični pregled. To
bi bilo možno v treh dneh po predaji periodičnih obračunov, k temu
bi komite oziroma občinski izvršni svet pripravil ustrezno tolmačenje
in kakovostne predloge ukrepov povsod tam, kjer bi to bilo potrebno.
FF
Občinsko zborovanje
pioniriev bo jutri
Tudi slovenski pionirji so proslavili svoj praznik v ponedeljek,
29. septembra. DAN PIONIRJEV so obeležili na najrazličnejše nači-
ne. Imeli so odredne pionirske konference, razna športna srečanja, bi-
li so na obisku pri spominskih obeležjih ali na prazničnem izletu. Te-
ga dne so izvolili tudi nova vodstva pionirskih odredov in sprejemali
programe dela do konca letošnjega šolskega leta.
Pionirska občinska konferenca pa bo jutri ob 9. uri v delavskem
domu Franc Kramberger, ki seje bodo poleg mentorjev udeležili tudi
pionirji — delegati iz vseh osnovnih in podružničnih šol ptujske obči-
ne. . mš
Inovator leta
v Agisu
v temeljni organizaciji združe-
nega dela Vzmetarna Formin so
v torek, 23. septembra, svečano
podelili priznanje najboljšemu
inovatorju leta Stanku Kolariču.
Z inovatorstvom se ukvarja že
vrsto let in do danes so v delovni
organizaciji AGIS upoštevali že
Stanko Kolarič pred domiselno iz-
delano štorkljo in s priznanjem za
najboljšega inovatorja leta v
AGIS-u.
osem njegovih inovacij. Najpo-
membnejša pa je gotovo letošnja
izboljšava, s katero je spremenil
tehnološki postopek izdelave
vzmeti za verige avtomobilskih
koles ter zmanjšal porabo energi-
je in povečal kakovost tako izde-
lanih vzmeti. Ta izboljšava pri-
naša približno 45 milijonov di-
narjev prihranka letno.       d. 1.
Za vključitev
v Iskro-Delto
Zaposleni v Tozd Poslovna
oprema DO Procesna oprema v
okviru SOZD Gorenja so se v
ponedeljek, 29. septembra z več
kot 91 odstotki odločili za izloči-
tev iz DO Procesna oprema ter
za vključitev v enovito DO Iskra-
Delta kot poslovna enota.
Z vključitvijo v Iskro-Delta
bodo prevzeli novi program s po-
dročja računalništva, s katerim
se bodo — tako vsaj pričakujejo
— rešili izgub in zagotovili soci-
alno varnost zaposlenim. Oce-
njujejo, da je program perspekti-
ven in da bodo proizvodnjo celo
povečali. Novi program bo na-
domestil sedanji program črno-
belih TV aparatov. MG
Porušili del mlekarne
Prejšnji četrtek so strokovnjaki
Geološkega zavoda, tozda Vrtal-
na in minerska dela porušili del
ptujske mlekarne. Stara zgradba,
ki je služila za priročno skladišče
in delavnice, se je morala umak-
niti novi proizvodni hali, ki bo
prinesla v mlekarno tudi novi
proizvodni program ~ proizvod-
njo poltrdih sirov. Novo proiz-
vodno dvorano bodo gradili de-
lavci tozda Visoke gradnje Drava
Ptuj.
Za strokovnjake Geološkega
zavoda je taka porušitev objekta
rutinsko opravilo, za Ptuj in
F*tujčane pa je bila to zanimivost.
Da pa to opravilo vendarle ni ta-
ko enostavno, pove podatek, da
so v stare zidove navrtali kar ti-
soč lukenj in vanje položili 105
kilogramov razstreliva.
JB
-Ilazstrelivo je temeljito opravilo svoje delo
Foto: M. Ozmec
UVODNIK
Samoprispevek
Vas je obšla slaba volja, ko ste prebrali naslov / Vas je ujezil ta
samostalnik, ki označuje drugega — solidarnost? Vas nasploh za-
boli glava, ko vam kdo omeni samoprispevek? Na vsa vprašanja
odgovarjate pritrdilno in v mislih ali na glas dodate še kakšno
krepko. Nikar ne mislite, da ste izjema! Vsak med nami kdaj pa
kdaj. zadnje čase vse pogosteje, potarna zaradi draginje in se zakli-
nja. da bo na naslednjem referendumu glasoval proti samoprispev-
ku. Zagotovo vas take misli obhajajo tudi sedaj, ko razpravljamo o
programu tretjega občinskega samoprispevka.
Čemu se pravzaprav odločamo za novi samoprispevek? Zavo-
ljo tega. ker smo v zadnjih desetih letih sebi in drugim dokazali, da
zmoremo s samoprispevkom izboljšati družbeni standard, ki v ptuj-
ski občini vsekakor zaostaja za mnogimi manj razvitimi občinami
in za mnogimi industrijsko močnejšimi kraji. Denar, ki smo ga v
desetih letih zbrali z občinskima samoprispevkoma, smo naložili ta-
ko, da se bo v naslednjih letih bogato obrestoval. Zgradili smo šole,
ceste in razne druge objekte, ki zagotovo dajejo pravo osnovo za
doseganje boljših gospodarskih rezultatov. Ti pa pomenijo več de-
narja in boljše življenjske razmere. Delovni ljudje in občani smo že
dvakrat dokazali, da se znamo in zmoremo sporazumeti in s skup-
nimi močmi zgraditi tisto, kar najbolj potrebujemo. Ob tem ne gre
pozabiti na množico krajevnih samoprispevkov, ki so dali denar za
mnoge pomembne naložbe v posameznih naseljih. Naša solidarnost
je že tolikokrat opravila izpit, da ponovno preverjanje ne bi smelo
biti vprašljivo.
Vendar, časi so se obrnili — žal na slabše! Ali to pomeni, da se
je tudi naša pripravljenost odreči se delu zaslužka zmanjšala?
Zmanjšala za toliko, za kolikor so se v zadnjih letih povišale cene?
Težko je presoditi, saj so podatki o osebnih dohodkih tako raznoli-
ki, da jim skorajda ni moč verjeti, primerjave pa so tako ali tako
nemogoče. Posebej še zato, ker osebni dohodki niso tudi edini do-
hodki družinskega proračuna — vsaj v vseh družinah ne. Smo se
kljub dragemu življenju pripravljeni odpovedati najhnemu delu do-
hodka zato. da si izboljšamo skupni standard?
Dvoma ne bi smelo biti. saj vemo. da je razvoj občine odvisen
predvsem od nas, ki tu živimo. Z novim samoprispevkom zagotovo
ne bomo razrešili vseh problemov na področju zdravstva in cestne
infrastrukture, vendar bomo odpravili vsaj najbolj pereče probleme.
Na področju šolstva bomo stopili korak naprej, tako kot na področ-
ju informiranja. Na ta način si bomo zagotovili tudi pogoje za na-
daljnji razvoj, vsega, kar bi radi postorili v tem prostoru, pa tudi s
samoprispevki ne bomo zmogli.
Ne gre. da bi brez razmišljanja obkrožali ZA na glasovnici, da
bi brez razprav in dokazovanj o nujnosti te ali one naloge odločali
o tem, kam bomo dali svoj denar. Razmislimo in se na podlagi ar-
gumentov zavestno odločimo za predlagani program, čeprav z njim
ne bomo zadovoljili vsakega posameznika. Pomislimo, kako smo
ponosni na dosedanje pridobitve!
Občutek, da smo s skupnimi močmi vendarle zmogli ustvariti
tisto, kar potrebujemo, je brez primere. Zagotovo se vam zdi ime-
nitno, ko se spomnite vsega, kar smo postorili, imenitno zato. ker je
v vsem tem tudi vaš delež. Naj bo tako tudi v bodoče.
Nevenka Dobljekar
Spodbudno in tudi kritično o
gospodarskih razmerah v občini
z več kot 80-odstotno udeležbo je potekalo peto zasedanje zbora
združenega dela skupščine občine Ptuj, ki seje v prostorih delavskega
doma Franc Kramberger zbral v sredo, 24. septembra. Od skupno 17
točk dnevnega reda lahko kar za dvanajst rečemo, da nanje ni bilo
pripomb in da so bili pripravljeni predlogi sprejeti brez pripomb in
dodatnih razprav.
Osrednje težišče zasedanja je bilo na tistih točkah, ki se posredno
ali neposredno navezujejo na gospodarjenje in rezultate gospodarje-
nja v občini. Ob tem je predsednik občinskega izvršnega sveta Jože
Botolin opozoril na nekatere značilnosti polletnih gospodarskih re-
zultatov in ob tem na dejstvo, da so bili sanacijski in predsanacijski
programi v glavnem uspešni, saj se poleg letošnjih novih pojavlja le
en stari izgubar. Sicer pa so celotne izgube v gospodarstvu precej vi-
šje kot so jih v zaključnih bilancah prikazale delovne organizacije. To
»skrivanje« dejanskega stanja se bo pokazalo že ob devetmesečnih
podatkih, je med drugim menil Jože Botolin, ki je nato govoril še o
nekaterih — ta čas pomembnih akcijah, ki tečejo na področju gospo-
darstva.
Tako je v zaključni fazi elaborat za združitev Ptujskih Toplic z
Radensko — torej s tako delovno sredino, ki razpolaga z ogromnim
znanjem in izkušnjami, zlasti takimi, ki bodo toplicam omogočale raz-
voj v smeri zdraviliške dejavnosti. Seveda pa brez sodelovanja ptujske
občine ne bo šlo. Računamo, da bo s 1. januarjem skupno delo z no-
vim partnerjem že steklo.
Uspešno kažejo tudi pogovori v zvezi s sodelovanjem Olge Me-
glic in Metalne iz Maribora, s katerim bi naj povezali del proizvodne-
ga programa. Prav tako s Poslovno opremo Gorenja, to je tozda v
Ptuju, ki bi se naj vključil v enovito delovno organizacijo ISKRA-
DELTA.
Uspešno tečejo tudi dela v Kidričevem in Majšperku, saj bodo v
čevljarski delavnici in novem Planikinem tozdu zaposlili kar 400 de-
lavcev. V Majšperku ena hala že obratuje, druga pa je v gradnji.
Največ časa pa so delegati zbora združenega dela skupščine ob-
čine Ptuj namenili razvojnim usmeritvam delovne organizacije Agis
in realizaciji srednjeročnega plana. Tu se je v razpravo vključil tudi
predsednik gospodarske zbornice za Podravje Vinko Lapuh.
Med delegatskimi vprašanji pa smo slišali vprašanje delegata Ci-
rila Murka, ki ga je zanimalo kaj bo z denarjem, ki ga bo KK dobil od
prodaje poslovnih in proizvodnih prostorov nekdanje Petovie. Gre za
sredstva v višini nekaj deset milijard dinarjev, ki bi jih naj po mnenju
tega delegata porabili za odpiranje novih delovnih mest — po tem, ko
bi si odračunali tisti del, ki ga je kombinat vložil v Petovio. Seveda
odgovora ni mogel dobiti, zato je bil sprejet sklep, da bodo do pri-
hodnje seje zbora pripravili podrobnejšo obrazložitev — kako je s
prodajo Petovie in s tako pridobljenimi milijardami.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. oktober 1986
- TEDNIK
i
Vse za dobro setev
Komaj so malo utišale razprave o vzrokih za letošnjo slabo žetev,"
že smo pred novo setvijo, ki pomeni prvi korak v novo kmetijsko se-
zono. Od tega koraka je zelo odvisen pridelek, zato ne smemo ničesar
zamuditi ali opraviti površno.
Lepa jesen je doslej omogočila pravočasno spravilo poljščin na i
površinah, kjer bomo to jesen sejali pšenico ali ječmen. Tako lahko \
pravočasno pripravimo zemljo. Najprimernejši čas setve je od petega
do dvajsetega oktobra, zemljo pa je potrebno preorati vsaj sedem do
deset dni pred setvijo, da se primerno sesede. S hlevskim gnojem žitu
ne gnojimo, takoj ko je njiva preorana pa potrosimo na hektar 800 ki-
logramov nitrofoskala 6—18—18, ki ga je v prodajalnah zadruge do-
volj, ali pa 600 kilogramov nitrofoskala 8 — 26—26.
Zelo pomembno je, kar ponavljamo iz leta v leto, da sejemo ka-
kovostno seme, ki ga dobimo v poslovalnicah kmetijskih zadrug. Po-
godbeni pridelovalci ga lahko zamenjajo za merkantilno pšenico, ki-
logram za kilogram. Že zdavnaj je mimo čas ročne setve, saj si od take
ne moremo obetati pravilne gostote rastlinic niti pravilne globine se-
tve. Eno in drugo pa je zelo pomembno za višje pridelke pšenice, ki je
lahko na našem območju pridelamo tudi šest, sedem ali osem ton na
hektar. Tako tudi ne bo težko uresničiti načrtov o prodaji treh ton zr-
nja z vsakega hektara. Seveda bo potrebno v naslednjih mesecih za
dosego tega cilja storiti še marsikaj, vendarle pa so, kot že rečeno,
nadvse pomembni prav prvi koraki, kot pravimo pripravi zemlje, gno-
jenju in setvi.
JB
Sedme prireditve ob
dnevu inovatorjev
25. in 26. septembra so bile v Mariboru na Tehniški fakulteti sed-
me prireditve ob dnevu inovatorjev, ki so jih pripravile Medobčinska
gospodarska zbornica za Podravje, Raziskovalna skupnost mesta Ma-
ribor, Mestni svet ZSS Maribor, Zveza društev izumiteljev in avtorjev
tehničnih izboljšav Slovenije, Mestna Zveza organizacij za tehnično
kulturo Maribor in Univerza Maribor.
Sodelovala je tudi DO Agis, ki je v obliki razstave prikazala obli-
ke inventivne dejavnosti v svoji organizaciji. Poleg tega je aktivno so-
delovala na okrogli mizi pod naslovom Kako aktiviramo znanje v
praksi in sicer s prispevkom Aktiviranje znanja z novimi organizacija-
mi in izkušnje pri tem. Pripravila sta ga Janez Pičerko in Dušan Žni-
darič. V njem sta razložila sodelovanje institutov, zunanjih strokov-
njakov in lastne razvojne službe pri reševanju razvojnih problemov
Agisa.
MG
POPRAVEK
Minoritski samostan prosi uredništvo, da v naslednji števil-
ki Tednika objavi sledeči popravek:
V 36. številki Tednika (18. septembra 1986) sem prebral na
tretji strani poučen in jedrnat članek Iva Arharja o Primožu Tru-
barju, njegovem delu in delovanju. Želel bi opozoriti na nekate-
re netočnosti.
Pravilna oblika priimka ljubljanskega škofa je: Urban Tex-|
tor in ne Urban Fextor (tej napaki je verjetno zagodel tiskarski j
škrat!). ' j
Trubarjevi Novi testament, izdan v letih 1557, 1560 in 1561,'
je last Minoritskega samostana, ki je tudi lastnik samostanske
knjižnice.
Za prenovo in restavriranje Novega testamenta je poskrbel
Minoritski samostan, ne pa Študijska knjižnica. Knjiga je bila
restavrirana v švicarskem mestu Fribourgu, pri restavriranju pa
sem tudi sam sodeloval. ...
p. Marjan Vogrin, gv.j
Piifm^ v Čn£kovt alid so v glavnem brez pniTih faikalalc — padea-
ti čakajo kar aa hodaikih
KritUhK) Je tii^i v tuberkalozaen dlspaazerjm kjer opravljajo del dejav.
■oati v sprejcauii pisaiai
m^n^^m I Mtaom Jagrom, (firektorjem Zdrav^enega centra Ormož—Ptuj
Za prostore zdravstvenega varstva
Naložbe v prostore zdravstvenega varstva v
šestdesetih, sedemdesetih letih in pozneje niso
bile popolne. Posodobitve niso zajele četrtine
zdravstvene dejavnosti, ki še danes dela v neu-
streznih prostorih in za katere so v zdravstve-
nem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj
poiskali ustrezno zdravilo — sestavili so pro-
gram ureditve, ki ga je potrdila tudi širša druž-
bena skupnost in s tem prevzela tudi del finan-
čnega bremena.
V OBDOBJU OD 60. LETA DO DANES
SMO V PROSTORE ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA VELIKO VLAGALI. TOVARIŠ
JAGER, KAKO TO, DA S TEM NADA-
LJUJEMO TUDI V TEM SREDNJERO-
ČNEM OBDOBJU?
»Že omenjena dejavnost se odvija v pro-
storih, ki so sanitarno-tehnično oporečni. Za-
nje sta značilni še fizična dotrajanost in utes-
njenost. Zato smo se tudi odločili, da bomo
ginekološko-porodni dejavnosti iri dispanzer-
skim službam v novem srednjeročnem ob-
dobju zagotovili normalne delovne pogoje.
Gre za posodobitve in delno tudi za razširi-
tev prostorov.«
V CENTRU STE SESTAVILI SEZNAM
POTREB PO UREDITVI PROSTOROV
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA. KAJ OB-
SEGA?
»V ZC smo že leta 1983 predlagali, da zbo-
ri občinske skupščine skupaj z zboroma
zdravstvene skupnosti razpravljajo o proble-
matiki zdravstva in v okviru tega tudi o pro-
storskih razmerah dela zdravstvenega var-
stva. Program najnujnejših ureditev prosto-
rov pripravljamo že tri leta.
Tako smo v naš srednjeročni plan do leta
1990, pa tudi v samoupravni sporazum o te-
meljih srednjeročnega programa občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj in družbeni plan
občine zapisali, da bomo posodobili in razši-
rili tri dejavnosti: prostore ginekološko-po-
rodnega oddelka in ambulanta dispanzerskih
dejavnosti ter posodobili energetsko oskrbo
vseh zgradb na prostoru ob Potrčevi cesti v
Ptuju.
KAJ JE NA TE PROGRAME REKLA
ŠIRŠA DRUŽBEJVA SKUPNOST?
»Svoje programe smo ob sprejemanju pla-
nov predstavili in jih tudi finančno ovredno-
tili. Tako je investicija na ginekološko porod-
nem oddelku, kjer saniramo sedanje prostore
in dodajamo nove, ocenjena z 880 milijoni
dinarjev. Za prostore ambulant dispanzer-
skih dejavnosti bo potrebno zbrati 200 mili-
jonov dinarjev, za priključitev na kotlovnici
na Ziherlovi ploščadi oziroma v Rabeljčji va-
si pa 250 milijonov.
Občani so z razumevanjem sprejeli te po-
trebe. Razumevanje je pogojeno s poznava-
njem razmer v našem zdravstvu, saj bolnišni-
ca v enem letu sprejme do devet tisoč obča-
nov, dispanzerji v Cučkovi pa veliko več —
tudi do 100 tisoč. Dobrih 200 tisoč pa jih
sprejmejo v ambulantah zobozdravstva in
splošnih ambulant.«
KO STE SESTAVUALI PROGRAM
UREDITVE PROSTOROV, STE RAZMIŠ-
UALI TUDI O MOŽNIH VIRIH. KATERI
SO TI?
»Že ob sestavi programa smo vedeli, da ga
z lastnimi viri ne bomo mogli pokriti. Sred-
stva amortizacije predstavljajo minimalni vir
in jih v glavnem namenjamo za posodobitev
opreme, ki je nujna, če želimo obdržati dose-
ženi kakovostni nivo zdravstvenega varstva.
Za zgradbe, za naložbe v prostore lahko na-
menimo le tisti del amortizacije, ki je od
zgradb.
V začetku smo računali, da bomo nekaj
dobili od občinske in tudi medobčinske
zdravstvene skupnosti, vendar se je vmes po-
stavil zakon, ki prepoveduje naložbe v druž-
benih dejavnostih (tudi v zdravstvu) iz pri-
spevne stopnje. Za investicije pa je mogoče
sredstva zagotoviti le s posebnimi sporazumi.
Oblika posebnih sporazumov je tudi SA-
MOPRISPEVEK. Glavni vir naših investicij
je torej samoprispevek in to okrog 70 odsto-
tkov vseh sredstev, ki jih bomo v naslednjih
letih zbrali s samoprispevkom,« je sklenil
Milan Jager.
mg
V skrajno neprimernih prostorih dela ginekološko-porodna ambulanta v
bolnišnici
Na porodnem oddelka Je stiska najhujša, saj leži v eni sobi tudi do devet
porodnic foto: I. Ciani
Bogata sindikalna izobraževalna sezona
Letošnjo jesen in zimo bodo
ptujski sindikati izvedli vrsto izo-
braževalnih vsebin. Gre za šolo
socialističnega samoupravljanja
— tudi sindikalno šolo, ki bo pri-
čela že oktobra in v kateri bo
poudarek na sindikalnem delo-
vanju in njegovi problematiki.
Druga izobraževalna vsebina
so seminarji, kjer se bodo prav
tako ognili tradicionalizmov, ve-
likih skupin in podobnega. V
glavnem bodo seminarji dogovo-
ri za akcijo, na katerih bo beseda
o delegatskem sistemu, delu de-
legacij na področju družbenih
dejavnosti.
PROGRAM IN PREDAVATE-
LJI
V komisiji za kadrovsko politi-
ko in izobraževanje pri občin-
skem svetu ZSS Ptuj, ki jo vodi
Ervin Hojker, so se dogovorili,
da bodo predavatelji v sindikalni
politični šoli in seminarjih akti-
vni sindikalni delavci. Poleg tega
bodo vključevali predavatelje, ki
so na seznamu delavske univerze
Ptuj in občinskih družbenopoliti-
čnih organizacij.
»Na seminarjih ne bomo go-
vorili o delegatskem sistemu, ker
menimo, da ga vsi bolj ali manj
poznajo. Upirali se bomo bolj na
vlogo delegatskega sistema v
združenem delu, DPS, v sistemu
interesnih skupnosti... Kdaj
lahko delegat reče ne kdaj
da,... Kakšno je povezovanje
oziroma usklajevanje z ostalimi
DPO in podobno,« je med osta-
lim poudaril Ervin Hojker.
MG
Ekonomisti, pravniki, sociologi, študentje,
vodilni možje!
Skratka vsi, ki vas zanima družbena stvar-
nost, ekonomska in politična. Ljudska in štu-
dijska knjižnica Ptuj je obogatena s knjigami
s skupnim naslovom IZHODI IZ KRIZE,
avtorja Milana Jeremiča. Knjige je izdalo
Društvo ekonomistov Beograd v sodelovanju
s Centrom za napredovanje organizacije dela
in usposabljanje kadrov. Pobudo za izdajo je
dal Zvezni izvršni svet in jo tudi sofinanciral.
Izšla je v 500 izvodih in v slovenskem prosto-
ru ni prisotna z več kot petnajstimi izvodi.
Knjiga ekonomsko politično problematiko
obravnava analitično, hkrati pa nakaže poti
iz nje. Poudartiti velja, da vsebuje podatke,
ki do sedaj še niso bili na voljo javnosti. Prva
knjiga z naslovom S stimulativno delitvijo
proti uravnilovki ugotavlja, da je naša eko-
nomska kriza pogojena z uravnilovko v deli-
tvi dohodka. Iz vsebine: Stimulirati ljudi, da
več delajo in na ta način več zaslužijo. Brez
ukinjanja monopola na delovno mesto ni
prave stimulacije. Planiranje in birokratizem
v praksi zavirata napredek stimulativne deli-
tve. Namesto analitične ocene dela lahko go-
vorimo o osebnih dohodkih na startu.
Podvojitev proizvodnje brez novih investi-
cij, s tem naslovom prične druga knjiga odpi-
rati vprašanje povečanja proizvodnje in stori-
tev neodvisno od investicij. Iz vsebine: Letne
izgube zaradi neizkoriščenih zmogljivosti v
občinah 60 milijonov dolarjev. Kaj na dela-
mo s 2 500.000 ne dovolj zaposlenih v druž-
benem sektorju. Skrajšati delovni čas in po-
večati število izmen. Nove izmene v proiz-
vodnji za režijske delavce. Živimo nad naši-
mi možnostmi, ko dovolimo, da se tovarne
zaprejo v petek, a odpirajo v ponedeljek.
S problematiko velikih mest se ukvarja tre-
tja knjiga Ekonomska kriza v velikih mestih.
Iz vsebine: Gospodarska stagnacija v neraz-
vitih občinah v Hrvaški in Srbiji. Dva in pol
milijona pljuč in 250.000peči v enem mestu.
Imperializem kot najvišji stadij superkoncen-
tracije mest. Tudi fakultete v velikih mestih
pripomorejo k ekonomski krizi. Ideološki
predsodki so, da se s kakovostnim načrtova-
njem lahko odpravi kriza. Politične tovarne v
glavnih mestih republik in pokrajin.
O obrtništvu in njegovih razvojnih možno-
sti v socializmu govori četrta knjiga Sociali-
zem in obrt. Iz vsebine: Razvoj malih gospo-
darstev — pot iz krize. Nespremenljiva je
ocena, da je malo gospodarstvo začasha reši-
tev za nezaposlene. Zakaj si ne vzamemo za
vzor Madžarsko in Švico. Tudi Slovenija za-
radi dogmatizma zaostaja v razvoju malega
gospodarstva. Zakaj je Engels mislil, da ima-
ta on in Marx napačen odnos do malega go-
spodarstva.
Zadnja, peta knjiga se sprašuje Ekonom-
ska ali uradniška kriza? Iz vsebine: Ali je ne-
smiselno govoriti o povečanju proizvodnje za
60 % brez novih vlaganj v roku enega leta.
Stroge administrativne mere ne pomagajo k
učinkovitejšem izkoriščanju zmogljivosti pro-
izvodnje. Zavrniti načrte, ki niso zasnovani
na principu odkrivanja in uporabe notranjih
rezerv. Solidni osebni dohodki za nestroko-
vne in vodilne delavce. Premalo proizvodnje
po svetovnih normah.
Na koncu velja povedati, da je idejo za iz-
dajo knjig podal Vladimir Bakarič, knjige pa
so na voljo bralcem v študijskem oddelku
Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. _
TEDNIK - 2- oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI ~ 3
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVUANJA
Največ kršitev s področja delovnih razmerij
Področje dela družbenega pra-
vobranilca samoupravljanja je
zelo široko in tudi raznovrstno,
pelovni ljudje in občani se obra-
čajo po različne nasvete; vpraša-
nja in pripombe se vrstijo vsak
dan. S čim imajo zadnje čase naj-
več dela, smo najprej povprašali
našo sogovornico Ivico Čas, po-
niočnico družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja skupščin
občin Ormož in Ptuj, ki je odgo-
vorila:
»Zadnje čase imamo največ
primerov, ko se delavci obračajo
na nas po nasvete v zvezi z de-
lovnimi razmerji. Najpogosteje
se ukvarjamo z delovnimi raz-
merji za določen čas. Tu ne mi-
slim na področje, ki ga oprede-
ljuje 36. člen Zakona o delovnih
razmerjih, ampak predvsem na
fodročje, ki ga opredeljuje 27.
len omenjenega zakona.
Po tem členu se delovni ljudje
v določeni delovni organizaciji
odločijo, da ne sprejmejo nobe-
nega izmed priiavljenih kandida-
tov, ampak sklenejo — če je to
potrebno — delovno razmerje z
enim od kandidatov in sicer za
določen čas, za dobo enega leta.
Ta člen je v bistvu izjema od na-
čela pravice do dela, stalnosti za-
poslitve in varstva osebnega do-
hodka delavca, ki opredeljuje
kot pravilo sklenitev delovnega
razmerja za nedoločen čas. Radi
bi povedala, da ta 27. člen ni
mišljen v tem smislu, kot ga de-
lovni ljudje v praksi uporaoljajo
že kar kot pravilo.
Recimo, v organizaciji združe-
nega dela objavijo razpis za do-
ločena dela in naloge. iMa razpis
se prijavi več kandidatov, od ka-
terih eni izpolnjujejo pogoje,
drugi pa ne. Delovna organizaci-
ja pa — ker ima to pravico — ne
izbere nobenega, pozneje pa naj-
primernejšega kandidata sprej-
mejo le za določen čas — eno le-
to. Namen 27. člena zakona pa
seveda ni tak, ampak je predvi-
den le kot izjema. Zal pa v neka-
terih delovnih organizacijah gre-
do še dlje in ta delovna razmerja
za določen čas vsako leto — v
skladu z zakonom — sicer razpi-
šejo, v bistvu pa le podaljšujejo
obstoječe. Včasih tudi po stin ali
pet let.«
— Gre torej predvsem za to,
da delovne organizacije izkoriš-
čajo zakonska'določila v svojo
korist?
»Tako je, izkoriščajo jih pred-
vsem zato, da ni potrebno opra-
viti izbire med posameznimi kan-
didati, ki bi jih sicer morali spre-
jeti za nedoločen čas. Ponekod
gredo še dlje in ta člen smiselno
uporabljajo tudi za razporeditve,
kar pa ni v skladu z zalconom in
takšna praksa seveda sploh ni
dopustna.«
— Pri vas lahko posamezni-
kom le svetujete, kaj drugega
verjetno ne opravljate?
»Zelo različno, odvisno od te-
ga, po kakšen nasvet posamezni-
ki prihajajo. Ko nam zadevo po-
jasnijo, jim pač povemo kakšne
možnosti imajo, v glavnem jih
napotimo da poskušajo zadevo
urediti v matični organizaciji
združenega dela, kjer imajo na
voljo več podatkov in samoupra-
vne akte. Moram povedati, da
delavci najpogosteje prihajajo k
nam brez odločb in brez ustrez-
nih samoupravnih aktov, svoj
problem pa nam razložijo v glav-
nem na pamet. Tako je težko do-
biti dejansko predstavo o tem,
kaj je v bistvu v določeni sredini
bilo storjeno. Ce je možno, sve-
tujemo tudi dalje. Kam naj se po-
sameznik obrne, če je zadeva zre-
la za sodišče zoruženega dela in
podobno. Največkrat pa posku-
šamo zadevo rešiti v delovni sre-
dini, v posameznih odškodnin-
skih zahtevkih pa stranke navad-
no napotimo k odvetniku«
— Kaj pa ostala področja va-
šega dela?
»Veliko je zadev s področja di-
sciplinskih postopkov ter odloči-
tev delavskih svetov in komisij,
raznih prekoračitev rokov in po-
dobno. Težave so zaradi tega,
ker delavski sveti včasih niso v
stanju sprejeti nobenih odločitev
— bodisi, da je sklepčnost tako
majhna, da ni izglasovan niti
predlog, s katerim bi recimo ugo-
dili delavčevemu zahtevku, niti
nasprotni predlog, s katerim bi
delavčevemu zahtevku recimo
ugodili. Menim, da v disciplin-
skih postopkih delavski sveti
posvečajo premalo pozornosti
delavčevim   pritožbam   ali   pa
odločbam, zoper katere se dela-
vec pritožuje^ zato se najpogoste-
je takšne disciplinske pritožbe
končujejo tudi na sodišču zdru-
ženega dela.«
— Kaj pa menite o organih sa-
moupravne delavske kontrole,
delujejo zadovoljivo?
»Moram reči, da so ti organi
kar dobro zaživeli. So določene
sredine, kjer so odbori samou-
pravne delavske kontrole zares
aktivni in se ukvarjajo z vsemi
področji dela. Žal pa so tudi sre-
dine, kjer njihovega dela in vpli-
va splon ni čutiti. Vsekakor pa so
stvari premaknjene naprej.«
— V katerih primerih se prav-
zaprav delavci lahko obračajo na
vas organ?
»Osrednja pristojnost našega
dela je varstvo samoupravnih
pravic delavcev in družbene last-
nine. Torej lahko pride k nam
kdorkoli, ki meni, oziroma je
prepričan da ni tako, kot bi mo-
ralo biti na tem področju. Seve^
da pa priporočam vsakomur, ki
bo prišel k nam, da prinese čim
več pisne dokumentacije ali pra-
vilnikov ter drugih ustreznih in
potrebnih aktov za določeno za-
devo. Tako bo naš organ lahko
veliko hitreje in lažje svetoval ter
ukrepal.« M. Ozmec
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PTUJ
Preudarne odločitve
Seje zbora krajevnih skupnosti
se je prejšnjo sredo udeležilo 29
delegatov, manjkalo jih je le 6,
kar je za ta letni čas dobra udele-
žba, saj je bilo med delegati pre-
cej kmetovalcev. Razprava je bi-
la o večini točk dnevnega reda,
tudi o gospodarskih temah, saj je
od dobrega gospodarjenja, od
rasti dohodka in osebnih dohod-
kov odvisno tudi financiranje de-
javnosti krajevnih skupnosti in
razpoloženje ljudi v kraju biva-
nja. Zato so delegati enotno pod-
prli stališča izvršnega sveta in
odborov zbora tako glede uresni-
čevanja družbeno ekonomskega
razvoja kot izvajanja sanacijskih
in predsanacijskih programov.
V razpravi o predlogu družbe-
nega dogovora o priznavalninah
udeležencev NOV so opozorili
predvsem na skrb za kmete bor-
ce, ki so marsikje ostali sami in
onemogli na kmetijah. Več raz-
prave je bilo o osnutku odloka o
priznavalninah udeležencem
NOV. Podobno kot na seji Druž-
benopolitičnega zbora so opozo-
rili, da morajo biti komisije do-
sledne pri odločitvah o širitvi
kroga upravičencev, saj so po-
skusi posameznikov, da šele se-
daj iz materialnih koristi posku-
šajo postati člani ZZB NOV. Za-
to so tudi priporočali borčevski
organizaciji, da naj pri obravnavi
posameznih   primerov   preseže
čustveni element in upošteva le
trdna dokazila. JComisija pri SO
Ptuj pa bo na podlagi tega vodila
le upravni postopek.
Več delegacij je imelo pripom-
be na osnutek odloka o spre-
membi odloka o proračunu obči-
ne Ptuj za letošnje leto predvsem
glede financiranja dejavnosti
krajevnih skupnosti, za kar bi
morali nameniti v celoti 5 odsto-
tkov proračunskih sredstev. Po
argumentiranih odgovorih in po-
jasnilih je bil odlok z veliko veči-
no glasov (25 za ob 4 vzdržanih)
sprejet po skrajšanem postopku.
K drugim točkam dnevnega
reda delegati niso imeli bistvenih
pripomb in so jih sprejeli sogla-
sno. Ob koncu, po delegatskih
vprašanjih (o njih poročamo po-
sebej na strani 4) pa so še z zani-
manjem prisluhnili Antonu Zo-
recu, predsedniku OK SZDL
Ptuj, ki je delegate seznanil z do-
sedanjimi pripravami na referen-
dum za tretji občinski samopri-
spevek in z nalogami, ki nas na
tem področju še čakajo.
Informacija je bila tudi dober
uvod v razpravo o programu tret-
jega občinskega samoprispevka,
ki je v tem času v krajevnih skup-
nostih. Na sejah zborov občinske
skupščine, ki bo v drugi polovici
oktobra, pa bodo delegati skle-
pali že o razpisu referenduma.
FF
POJASNILO
V sestavek o Trubarju (v 38.
številki Tednika, 18. septembra
1986) se je vrinilo več tiskarskih
napak; nekatere od teh bistveno
motijo, zato jih tu popravljam: V
naslovu mora biti sim namesto
sin; v besedilu pa: Textor name-
sto Fextor; nekako sredi sestav-
ka je narobe: klerikalcem je bil v
narodno napoto (prav: v nerod-
no napoto) in bil je oblak, ki je
mirno našel (prav: ki je mimo
šel); proti koncu pa je pri naved-
bi zbirke Obrazi izpadeljiaslov:
Primož Trubar v sliki in besedi.
P. S.
Na osnovi bežne in zato povr-
šne informacije in v časovni sti-
ski (sestavek je bilo treba zjutraj
oddati) je prišlo tudi do napa-
čnega in objektivno hudo krivi-
čnega podatka, da je za vzorno
očiščenje, prenovo obeh delov
Trubarjevega Novega testamenta
poskrbela Ljudska in študijska
knjižnica Ptuj, ki to delo hrani
(sicer pa je last minoritske knjiž-
nice), v resnici pa je za to poskr-
belo vodstvo minoritskega samo-
stana, oziroma je to delo opravil
g. pater M. Vogrin, zato se zaradi
te neljube pomote obema opravi-
čujem. Sestavek je bil napisan
priložnostno (ob sklepni sloves-
nosti na Raščici) in podrobnih
podatkov tudi sicer ne bi nave-
del, ker je bil ob prostorski stiski
v Tedniicu že tako predolg in je
zaradi tega marsikaj v njem sa-
mo nakazano.
Ivo Arhar
Dobro sodelovanje z zdomci
Koordinacijski odbor za vpra-
šanja delavcev na začasnem delu
v tujini, ki deluje pri predsedstvu
Občinske konference SZDL Ptuj,
usmerja svoje delovanje na tri
področja. Najbolj pomembno je
obveščanje in sodelovanje z
zdomci, ici se želijo vrniti v do-
movino in iščejo zaposlitev, za-
tem sodelovanje s Kulturno pro-
svetnim društvom Sava iz Frank-
furta in tradicionalna srečanja
učencev dopolnilnega pouka slo-
venščine s ptujskimi učenci.
Predsednik koordinacijskega
odbora Alojz Cucek pravi: »Vsa-
ko leto sestavimo program svoje-
ga dela, ki ga med letom dopol-
nimo z nalogami, ki jih narekuje-
jo aktivnosti zveznega oziroma
republiškega koordinacijskega
odbora za vprašanja delavcev na
začasnem delu v tujini.
Zagotovo je najbolj pomemb-
no obravnavanje in reševanje
problemov na področju vračanja
naših zdomcev v domovino. Naj-
več se ukvarjamo z možnostmi
za zaposlitev v združenem delu,
V obrti in na področju kmetij-
stva. Možnosti so sorazmerno
skromne, posebej glede sovlaga-
nja v proizvodnjo ali storitveno
obrt. Čeprav se stvari spreminja-
jo na bolje, je treba reči, da se
spreminjajo prepočasi, da bi lah-
ko bili zadovoljni. Hitreje bi mo-
rali reševati probleme v zvezi s
Pripravo prostora za obrtno co-
no in pospešiti sovlaganja v ko-
operacijsko kmetijsko proizvod-
njo. Med delavci, ki se želijo vr-
niti v domovino pa je preveč ta-
kih, ki bi želeli opravljati prevoz-
niške storitve in podobne dejav-
nosti, s katerimi je tržišče takore-
koč zapolnjeno.
Mednarodni obrtni sejem v
Celju je predstavil nekaj aktual-
nih panog in izdelkov s področja
kovinske stroke, obdelave plasti-
ke, lesne stroke in kmetijske pro-
izvodnje. Dobrodošel je bil tudi
dvodnevni seminar, kjer so lahko
delavci na začasnem delu v tujini
zvedeli mnogo koristnega v zvezi
z možnostmi zaposlovanja v do-
movini.«
Kako bi ocenili sodelovanje
ptujske občine s KPD Sava iz
Frankfurta?
»Povedati moram, da je sode-
lovanje zelo dobro. Letos slavi
društvo Sava 15-letnico uspešne-
delovanja, obenem pa tudi
10-letnico sodelovanja s ptujsko
občino, ki je pokroviteljica dru-
štva. V oktobru bodo pripravili
tradicionalno vinsko trgatev v
Frankfurtu, kamor so povabili
tudi nas. V kulturnem in zabav-
nem programu bo sodeloval
Ptujski instrumentalni ansambel,
prireditve pa se bo udeležila tudi
uradna delegacija, ki se bo s
predstavniki društva pogovorila
o nadaljnjem sodelovanju, čla-
nom društva pa predstavila tudi
možnosti za zaposlitev v ptujski
občini.
Poleg tega bo društvo Sava so-
delovalo tudi na srečanju dru-
štev zahodne Evrope, ki bo 27.
decembra v Ljubljani in tudi to
bo priložnost za srečanje s pred-
stavniki društva.«
V zadnjih letih je zelo pestro
tudi sodelovanje med učenci do-
polnilnega pouka slovenščine pri
društvu Sava in učenci osnovne
šole Tone Žnidarič. Kakšni so
načrti?
»Sodelovanje oziroma sreča-
nja otrok so postala tradicional-
na, saj so se učenci obeh šol po-
bratili, izredno dobro pa sodelu-
jejo tudi s taborniško organizaci-
jo v osnovni šoli Tone Žnidarič.
Letos julija je z našimi otroki le-
tovalo 47 otrok dopolnilnega
pouka skupaj s spremljevalci,
spomladi so učenci osnovne šole
Tone Žnidarič obiskali svoje
vrstnike v Frankfurtu, ta mesec
pa se bodo srečali z njimi v Ptu-
ju.
Od 3. do 12. oktobra bodo
učenci dopolnilnega pouka slo-
venščine gostje svojih vrstnikov.
Dopoldan bodo sodelovali pri
pouku, popoldneve pa bodo pre-
živeli na izletih. Ogledali si bodo
kulturno zgodovinske spomenike
Ptuja z okolico, obiskali Kumro-
vec in nekaj drugih krajev. Pro-
gram njihovega bivanja je pester
in zanimiv, saj jim želimo poka-
zati čim več. Ob tem naj povem,
da je sodelovanje plod požrtvo-
valnega dela organizatorjev v
F*tuju in Frankfurtu, saj si oboji
prizadevajo, da bi se vezi med
mladimi okrepile. Na ta način
bodo otroci zdomcev ohranili
stik z domovino in najbrž bo nji-
hova odločitev o vrnitvi v domo-
vino, ko se bodo o tem odločali,
manj težka.«
N. Dobljekar
Učenci osnovne šole Tone Žnidarič in dopolnilnega pouka slovenščine so
letos v Frankfurtu preživeli nekaj prijetnih dni. Skupaj s fotografijo so
poslali tudi pozdrave svojim vrstnikom v Ptuju in jim zaželeli mnogo
učnih uspehov v novem šolskem letu.
Kulturna dediščina
ni samo breme,
je tudi bogastvo
v prostorih ptujskega Pokrajinskega muzeja je bil pred tednom
pogovor o nadaljnih aktivnostih v zvezi z urejanjem grajskega kom-
pleksa in o drugih spomeniško varstvenih akcijah v Ptuju in njegovi
okolici. Med te sodijo še trije gradovi v ptujski občini na Borlu, v
Dornavi in na Turnišču. Grad Ravno polje pa smo takorekoč odpisa-
li, saj za njegovo sanacijo, ta je najbolj poškodovan, ne bomo mogli
zbrati denarja.
S tem srečanjem so nekako uresničili dogovor, da bodo tudi širše
predstavili — kaj je bilo storjenega pri obnovitvi gradu kot nekak do-
kaz tokrat dobrega in uspešnega sodelovanja med muzejem in Zavo-
dom za spomeniško varstvo v Mariboru. Dosedanja praksa je namreč
dokazala, da je moč tudi z relativno malo denarja doseči veliko, če-
prav je tudi tega letošnja infiacija že razpolovila. Urez investiranja v
kulturno dediščino pa si ne moremo zamisliti izvedbe načrtov, ki jih
imamo v zvezi z razvojem turistične dejavnosti v Ptuju in v občini.
Janez MIKUŽ — direktor Zavoda za spomeniško varstvo Mari-
bor, je na kratko predstavil načrt urejanja grajskega kompleksa, saj se
je v ta namen lotil tudi samostojne raziskovalne naloge. Pri tem je
poudaril, da je v zadnjih letih zašel muzej v kadrovsko in konceptual-
no krizo. Sedanji začasni organ družbenega varstva je vanjo krepko
posegel in prvi rezultati se že kažejo. Pri tem pa je menil, da so tudi
vodilne strukture v občini začele drugače razmišljati jn spoznale, da
je muzej le nekaj več kot samo mestni, provincialni;'je ustanova, kije
pomemben faktor razvoja turizma, je sestavni del kulturnega razvoja
in dogajanja v Sloveniji.
V zvezi z nadaljnimi akcijami pri obnovi gradu smo slišali, da bo
prihodnje leto zaključeno urejanje vsega vidnega dela fasade gradu
(iz mestne strani), nakar ostane le še manjši del. Poleg tega pa bodo
začeli še dela na grbih in zunanjih slikarijah ter na obzidju, sedanjih
prostorih grajske restavracije in žitnici. Seveda brez pomoči širše
družbene skupnosti ne bo šlo, čeprav ob vsem tem ne moremo prezre-
ti dejstva, da daje ptujska občina prav za ohranitev kulturne dedišči-
ne največ v Sloveniji. Obnovljenega gradu pa si ne moremo zamisliti
brez življenja v njem, brez pravega programa. Tudi Turnišče in Bori
Udeleženci progovora v prostorih ptujskega Pokrajinskega muzeja.
Foto: mš
že imata program, težave so le z izvedbo, oziroma dogovarjanja z
ustreznimi partnerji, ki so ju sposobni in pripravljeni prevzeti v upra-
vljanje, oziroma sploh v gostinsko turistične namene.
Že osnovni program dela začasnega organa družbenega varstva v
muzeju je bil, da se morajo rezultati videti takoj in kot kaže smo kon-
čno uspeli nek-oliko premakniti tudi zavest naših ljudi, zlasti še sedaj,
ko se rezultati že kažejo. Ostalo pa je še dosti nalog: kako dvigniti
strokovni nivo dela, da bi muzej postal nekako središče te dejavnosti
v Sloveniji, kako vrniti ugled ustanovi, ki ga je nekoč imela in pred-
vsem urediti odnose znotraj delovnega kolektiva, saj so le-ti tudi edi-'
ni porok, da bo vse to tudi doseženo.
»Za nas je zelo pomembno, da se odpremo proti združenemu de-.
lu, saj v Ptuju ne moremo zbrati denarja brez podpore ljudi. Če ne bi .
bilo širšega odziva, tudi programa ne bomo mogli uresničiti,« je me-j
nil Andrej Fekonja — predsednik začasnega kolektivnega poslovod- \
nega organa v muzeju in pristavil, da bi morali dati ptujskemu Pokra-,
jinskemu muzeju poudarek kulturne ustanove nacionalnega pomena i
in da je v tem času naša skupna naloga, da to našo pripravljenost tudi j
Slovenija izkoristi.
Pogovoru je prisostvoval tudi Sergej PELHAN — predsednik
skupščine kulturne skupnosti Slovenije, ki je poudaril, da je prav spo-
meniško varstvena dejavnost ta čas prednostna in da je Kulturna
skupnost Slovenija v te namene povečala sredstva za okrog 100 odsto-
tkov. Dal je vso podporo prizadevanjem naših muzejskih delavcev in
zagotovilo, da bo bodo republiška sredstva vsaj tolikšna, kot jih bo v
prihodnjem letu zagotovilo ptujsko združeno delo. To pa bi pomeni-
lo, da bomo vsaj večino predvidenih nalog lahko opravili.
Razpravljalci so se dotaknili tudi vprašanja strokovnih kadrov,
ker je sedanja zasedenost le od 50 do 60 odstotna. Kulturna skupnost
Slovenije bo sofinancirala strokovne delavce v tistih muzejih, ki so se-
daj pod predvideno stistematizacijo. Tudi problemu sredstev za oseb-
ne dohodke bo potrebno posvečati vso pozornost, saj v odnosu na
ostale družbene deja\nosti kultura še vedno zaostaja za okrog 15 od-
stotkov v primerjavi s poprečjem v gospodarstvu.
Razveseljiva je bila tudi novica, da bi naj v kratkem začeli dela
na bodoči Miheličevi galeriji, ki bo dobila svoje prostore v sedanji
grajski restavraciji. Najprej se bodo lotili strehe, nato pa notranjih
del. V sedanji zgradbi bodo poleg galerije uredili še recepcijo, dve re-
stavratorski delavnici in druge spremljajoče prostore.
»Edino mogoče in spodbudno je, da skupno rešujemo probleme
kulturne dediščine v F*tuju in Sloveniji. V te namene smo že močno
povečali delež tako imenovanega kulturnega dinarja, čeprav naše go-
spodarske zmogljivosti niso velike,« je menila Dragica VODA —
predsednica komiteja za družbene dejavnosti občine Ptuj, ki je na
kratko orisala dosedanja in bodoča prizadevanja na tem področju in
možnosti, ki jih imamo v občini, ter zato potrebe po skupni slovenski
akciji.
Res je. Na kulturno dediščino lahko gledamo s takega ali druge-
ga stališča, ker na eni strani prH-^iavlja za delavca in občana veliko
breme. Nekaj pa se je le premaknMo, Začeli smo spoznavati, da je lah-'
ko ta dediščina tudi bogastvo, občinsko in nacionalno. Res pa je tudi,
da ne moremo samo čakati, kaj bo prišlo od drugod. Veliko lažje je,
če smo pripravljeni najprej prispevati sami, saj takrat tudi drugi spo-
znajo — kaj je njihova dolžnost. »Danes se počutim v Ptuju veliko
prijetnejše, kot še pred časom,« je pripomnil Marjan Gabrijelčič, se-
kretar KULTURNE skupnosti Slovenije, ki kot kaže ni bil vajen po-
govarjati se na tak, konreten način, in dodal: »Dokazali ste, da nekaj
zmorete. Če je taka vaša splošna pripravljenost, potem je tudi naša
dolžnost, da skupno rešujemo kulturno bogastvo Slovenije, v katero
sodi tudi vaša — ptujska kulturna dediščina.«
Upajmo, da bodo vsi načrti in obljube izpolnjene in da se kon-
čno tudi naša — ptujska občina in njeno združeno delo zaveda, da
kulturna dediščina ni samo breme, ampak je lahko tudi bogastvo, "ki
ga moramo le pravilno izkoristiti.
mš
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
2. oktober 1986!
Dober den! Pridno delo, dosti dobre volje van želin. Saj ven, da van
nibenemi toga ne sfali. Kmečki delegati itak moremo zdaj od zore do no-
či rintati, tisti, ki ste v kokšnih drugih službah pa glih tak. Saj ven, da se
samo z bogo pločico več ne do preživeti. Po službi je treba še malo kaj po-
fušati, da kokšni dinar kej v žepeka podne. Imam pa jaz enega prijatela
tam na Ptuji. ki hodi v službo samo zato, da si tan malo odehne, populd-
ne pa veselo na delo na fuš in druge zadeve. Provi, ke je tista redna ploča
v službi samo za špricare, cigarete no druge potrebščine, glavnino dohod-
ka pa dobi tak na črno. Njegovo geslo je znano: »Malo, radi, malo kra-
di, a pošteno živi. . .« Eniprovijo toti popoldanskin švarc poslon — siva
ekonomija. Jaz pa mislin, da je v toti ekonomiji dosti črnega in malo si-
vega. Delavcon bi morali tejko plače dati, ke nebi trebalo populdne okoli
za fušon letati, kmeton pa glih tak vsaj tejko za pridelke pločati, ke bi
lehko dovek no socialno pločali no bi nam še kaj za druge reči ostalo. .
To ovi den sen na Ptuji bija. Tan malo od špitola naprej zagledan
naenkrat pred seboj rdečo luč, ki se je od cajta do cajta .spreminjala v žu-
to no zeleno. Ker je to ponoči bilo, sen misla, da so se mi marsovčki pri-
kazovali. Tak me je stroh grotalo, ke sen se nazaj obrna no po drugi cesti
v mesto pela. Te pa sen drugi den zveda. da to niso bili marsovčki pač pa
termofor oziroma semafor kak se toti zadevi boj strokovno provi. Ker tu-
di moja Mica fčosik rdečo sveti, bon ji od zdaj naprej prava: Mica vgasni
toti semafor, ke bon se lehko naprej pela do naslednje postaje. Saj ste ve-
na culi kak je negda ena ženska provila svojemi ljubčeki: »Pepek hejaj,
drgačik bode otrok . . .« Un, kije že tak malo mlečno gleda pa se je na-
zaj zadrja: »Noben heja. pa če bode medved. . .!«
Te pa srečno, dobro se mej te. Vaš semaforizirani LUJZEK.
Začele so se razprave
o III. občinskem samoprispevku
Tako kot v številnih krajevnih skupnostih ptujske občine, so se
tudi v KS Budina-Brstje in v Destrniku sestali politični aktivi, da bi se
skupno dogovorili o akcijah, ki jih je potrebno izpeljati do 23. novem-
bra, ko se bomo v ptujski občini že tretjič odločali o občinskem samo-
prispevku in s tem zagotovili možnosti nadaljnega razvoja zdravstve-
ne in informnativne dejavnosti ter za boljše pogoje na področju šol-
stva in cestne infrastrukture.
V Budini so se dogovorili za aktivnosti, ki jih bo potrebno izpe-
ljati pred referendumom. Sklenili so, da bodo sklicali zbor krajanov,
ki bo po 10. oktobru, in nanj povabili skupino, ki bo ljudem obrazlo-
žila program samoprispevka. Menili pa so, da je vzporedno s tem po-
trebno opozoriti tudi na njihove, lokalne probleme, ki so še vedno
največji v smetišču in z njim povezanimi zbiralci odpadnih surovin ter
podtalnici.
Tudi krajevni politični aktiv v Destrniku je podrobno poslušal
obrazložitev referendumskega programa. Za zdravstvo ga je obrazlo-
žil Milan Jager, za šolstvo Slava Šarčeva, za ceste Franc Krajnc in za
Radio-Tednik Marjan Šneberger.
Destrniški krajevni funkcionarji so dali vso podporo prizadeva-
njem na vseh štirih omenjenih področjih in pri tem poudarili, da bo
potrebno celotno akcijo temeljito pripraviti, predvsem pa ljudi po-
drobno seznaniti — čemu bo samoprispevek namenjen. Odločili so
se, da bo zbor krajanov v nedeljo, 12. oktobra, ob osmih zjutraj in da
se bo tudi tega pogovora udeležila skupina, ki jo vodi Franci Golob,
da krajanom neposredno pojasni referendumski program in tudi od-
govarja na morebitna vprašanja.
mš
Kaj žuli Leskovčane
Tudi v krajevni skupnosti Leskovec so že izvedli uvodno razpra-
vo, ki sodi v priprave na referendum za tretji občinski samoprispevek.
Pogovora so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij
in vodstvo krajevne skupnosti ter člani delovne skupine, ki je zadolže-
na za to haloško krajevno skupnost. Predstavniki krajevne skupnosti
so bili mnenja, da je tretji občinski samoprispevek nujen, saj gre za
reševanje problemov, pomembnih za slehernega občana ptujske obči-
ne.
Nikakor pa na takih pogovorih ne gre brez opozarjanja na pro-
bleme, ki težijo in vznemirjajo tamkajšnje ljudi. V krajevni skupnosti
Leskovec so to pitna voda, slabe ceste in telefonija. Desetletna priza-
devanja, da bi v Leskovec pritekla zdrava pitna voda, so bila doslej
neuspešna. Tako tudi sedaj, ko je gradnja haloškega vodovoda priče-
la, še vedno ne verjamejo, da bo prišel vodovod v njihove kraje v tem
srednjeročnem obdobju. To nezaupanje je posledica dosedanjih pre-
številnih neizpolnjenih obljub. Medtem, ko slabo stanje cest na njiho-
vem območju počasi vendarle urejajo, tudi z lastnimi sredstvi, so še
vedno pred nerešljivo uganko, ki jo predstavlja PTT organizacija.
Pravijo, da se že leta in leta dogovarjajo, pa so s svetom še vedno po-
vezani z induktorskim telefonom, kar je za to območje, kamor se
kljub vsemu vrača življenje, premalo. Opozorili so še na številne, sicer
manjše težave, ki pa jih bo prav tako potrebno pričeti reševati, za
boljši jutri haloških ljudi. Sicer pa bo o vseh teh in še katerih proble-
mih precej govora na zborih občanov konec oktobra
JB
Izlet za invalide in
starejše občane
v okviru jesenskih aktivnosti se v krajevni konferenci SZDL Bo-
ris Ziherl v Ptuju pripravljajo na enodnevni izlet za invalide s sprem-
stvom ali brez m za starejše krajane. Organizator izletov Rudi Košir
sporoča, da bo izlet (če se bo prijavilo vsaj 45 oseb) v sredo, 15. okto-
bra, z odhodom ob 8. uri zjutraj. V Ptuju do kar pet zbirališč in sicer
ob Rimski peči, na avtobusnem postajališču, ob zgradbi PTT (Trg
svobode), on restavraciji Evropa (Trg MDB) in ob živalskem trgu
(Titov trg).
Udeležence bo pot vodila iz Ptuja prek Vidma in Leskovca do
Borla. Pot bodo nadaljevali prek Ormoža in Jeruzalema do Ljutome-
ra in Radenc, kjer bo daljši postanek, po želji ali potrebi pa bodo po-
stanki tudi med potjo. Nato bodo nadaljevali pot prek murske Sobo-
te v Prekmurje, kjer se bodo ustavili v vasi Sebeborci na kmečkem tu-
rizmu. Tam bo skupno domače kosilo okoli 13. ure. Vrnili se bodo po
dogovoru, predvidoma pa prek Janževega vrha in Kapele, Vidma ob
Sčavnici do Gomile in skozi Juršince v Ptuj.
Cena izleta bo 3.900 dinarjev, v kar je zajet avtobusni prevoz,
obilno domače kosilo, harmoniicar, zdravstveno spremstvo, vodstvo
izleta in ostali organizacijski stroški. Prijave in vplačila sprejemajo v
prostorih KS Boris Ziherl v Kraigherjevi 10 (ob Rimski peči) in sicer
v četrtek, 2. oktobra in v jpetek, 3. oktobra od 10. do 11. ure in od 17. j
do 18. ure. Vse informacije pa dobite po telefonu 773-362.
-OMl
____ TEDNIK
Zavod Radio-Tednik Ptuj v srednjeročnem
obdobju 1986-1990
Zavod Radio-Tednik Ptuj je
enovita delovna organizacija za
javno informiranje delovnih lju-
di \n občanov prek časopisa Ted-
nik in radia. Ustanovitelj obeh
medijev je Občinska konferenca
SZDL Ptuj.
Časopis Naše delo (kot se je
imenoval ob ustanovitvi) je pri-
čel izhajati leta 1948. Sčasoma se
je preimenoval v Ptujski tednik,
sedaj pa je pokrajinski časopis
Tednik in pokriva občine Ptuj,
Ormož in Slovensko Bistrico.
Časopis tiskamo v Mariboru v
nakladi 10000 izvodov. Naročni-
kov imamo preko 6000, ostalo
prodamo v kolportaži. Remiten-
da (neprodani izvodi) je le 2 %
kolportažne prodaje. Približno
8000 izvodov prodamo v občini
Ptuj, kar pomeni, da je Tednik
skoraj v vsakem drugem gospo-
dinjstvu v naši občini (točneje
43 % vseh gospodinjstev ga pre-
jema ali kupuje).
Tednik izhaja tedensko vsak
četrtek in ima prilogo Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj ter
literarno prilogo Domačo rast.
Povprečno izhaja na 16 straneh,
35 % ga zapolnijo delavci zavo-
da, 30% dopisniki, 15% je ko-
mercialnih objav, 10 % pa je raz-
vedrila in fotografij.
Radio Ptuj je 15 let mlajši od
Tednika, oddajati je začel leta
1963. Oddajamo na srednjem va-
lu in na ultrakratkih valovih, ta-
ko da nas je slišati po vsej občini
in sežemo tudi v druge. Oddaja-
mo v stereo tehniki, razen posne-
tih oddaj, ker zaenkrat še nima-
mo stereo magnetofonov. Že le-
tos pa bomo uredili tudi to, saj
smo že vplačali nova stereo ma-
gnetofona madžarske proizvod-
nje.
Radio Ptuj vsebinsko pokriva
samo našo občino, oddajamo
vsak dan po dve uri programa, v
nedeljo in ob praznikih ter ob
posebnih družbenih aktivnostih
(volitve, referendumi, manifesta-
cije) pa več.
Iz zeijiijevida naših poslušal-
cev, ki ga vodimo na osnovi na-
ročnikov objav, osmrtnic in če-
stitk, ugotavljamo, da nas poslu-
šajo prav v vseh krajevnih skup-
nostih naše občine.
Radijski program je čisti go-
vorni (cca 30%), mešani govor-
no-glasbeni (40 %) in glasbeni
(30 %).
Vsak dan posredujemo dnevna
poročila in novice ter oddaje o
družbeno-političnih dogodkih,
gospodarstvu, družbenih dejav-
nosti, problemih in življenju v
krajevnih skupnostih in delovnih
organizacijah, o mladih in po-
dobno. Nekaj oddaj si je s svojo
popularnostjo zagotovilo dolgo
življenjsko dobo in stalen čas od-
dajanja (Iz vasi v vas), občasno
organiziramo radijske kvize, zelo
popularne pa so mesečne sobot-
ne kontaktne oddaje.
Smo ena redkih lokalnih radij-
skih postaj z lastno glasbeno
produkcijo, tako imamo zavid-
ljiv arhiv domačih godcev in
pevcev ter posnete domala vse
amaterske skupine, ki delujejo v
naši občini.
Ob redni dejavnosti smo orga-
nizatorji   vsakoletnega   Sloven-
skega festivala domače zabavne
glasbe v Ptuju.
Z osrednjo RTV hišo v Lju-
bljani ima naš radio poseben sa-
moupravni sporazum o program-
skem in tehničnem sodelovanju.
Zavod Radio-Tednik F*tuj je
član združenja pokrajinskih čas-
nikov in lokalnih radijskih po-
staj Slovenije.
V našem zavodu združuje delo
sedemnajst delavcev: glavni
urednik in direktor, odgovorni
urednik, glasbeni urednik, šest
novinarjev, dva tonska tehnika,
računovodja, knjigovodja, tajni-
ca, administratorka, strojepiska
in čistilka.
Naš največji problem je pro-
storska stiska in neprimernost
prostorov.
Svoje prostore imamo na petih
lokacijah. Redakcija in uprava je
v Vošnjakovi ulici (najemniki od
ZKO), studio je na gradu (Pokra-
jinski muzej), arhiv v starih zapo-
rih (Pokrajinski muzej), garaža
(Svoboda Ptuj) in skladišče na
letnem prireditvenem prostoru
(ZKO).
Največji problem je studio, ki
požarnovarstveno, statično in tu-
di higiensko ne ustreza. Pozimi
na gradu niti vode ni, ogreti se
tudi ne da ustrezno, saj je to pre-
grajen zunanji grajski stolp. V
prostorih v Vošnjakovi ulici ni
dovolj prostorov za nemoteno
opravljanje dela, vsi novinarji''
delajo v enem prostoru, kjer
sprejemajo svoje stranke, pišejo,
poslušajo magnetofonske trako-
ve, za snemanje sobesednikov
uporabljajo direktorjevo pisar-
no, strojepisje za Tednik se opra-
vlja ob številnih strankah, naro-
čnikih oglasov v Tedniku in ra-
diu, skratka sedanji prostori za-
voda Radio-Tednik Ptuj ne
ustrezajo za nemoteno, normal-
no delo.
Zato je v programu občinske-
ga samoprispevka, da se 5 %
zbranih sredstev nameni za od-
kup in ureditev stavbe Pleskarja
v Lackovi ulici, ko bi le-ta prese-
lil svoje upravne prostore v Ki-
dričevo, ali pa se za potrebe Ra-
dia-Tednika uredi katero drugo
stavbo v Ptuju (dom J L A).
Radio-Tednik Ptuj, kot inve-
stitor, bi naj omogočil z najem-
nim odnosom v prostorih tudi
večje sodelovanje z dopisništvi
radia Ljubljana in Večerom-Ma-
ribor.
Ob zbranih 99.000.000 din sa-
moprispevka bi naj po sedanjih
cenah bilo cca 60 % za odkup
stavbe, 40 % pa za ureditev pro-
storov za sprejem strank, delo-
vne prostore novinarjev, upravne
prostore, studio, snemalnico,
prostore za izdelavo fotografij,
diskoteko, delavnico in skladiš-
če.
Direktor-glavni urednik:
Franc LACEN
Studio je v starem grajskem stolpu
Prostorska utesnjenost v uredništvu in upravi
foto: I. Ciani
Delegatska vprašanja in pobude
Na seji Zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj,
24. septembra, je kar sedem delegacij predloži-
lo delegatska vprašanja in pobude. Te so se na-
našale na plačevanje prispevka za gradnjo za-
klonišč, ureditev kafilerije, odkup sadja za in-
dustrijsko predelavo, dostavo pošte, nizka na-
domestila za sejnine in podobno. Navajamo ne-
kaj vprašanj, pomembnejših za širše območje.
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE OB
MAGISTRALNI CESTI
Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj
je julija letos izdala odločbo o prepovedi
prodaje sadja in zelenjave ob magistralni ce-
sti Maribor—Zagreb na območju ptujske ob-
čine, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji za iz-
Nevarno križišče v Podlehniku (foto J. Bračič)
vajanje te dejavnosti. V KS Hajdina ugota-
vljajo, da ta prepoved ni bila učinkovita, pro-
daja se naprej in ocenjujejo, da se bo proda-
jalo tudi v prihodnje. Zaradi tega je delegaci-
ja krajevne skupnosti Hajdina predložila de-
legatsko pobudo, da pristojni organi v obči-
ni, po strokovnem ogledu, določijo prodajna
mesta, ki bi jih bilo potrebno potem tudi
ustrezno urediti in tako zagotoviti osnovne
higienske pogoje za prodajo sadja in zelenja-
ve. Predlagajo, da naj pri dogovarjanju o tem
sodelujejo predstavniki občine, krajevne
skupnosti in prodajalci. Ce bo do sporazuma
in ureditve prodajnih mest prišlo, potem je
potrebno pripraviti tudi ustrezni pravilnik, ki
bo določal pravice in dolžnosti na prodajnih
mestih od uporabnikov in izvajalcev do obči-
ne in krajevne skupnosti.
PREHODI CEZ magistralno CESTO
V krajevni skupnosti Podlehnik z zaskr-
bljenostjo ugotavljajo, da v zadnjem času na-
rašča število prometnih nesreč na križiščih z
magistralno cesto Hajdina—Macelj. To še
zlasti pri Novi cerkvi in cesti, ki vodi na Gor-
co. Ta križišča niso urejena z nadvozi, ki bi
omogočala krajanom, predvsem pa šolarjem
varnejše prečkanje ceste. Poseben problem je
ob pogrebih, ko mora žalni sprevod prečkati
magistralno cesto na poti proti Gorci. Vozni-
ki s tujo registracijo, zlasti velja to za Turke,'
ne upoštevajo tega našega običaja in cesto
zapeljejo kar skozi žalni sprevod. Zaradi tega
je delegacija KS Podlehnik predložila dele-
gatsko vprašanje s predlogom, da pristojni
organi v občini, po potrebi pa tudi v republi-
ki poskušajo problem urediti v korist večje
varnosti krajanov.
ZA OSEMENJEVALNICO V DOBRINI
Delegacija krajevne skupnosti Žetale je da-
la pobudo za ureditev umetne osemenjevalni-
ce v naselju Dobrina. Ocenjujejo, da je to v
tem naselju nujno potrebno, ker je to edino
naselje na območju KS, ki nima plemenskega
bika, poleg tega pa imajo živinorejci na tem
območju  pretežno  frizijsko  pasmo  krav.
Predlagajo, da se zadeva čimprej uredi prek
KZ Ptuj in Obdravskega zavoda za veterinar-
stvo in živinorejo.
KDAJ PROJEKT ZA TELEFONSKO
OMREŽJE
Delegacija krajevne skupnosti Trnovska
vas je vprašala, kdaj bo končno izdelan pro-
jekt za telefonsko omrežje na območju KS
Trnovska vas. Po zagotovilih pristojnih iz
PTT naj bi bil ta projekt izdelan že v februar-
ju letos, vendar ga še vedno ni, čeprav si kra-
jevni odbor za telefonijo prizadeva v tej sme-
ri. Ocenjujejo, da imajo pri PTT premalo po-
sluha za njihove probleme in sprašujejo, kdaj
se bo zadeva premaknila z mrtve točke.
Po položitvi plinovoda (foto I. Ciani)
PREDOLGO RAZKOPANO ZEMLJIŠČE
V delegatskem vprašanju KS Jože Potrč
Ptuj ugotavljajo, da je zgraditev plinovodske-
ga omrežja za Ptuj velika pridobitev. Vendar
ugotavljajo, da gradnja traja predolgo, zlasti
vzpostavitev zemljišč v prvotno stanje. To
povzroča med občani probleme in nezado-
voljstvo. Pot na avtobusno postajo je prašna
cesta, otroško igrišče, ki so ga uredili in asfal-
tirali s sredstvi krajevnega samoprispevka, je
izvajalec del spremenil v parkirišče za delo-
vne stroje, vrtovi so bili uničeni in jih upo-
rabniki ne morejo na novo urediti. Zaradi te-
ga zahtevajo od izvajalca del. da se zemljišča
čimprej vzpostavijo v prvotno stanje.      FF
TEDNIK -2. oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
pogovor s Feliksom Bagarjem, soustanoviteljem medrepubliškega in bratskega sodelovanja^
»Vseskozi je prisotno tudi gospodarstvo.. .<(
KAKO SE SPOMINJATE
ZAČETKOV SODELOVANJA?
KAKO JE SPLOH DO TEGA
PRIŠLO?
»Ideja o medrepubliškem so-
delovanju delavcev in sindikal-
nih organizacij je rojena v Ptuju,
uresničena pa je bila skozi delo-
vna srečanja slušateljev ptujske
sindikalne šole in delavcev tek-
stilnega kombinata Varteks v Va-
raždinu. Ocenili smo, da je med
delavci in sindikalnimi organiza-
cijami obeh republik premalo
stikov in daje preveč čutiti repu-
bliško mejo.
Zastavili smo si tudi za nalo-
go, da Titovo vizijo bratstva,
enotnosti, enakopravnosti in so-
delovanja naših narodov in na-
rodnosti uresničujemo v praksi s
konkretnimi dejanji.
Zastavili smo aktivnosti v ob-
činskih svetih Zveze sindikatov
občin Varaždin in Ptuj, da začne-
jo obikovati programsko zasno-
vo organiziranih oblik sodelova-
nja. Naši delegati so se udeležili
programsko-volilnih skupščin
občinskih sindikalnih organiza-
cij v Cakovcu in v Varaždinu,
njihovi pa v Ptuju. Delegacija
občinskega sveta SSH Varaždin
je ob 1. maju 1961. leta prvič obi-
skala Ptuj.
Prvi uspehi sodelovanja so
ustvarili pogoje za sklic prve
Zgodovinka seja v Ptuju je
vgradila čvrste temelje v orga-
nizirane oblike medrepubliške-
ga sodelovanja delavcev in sin-
dikalnih organizacij, rezultati
seje pa so delavska Srečanja
bratstva in neprijateljstva, ki
so se pričela v občini Ptuj 23.
aprila 1962. leta.
skupne  seje  občinskih  svetov
Zveze sindikatov občin Cakovec,
Ptuj in Varaždin, ki je bila v ptuj- :
skem delavskem domu Franca.
Krambergerja    16.    septembra
1961. leta.«
V ZAČETKU STE BILI TRI-
JE, KAJ VAS JE POVEZOVA-
LO?
»Ves čas nas je in nas povezu-
je naš skupni boj za uresničeva
nje zgodovinskih in skupnih in-
teresov delavskega razreda Jugo-
slavije ter delavcev, delovnih lju-
di in občanov bratskih občine.
Povezalo nas je vsakodnevno
sindikalno delo, izmenjava izku-
šenj s področja sindikalnega dela
in delavskega samoupravljanja.
V tokratnem času je potekal pro-
ces decentralizacije delavskega
samoupravljanja. Ustanavljali so
se obratni delavski sveti, vodili
smo prizadevanja za uveljavlja-
nje nagrajevanja po delu ter reše-
vanje vprašanj življenjskega
standarda delavcev. Največ izku-
šenj so imeli delavci in sindikal-
na organizacija v Varteksu v Va-
raždinu. V Ptuju je delovala prva
sindikalna šola v Sloveniji, v Va-
raždinu so po ptujskem vzoru
ustanovili prvo sindikalno šolo v
SR Hrvatski.
Skratka, drug od drugega smo
se učili in si prizadevali, da bi z
izmenjavo delovnih izkušenj dvi-
gnili sindikalno delo na višjo ka-
kovostno raven ter čimbolj uve-
ljavili družbenopolitično vlogo
sindikatov v sistemu delavskega
samoupravljanja.«
KAKŠNE SO BILE VAŠE
USMERITVE OB ZAČETKU
IN KAKO SO SE SKOZI VSA
TA LETA URESNIČEVALE?
»Naše usmeritve, ki smo jih
sprejeli 16. septembra 1961. leta
v Ptuju, so bile:
— spodbujati in razvijati sodelo-
vanje na vseh področjih dela,
— širiti gospodarsko, kulturno
in znanstveno-tehnično sodelo-
vanje,
— razvijati turizem,
— krepiti sodelovanje občinskih
skupščin, družbenopolitičnih or-
ganizacij, družbenih organizacij,
društev, osnovnih šol in krajev-
nih skupnosti,
— utrjevati pristne odnose med
ljudmi in z uspehi skupnega dela
plemenititi in kaliti vsebino ne-
razdružljivega bratstva, enotno-
sti, prijateljstva in enakopravno-
sti med narodi in narodnosti.
Feliks Bagar
Vse te usmeritve so se skozi
vseh 25 let uspešno uresničevale,
za njihovo uresničevanje pa skr-
bijo skupni organi bratskih ob-
čin in občinski sveti zveze sindi-
katov sodelujočih občin, ki so
nosilci sodelevania.«
V ZAČETKU STE SE V
GLAVNEM OPIRALI NA SO-
DELOVANJE FOLKLORNIH
SKUPIN. KDAJ STE VKLJU-
ČILI GOSPODARSTVO?
»Ni točna trditev, da smo se v
začetku sodelovanja opirali le na
sodelovanje folklornih skupin.
Takoj v začetku sodelovanja, I
ko smo sprejeli sklep o ustanovi- \
tvi delavskih Srečanj bratstva in ■
prijateljstva, ki so se pričela v
občini Ptuj 23. aprila 1962, smo
se dogovorili za čvrst program
medrepubliške kulturne izmenja-
ve, kot ene izmed oblik sodelova-
nja, kajti sočasno smo razvijali
tudi druge.
Poudariti moram, da nam je v
sindikatih kultura in kulturno ži-
vljenje delavcev vedno zelo pri
srcu, zato smo razumljivo vse-
skozi dajali in dajemo izreden
poudarek kulturi. V socialistični
družbi potrebujemo kulturno bo-
gato in izobraženo osebnost sa-
moupravljanja, kajti brez kulture
ni samoupravljanja.
V vseh kulturnih skupinah so
delavci iz neposredne proizvod-
nje združenega dela. Po sleherni
kulturni prireditvi so pogovori o
možnostih gospodarskega sode-
lovanja. To pa pomeni, da smo si
vseh 25 let prizadevali, da bi
združeno delo izkoristilo možno-
sti gospodarskega sodelovanja.
O gospodarskem sodelovanju
smo govorili že leta 1961 in vse-
skozi to poudarjamo, uspehi so,
vendar kljub temu obstoja veliko
neizkoriščenih možnosti.
V ta namen smo ustanovili
Odbor za družbenoekonomske
odnose, katerega naloga je, da
rspodbuja, spremlja in usmerja
gospodarsko sodelovanje.«
KJE SMO DANES V SODE-
LOVANJU BRATSKIH OB-
ČIN?
»Sodelovanje se načrtno in uspe-
šno razvija na vseh področjih in
so doseženi zelo vidni uspehi
skupnih prizadevanj. Gospodar-
sko sodelovanje si utira svojo
pot, nekaj od konkretnih rezula-
tatov pa smo predstavili v glasilu
ptujskih sindikatov »Naše aktiv-
nosti«, ki so ga že prejele vse os-
novne sindikalne organizacije.
Medrepubliška kulturna izme-
njava je načrtna, množična in ka-
kovostna.
Na obrambnozaščitnem po-
dročju načrtno in organizirano
delujejo občinski štabi za civilno
zaščito in občinske specializirane
enote, ki preverjajo svojo uspo-
sobljenost, opremljenost in pri-
pravljenost na vsakoletnih med-
republiških združenih praktično
reševalnih vajah.
Vsebinsko zelo bogato je sode-
lovanje pobratenih osnovnih šol,
krajevnih skupnosti in društev.
Mladim sodelovanje veliko
pomeni, ga cenijo in si prizade-
vajo, da se vrendote bratstva,
enotnosti in prijateljstva med
narodi in narodnostmi neguje-
jo in plemenitijo s konkretnimi
dejanji.
Radijske postaje izmenjujejo
oddaje »Iz naših bratskih občin«
in sprotne pomembne informaci-
je, tudi lokalna glasila socialisti-
čne zveze uspešno opravljajo na-
loge informiranja.
Na področju telesne kulture in
športa je vrsta aktivnosti.
Skratka, sodelovanje je posta-
lo last ljudi ter vsebina njihovega
vsakodnevnega dela in življenja,
zato zavestno in samoiniciativno
razvijajo ter uveljavljajo vse mo-
žne oblike medrepubliškega so-
delovanja.
Razumeti pa moramo, da je
medrepubliško sodelovanje pro-
ces, ki zahteva svoj čas, uspehi
tega procesa pa so odvisni od
ljudi in v 25 letih je bilo mnogo
doseženega.«
KAJ NAČRTUJETE DANES,
NA PRELOMNICI?
.■>Še bolj zavzeto uresničevati
temeljna načela sodelovanja, ki
smo jih sprejeli v Ptuju 16. sep-
tembra 1961. leta.
Še odločneje zastaviti aktivno-
sti za gospodarsko sodelovanje
bratskih občin.
Želimo doseči vidnejše angaži-
ranje zborov združenega dela in
izvršnih svetov občinskih skup-
ščin ter samoupravnih organov,
vodilnih in strokovnih delavcev
organizacij združenega dela, da
dosežemo kvalitetnejši premik v
medrepubliškem, gospodarskem
sodelovanju.
Pred nami je obdobje, v kate-
rem bomo vlagali naše znanje,
delo in trud za doseganje ciljev,
za katere smo se v sindikatih
bratskih občin jasno in konkret-
no opredelili. To pa nas zavezu-
jejo tudi sklepi kongresov zveze
»Bratstvo in enotnost so
vrednote, za katere se splača
bojevati, živeti in delati, ker
pomenijo najtrdnejšo jamstvo
naše svobode, miru in osebne
sreče slehernega človeka v naši
samoupravni socialistični
skupnosti jugoslovanskih naro-
dov ter narodnosti, zato bom
tudi v prihodnje tem ciljem po-
svetil svoje delo in življenje.«
komunistov in zveze sindika-
tov.«
KAKO TO SODELOVANJE
SPREJEMAJO MLADI?
»Mladi imajo svoj odbor za raz-
vijanje sodelovanje Zveze socia-
listične mladine Hrvatske in Slo-
venije. Mladina je v sodelovanju
vidno prisotna. V kulturnih sku-
pinah in športnih ekipah prevla-
dujejo mladi. Mladi imajo skup-
no mladinsko delovno brigado,
ki sodeluje vsako leto na eni iz-
med zveznih mladinskih delov-
nih akcij. Zlasti aktivni so učenci
pobratenih osnovnih šol. Revija
mladinskih pevskih zborov os-
novnih šol je ena najlepših kul-
turnih manifestacij mladih.
Starejši si prizadevamo, da so
nosilci sodelovanja mladi, zato
jih vključujemo v vse oblike so-
delovanja.«
NA PROSLAVI V PTUJU
STE SE SPOMNILI VSEH, KI
SO NESEBIČNO USTVARJA-
LI TO SODELOVANJE. KDO
SO TI?
»Medrepubliško sodelovanje
razvija in uveljavlja tisoče aktivi-
stov, med njimi pa so tudi taki,
ki imajo 25 let neprekinjenega
dela, kot so Vladimir KAPUN v
Čakovcu, Ivo VITEZ in Anica
SUKAČIČ v Varaždinu, Alojz
ČUČEK v Ptuju, Železniške de-
lavnice v Čakovcu in v Ptuju,
Sindikalna organizacija Varteks
v Varaždinu, glasila Medimurje
v Čakovcu, Varaždinske vijesti v
Varaždinu ter Radio in Tehnik v
Ptuju in mnogi drugi.
Spomnili smo se tudi umrlih
sodelavcev, ki smo jim podelili
posmrtna priznanja — Zlato pla-
keto bratstva in prijateljstva, Eli-
zabete MARČEC iz Čakovca ter
Emila KERNOULA in Stjepana
MIHALIČA iz Varaždina.«
KAJ SI VI OSEBNO, KOT
EDEN IZMED SOUSTVAR-
JALCEV TEGA SODELOVA-
NJA^ ŽELITE?
»Želim si, da bi se sodelovanje
bratskih občin razvijalo in uve-
ljavljalo tudi v prihodnjih 25 le-
tih tako zelo uspešno kot se je v
dosedanjem 25-letnem obdobju.
Želim si, da bi vsi narodi in na-
rodnosti Jugoslavije živeli v mi-
ru, svobodi, sožitju in slogi.«
Majda Goznik
Šolstvu bomo namenili 10 odstotkov
s samoupravnim sporazumom o temeljih
plana izobraževalne skupnosti Ptuj za ob-
dobje 1986 do 1990 leta, ki je bil letos sprejet
v združenem delu naše občine, je IS občine
Ptuj načrtovala, da bomo v tem planskem ob-
dobju zgradili prizidke k osnovnim.šolam
Ivan Spolenak Ptuj, Hajdina, v Juršincih in
Cirkulanah ter k osnovni šoli Franca Osojni-
ka v I*tuju. Za gradnjo prizidka k osnovni šo-
li Videm pa bodo opravljena pripravljalna
dela.
Gradnja prizidkov k OŠ Ivan Spolenak,
Franc Osojnik in Hajdina je načrtovana iz
prispevkov krajevnih skupnosti, amortizacije
in II. občinskega samoprispevka. Le pri grad-
nji prizidka k osnovni šoli Juršinci, načrto-
van je v letu 1989, in prizidka k osnovni šoli
Maksa Bračiča v Cirkulanah, načrtovan je v
letu 1990, je predvidena soudeležba 111. ob-
<^inskega samoprispevka, ki bi naj bila po Se-
danjih cenah okrog 200 milijonov dinarjev.
Oba prizidka sta načrtovana v manj razvitem
slovenskogoriškem   in   haloškem  območju
kjer šoli delujeta v izjemno težkih prostor-
skih pogojih. K juršinskemu prizidku pa bo-
mo dobili tudi sredstva iz republiške vzajem-
nosti. Tako gre za povsem usklajeno dinami-
ko posodabljanja z omenjenim samouprav-
nimsporazumom in denarjem, ki bo na voljo.
Osnovno šolo v Juršincih obiskuje 307
učencev v 15 oddelkih, zgradba pa je iz leta
1985 in meri 1054 kvadratnih metrov. Ima le
7 učilnic, zato je del pouka tudi v tretji izme-
ni. Nima telovadnice, niti drugih pomožnih
prostorov in pride na učenca 3,3 kvadratnega
metra površine, torej le polovica republiške-
ga normativa. S prizidkom v izmeri 1800 kva-
dratnih metrov bi pridobili 8 učilnic, telovad-
nico, kuhinjo, jedilnico in nekatere pomožne
prostore.
V cirkulanski osnovni šoli oa imamo ta čas
333 učencev v 16 oddelkih. Šola je bila zgra-
jena leta-1900 in pred 18 leti obnovljena. K
dosedanjim 1208 kvadratnim metrom površi-
ne bi leta 1990 zgradili v prvi fazi večnamen-^
ski prostor v izmeri 600 kvadratnih metrov,
saj je šola prav tako brez telovadnice in dru-
gih pomožnih prostorov ter je za učence na
voljo le 3,6 kvadratnega metra površine.
Zanimivi so še podatki, da je bila večina
osnovnih šol v ptujski občini zgrajena v letih
1883 do 1914. leta 1924 desterniška in nato
skoraj 30 let nobene šole več. Največ novih
šol pa smo zgradili v minulih petnajstih letih
in z njimi pridobili kar 46 odstotkov učilnic
ter osem telovadnic. Vse so bile zgrajene po
veljavnih normativih, kar pomeni, da imajo
vse potrebne prostore in upamo, da dograje-
vanje ne bo potrebno. Dodati bi bilo potreb-
no še to, da bodo v tem srednjeročnem ob-
dobju začeta pripravljalna dela za prizidek k
šoli na Vidmu, ki se ravno tako ubada z veli-
ko prostorsko stisko in je brez telovadnice.
Bolj si bodo Videmčani prizadevali, da seda-
nji predvideni program uresničimo, prej bo-
do prišli do svojega, težko pričakovanega in
prepotrebnega prizidka.
mš
Miha Remec za Tednik
Veliki voz
Roman Mihe Remca Veliki voz je nastal pred mnogimi leti, vendar
ga je založba Borec natisnila šele letos, potem ko se je pisatelj vendarle
odločil, da to svoje delo iz mladih let da v presojo bralcem. Delo je za
Ptujčane toliko bolj zanimivo, ker opisuje predvojni in povojni Ptuj.
»V času, ko je nastal ta roman,
sem pisal predvsem pesmi,« pra-
vi Miha Remec, ki se je rodil v
Ptuju, sedaj pa živi in dela v Lju-
bljani. »Roman Veliki voz je
pravzaprav moje prvo prozno
delo, ki sem se ga lotil s strahom.
Moram pa povedati, da je zelo
avtentičen, saj v njem opisujem
svojo mladost. Delo je nastajalo-
od 1950. do 1952. leta in takrat
nisem omenjal Ptuja, tudi glavna
junakinja je ženska, saj nisem že-
lel, da bi bralci odkrili avtobio-
grafsko noto v romanu. Ko sem
roman predeloval za tisk, sem se
odločil, da postavim dogajanje v
Ptuj, čeprav so opisi samega kra-
ja nekoliko spremenjeni. Nekate-
rih ulic, ki jih v romanu opisu-
jem, na primer v Ptuju sploh ni.
Vendar moram povedati, da se
dogajanje v romanu skorajda po-
polnoma ujema z resničnimi do-
godki, občutji.«
Bralec zlahka opazi, da je delo
izredno močno avtobiografsko
obarvano. Osebe, ki nastopajo v
romanu, so resnične, čeprav so
nekateri značaji plod avtorjeve
domišljije. »Mnogokrat se moji
znanci prepoznavajo v osebah,
ki nastopajo v mojih delih, če-
prav sam sploh nisem mislil na-
nje, ko sem oblikoval določene
osebe,« pravi avtor. »V Velikem
vozu so na primer opisani moji
znanci in prijatelji iz občinskega
komiteja, vendar značaji niso ta-
ko izraziti, da bi lahko nekdo z
gotovostjo trdil — to sem pa jaz!
Zanimivo pa je, da sem v Ptuju
srečal moža, ki je pripeljal našo
prtljago s postaje, ko smo se vr-
nili iz izgnanstva. Jaz se pravza-
prav tega človeka le malo spomi-
njam, sam pa se je v knjigi pre-
poznal.
Sicer pa moram povedati, da
si kot vsak pisatelj tudi jaz privo-
ščim svobodo pri pisanju — v
eni osebi združim značaje več
ljudi, ki jih poznam. Končno si
ni mogoče izmisliti novih znača-
jev, ne da bi upošteval tisto, kar
pač človek ve o določenih znača-
jih — ljudeh. Noben značaj ne
more biti čisto izmišljen, na pa-
met se ne da pisati.
Mnogi me tudi sprašujejo, ka-
ko je mogoče, da sem se tako vži-
vel v vlogo doraščajočega dekle-
ta, ženske. Jaz mislim, da to ni
nič posebnega! Pisatelj se mora
znati vživeti v vsako' vlogo — v
vlogo otroka, ženske, moškega.«
Zagotovo avtobiografsko
obarvanega dela ni lahko napisa-
ti, posebej še, če opisuješ svojo
rano mladost, na katero so prem-
noge spomine izbrisale vojne
grozote. Zato ni čudno, da je naj-
bolj izrazito in izredno dobro na-
pisana zadnja tretjina romana,
ko pisatelj govori o svojem akti-
vističnem delu v mladinski orga-
nizaciji. Sam pravi, da so ga po-
sebno močno prevzela dogajanja
tik po osvoboditvi, ko je sodelo-
val v mladinskih delovnih akci-
jah. Tem je posvetil tudi precej
pesmi, za katere sam pravi, da se
jih ne sramuje, čeprav mu neka-
teri očitajo, da so preveč aktivi-
stične in socrealistične. V teh pe-
smih je opisoval občutja, ki so
takrat prevevala mlade, opisoval
je njihove želje in prizadevanja,
da bi čim prej obnovili vse, kar
je bilo med vojno uničeno.
Miha Remec je rojen Ptujčan
in na to je zelo ponosen. »Rad
imam to mesto in veseli me, da
se v zadnjih letih precej hitro
razvija. Čeprav moram dodati,
da me ob pogledu na nove bloke
prevzame nostalgija — to ni več
moj Ptuj. Vendar, staro mestno
jedro je še vedno takšno, kot je
bilo v moji mladosti, le bolj ure-
jeno je. Zamerim pa Ptujčanom,
da še vedno dovolijo vozno z av-
tomobili po tem starem mestnem
jedru in ga na ta način uničujejo.
To bi morali prepovedati!
Reči pa moram, da ima Ptuj
neko čudno moč. Takoj po vojni
je bilo življenje v Ptuju breziz-
hodno, mlačno, brez širine. Res-
nično sem se moral odtrgati od
tega mesta. To je tako kot s staro
ljubeznijo — ali jo čisto odpišeš
in pozabiš nanjo ali pa ti za ved-
no ostane v spominu. Jaz sem
poskušal enostavno odpisati
Ptuj, sicer ne bi mogel živeti ni-
kjer drugje. Na to mesto prikle-
pajo človeka neke čudne, močne
vezi. Še vedno se ne počutim
Ljubljančana — Ptujčan sem in
pika.«
Roman Veliki voz se močno
razlikuje od ostalih del Mihe
Remca. Bralci ga bolj poznajo
kot pisca znanstvene fantastike.
Sam pravi, da ga znanstvena fan-
tastika izredno privlači in da
pravzaprav ni težko pisati takih
knjig, če je sploh mogoče reči. da
pisanje ni težko. Precej stvari, ki
jih je opisal v svojih knjigah
znanstvene fantastike, je danes
že resničnost. To samo pove, ka-
ko hitro se svet spreminja, kako
hitro fantazija postaja vsakdanja
resničnost. Očitno pa je, da pisa-
telj sedaj prelistava dela iz svoje
mladosti. Trenutno izhaja v časo-
pisu Delo nadaljevanka Navje
nad reko. To so novele, ki so na-
stale 1956. in 1957. leta. »Pišem
zato,« pravi Remec, »ker želim
bralcu nekaj povedati, mu dati
neko informacijo. Vseeno je,
kdaj se je kaj zgodilo, vseeno,
kdaj neicdo prebere določeno
knjigo. Važno je, da informacijo
dobi!«
Ptujčanom priporočamo ro-
man Veliki voz, ki je naprodaj v
knjigarni Mladinske knjige v
Ptuju. Marsikdo se ob branju ro-
mana spomni starih časov, mlajši
bralci pa bodo zvedeli mnogo za-
nimivega o polpretekli zgodovini
Ptuja. Roman je napisan zelo za-
nimivo, prebrati ga je mogoče na
dušek!
Nevenka Dobljekar
Če hočemo čebelariti
prihodnje leto
v kolikor še niso opravljeni vsi pomembni ukrepi za prezimljenje
čebel, je zdaj zadnji trenutek, čas, da čebele pripravimo za novo go-
spodarsko leto.
V jesenskem obdobju, ko so čebelje družine brez gnezda in so se
izvalile mlade, stare čebele pa so pomrle, je trenutek, da sedaj poseže-
mo po najbolj učinkovitem ukrepu zatiranja kužne zajedalske bolezni
— varoatoze. Po uspešno opravljenem dimljenju oziroma plinjenju
čebel bomo zdaj brezskrbno pričakovali prihodnjo spomlad. Če kdo
od čebelarjev ne bo opravil tega posega, pravočasno ukrepal v čebelji '■
družini, bo z malo verjetnosti pričakal spomladi svoje čebele pri ži-
vljenju. Varoa namreč čez zimo tako močno izčrpa čebele, oziroma,
jim izpije hemolimfo — čebeljo kri, da čebelje družine pri zadostni |
hrani čez zimo pomrejo, ali pa pomlad pričakajo zelo oslabljeqe in ni- \
so sposobne za večjo čebelarsko proizvodnjo. \
V preteklem letu 1985/86 so mnogi čebeljaki ostali zdesetkani,]
ali pa so bili uničeni. Zato to dimljenje proti varroi spomladi ni več j
imelo večjega učinka, uspeha, oziroma ni bilo več kaj dimiti. '
Zato svetujemo vsem čebelarjem, da se lotijo dimljenja ukre-
pa za rešitev svojih ljubljenk oz. krilatih farmacevtov.
Omenili bi tudi bolezen nosemo, ki je vzporedni spremljevalec
varroe in smo do sedaj zdravili s fumagilonom, za katerega je znan-
stveno dokazano, da uporabljanje tega preparata, kot tudi drugih an-
tibiotikov, škodljivo deluje na zdravje človeka in čebele. V zamenjavo
za fimagilin smo jo dobili zdravilo nozemavet, ki spodbudno deluje
na čebele, jim podaljšuje življenje, pa tudi pridelki medu so mnogo
večji.
Kdor nima zadostnih količin zaščitnih sredstev, zdravil, jih lahko
nabavi v konsignacijskem skladišču, Prešernova 15 v Ptuju. Na voljo
imamo apiakaridim, jesenski varoeid, varamit, hemovar proti bolezni
varroi. proti nosemi pa nozemavet in nozecid. Vsako sredstvo ima pri-
loženi recept za uporabo.
Želimo, da uporabljate te preparate ter da bi imeli zdrave čebele
in uspešno prihodnje gospodarsko leto!
Srečko Rupnik
tajnik Zveze čebelarskih društev Ptuj
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
2. oktober 1986 - TEDNIK
Uspel tabor
obrambne vzgoje
Oddelek za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Ptuj je
tudi letos izvedel 18-dnevno obrambno usposabljanje mladink in mla-
dincev z območja občine, ki po končani osemletki niso nadaljevali šo-
lanja v srednjem usmerjenem izobraževanju. Tabor obrambne vzgoje
je potekal v prostorih brigadirskega doma v Dornavi, udeležilo pa se
ga je 96 mladink in mladincev. Komandant tabora Marjan Kokol je o
poteku usposabljanja povedal:
»Letos je bilo v taboru precej manj mladink in mladincev kot
običajno, kar kaže na to, da se jih vedno več vpisuje v srednje šole.
Program usposabljanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega de-
la, pri čemer dajemo poudarek praktičnemu delu. Naš osnovni na-
men je usposobiti mlade za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa-
mozaščito, oziroma na kratko — usposobiti jih za strelce. Seznanimo
jih z osnovnim vojaškim znanjem, s pehotno tehniko in oborožitvijo,
krona vsega pa je zadnji dan, ko preverjamo njihove sposobnosti v
streljanju z vojaško puško.
Moram reči, da smo bili z izzidi tega streljanja letos zelo zado-
voljni in veseli smo, da dekleta sploh ne zaostajajo za fanti. Posamez-
nice so v številu zadetkov v prsno tarčo celo izstopale. Naj povem, da
so vsi skupaj živeli po vojaškem redu, oblečeni so bili v uniforme, de-
lovni dan pa je bil razdeljen v dvaMela. V prvem, ki je trajal do kosi-
la, je potekalo teoretično in praktično usposabljanje, v drugem — po-
poldanskem delu pa so potekale interesne in športne aktivnosti, da je
bilo vse skupaj še bolj zanimivo in privlačno.«
In kakšni so vtisi udeležencev tabora?
Roman Mihelič z Grajene: »Življenje v taboru mi je bilo zelo
všeč, saj smo se naučili veliko novega, marsikdaj mi bo prišlo prav.
Spoznal sem tudi veliko dobrih prijateljev in ob slovesu nam je bilo
Od leve: Roman Mihelič, Marija Jus, Franci Halošek, Marjanca Stanič
in Dragica Petek. (Foto: M. Ozmec)
vsem težko pri srcu. Bili smo dober kolektiv in zadovoljni smo bili s
svojimi učitelji in starešinami.«
Marija Jus iz Žetal: »Po osnovni šoli sem ostala doma, zato sem
morala v tabor obrambne vzgoje. V začetku me je bilo malo strah,
kmalu pa sem se navadila. Sedaj mi je zelo všeč, saj smo se naučili za-
res veliko koristnega in zanimivega. Prvič sem streljala z vojaško pu-
ško in sploh ni hudo kot so govorili.«
Franci Halošek iz Muretinc: »Tudi meni je bilo v taboru všeč,
predvsem vojaško življenje, pa uniforme. Tudi s hrano smo bili vsi za-
dovoljni. Sicer pa bom čez dve leti oblekel pravo vojaško uniformo in
verjetno bom to življenje spoznal še bolj natančno.«
Marjanca Stanič iz Stoperc: »Doma imamo majhno kmetijo, za-
to sem tudi jaz po osemletki ostala doma. Zaposlila sem se v Rogaški
Slatini. Vesela sem, da sem v taboru spoznala veliko tivarišev in prija-
teljev. Vse skupaj se mi zdi zelo lepo. Naučila sem se razstavljati voja-
ško puško, pa streljati, česar me je bilo najprej malo strah, sedaj pa
sem na to ponosna.«
Dragica Petek s Polenšaka: »Moram reči, da sem prvič živela v
nekem kolektivu prej neznanih ljudi. Dobro smo se ujeli in spoprija-
teljili. Postali smo kot pravi vojaki in če bi bilo treba — tega si seveda
nihče ne želi — bi prijela za puško in se borila proti kakršnemu koli
sovražniku naše domovine. Zadovoljna sem s svojim streljanjem; od
desetih nabojev sem zgrešila samo enega.«
M. Ozmec
Kolesarski maraton '86
Prizadevni člani Kolesarskega kluba Ptuj so v soboto, 19.
septembra, izvedli tradicionalni kolesarski maraton po Slo-
venskih goricah. Ob devetih je izpred upravne zgradbe ptuj-
ske Perutnine startalo prek 200 kolesarjev različnih starosti.
Pot jih je vodila proti Destrniku, od ta*^ prek Velovlaka do
Pacinja in naprej proti Dornavi do Pole;.'aka, Tomaža pri Or-
možu in Ormoža, od koder so krenili nazaj proti veliki Nede-
lji do Dornave in prek Pacinja v Ptuj. Proga je bila srednje
Staro in mlado na kolesarjenju nad Destrniškim klancem.
(Foto: M. Ozmec)
zahtevna, saj je vodila prek gričevnatih Slovenskih goric, dol-
ga pa je bila 75 kilometrov.
Organizatorji so svoje delo odlično opravili, povedali pa
so, da ni pomembno kdo je prišel na cilj prvi, pomembno je
da so prišli vsi in da med vožnjo ni bilo hujših poškodb in ne
okvar na kolesih. Vsak udeleženec je dobil spominsko pripon-
ko maratona, topel napitek in malico. Škoda je le, da se mara-
tona ni udeležilo več ljubiteljev rekreativnega kolesarjenja.
-OM
Nekaj za »duševne
struje« vsakogar.,.
(Ob letošnjih Ptujskih kulturnih srečanjih)
Da se ne bom zdela komu kot
kakšen pridigar, ki vidi le grehe
drugih, za svoje pa je slep, naj
kar v začetku razodenem, da pri-
reditvam ob Ptujskih kulturnih
srečanjih sledim bolj pozorno še-
le nekaj zadnjih let. Torej nimam
niti dovolj izkušenj, niti potreb-
nega znanja, da bi lahko tisočim
prebivalcem naše občine dopo-
vedovala, kako naj se bolj mno-
žično in sploh bolje odzivajo na
mnoge kulturne dogodke v okvi-
ru Srečanj. Vsega, kar pri tem sa-
ma doživljam, pa vendarle ne
morem obdržati zase, zato lahko
celo upam, da bom z bežnim pre-
gledom koga navdušila za obisk
katere od letošnjih kulturnih pri-
reditev, pred nami pa so, upam,
še nova leta in nova kulturna sre-
čanja.
V zapisu se bom omejila na
manifestacije, ki sem se jih tudi
udeležila, pri čemer pa naj takoj
izdam svoj »recept« za njihov iz-
bor: sklenila sem, da se bom po-
skušala približati vsaj po enemu
dogodku z različnih področij
kulturnega oz. umetniškega
ustvarjanja, torej glasbi, gledališ-
ču, filmu, likovni urrietnosti, be-
sednim umetninam in morda še
čemu, kar ponuja bogat seznam
prireditev. Ob tem pa prav tako
iskreno obžalujem, da sem neka-
tere izpustila, ker mi čas oz. dru-
ge okoliščine niso dopuščale biti
ob določenem času na določe-
nem mestu (sem sodi Večer šan-
sonov v Glasbeni šoli v Ptuju, na
primer).
V torek, 26. avgusta, se je vsa
naša družina udeležila koncerta
skupine Les Volontaires iz Vier-
zona v Franciji, s katerim so obe-
nem otvorili letošnja Ptujska kul-
turna srečanja. Brez pretiravanja
lahko rečem, da smo preživeli vsi
prisotni prijeten glasbeni večer
(orkester, zbor) in so si gostje iz
Francije zaslužili navdušeni
aplavz, od svojih ptujskih prija-
teljev pa tudi prikupne spomin-
ke.
Čeprav sem si močno želela vi-
deti čim več filmov z letošnje
»Pule po Puli«, so zadnji dnevi v
avgustu in njihovi večeri tekli
kar prehitro in šele v nedeljo, 31.
avgusta, sem s hčerko in možem
lahko obiskala Mestni kino Ptuj
ter se za slovo od počitniških dni
razvedrila s filmom Sanje o roži.
Najbrž ta edini film, ki sem ga
videla, ni najbolje izbran, vendar
smo bili vsaj zadovoljni, ob "ne-
katerih kadrih in igralcih pa
morda celo navdušeni (Rade Šer-
bedžija).
Že v torek, 2. septembra, pa
sva si s hčerko ogledali predsta-
vo F. Kafka Proces v izvedbi gle-
dališča Proces iz Ljubljane. Vsi,
ki smo se zbrali na nenavadnem
prizorišču te predstave — na
dvorišču nekdanjih zaporov v
Prešernovi ulici — smo pozorno
spremljali dogajanje in na lastni
koži občutili nekak hlad, ki gaje
poleg vsebine drame povzročala
tudi neposredna nočna ohladi-
tev.
Kot nekako protiutež temu
»mračnemu« doživetju sem si
zaželela še kako bolj vedro, kar
sva z možem uresničila ob obi-
sku 2. večera Festivala narodno-
zabavne glasbe v Ptuju. Tiste noči
so bile sicer hladne, pa je bila za-
to glasba prijetna za uho in srce,
pa tudi pogled na prizorišče s
sceno tov. FoUina je bil nadvse
prijeten (spomin na otroštvo ob
topli kmečki peči?) Zato sem kar
zadovoljna, da sem po mnogih
letih ponovno »v živo« gledala
in poslušala ansamble z vseh
strani Slovenije in še onih prek
meja. Da na teh prireditvah ni
potrebno postaviti problema ob-
činstva, mi najbrž ni treba pose-
bej omenjati.
Že lani, 20. septembra, sem
sklenila, da ne bom izpustila mo-
rebitnega ponovnega srečanja z
Arsenom Dedičem na Borlu, saj
nas je tedaj navdušil s svojimi
verzi, kitaro in marsikatero pi-
kro, a tudi s svojo neposrednost-
jo, zato je bila odločitev takoj ja-
sna: v petek, 19. septembra, sem
se s hčerko in kolegico Stanko
odpeljala na Bori, kjer smo v ob-
novljeni grajski kapeli spremljali
literarni večer San i ludilo, na ka-
terem sta pesmi Tina Ujeviča iz-
vajala Arsen Dedič in igralec
Goran Matovič. Kako močno
smo doživljali verze znanega hr-
vaškega pesnika v imenitni inter-
pretaciji obeh uinetnikov (zdi se
mi, da so njune strune uglašene
na tega pesnika), naj pove to, da
smo po koncu uradnega progra-
ma z enako pozornostjo sprem-
ljali še »nagradni« del; v njem je
Arsen Dedič ponovil nekaj svo-
jih nadvse domiselnih, kot so
npr. tiste o »džabe«, pa o »vi-
še«; o ljubezni, ki je že pri »de-
sertu« ter o tem, da je lahko sre-
čen vsak, ki se mu ljubezen kdaj
v življenju »desi« — torej zgodi.
Prevajanje ni bilo potrebno, saj
je bilo vse, kar smo slišali, name-
njeno predvsem našim duševnim
strujam. Čeprav ob petkovih ve-
čerih sicer rada prižgem televi-
zor, vsaj za nočni film, sem ta ve-
čer raje zaokrožila z razmišlja-
njem o resnicah, ki sta jih ume-
tnika razkrila z besedami Tina
Ujeviča.
Nekaj po službeni dolžnosti,
še bolj pa iz resničnega zanima-
nja sem v ponedeljek, 22. sep-
tembra, peljala v Ptuj učence
obeh naših 8. razredov. O samih
kulturnih dobrinah tega dne so
pisali učenci v anketi, ki jo boste
morda odkrili med Mladimi do-
pisniki, sama pa naj svoje doži-
vetje strnem v dva stavka:
— Razstava akvarelov Marjana
Remca si resnično zasluži vso po-
zornost; mene je seveda navduši-
la nekoliko bolj kot šolarje (sem
pač nekoliko starejši laik od
njih).
— Dramska predstava Kralja
na Betajnovi mi je prav tako nu-
dila velik umetniški užitek, pre-
pleten z vedno novim spozna-
njem, da lahko nasilje preplaši in
uniči dobroto tudi v drugih lju-
deh. Posodobitev predstave
Šentjakobskega gledališča s TV
oddajo (intervju) in drugim pa
mi je pomenila le osvežitev in ak-
tualizacijo drame, ki tudi sicer ni
le stvar preteklosti.
No, naj zaključim! Nekaj pri-
reditev sicer še imam v načrtu za
letošnjo jesen in če bom dovolj
trmasta, mi jih bo tudi uspelo vi-
deti, slišati! Pa vam?
Karolina Pičerko
V GORIŠNICI
PADLI TOPOLI
Okolico doma krajanov so več kot dvajset let (nepotrjeno) krasili
mogočni topoli. Letos v prvi polovici septembra so jih podrli. Sklep o
tem so sprejeli na svetu krajevne skupnosti, ki ga sestavljajo predsed-
niki vaških odborov (krajevne samouprave). Sodeloval je tudi pred-
stavnik vasi Gorišnica.
Da jih bodo podrli, je bilo znano že tri leta. Pobudo za njihovo
odstranitev je dal lastnik sosednje hiše, ker so mu povzročali škodo.
Posekani topoli v Gorišnici
foto: M. Ozmec
Za odstranitev pa so se na svetu, ki je bil sklepčen, dogovorili šele po-
tem, ko so imeli na voljo oceno strokovnjakov gozdnega gospodar-
stva, ki so ugotovili, da so topoli »zreli« in jih je potrebno odstraniti.
Topoli so povzročali škodo tudi domu.
Na krajevni skupnosti so povedali, da pripravljajo novo ureditev
okolice.
MG
Telefon tudi v Kicar
v krajevni skupnosti Rogoznica so se odločili, da izpeljejo akcijo
postavitve telefonskih priključkov v vsako vas. Tako so sredi septem-
bra pričeli z akcijo za postavitev telefonskih priključkov v naselju Ki-
car, kjer je trenutno le 20 interesentov, pričakujejo pa, da jih bo kma-
lu še več.
Predsednik vaške samouprave naselja Kicar Mirko Anžel je po-
vedal, da so poleg rednega krajevnega samoprispevka zbrali velik de-
lež sredstev tudi iz posebnih prispevkov interesentov za telefonski pri-
ključek, saj je vsak prispeval po 200 tisočakov. Dela izvajajo člani de-
lovne skupine za PTT promet Maribor, v veliki meri pa jim pomagajo
tudi krajani sami. Tako so vso drugo polovico minulega tedna opra-
vljali dela za položitev okoli 3.000 m telefonskega kabla. Predvideva-
jo, da bo vsak krajan, oziroma interesent za telefonski priključek
opravil po 70 prostovoljnih delovnih ur, z akcijo pa bodo predvidoma
zaključili sredi tega meseca (oktobra).
-OM
Tradicionalno srečanje
v soboto, 13. septembra, je bilo že četrto strel-
sko tekmovanje na glinaste golobe pri novem lov-
skem domu. L. D. »Dravinja« — Majšperk. To-
kratni organizatorji tekmovanja so bili domačini,
člani lovske družine »Dravinja« — Majšperk.
Meddružinsko tekmovanje lovskih družin Halo-
škega bazena je postalo tradicionalno. Vsako leto
se ga udeležijo člani vseh sosednjih haloških lov-
skih družin in sicer: Stoperce, Žetale, Podlehnik,
Leskovec, Cirkulane, Zavrč in »Dravinja«. Pobud-
niki takih srečanj so bili prav lovci letošnjega go-
stitelja. Prvo tekmovanje je bilo v Zavrču pred šti-
rimi leti in takrat so ekipno zmagali člani lovske
družine Zavrč, na letošnjem pa ekipno lovci do-
mačina, posamično pa Stane Planine. Tudi člani
ostalih družin so dosegli zelo dobre rezultate.
Zeleno bratovščino je v imenu domačina po-
zdravil predsednik skupščine lovske družine dr.
Ivo Soda. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi
se čim večkrat srečali na skupnih lovih, delovnih
akcijah in sploh ha raznih manifestacijah lovskega
značaja. Značaj lovstva ni samo lov, morda je še
najmanj to, temveč v prvi vrsti varstvo in gojitev
divjadi, utrjevanje zdravih tovariških. odnosov, re-
kreacija in sprostitev.
Domačini so se potrudili, da je bilo tekmovanje
brezhibno organizirano, potekalo brez zapletov, v
pravem prijateljskem vzdušju. Pohvala za vse to
gre članom strelske sekcije L. D. »Dravinja«,
predvsem pa Stani Planincu, ki je vložil veliko ča-
sa in volje v organizacijo srečanja.
Dan je bil lep in sončen, kot lovsko naročen. Po
tekmovanju se je dobro prilegel lovski golaž, nato
pa so lovska grla izpirale izbrane kapljice domače
trte. Takih srečani si želimo čim več.
Člani L. D. »Dravinja«, Majšperk
Velikanka med bučami
Narava se letos zares rada poigrava. Poleg šte-
vilnih gob-velikank vam tokrat ponujamo na
ogled velikanko med bučami. Zrasla je na njivi
Ivana Petka iz Gorišnice. Tehta natanko 98 kg,
»čez trebuh« pa meri kar 192 cm. Hčerka Alenka
ni mogla skleniti rok, tako debela je ta buča. Sicer
pa so Petkovi povedali, da so dobili seme od prija-
telja iz Gorišnice in da je bila buča posajena po-
motoma med kumaricami, ker stara mama ni ve-
dela natančno kakšno seme je. —OM
12-Ietna Alenka Petek z bučo velikanko.
(foto: M. Ozmec)
TEDNIK - 2- oktober 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
programsko volilna konferenca
1'rejšni teden je bila v Ormožu programsko volilna konferenca
• kulturnih organizacij občine Ormož. Delegati so ugotavljali, da
ji,;,Nno delujejo šolska kulturno umetniška društva, da je uspešna
glasbena dejavnost, medtem ko je zavladalo mrtvilo v gledališki de-
fjvnosti. Vzroke so delegati iskali v sorazmerno dragih gledaliških
predstavah in v pomanjkanju mentorjev, ki se premalo odločajo za
Izobraževanje, ki je v zvezi kulturnih organizacij dobro organizirano,
peljena so bila mnenja glede razmerja pri delitvi sredstev za akcije in
23 redno dejavnost društev. Predstavnik kulturne skupnosti je opozo-
fjl, da je potrebno kakovostne predstave organizirati tudi v krajih iz-
ven centra Ormoža. Novoizvoljeno vodstvo ZKO občine Ormož se-
stavljajo: Mimica Pišek predsednica, Željka Nardin Milovanovič in
Leon Lah- podpredsednika Andrej Žuran, Zlatka Majcen, Tilika Ko-
larič, Zinka Merkoci, Anica Pevec, Marta Bratuša, Brigija Munda, Jo-
že Barin Turica, Minka Rajh, Davorin Bešvir, Mira Zličar in Mira
polič člani predsedstva. V nadzorni odbor so izvolili Zlatka Kova-
čiča kot predsednika in člane Liziko Masten, Milana Hedžeta, Mili-
voja Žemljica in Anico Ratek. ^
Teden otroka v vrtcih
Vzgojno varstvena organizacija Ptuj že leta pripravlja aktivnosti
ob Tednu otroka, vendar je odziv predšolskih otrok - oziroma njiho-
vih staršev — žal zelo majhen. Letos so se odločili za nekaj organiza-
cijskih sprememb v upanju, da bodo starši pripeljali svoje malčke v
vrtec.
Od ponedeljka, 6. oktobra, do petka, 10. oktobra, bodo od 16. do
17. ure različne aktivnosti v petih vrtcih v Ptuju. V ponedeljek bodo v
enoti Raičeva 12 vrteli dia nim Vesela ježka, zatem pa bodo otroci na-
risali risbice po vsebini filma. V torek bodo otroci v enoti Med vrti 1
videli lutkovno igrico Muca umiva kužka, zatem pa telovadili. V sre-
do se bodo lahko v enoti Med vrti 2 naučili novo pesmico, v četrtek
na v enoti Potrčeva 9 telovadili na prostem. V peteV pa bodo v enoti
Potrčeva 9 a pripravili uro telovadbe za zdravje otrok. Nasploh so le-
tošnje aktivnosti namenjene telesni vzgoji predšolskih otrok, ki ji v
vseh enotah vrtca v tem šolskem letu namenjajo večjo pozornost.
S prireditvami ob Tednu otroka odpirajo vrtci vrata vsem pred-
šolskim otrokom, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Zato bodo veseli mla-
dih obiskovalcev, starše pa seveda prosijo, da svoje malčke pripeljejo
v vrtec. Aktivnosti so brezplačne, tudi kakšna posebna športna opre;
ma ni potrebna, v popoldanskem času pa so organizirane zato, da bi
lahko čimveč staršev pripeljalo svoje otroke v omenjene vrtce.
N. D.
Pater Mirko Vogrin z restavriranim Trubarjevim Novim testamentom.
Foto: mš
Trubarjev Novi testament
je končno restavriran J
o Trubarjevem Novem testa-
mentu iz let 1557, 1560 in 1561
smo na kratko že pisali. Ta dra-
gocena knjiga, ki jo hranijo v mi-
noritski knjižnici v Ptuju, je pri-
šla pred nedavnim iz Švice, kjer
so jo pri priznanem mojstru re-
stavrirali in zaščitili pred propa-
danjem. To Trubarjevo delo sodi
med velike redkosti, saj je bila
večina protestantskih knjig v
protireformaciji uničenih, razen
Dalmatinove Biblije in drugih
redkih primerov, med katere so-
di tudi Trubarjev Testement. Za
ptujski primerek Novega testa-
menta lahko zapišemo, da je bil
odkrit leta 1952 pri sistemati-
čnem raziskovanju minoristske
knjižnice, ki je bila takrat pod
okriljem Študijske knjižnice. Ta-
krat je bilo odkritje prava senza-
cija in je predstavljalo najbolj
popoln izvod tega dela v svetu.
Sele v zadnjih letih je uspelo
NUK-u v Ljubljani dokupiti del
tega testamenta v Avstriji in ne-
katere dele poznejše izdaje —
okrog 1580 leta v Jeruzalemu, ta-
ko da ima sedaj Ljubljana naj-
bolj popolni izvod Novega testa-
menta, vendar to ne zmanjšuje
pomena ptujskega primerka.
Knjiga je bila v zelo slabem
stanju, zato se je samostan, kot
njen lastnik odločil, da jo bodo
odnesli na restavriranje v Švico,
kamor je odšel na študijsko izpo-
polnjevanje pater Mirko Vogrin.
»Vedeli smo, daje knjiga v ne-
zavidljivem stanju, zato se je ob
mojem odhodu na študij pokaza-
la možnost, da jo damo v resta-
vriranje. Pokazalo se je, da tako
slabo spet ni, kot smo mislili.
Nek moj kolega se ukvarja s tem
delom, zato sva se dogovorila, da
seje bova skupno lotila. Z delom
sva začela v aprilu in ga proti
koncu maja tudi končala.
Postopek je bil zelo komplici-
ran, ker je bilo potrebno knjigo
razstaviti na liste. Skoraj vsak je
bil poškodovan in potreben po-
sebne obdelave. Po namakanju v
vodi in posebni kemikaliji je bilo
potrebno odstraniti vso maščobo
in drugo iz listov, posušene pa
spet obelati, da postane papir
prožen in da se ne trga. Vse po-
škodovane liste je bilo potrebno
obnoviti, oziroma manjkajoče
delo dopolniti s posebno tankim
japonskim papirjem, jih obrezati
in spraviti knjigo spet v prvotno
stanje,« je povedal pater Marko
Vogrin, ki je skupaj s svojim uči-
teljem — restavratorjem Othom
Raymannom iz švicarskega Fri-
bourga, ponosen na opravljeno
delo. Sicer pa bo lahko znanje,
ki si ga je pridobil, koristno upo-
rabil pri svojem delu v Ptuju, saj
bo poslej tudi po uradni dolžno-
sti skrbel za ptujsko minortsko
knjižnico, ki jo ta čas urejajo.
mš
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (267)
slovenščina na železnici
Gospodarska zbornica Slovenije, ki zadnje čase
skoraj zgledno skrbi za slovenščino v gospodar-
skih dejavnostih, je Jezikovnemu razsodišču posla-
la del dokumentacije o dogovarjanju med državni-
mi organi glede prevajanja jugoslovanskih standa-
rov v slovenščino.
Dogovarjanje se je začelo letos pomladi, ko je
zvezni zavod za standardizacijo v Beogradu ugoto-
vil, da mu zmanjkuje denarja za »izdajanje (preva-
janje) jugoslovanskih standardov v jezikih jugo-
slovanskih narodov ter albanske in madžarske na-
rodnosti«, ter prenehal objavljati standarde v nesr-
bohrvaških jezikih. Hkrati je predlagal, naj se
(očitno po republikah) problem rešuje ne (samo) z
zahtevami zveznemu proračunu, ampak (kako-
pak?) tudi z lastnim prispevkom. Slovenski izvršni
svet se je tej »rešitvi« upravičeno uprl, svojo odlo-
čitev tudi utemeljil z ustavnimi in zakonskimi do-
ločili in s tem vrnil žogico zvezni administraciji.
Pri vsem tem ne moti samo poskus, da bi morali
ceno specifičnosti (drugačnosti) plačevati občani
le nekaterih republik, ampak že prepričanje, da se
pravzaprav jugoslovanski standardi objavljajo na
dva načina: najprej se izdajo v srbohrvaščini (in
nikakršne finančne ali kakršnekoli druge bojazni
ni, da se še naprej ne bi), potem pa se prevedejo v
ostale jezike (original je torej en sam — srbohrva-
ški). Za tako logiko je - popolnoma razumljivo
— prevajanje samo dodaten strošek, ki naj ga pač
plača tisti, ki gaje »zakrivil«. Ce bi bili v tej logiki
dosledni, bi bili morali hkrati ..ahtevati, naj bese-
dila, ki izhajajo samo v srbohrvaščini, financirajo
v celoti republike na srbohrvaškem govornem po-
dročju. Še najbolj pa nas lahko skrbi, da se jeziko-
vna neenakopravnost ne uveljavlja le v vsakda-
njem življenju, ki mu zakonodaja pač ne more
vedno postavljati okvirov in meja, ampak celo —
in popolnoma zavedno — v zvezni administraciji,
ki bi morala prva spoštovati ustavo in zakone.
Podobno odrivanje nesrbohrvaških jezikov sku-
ša z zakonsko prisilo uveljaviti tudi zvezni izvršni
svet z osnutkom zakona o temeljih varnosti v že-
lezniškem prometu. V 57. členu osnutka zakona je
med drugim zapisano:
»Skupnost JZ določi izrazoslovje pojmov, izra-
zov in tehničnih standardov v srbskohrvatskem je-
ziku, s katerim se izkazujejo obvestila, zahteve,
ugotovitve in stanja, ki so bistveno pomembni za
varen železniški promet.
Vlakovno in postajno osebje, osebje na spojnih
postajah ter osebje dispečerskih služb mora po-
znati izrazoslovje iz prvega odstavka tega člena
oziroma biti usposobljeno za njegovo uporabo.«
Osnutek zakona je v očitnem nasprotju tako z
ustavami kot z zakonsko obveznostjo zveznega za-
voda za standardizacijo, da objavlja vse jugoslo-
vanske standarde v vseh jezikih jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti, zato je upravičeno zbudil od-
por slovenskih delegatov v zvezni skupščini. Nji-
hovim ugovorom se pridružuje tudi Jezikovno raz-
sodišče in predlaga, da se v osnutku zakona 57.
člen spremeni tako, da bo uveljavljena popolna
enakopravnost vseh jezikov. Glede rabe posamez-
nega jezika pa bi lahko sprejeli naslednje določi-
lo: Sporazumevanje m.ed železniškimi delavci (vla-
kovnim in postajnim osebjem) poteka v jeziku, ki
je na danem območju ŽTP matičen. Železniški de-
lavci, ki so zaposleni na območjih, kjer se stikata
dva uradna jezika, morajo znati oba jezika toliko,
da lahko opravljajo svoje uradne dolžnosti. Za
uradni jezik se vedno šteje jezik, ki je matični na
območju, na katerem poteka železniški promet.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v
zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na na-
slov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komen-
skega 7.
»Se vedno se lahko
učimo pri naših borcih...«
v osnovni šoli Franc Osojnik so že pred leti ustanovili novinarski
krožek s posebno nalogo: obiskati v njihovi krajevni skupnosti še ži-
veče borce in njihove sorodnike ter jih povprašati o njihovih spomi-
nih na najtežje dni naše zgodovine. Letos so za svoje delo prejeli tudi
Plaketo za poseben prispevek pri delu in razvoju organizacije ZZB
NOV in za uresničevanje njenih zastavljenih ciljev, ki jim jo je ob 4.
juliju. Dnevu borca, podelil Zvezni odbor Zveze združenj borcev
NOV Jugoslavije, izročili pa na osrednji slovesnosti v Ptuju. O tem
smo se pogovarjali z mentorico Viktorijo Dabičevo:
»Ves čas smo želeli, da bi iz prve roke slišali o drobnih človeških
stiskah, o težavah, pa tudi o radostih, ki so jih preživljali. Skratka, iz-
vedeti tisto, o čemer ne pišejo zgodovinske knjige, za nas, pa živimo z
njimi in ob njih, pa je tako pričevanje dragoceno in koristno sporoči-
lo ter napotek za življenje tudi v današnjem času.
Obiskali smo naše borce, prihajali so in še prihajajo k nam na šo-
lo, posneli smo z njimi tudi pogovore na magnetofonski trak in o teh
srečanjih tudi pisali. Še posebej pa nam je dragocen njihov zapis v
spominsko knjigo, ki jo skrbno čuvamo.
Letos spomladi je bila v KS Franc Osojnik predstavitev mono-
grafije o prvoborcu iz teh krajev Francu Osojniku in tudi tu je šola
uspešno sodelovala. Poleg tega pa smo sodelovali tudi v radijskem
kvizu, ki je bil posvečen 40-letnici osvoboditve naše domovine.
Plaketa, ki smo jo dobili, je dragoceno priznanje vsem učiteljem,
ki se trudimo, da bi v naših najmlajših državljanih zbudili č« prist-
Pokojna Marija Osojnik na enem svojih obiskov med mladimi v OS
Franc Osojnik.
nejši odnos do starejših, posebno pa še do tistih, ki so pomagali gradi-
ti temelje naše samoupravne socialistične domovine.
Veliko gorja, veliko žrtev je bilo potrebno, da lahko danes v miru
ustvarjamo. Nismo zadovoljni z vsem, kar se danes dogaja, vseeno pa
želimo v mladih ljudeh privzgojiti zdravo kritičnost, delavnost, čut za
pravico in resnico, tovarištvo in skrb za humane odnose med ljudmi
Plaketa ZO ZZB NOV Jugoslavije. Foto: M. Ozmec
ter bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Vseh teh vrednot pa se mo-
ramo in se tudi še vedno lahko učimo pri naših borcih.
Pred nedavnim smo se poslovili od Marije Osojnik, sestre Franca
Osojnika, po katerem nosi ime naša šola.
Življenja naših borcev ugašajo. To je naravno, naša naloga pa
bo, da se bomo ob spoštovanju njihovega dela plemenitih in v njiho-
vem delu našli spodbudo tudi za svoje delo in življenje,« je povedala
Viktorija Dabič.
mš
Anton Slodniak
Pohojeni obraz
10
»žal mi je Krapfa,« je rekel Marin. Waldmann je pokimal.
»Izključiti?« je zarjovel ravnatelj in zopet je zažuborel potok
Kraptovega dokazovanja. »Veleizdaja? Šolar pa \cleizdajec?«
>Princip,« je zelo glasno rekel profesor. In v brezkončnost sta
gospoda kopičila tišje in nerazumljive besede; dijaka sta postala ne-
strpna. Marin je opazoval po vseh stenah razobešene plakate, ki so v
priliznjenih besedah vabili avstrijske državljane, naj izroče svoje pre-
moženje za vojna posojila. V eni polovici sebe je čutil popolno praz-
nino, druga polovica pa je zrla s sovraštvom na to brezčutno lahkomi-
selnost, ker se je grudila pod težo pričakovanja. V zapestju je čutil
rezko bitje krvi. ki so mu odgovarjali udarci v sencih; od zapestij seje
vlekel ogaben lok lenobe čez vse telo. Začutil je potrebo po stranišču.
»Takoj se vrnem.«
Tedaj so se odprla vrata, Krapf ga je poklical v ravnateljevo so-
bo. >Torej ni stopil v grob,< je pomislil in se nasmehnbil. V tem razpo-
loženju je hotel biti uslužen.
»Ali samo jaz. kaj pa \Valdmann?«
»Krapf ga je molče pogledal. V tem je ravnatelj sirom odprl vra-
ta. Marin je ujel vroči zrak kurjene sobe in na steni veliko sliko vla-
darja z obrazom, ki ga je v tem trenutku spomnil na glavo starega,
zvestega psa. Zgrozil se je nad tem dojmom in se jezil nad samim se-
boj. >Za to misel bom gotovo kaznovan.<
Ravnatelj seje postavil pred steno in se zaletel z glavo proti njej.
»To ste vi,« je rekel zasmehljivo.
Marin ga ni razumel. Ravnatelj se je ujezil. Ponovil je zalet proti
steni še z večjo silo, tako da bi skoraj treščil vanjo. »Taki ste.«
Marinu seje zdelo smešno. »Kaj mislite, gospod ravnatelj?«
»Kaj ste napisali v nemški šolski nalogi?«
Marin je molčal.
»Kaj ste napisali v nemški šolski nalogi?« je z nepotrebnim pou-
darkom ponovil ravnatelj.
»To. kar sem znal.«
Profesorje pomenljivo pogledal ravnatelja.
»Človek božji, ali res niste znali drugače? Naslov se glasi: V čem
spoznam, da živim v vojnem času. Moram priznati, da je to nenavad-
no srečno izbran naslov za šolsko nalogo.«
Krapf ga je hvaležno pogledal.
.»Kar sem napisal, sem napisal.« Marina je bilo sram, da je pono-
vil svetopisemske besede. Ravnatelj še ni obupal. Razkoračil se jc
pred dijakom v šegavi pozi govornika in ga obsul s točo besed.
»Grem po ulici v šolo, dobro pripravljen iz vseh predmetov, ker
\em, da je v tem velikem času dolžnost dijaka, da posveti vse moči
učenju. Naenkrat zaslišim nad seboj brnenje aeroplana, ki nas varuje
pred napadom sovražnih letal. Po cesti se razlegajo krepki koraki na-
ših hrabrih vojakov, ki že četrto leto prelivajo kri za mogočno in pra-
vično stvar naše slavne Avstrije. Tam ženo na delo krdelo ujetih so-
vražnikov, ki so se brez boja vdali naši nepremagljivi vojski. Ljudem,
ki jih srečujem na ulici, berem na licih železno voljo žrtvovati vse za
rešitev domovine . . .«
»Jaz sem tako pisal, gospod ravnatelj.« ga nehote prekine Wald-
mann.
»Saj sem vašo nalogo najbolje ocenil,« ga je pohvalil Krapf.
»No vidite. Marin, tako bi napisali svojo nalogo, pa bi bilo vse
dobro.«
»Lačen sem bil, pred očmi so se mi vrteli žareči kolobarji. Videl
sem samo svojo sestradano mater z nabreklim trebuhom od koruzne
juhe. Videl sem šestero otrok sosede naše gospodinje z obrazi sesstra-
danih zamorčkov, ki so vpili po kruhu in očetu. Videl sem svojega
očeta ležati na zemlji s pohojenim obrazom in kipečim trebuhom. Vi-
del sem site krivice, ki so molile k Bogu za zmago. In Boga sem videl,
ki je dremal nad vpitjem lačnih otrok in molitvijo bedastih vladarjev.
Videl sem trpeče zaslepljence, ki niso imeli toliko pameti, da bi rekli:
Ne več!, temveč so uradovali in umirali za grižo ali z bajonetom v čre-
vesju.«
»Dovolj!« je bruhnil Krapf in udaril Marina s pestjo po očeh.
Ravnatelj je bil zamišljen, plosk Krapfovega udarca ga je zdra-
mil.
»Gospod profesor, sramujte se!«
Marin seje od bolečine prelomil v pasu in si zakril obraz. Razko-
šna svetlobna godba zaradi udarca ga je presenetila. NVaIdmann si je
zakril oči.
»Pojdite v razred!« je zapovedal ravnatelj.
Krapf je stal potuhnjen v kotu. >Ce mu zateče oko, ne bo mogel k
njej,< je kričal v samem sebi, dasi je nejasno čutil, da je udarec poni-
žal njega, ne Marina. Hotel je oditi.
»Ostanite tu, konec pouka bo konferenca, ki bo prečistila to ža-
lo^tno zadevo.«
»Izključen boš,« je dejal VValdmann Marinu na hodniku, preden
je ta stopil v razred. NValdmannu ni bilo treba k slovenščini, ker je bil
Nemec. Marin ga je nemo gledal. Tovarišu se.je zasmilil, začutil jej
lahno drhtenje zanj, zgrozil se je, kakor da bi Marin moral ponoči;
sam v veliki, neznan gozd. I
»Pusti me,« je ta zavpil in jc hotel odpreti vrata v razred. ]
»Smiliš se mi.« ]
»V uho me piši,« je zamrmral po slovensko in izginil v razred, j
VValdmann je zavzdihnil v užaljeni dobrosrčnosti. Poigraval se je s hi-j
navsko mislijo, da bi šel k ravnatelju in ga prosil milosti za Marina,'
toda spomnil se je Krapfovega udarca in je šel domov.
Profesor Nežovšek je strmo dvignil oči izza očal in je z rahlo na
levo stran nagnjeno glavo sledil Marinu, ki je klapouho šel v svojo
klop. Nekaj časa je vztrajal v tej razžaljeni, vprašujoči pozi, nato pa je
začel na študenta sipati kletvice.
»Prekleti pesjan. gre mimo človeka kakor pes mimo ogla, pa niti
noge ne vzdigne, kaj še da bi pozdravil in se opravičil. Seveda, knjige
izmikati iz profesorske knjižnice in k Nemcem se prištevati, dasi ga je
izlegla viničarka na Kamenšaku, to zna, olike pa ne.«
Marin je s prosečim pogledom vrgel profesorjeve oči za očala.
»Vsako rojstvo je enako sveto. Moje ali Kristusovo ali pa vaše. go-
spod profesor.«
^___ Jii'"JHJievajiie j)rihodji£č^
8 — ZA RAZVEDRILO
2. Oktober 1986 - TEDNIK
NAGRADNA IGRA
Šponno društvo Turnišče v tem letu proslavlja že tretje leto
aktivnega delovanja na športno rekreativnem področju v KS Turniš-
če, kakor tudi izven njenih meja. Seveda pa segajo začetki takšnega
dela že več let nazaj, ko so pričeli nekateri posamezniki na lastno po-
budo organizirati razne športno-rekreativne prireditve. Ti so svoje
moči združili v letu 1983 prav v Športnem društvu Turnišče, ki je da-
nes, mirno lahko rečemo eno najdelavnejših na tem področju.
V ŠD Turnišče smo se odločili, da svojo malo obletnico proslavi-
mo na dokaj nenavaden način in to z NAGRADNO IGRO, oziroma
z NAGRADNIM VPRAŠANJEM za bralce TEDNIKA. Izžrebali bo-
mo tri bralce, ki bodo poslali kupon na dopisnici s pravilnim odgovo-
rom na naslov ŠPORTNO DRUŠTVO TURNIŠCE-Ptuj, Zagrebška
cesta 81, 62250 Ptuj, najkasneje do 7. oktobra. Vprašanje je: KDAJ
JE BILO USTANOVLJENO SD TURNIŠČE?
ŠPORTNO DRUŠTVO TURNIŠCE-PTUJ
KUPON št. 1
1) 15. september 1983
2) 1. oktober 1983
3) 17. oktober 1983
Obkrožite številko pred odgovorom, za katerega menite, da je pravi-
len.
Naslov:-_-__-
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne odgovore, poslane na
dppisnici. Izžrebanci bodo prejeli po pošti lično izdelano kapo Šport-
nega društva Turnišče. Želimo vam veliko sreče pri reševanju in žre-
banju!
ZB
VSI NA KOLO ZA
ZDRAVO TELO
v nedeljo, 21. septembra, je v KS Turnišče potekala trimska akcija pod na-
slovom Vsi na kolo za zdravo telo. Akcijo je organiziralo Športno društvo Tur-
nišče s pomočjo ZTKO občine Ptuj. V lepi sončni nedelji se je na pot podalo 43
kolesarjev, tako mladih kot tistih, ki so svoja leta že krepko prevesili v drugo
polovico. Kljub prizadevanju, da bi akcija v celoti uspela, organizator z udelež-
bo ni zadovoljen, kajti nekaj let nazaj so bile takšne trimske akcije bolj obisko-
vane. Pri tem bi podali kritiko prav domačinom, ki za to sploh niso imeli poslu-
ha, saj se jih je akcije udeležilo le pet, čeprav je bila namenjena prav krajanom
KS Turnišče.
ŠD Turnišče je poklonilo posebne nagrade najmlajši udeleženki Maji Smi-
Ijan, roj. 1982 iz Golobje 6, Turnišče, in najstarejšima udeležencema Anici Šeru-
ga, roj. 1937 iz Svajgerjeve 2, Ptuj in Francu Šprah, roj. 1913 iz ulice 5. preko-
morske br. 3, Ptuj. Vsi udeleženci so po končani akciji prejeli tudi spominsko
značko trimčka-kolesarja. Organizator upa, da bo akcija v letu 1987 bolje uspe-
la in že sedaj poziva domačine, da bi s svojo udeležbo prispevali k uspehu pri-
hodnje akcije.
ZB
Turnir v malem nogometu
športno društvo Turnišče pri Ptuju organizira turnir v malem nogometu, ki
bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 9. uri na igrišču pri gradu Turnišče.
Organizator je za tri najuspešnejše ekipe pripravil lepe pokale, ne bo pa
pozabil tudi na najboljšega strelca in golmana turnirja. Ljubitelji te zvrsti špor-
ta, pridite ter se udeležite enega zadnjih turnirjev v tem letu!
ZB
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 3. OKTOBRA:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Tednik;
10.00 Glasba starega Jadrana:
Kotor; 15.50 TV mozaik - po-
novitev; 17.20 Poročila; Spored
za otroke: Pesmi in zgodbe za
vas: 17.25 K. Capek: Potepuška
pravljica, otroška oddaja; 17.40
Modro poletje, 22. del španske
nadaljevanke; 18.15 Geološka
transverzala, izobraževalna od-
daja; 18.45 Risanka; 19.00 Da-
nes: Obornik ljubljanskega ob-
močja; 19.30 TV dnevnik; 20.05
Afrika, 5. del angleške dokumen-
tarne serije; 21.10 Derick, nem-
ška nanizanka; 22.10 TV dnev-
nik; 22.25 Cvet 1001 noči, itali-
jansko-francoski film.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Dajmo, družimo se, otroška od-
daja TV Skopje; 18.15 Varovanje
kulturne dediščine, izobraževal-
na oddaja; 18.45 Humoristična
serija; 19.30 dnevnik; 20.00 Re-
sna glasba; 20.45 Včeraj, danes,
jutri; 21.00 Štiri usode — ena
smrt, dokumentarna oddaja;
21.50 Nočni kino; 23.35 Šahov-
ski komentar.
ZG I: 8.25 Dajmo, družimo se,
serija za otroke; 8.55 TV v šoli
(do 12.35); 16.20 Izobraževalni
program; 17.20 Kronika; 17.45
Dajmo, družimo se, serija za
otroke; 18.15 Ohranjanje kultur-
ne dediščine, izobraževalna od-
daja; 18.45 TV koledar; 18.55
Številke in črke, kviz; 19.15 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Pustolovščine Sherlocka Holme-
sa, serijski film; 20.55 Z zborom
in orkestrom RTV Sarajevo;
21.40 Dnevnik; 21.55 V petek ob
22-tih, kulturni magazin; 23.25
Vesti in pregled programa.
SOBOTA, 4. OKTOBRA:
LJ I: 8.00 Poročila; Otroška
matineja — ponovitev oddaj:
8.05 Klovn piše »cicibanu«; 8.20
Slovenske ljudske pravljice: O
štirih bratih; 8.40 J. Ribičič: Mi-
školin—Mišja šola;8.45 Čirule-
čarule: Čarobne skrivnosti; 8.50
K. Čapek: Potepuška pravljica,
oddaja TV Zagreb; 9.05 Čara(pni
kovček; 9.45 Naša pesem — Ma-
ribor 86; 10.15 Ščepec širnega
sveta: Poper, ponovitev angle-
škega izobraževalnega niza;
10.40 Afrika, ponovitev 5. dela
angleške dokumentarne serije;
11.40 Poročila; 14.55 Poroči-
la;... Mladi Tom Edison, ame-
riški film (ČB); 16.15 Ljubitelji
narave, 1. del poljudnoznanstve-
ne angleške serije; 16.45 Niš: DP
v nogometu Radnički: Hajduk,
prenos; 18.30 Na zvezi, oddaja
za stik z gledalci; 18.50 Risanka;
19.00 Danes: Še nekaj zase;
19.30 TV dnevnik; 20.15 Patton,
ameriški film; 23.00 TV dnevnik;
23.15 Videogodba.
LJ II: 15.05 Kako biti skupaj;
15.35 Miti in legende; 15.50 Pe-
smi mojega ljudstva, otroška
predstava; 16.50 Igrani film;
18.00 Kože, 4. del; 19.00 Narod-
na glasba; 19.30 dnevnik; 20.00
Jazz ročk maraton; 20.30 Daljni,
bližnji glasovi, feljton; 21.05 Po-
ročila; 21.15 Športna sobota;
21.35 EP v judu — ekipno, re-
portaža; 22.05 Glasbeni večer.
ZG I: 9.00 Izobraževalni pro-
gram (do 10.35); 14.55 Sedem
TV DNI; 15.25 Ljudski humor;
15.55 Ciklus filmov Alfreda
Hitchcocka: Tajni agent, ameri-
ški film; 17.20 TV koledar; 17.30
Vaterpolo: Mornar - Dinamo
(Bukarešta), prenos; 18.30 Kul-
tura; 19.15 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Srebrna vročica,
angleški film; 21.55 Dnevnik;
22.10 Vikend program.
NEDELJA, 5. OKTOBRA:
LJ I: 8.35 Poročilo; Otroška
matineja: 8.40 Živ žav: Risan-
ka,...; 9.30 Fliper, 22. del ame-
riške nanizanke; 9.44 Čez tri go-
re: Utripanje (Oktet slepih);
10.30 Kmetijska oddaja; 11.30 A.
Berkesi: Pragovi, 5. del madžar-
ske nadaljevanke; 12.30 Radost
Evrope, prenos; 14.00 Poročila;
14.05 Svetovni pokal v gimnasti-
ki 86, posnetek iz Pekinga; 15.00
Naftna mrzlica, ameriški film
(ČB); 16.55 Poročila; 17.00 V ne-
deljo popoldan iz Kopra; 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Potrošni-
ška porota; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Talal Hadi: Internat —
Mladost, I. del TV nadaljevanke;
21.00 Športni pregled; 21.45 Slo-
venci v zamejstvu; 22.15 Poroči-
la.
LJ II: 9.; 9.05 Oddaje za JLA
in igrani film; 12.00 Oddaja re-
sne glasbe; 14.35 Prometni krog;
14.55 Poezija; 15.25 Ljudsko
gradbeništvo v Črni gori, doku-
mentarna oddaja; 15.55 Ljublja-
na: PD v rokometu (m): Dinos
Slovan —CZ, prenos; 17.25 Va-
terpolo: Kotor—Monjouique,
prenos; 18.25 Košarka Zadar—
Cibona, prenos; 20.00 Bemus,
prenos otvoritve; v odmoru Vče-
raj, danes, jutri; 22.00 Malu, 11.
del brazilske nadaljevanke;
22.45 Afrika, 3. del dokumentar-
ne serije.
ZG I: 10.30 Kmetijska oddaja;
11.30 Izobraževalni oddaji; 12.30
Radost Evrope, prenos priredi-
tve za otroke; 14.00 Mali kon-
cert; 14.15 Doktor Who, serijski
film; 15.15 Včasih ob nedeljah;
17.15 Filmski ciklus J. Forda:
Nosila je rumen trak, ameriški
film; 18.55 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Potovanje v Vuč-
jak, dramska serija; 21.00 Špor-
tni pregled; 21.45 Egejski geno-
cid, reportaža; 22.15 Dnevnik;
Državno prvenstvo v judu, re-
portaža.
PONEDEUEK, 6. OKTOBRA:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Zrcalo
tedna; 9.20 V parku, dokumen-
tarna oddaja; 16.15-22.20 Tele-
tekst RTV Ljubljana; 16.30 TV
mozaik — ponovitev; 17.20 Po-
ročila; Spored za otroke: 17.25
Moji konji; 17.40 Modro poletje,
23. del špaiiske nadaljevanke;
Spored za mlade: 18.15 Jugoslo-
vanske zborovske slovesnosti v
NiSu, 2. oddaja; 18.45 Risanka;
19.00 Danes: Podravski obzor-
nik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 T.
Thompson: Zlati fantje, I. del
ameriške nadaljevanke; 21.05
Aktualno; 22.05 TV dnevnik;
LJ II: 17.30 Beograjski TV
program; 18.55 Premor; 19.00
Indirekt; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Znanost; 20.50 Včeraj, da-
nes, jutri; 21.10 Pesem ptic tr-
novk, 3. del avstralske nadalje-
vanke; 22.00 Zabavnoglasbena
oddaja; 22.30 Šahovski komen-
tar.
ZG 1: 8.30 Biserna roža, odda-
ja za otroke; 9.00 TV v šoli (do
12.40); 14.10 Zamudili ste — po-
glejte (Kako je z vašim očetom.
Prometni  krog,  Afrika);   16.00
Dober dan, šport!' 17.25 Kroni-
ka; 17.45 Biserna roža, serija za
otroke; 18.15 Pokaži mi kako,
ozobraževalna oddaja; 18.45 TV
koledar; 18.55 Številke in črke, .
kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV t
dnevnik;  20.00  Drama;  21.15 j
Mini portret; 21.30 Literatura; i
22.00 Svet danes, zunanjepoliti-
čna   oddaja;   22.30   Dnevnik;
22.50 En avtor, en film: Tretja iz- ■
mena. i
TOREK, 7. OKTOBRA: j
LJ I: TV mozaik: Vesolje: j
Obale vesoljskega oceana, 16.25 [
TV mozaik — ponovitev oddaj;
17.25 Poročila; Spored za otro-
ke: 17.30 MPZ - Zagorje '86, 2.
oddaja; 18.00 Miti in legende —
Nova zaveza, I. del poučnega ni-
za; Spored za mlade: 18.15 Po-
skušaj migati dvakrat; 18.45 Ri-
sanka; 19.00 Danes: Posavski
obzornik; 19.30 dnevnik; 20.05
Željko Kozinc: Z bolečino v sr-
cu, TV drama; 21.25 Mednarod-
na obzorja; 22.10 TV dnevnik.
LJ II. 17.25 TV dnevnik; 17.45
Srečanje otrok sveta; 18.15 Mu-
zej živih lutk, izobraževalna od-
daja; 18.45 Zabavnoglasbena od-
daja; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Super pokal v košarki (m) Cibo-
na—Barcelona, prenos; v odmo-
ru žrebanje lota; 21.30 Včeraj,
danes, jutri; 21.45 Narodna glas-
ba; 22.30 Revolucija, ki traja, do-
kumentarna oddaja.
- ZG I: 8.30 Srečanje otrok sve-
ta, oddaja za otroke; 9.00 TV v
šoli (do 12.35); 13.20 Zamudili
ste — poglejte (Ročk oko, Istra,
risanke); 15.00 Izobraževalni
program; 16.00 Dober dan, in-
formativno — mozaična oddaja;
17.25 Kronika; 17.45 Srečanje
otrok sveta; 18.15 Za prvim po-
gledom, izobraževalna oddaja;
18.45 TV koledar; 18.55 Številke
in črke, kviz; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Žreba-
nje lota; 20.05 Dialogi, notranja
politika; 21.00 Ciklus avstralskih
filmov: Četrta želja; 22.45 Dnev-
nik.
SREDA, 8. OKTOBRA:
LJ J: TV mozaik: 9.00 Matjaž
Kmecl: Friderik z Veroniko a|j
Danes grofje celjski in nikoji
več, predstava; 15.55 TV Mozaik
— ponovitev; 17.25 Poroči^.
Spored za otroke: 17.30 Slovenl
ske ljudske pravljice: Pastirček
pri kralju Matjažu; 17.45 Modro
poletje, 24. del španske nadalje,
vanke; 18.20 Ladje na Jadranu;
Neptun med veslom in jadrom^
3. del izobraževalne serije; I8.45
Risanka; 19.00 Danes: Celjski
obzornik; 19.30 TV dnevnik'
20.05 Shakespeare na TV: Kakor
vam drago, angleška priredba'
22.40 TV dnevnik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Burleske; 18.15 Pred pisanim
svetom poklicev, izobraževalna
oddaja; 18.45 Jubilej Živana Mi-
lica, glasbena oddaja; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Bemus 86, prenos
koncerta; 20.45 Včeraj, danes, ju-
tri; 21.00 Portreti: Kri in življe-
nje za svobodo; 21.45 Jazz; 22.30
Šahovski komentar.
ZG 1: 8.30 Burleske; 9.00 TV v
šoli (do 12.35); 13.35 Zamudili
ste — poglejte in izobraževalni
program; 16.00 Dober dan, in-
formativno-mozaična oddaja-
17.25 Kronika; 17.45 Burleske;
18.15 Pisana paleta poklicev, izo-
braževalna oddaja; 18.45 TV ko-
ledar; 18.55 Številke in črke,
kviz; 19.15 Risanka; 20.00 Kino
oko: Letne olimpijske igre; 22.30
Dnevnik; 22.50 Šahovski komen-
tar.
ČETRTEK, 9. OKTOBRA:
LJ I: TV mozaik: 9.00 Pop Či-
ra in pop Spira, jugoslovanki
film; 16.05 TV mozaik — pono-
vitev; 17.25 Poročila; Spored za
otroke: 17.30 J. Ribičič: Miško-
lin—-Visoka šola, lutkovna odda-
ja; 17.40 Čirule-čarule: Čarobna
pravljica; 17.45 Modro poletje,
25. del španske nadaljevanke;
18.15 Obramba in samozaščita;
18.45 Risanka; 19.00 Danes: Se-
vernoprimorski obzornik; 19.30
TV dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05
Besediloslovni utrinki; 21.10 Ku-
harski nasveti; 21.20 K. Mann:
Srečanje v neskončnosti, 3. —
zadnji del zahodnonemške nada-
ljevanke; 22.05 TV dnevnik;
22.20 Retrospektiva Jugoslovan-
skega filma: Pet minut raja,
(ČB).
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Mali upornik, 3. del otroške seri-
je; 18.15 Znanost; 18.45 Iz sveta
operete; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Otroci sonca, 1. del sovjetske na-
daljevanke; 20.55 Poročila;
21.00 Umetniški večer.
ZG I: 8.30 Mali upornik, seri-
ja za otroke; 9.00 TV v šoli (do
12.35); 13.15 Zamudili ste - po-
glejte (Dobro jutro, jazzarji. Por-
treti); 14.50 Izobraževalni pro-
gram; 16.00 Dober dan, informa-
tivno-mozaična oddaja; 17.25
Kronika; 17.45 Mali upornik;
18.15 Znanost; 18.45 TV kole-
dar; 18.55 Številke in črke, kviz;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 ZIP — politični maga-
zin; 21.10 Pot v središče znanja,
kviz; 22.15 Dnevnik.
TEDNIK - 2- oktober 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Janko Bohak
na olimpiado
Sodelovanje na svetovnem pr-
venstvu ali olimpijskih igrah je
jiha želja vsakega aktivnega
športnika. Malo nas je Ptujča-
^ov, ki nam bodo doživetja z ra-
zličnih svetovnih prvenstev osta-
la globoko v spominu. Še manj
pa je takih, skoraj bi si upala tr-
diti, da doslej še nobeden, ki bi
l(Ot aktivni udeleženec občutil
vzdušje olimpijskega razpolože-
nja-
Enega redkih je ta sreča dole-
tela znanega ptujskega šahista,
tlana Šahovskega društva MIP
Ptuj in obenem mednarodnega
šahovskega sodnika Janka BO-
HAKA. Šahovska zveza Jugosla-
vije mu je zaupala odgovorno
nalogo kot enemu izmed petih
jugoslovanskih mednarodnih
sodnikov, ki bodo sodili šahov-
ski olimpiadi v Dubaju v Združe-
nih arabskih emiratih od 13. no-
vembra do 5. decembra tega leta.
To je za Janka veliko prizna-
nje in obenem obveza, da bo
zaupano nalogo dobro opravil, v
kar pa ne dvomimo, saj je svoje
organizacijsko-sodnišlče sposob-
nosti že na vrsti mednarodnih
turnirjev.
To je tudi veliko priznanje za
Šahovsko društvo MIP Ptuj, kije
na udeležbo svojega člana na
olimpiadi upravičeno ponosno
in mu želi čim manj zapletov pri
sodniških odločitvah.
Silva RAZLAG
MLADI V ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTVIH
Potrebujejo boljše pogoje
za vadbo
v Srednješolskem centru Ptuj delujeta dve šol-
ski športni društvi, razdeljeni na štiri enote: eko-
nomsko, družboslovno, kmetijsko in kovinarsko.
Mentor kovinarske enote Radovan Ačimovič je
povedal, da so se lani udeležili vseh tekmovanj, ki
jih je razpisala Zveza teleswno kulturnih organiza-
cij občine F*tuj. Pri tem so pomembne rezultate do-
segli predvsem fantje, saj jih je v tej enoti največ.
Najbolj so se izkazjili Stanko Zebec, Roman
Žmavc in Damir Klarič v atletiki, Andrej Čabri-
jan, Matjaž Rozman, Marjan Valenko in Sašo Ži-
tnik pa v košarki. Zraven tega so dosegli lepe
uspehe tudi v rokometu in nogometu, saj so igrali
tudi republiški ligi. Tudi dekleta so bila aktivna.
Tu bi veljalo omeniti atletske uspehe Sandre Cu-
cek (uvrstila seje v republiški finale v skoku v viši-
no), Bronislave Boksa (suvanje krogle), Zdenke
Pukšič (tek na 100 m).
Za uspehe so zraven vaditeljev nedvomno še po-
sebno zaslužni v klubih, kjer redno vadijo mnogi
člani ŠŠD.
Tudi učenci ekonomske, družboslovne in nara-
voslovno-matematične šole so se udeležili vseh
tekmovanj v občini Ptuj. Družboslovna enota je
uspešna predvsem v košarki (1. mesto deklet na
občinskem tekmovanju) in v rokometu (1. mesto
deklet in fantov). Prav tako je bilo tudi na tekmo-
vanju v streljanju. Na Atletskem pokalu Slovenije
so dekleta osvojila 1. mesto, fantje pa drugo, sku-
paj s ŠŠD kovinarske šole kot ekipa Centra.
Mentorja Igro Solina in Jakob Rajh sta posebej
omenila uspešne nastope Stanka Satlerja (karate),
Borisa Krabonje in Matjaža Damiša (atletika) ter
Gorazda Gojčiča in Damiša (košarka), med dekle-
ti pa atletinje: Nataše Vidovič, Hedvike Korošak,
Anemarije Kekec in Helene Meglic. Jasmina Gre-
gorec, Tatjana Hentak in Milena Korošak so dose-
gle lepe uspehe na rokometnih igriščih. Kljub ra-
zličnostim v sestavi je za obe ŠŠD značilno nasled-
nje: med cilji in načrti za prihodnje leto postavlja-
jo na prvo mesto rešitev problema prostorske in
časovnve razporeditve rednega pouka in interes-
nih dejavnosti na športnih objektih. Telovadnica
je namreč polno zasedena do 15. ure. Ker je mogo-
če trenirati le v poznih popoldanskih urah, žal
med dijaki ni veliko odziva za delo v ŠŠD. Zagoto-
vo bo ta problem manJšT, Ičo bodo zgrajeni zunanji
športni objekti, ki si jih že dolgo želijo in nujno
potrebujejo. Takrat bo tudi število članov v Š^D
gotovo večje.
Težav, ki tarejo zagnane vaditelje in športnike,
je še več. Ena izmed njih je gotovo pomanjkanje
materialne spodbude. Vsi, ki aktivno delajo v
ŠŠD, opravljajo delo brezplačno, kar pa gotovo ne
vpliva posebno pozitivno na delovno vnemo. Ra-
dovan Ačimovič je zaključil pogovor z optimisti-
čno vestjo: »Sicer pa naš aktiv učiteljev telesne
vzgoje skupaj s svetovalno službo pripravlja pra-
vilnik o statusu športnikov in vrhunskih športni-
kov, ki temelji na predlogu republiškega pravilni-
ka. Posebni status športnika naj bi omogočal opra-
vičeno izostajanje od pouka zaradi treningov in
tekmovanj, kar je bilo do sedaj odvisno le od do-
bre volje in sodelovanja profesorjev.
Prav tako naj bi preverjali znanje športnika v ra-
zredu takrat, ko bo sam na to pripravljen, preje-
mal pa bo tudi manjši denarni dodatek. Vse to naj
bi športnikom vsaj delno olajšalo šolsko delo in
omogočilo več časa za vadbo.«
Kako pa pogoje za trening in lastne možnosti
ocenjujejo nekateri športniki, ki trenirajo v klubih,
aktivni pa so tudi v SŠD:
BORIS KRABONJA, atlet: »Od marca do no-
vembra treniram zunaj, pozimi pa v telovadnici,
kjer so sicer pogoji slabši, vendar pa so zimski tre-
ningi osnovna priprava za naporne treninge na
stadionu. Na parketu drsi, kar povečuje možnost
poškodb. Kljub temu letos večjih poškodb nisem
imel. Že letos sva s trenerjem upala, da se bom
lahko udeležil Balkanskih atletskih iger, vendar so
dobri rezultati prišli prepozno. V prihodnje upam,
da se mi bo to posrečilo, morda tudi uvrstitev na
mladinsko evropsko prvenstvo.«
HEDVIKA KOROŠAK, atletinja: »Moji naj-
ljubši disciplini sta skok v daljavo in v višino. Po-
goji za vadbo so kar dobri, čeprav bi lahko na tar-
tanski stezi dosegala boljše rezultate.«
KRISTJAN KOVAČ, atlet: »V pretekli tekmo-
valni sezoni sem bil poškodovan, zato pet mesecev
nisem mogel kakovostno trenirati, kar seje seveda
močno poznalo na rezultatih. V prihodnje si želim,
da bi sodeloval na BAl in na evropskem mladin-
skem prvenstvu.«
Vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s športom in mu
s tem zagotavljajo lepšo prihodnost, želimo kar
največ uspehaIFleur Tkalčec Polonca Janžekovič
Rokometni rezultati
članice rokometnega kluba Drava so v soboto v Ptuju premagale
Rače s 34:20, člani so izgubili v Krogu z 20:31, mladinke so zmagale
doma s Fužinarjem, mladinci pa v Krogu. 1 ]^
Hedvika Korošak
ponovno najboljša
Ptujski atleti in atletinje so bili
pretekli konec tedna ponovno
uspešni. Tokrat so se izkazali
tekmovalci v konkurenci mlajših
mladincev oziroma mladink. V
Ljubljani so se na atletskem sta-
dionu v Šiški pomerili s svojimi
vrstniki v finalnu atletskega po-
kala Slovenije. Na njem je sode-
lovalo 18 atletskih klubov tek-
movalci pa so dokazali, da so
perspektiven atletski naraščaj.
Med ptujskimi predstavniki je
bila najuspešnejša Hedvika Ko-
rošak. Odlično je skakala v dalja-
vo in se za centimeter približala
republiškemu rekordu za mlajše
mladinke, ki ga je leta 1973 po-
stavila Brigita Horvat iz Kopra.
S skočenimi^77 cm in z drugim
mestom v te^ti 80 m z ovirami si
je zaslužila tudi nagrado poseb-
ne komisije — srebrno plaketo
Iskre, ki je pokroviteljica sloven-
ske vrhunske atletike.
Njenemu uspehu sta se pridru-
žili še Vilma Osojnik z drugim
mestom v teku na 800 m ter Lidi-
ja VrabI, prav tako z drugim me-
stom v metu diska. Ekipno pa so
mladinke dosegle četrto mesto za
ŽAK Ljubljana, TAM Maribor
in AK Nova Gorica.
V konkurenci mlajših mladin-
cev so bili uspešni Stanko Zebec,
Damir Dimovski, Matjaž Iskra
in Vasja Robin v štafeti
4 X 100 m. saj so zasedli drugo
mesto za štafeto TAM-a, ki je s
časom 43,37 postavila nov drža-
vni rekord za mlajše mladince.
Med posamezniki pa je bil še po-
sebej uspešen Stanko Zebec, s pe-
timi mestom v teku na 300 m ter
s četrtim v teku na 110 m z ovira-
mi. Ekipno so se mladirici uvrsti-
li na osmo mesto. d. I.
OGLED ZANIMIVOSTI MED TRENINGOM
TEKA NA DOLGE PROGE
Mirko in Stane sta
si ogledala Ptuj
Običajno so športniki v zasebnem življenju med seboj veliki pri-
jatelji. Na tekmovalnih progah jn igriščih je seveda drugače. Tam je v
ospredju borba za rezultat, točke, stotinke sekund ...
Znani ptujski maratonec Mirko Vindiš, dobitnik dveh bronastih
medalj na balkanskih atletskih igrah in številnih drugih odličij, je po-
Enolog Tone Skaza (prvi z desne) je že na dvorišču tozda Slovenske go-
rice — Haloze seznanil gosta Mirka in Staneta (drugi in tretji z desne)
s prostornino in vsebino vinskih kleti. (Foto: JOS)
vabil prejšnji teden v goste v Ptuj prav tako odličnega tekača na dolge
proge Staneta Rozmana iz Celja. Po jutranjem treningu, ta je bil v
obliki 12 kilometrov dolgega teka, sta si znana športnika ogledala
ptujski grad in muzejske zbirke v njem, potem pa še znamenite ptcujc
ske vinske kleti. Stane Rozman je bil zadovoljen z obiskom v staro
davnem Ptuju. Kdaj drugič si bosta športnika podrobneje ogledala
Celje. Tako, v bolj hitri hoji oziroma teku, kot so pač navajeni tekači
na dolge proge. jOS
Dober začetek
Igralci in igralke namiznoteniškega kluba Petovia so pričeli z je-
senskim delom tekem v ligah. Članice tekmujejo v 2. zvezni ligi — za-
hod, člani pa v prvi republiški ligi. V prvem kolu, ki so ga odigrali
preteklo soboto, so bili zelo uspešni. Članice so gostovale v Ljubljani
in se pomerile z ekipo Ilirije. Sanja Džankič, Valerija Novak in Tanja
Sinic so z dobro igro zmagale s 6:3. Člani pa so gostovali v Poljčanah
in brez težav zmagali z 9:0. Za to ekipo so igrali Evgen Vedlin, Bošt-
jan Novak, Igor Džankič in Boris Šegula.
Prihodnje kolo bodo igrale članice v Mladiki v Ptuju, II. in 12.
oktobra, kar bo za ljubitelje namiznega tenisa prav gotovo zanimivo
in vredno ogleda, člani pa bodo z naslednjim kolom nadaljevali 25.
oktobra. d. I.
Igrajmo rokomet
v Celju je minulo nedeljo potekala rokometna manifestacija
»Igrajmo rokomet«, na kateri so sodelovali tudi pionirji RK DRAVA
(letniki 1974 in mlajši). Čeprav je bilo to njihovo prvo tekmovanje z
vrstniki iz cele Slovenije, so dokazali, da bi se ob strokovnem in zav-
zetem treniranju v prihodnje lahko uspešno borili tudi z najboljšimi v
Sloveniji.
Rezultati predtekmovanja: Velika Nedelja —Drava 6:5; Drava —
Inles (Ribnica) 8:7.
Za razvrstitev od 9. do 12. mesta: Drava—Kamnik 4:7, Prule
(Ljubljana)—Drava 2:5.
Končna uvrstitev ekip: 1. Partizan —Slovenj Gradec, 2. Aero —
Celje, 3. Rudar—Trbovlje, 4. Dinos —Slovan —Ljubljana, ... 8. Veli-
ka Nedelja, ... 11. Drava, ... 16. Ormož.
(pez)
Sprejem za Zdenko Matjašič
Pisali smo že o uspehu Ptujčanke Zdenke Matjašič, ki je na mi-
nulem državnem prvenstvu v streljanju z maiokalibrskim orožjem in
vojaško puško z doseženima 502 krogoma dosegla odlično drugo me-
sto in s tem srebrno medaljo.
Zdenkini sodelavci s skupnih službah SIS materialne proizvod-
nje občine Ptuj so bili tega uspeha izredno veseli, zato so zanjo sredi
prejšnjega tedna pripravili krajši sprejem in ji ob čestitkah izročili še
šopek cvetja. Foto: M. Ozmec
MEDOBČINSKE NOGOMETNE UGE
Ekipa Gerečje vasi še brez poraza
4. kolo v A-ligi je bilo v znaku lokalnih derbijev.
— V Hajdini je ekipa Gerečje vasi po zelo dobri
igri, predvsem igralcev za zvezo Drevenška, Rado-
liča in Kiseljaka premagala domačo Hajdino s 3:2.
Tekmo je dobro sodil Kolarič iz Kidričevega. Na-
pravil je samo eno napako in to v 89. minuti, ko ni
dosodil najstrožje kazni v korist domače ekipe, ko
je branilec gostov Turnšek v svojem kazenskem
prostoru igral z roko.
— V Oplotnici je Boč iz Poljčan presenetil do-
mačo Oplotnico, ki je novinec v ligi, z 0:1.
— V Ptuju je Drava izgubila proti zelo dobri
ekipi Pragerskega. Pri Dravi se je poznalo, da ni
igral njihov najboljši igralec Ramšak (zaradi dveh
rumenih kartonov).
— V Zgornji Polskavi je zmagala Osankarica.
Tekmo bo pa verjetno dobila Zg. Polskava, ker je
funkcionar gostov napadel domačega igralca (v
89. minuti).
— V Tržcu je domača ekipa zmagala proti Skor-
bi. To je njihova prva zmaga v letošnji sezoni in
tudi edina zmaga domačinov v tem kolu.
— V Središču je presenetila ekipa Slovenje vasi
in domačinu odvzela točko.
Rezultati 4. kolo — A liga
Hajdina —Gerečja vas 2:3, Središče—Slovenja
vas 1:1, Oplotnica—Boč 0:1, Zg. Polskava —Osan-
karica 0:1, Tržeč—Skorba 1:0, Drava —Pragersko
1:2.
Lestvica po 4. kolu:
1. Hajdina 4 2   1    I 13:6 5
2. Drava 4 2   I    1 10:5 5
3. Oplotnica 4 2   I   * 9:6 5
4. Pragersko 4 2   1    1 11:9 5
5. Gerečja vas 4 13   0 7:6 5
6. Središče 4 2   11 5:4 5
7. Boč 4 2   11 4:5 5
8. Slovenja vas 4 12   1 6:6 4
9. Osankarica 4 12   1 6:6 4
10. Skorba 4   10   3     6:9    2
11. Tržeč 4   10   3    4:12   2
12. Zg. Polskava 4 0 13 6:13 I
Pari 5. kolo v nedeljo, 5. oktobra, ob 10. uri: Pra-
gersko—Hajdina, Skorba —Drava, Osankarica —
Tržeč, Boč—Zg. Polskava, Slovenja Vas —Oplotni-
ca, Gerečja vas —Središče.
Rezultati B liga 4. kolo: Rogoznica—Dornava
1:1, Videm —Markovci 1:2, Stojnci—Grajena 5:1,
Podvinci —Kicar 0:1, Sp. Polskava—Gorišnica
3:2, Stojnci —Grajena 5:1.
Lestvica po 4. kolu
1. Stojnci 4 3   0 1 12:6 6
2. Markovci 4 2   2 0 6:4 6
3. Dornava 4 13 0 6:4 5
4. Videm 4 2   11 9:8 5
5. Sp. Polskava 3 2   0 1 7:6 4
6. Podvinci 4 2   0 2 4:3 4
7. Kicar 4 12 1 4:5 4
8. Rogoznica 3 0   2 1 1:2 2
9. Gorišnica 4 10 3 7:9 2
10. Grajena 4 0   0 4 5:13 O
Pari 5. kolo B liga, sobota, 4. oktobra, ob 15.15
uri:
Gorišnica —Rogoznica, Kicar—Sp. Polskava,
Grajena —Podvinci, Markovci —Stojnci, Dorna-
va—Videm.
Rezultati 4. kolo C —liga
Bukovci —Mladinec 3:3, Bratstvo —Leskovec
(ni bilo domačinov), Hajdoše —Apače (ni bilo go-
stov).
Po 4. kolu še naprej vodijo Hajdoše s 6 točkami.
Pari 5. kolo C —liga, sobota, 4. oktobra, ob 15.15
uri:
Apače —Bratstvo, Mladinec-Hajdoše, Lesko-
vec—Bukovci.
Branko Kirbiš
Vladimir Sitar se pripravlja na velika
tekmovanja
Naš vice prvak Evrope in petkratni državni pr-
vak v full kontakt športu se že intenzivno pripra-
vlja na velika mednarodna tekmovanja. Nedavno
tega je ponovno podpisal enoletno pogodbo s klu-
bom Novi Zagreb, ki mu nudi najboljše tekmoval-
ne pogoje.
Že v soboto, 4. oktobra, bo na Reki preiskusil
svoje borilne veščine proti prvaku Francije v suva-
te boksu. Dober mesec dni kasneje pa se bo v Za-
grebu ponovn<j srečal v borilnem ringu / enim od
Francozov. Ime še ta trenutek ni znano. Proti kon-
cu letošnjega leta ga čakata dva nastopa v Franciji
in eden na Poljskem.
Z ozirom na velike borilne sposobnosti Sitarja,
ki je sicer doma v Vidmu pri Ptuju, smo prepriča-
ni, da bo naš vice šampion k svojim sedaj osvoje-
nim medaljam dodal še kakšno s svetovnih aren.
In prav škoda je, da ta brez dvoma zelo zanimiv in
dinamičen šport ni mednarodno uradno priznan,
da bi ga tako lahko uvrstili tudi med športe olirh-
pijskih iger.
Franjo Hovnik
Srečanje mentorjev planinskih skupin
v Ptuju je bilo v soboto, 27. septembra, srečanje
mentorjev planinskih skupin iz vse Slovenije.
Zbrali so se na družabnem srečanju in obudili spo-
mine na strokovno usposabljanje, ki so se ga ude-
ležili v izobraževalnem centru Planinske zveze Slo-
venije v Bavšici, blizu Bovca.
Strokovni seminar je bil namenjen učiteljem, ki
se ljubiteljsko ukvarjajo z vodenjem mladih in
najmlajših v gore. Ker je to zelo odgovorno in re-
sno delo, se morajo učitelji kar najbolj usposobiti,
da lahko vestno in odgovorno opravljajo zaupano
nalogo.
Ptujsko srečanje smo organizirali s posebno že-
ljo, da planinci iz Slovenije spoznajo Haloško pla-
ninsko pot, da privabimo čim več mladih tudi v ta
konec Slovenije.
Haloze sicer niso izrazito planinsko področje,
prav pa je, da nekaj planinskega duha prinesemo
tudi v te turistično in planinsko še neodkrite kraje.
Škoda bi bilo, da ne bi spoznali te čudovite deželi-
ce »sonca in grozdja« prav v dneh, ko je lu najlep-
še, ko se lepota narave združuje s pridnim delom
haloških kmetov, z veselim vriskom po težkem in
napornem delu, s kiopotčevo pesmijo in črički, »kj
ne morejo spati«.
Nekaj tega vzdušja so doživeli tudi naši mentor-
ji, ki so se ob koncu zbrali na Donački gori, na za-
ključku Haloške planinske poti, z obljubo, da bo-
do v te kraje še prišli. Želimo si, da bi obljubo dr-
žali, mi pa se bomo trudili, da bomo uredili na tej.
poti vse tako, kot si to planinci želimo.
Vika Dabič
10 — ZA RAZVEDRILO
2. oktober 1986 —
TEDNIK
TEDNIK
— 2. oktober 1886
OGLASI IN OBJAVE - 11
maJi oglasi
SNEGOBRANE, ki jih lahko
montirate tudi sami za kritino z
opeko ali salonitnimi ploščami,
lahko kupite pri Metličar, Izdela-
va kovinskih predmetov, Ptuj,
Potrčeva 26, telefon: 771-286.
PO UGODNI CENI PRODAM
peč za centralno kurjavo z boj-
lerjem »Zrenjanin«, rabljeno dve
sezoni. Telefon: 772-071.
AVTO VVARTBURG ugodno
prodam. Kidričevo, Vlahovičeva
3, telefon: 796-301.
PRODAM 1 ha in 13 arov travni-
ka v Levanjcih. Ostalo po dogo-
voru. Franc, Kogler, Trnovska
vas 60.
PREKLICUJEM spričevalo os-
novne šole Majšperk na ime MI-
RAN MANDELC, Zupečja vas
57, Lovrenc na Dravskem polju.
PREKLICUJEM       spričevalo
srednje šole Gimnazije Dušan
Kveder Ptuj na ime Majda Kun-
stek. Hrvatski trg 5, Ptuj.
PRODAM  termoakumulacijsko
peč 2,5 KW in šotor za štiri ose-
be. Šaric, Volkmerjeva 23, Ptuj.
RAZVEZAN samski fant s sta-
novanjem, star 36 let, išče mami-
co, staro od 25 do 40 let. En
otrok ni ovira. Naslov v upravi.
PRODAM   semenski   krompir
igor. Kungota 96, Kidričevo.
PRODAM koruzo na rasti. Mi-
hovci 36, Cirkovce.
OGREVANO,  OPREMLJENO
stanovanje v Ptuju ali Mariboru
vzamem v najem. Telefon 063
223-53, predplačilo.
PRODAM regal in sedežno gar-
nituro. Informacije po telefonu
773-148 po 15. uri.
SPREJMEM strugarja PKV ali
KV. Lahko tudi honorarno. Tele-
fon: 772-344.
SPREJMEM dimnikarskega po-
močnika ali priučenega delavca.
Stanislav Arh, Dimnikarski moj-
ster, 61240 Kamnik.
PRODAM nakladalec čelni-
zglobni STT Trbovlje v dobrem
stanju ter TAM 6-500 Kiper. Te-
lefon: 771-503 po 20. uri.
PRODAM neškropljene lepe
(zimske) trgane jabolke. Cena od
80 do 100 din. Hojnik, Polenšak
7.
PRODAM traktor Fiat 50 H,
prevoženih 210 ur, ali zamenjam
za manjši traktor. Ostalo po do-
govoru. Telefon: 716-146.
TAKOJ ZAPOSLIM kvalificira-
no ali priučeno natakarico. OD
po dogovoru. Bife Golob Srečko,
Bukovci 97. Telefon: 773-294 po-
poldan.
KURJAC — za centralno, trdo
gorivo! Nastop službe takoj! Hi-
šni svet, Volkmerjeva 7, Ptuj, te-
lefon: 771-253.
PRODAM peč za etažno central-
no za 80.000 din. Moškanjci 19.
PRODAM novi vikend z vodo in
elektriko v Kukavi 15/a, Juršin-
ci, s sadovnjakom in njivo, sku-
paj 47,33 ara. Telefon: 061
326-714. Ogled v soboto in nede-
ljo.
PRODAM železna garažna vrata
in armaturni mreži. Jože Voglar,
Zabovci 98.
PRODAM Wartburga, letnik
1971 ali zamenjam za moped, in
prodam CZ 175. Branko, Zabjak
10.
VSAK DAN sveži šampinjoni po
16. uri. Preac, Ob studenčnici 11,
Ptuj.
KUPIM zemljo za vrt. Zg. Hajdi-
na 7/c, Marija Krajnc. ]
PRODAM motorno žago Stihi j
PRODAM 25 arov koruze na ra-
sti. Podvinci 45/a.
PRODAM traktor Porsche s ko-
so in plugom. Markovci 6.
PRODAM Zastavo 750. Dorna-
va 50, telefon: 795-101 po 15. uri.
041 in štedilnik, 2 plin, 2 elektri-
ka. Rudolf Repec, Tržeč 19/a,
Videm pri Ptuju.
MALO RABLJEN štedilnik
Kuppersbuch, 28 členov Trika
radiator 300/9 ter vvalkman pro-
dam. Telefon: 773-547 po 16. iiri.
PRODAM razne sorte jabolk na
drevesu za ozimnico in prešo.
Angela Medved. Podlože 13,
Ptujska gora.
PRODAM omaro-vitrino, garde-
robno omaro in posteljo. Satler,
Zagrebška 121, Ptuj.
PRODAM traktor lMT-533. Ja-
nez Sakelšek, Sturmovci 6.
MENJAM enosobno stanovanje
za enako ali za dvosobno. Na-
slov v upravi.
PRODAM vinski sod, 400 litrov.
Marjeta Vindiš, Rogaška 5, Ptuj.
KUPIM večjo količino krmne
pese — »runkl«. Mirko Caf, Ja-
nežovci 6/b, Destrnik.
PRODAM 30 arov koruze na ra-
sti. Pokličite po telefonu:
772-520 po 18. uri.
GRADBENO PARCELO ali
manjšo stanovanjsko hišo v oko-
lici Ptuja kupim. Telefon:
32-395.
PRODAM traktor Torpedo De-
utz 6006. Friderik Horvat, Za-
bovci 39, telefon: 791-905.
PRODAM starejšo spalnico z jo-
gi vložki. Informacije Franc Me-
ško, Čufarjeva 9 ali po telefonu:
773-302 med 8. in 9. uro in med
18. in 20. uro.
PRODAM eno leto star avtoma-
tik 3. Ogled ob sobotah in nede-
ljah. Stuki 5/d.
PRODAM jabolka za jabolčnik.
Mestni vrh 119.
NUJNO IŠČEM garsonjero ali
opremljeno sobo za eno leto in
pol. Plačam v gotovini, v celoti
vnaprej. Telefon: 718-197 po 20.
uri.
IŠČEM ključavničarja z 10 let
prakse in atestnega varilca za
redno zaposlitev. Naslov v upra-
Nova
mladinska soba
v soboto so mladi iz krajevne
skupnosti Ivan Spolenak dobili
svoje mladinske prostore v kleti
doma krajanov. Zanje so se pri-
čeli potegovti že leta 1979, šele v
lanskem letu pa so z deli zares
pričeli. S prostovoljnim delom so
grostore tudi dokončno uredili,
ipravili so 117 ur dela, kar je
vredno 210.600 dinarjev, pri
opremi in potrebnem materialu
za obnovo pa je priskočila na po-
moč tudi Krajevna skupnost z
250.000 dinarji. Prireditve ob ot-
voritvi, predvsem program šalji-
vih tekmovanj, sicer niso uspele,
ker se ostali mladi iz mestnih
krajevnih skupnosti niso odzvali
povabilu, so pa bili vsi veselLpri-
dobitve novega prostora. Grenak
priokus je mladim pustila edino
odsotnost predstavnikov občin-
ske konference mladih. To jih se-
veda v nadaljnem delu ne bo ovi-
ralo.
Soba bo odprta za vsej ki bodo
želeli vanjo prihajati in si jo
ogledati, vsak petek in soboto od
18. ure dalje. d. 1.
ORJAŠKA PRAŠNICA
Narava se zares rada poigrava.
V našem uredništvu smo imeli le-
tošnjo jesen že kar precej obi-
Srečna gobarka Klavdija Petrovič z orjaško prašnico
skov srečnih gobarjev, ki so nam
ponujali na ogled razne^ vrste
gob velikank, vendar še nihče od
nas — pa verjetno tudi od vas
dragi bralci — ni videl česa po-
dobnega, kot je v rokah 11-letne
Klavdije Petrovič iz Stojnc.
V nedeljo, 14. septembra, sta z
očetom Stankom odšla že zgodaj
za Dravo na ribolov. Ta je bil si-
cer zadovoljiv, močno pa sta bila
oba presenečena, ko je Klavdija
med potjo proti domu zagledala
ob grmu veliko belo gmoto, ki jo
je najprej spominjala na žogo.
Pa se je uštela, kajti kmalu je dr-
žala v rokah orjaško prašnico,
veliko kot buča. Povedala je, da
je v gozdu sicer veliko podobnih,
a precej manjših gob, ki jim do-
mačini pravijo »pezdeci«, česa
tako velikega pa ni videl še nihče
tod naokrog.
Doma so gobo stehtali in ugo-
tovili, da ima kilogram in 56 de-
kagramov in v obsegu dobrih 92
centimetrov.
V knjigi o gobah smo lahko
prebrali, da gre za orjaško ple-
ševko ali prašnico, ki je zelo red-
ka — posebej v naših krajih —
sicer pa zraste od 5 do 50 cm v
premeru. Njeno meso je mlado
belo in užitno, celo okusno — je
zapisano. M. Ozmec
Razstava fotografij
Foto kino klub, ki deluje pri DPD Svoboda Ptuj, prireja 5. jugo-
slovansko razstavo fotografij. Otvoritev bo danes ob 17. uri v razstav-
nem paviljonu Dušan Kveder Ptuj. Razstavlja trideset povabljenih av-
torjev iz vse Jugoslavije. Razstava bo odprta do 16. oktobra, vsak dan
od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do
12. ure. L
Sahisti o prvenstvu
v eni prejšnjih številk Tednika smo pisali o obširnem delu in
programu članov Šahovskega društva MIP Ptuj. V okviru priprav na
ekipno slovensko prvenstvo bodo člani odigrali med drugim tudi
klubsko prvenstvo. Da bi se dogovorili o izvedbi le-tega ter o drugih
aktivnostih, vabimo vse člane društva, da se udeležijo sestanka v pe-
tek, 3. oktobra, ob 18. uri v klubskih prostorih.
Po sestanku bo ob 19. uri redni, že 9. po vrsti mesečni hitropote-
zni turnir.
Vabljeni! Silva RAZLAG
V Ormožu so razpisali
gledališki abonma
Občinska zveza kulturnih organizacij Ormož je razpisala gledali-
ški abonma za sezono 1986/87. V abonmajskem programu se bo od
oktobra do junija naslednje leto zvrstilo šest predstav in sicer: okto-
bra Benečanka neznanega avtorja v izvedbi SNG Maribor — režiserja
Maria Uršiča, novembra Spolno življenje grofa Franja Tahija izpod
peresa Denisa Poniža v izvedbi amaterskega gledališča Ptuj — reži-
serja Franja Potočnika, decembra Noč do jutra Branka Hofmana v iz-
vedbi Prešernovega gledališča iz Kranja — režiserja Matije Logarja,
marca Ženitna mešetarka Thorntona \Vilderja v izvedbi mariborskega
gledališča, aprila najboljšo amatersko predstavo skupine iz občine
Ormož in junija Ščuka, da te kap Toneta Partljiča v izvedbi SNG Ce-
lje — režiserja Francija Križaja. Izven abonmaja bodo v februarju or-
ganizirali ogled opere v Mariboru, organizirali pa bodo tudi predsta-
ve za učence osnovnih šol. L
Lado Jakša bo
koncertiral v Ptuju
Priznani slovenski glasbenik — instrumentalist in komponist, ki
svoje glasbeno delo povezuje tudi z umetniško fotografijo, LADO
JAKŠA, bo prihodnji torek, 6. oktobra, nastopil v dvorani glasbene
šole v okviru XIV. Ptujskih kulturnih srečanj.
Popoldanska predstava ob 16. uri bo namenjena otrokom in bo
izzvenela v obliki glasbene ure. To pomeni, da bodo lahko otroci so-
delovali sami s svojimi instrumenti, se poizkušali v komponiranju in
slišali vrsto akustičnih instrumentov v družbi s sodobno glasbeno
elektroniko.
Zvečer ob dvajsetih pa bo Jakšev solistični koncert popestren z
njegovimi diapozitivi. Program pa bo obsegal lastne kompozicije, saj
tega priznanega umetnika poznamo kot avtorja moderne eksperimen-
talne in improvizirane glasbe s kombiniranjem zvokov akustičnih in-
strumentov ter kot komponista glasbe za gledališče, film in televizijo.
Lado Jakša je imel velik uspeh tudi ob svojem gostovanju v Ame-
riki, kjer je snemal s tamkajšnjimi priznanimi glasbeniki.
Doslej je imel tudi 15 samostojnih razstav umetniške fotografije
in projekcije diapozitivov, na katerih tudi sam izvaja »živo« glasbeno
spremljavo. mš
Novo parkirišče in prvi ptujski semaforji
2e pred leti smo slišali idejo,
da bi stari del mesta, oziroma
strogo mestno središče zaprli za
ves motorni promet. Kdo si lah-
ko želi prijetnejšega počutja kot
je to, da ti za hrbtom nihče ne
ogroža tvoje varnosti in da je ta-
korekoč vsa ulična površina na-
menjena pešcem. Tisti vneti av-
tomobilisti, ki še v trgovino ne
morejo peš, se s tem ne bodo stri-
njali, veliko bo argumentov proti
takim načrtom. Upamo pa lahko,
da bo le prevladala trezna preso-
ja in da bomo storili vse, da ta
načrt čim prej uresničimo.
Seveda pa brez ustreznih par-
kirišč in dobro urejenega prome-
ta ne gre. V petek, 26. septembra,
smo eno takih parkirišč že dobili
pod ptujskim gradom, kjer je
prostora za 56 avtomobilov. Na
drugi strani mesta, v križišču na
Potrčevi cesti, pa prve ptujske se-
maforje, ki bodo poslej omogo-
čali varno prečkanje ceste skoraj
2000 šolarjem, ki obiskujejo ptuj-
slci srednješolski center.
Tema dvema dogodkoma smo
posvetili izjemno pozornost, ta-
ko kot pač zgodovinskim prido-
bitvam gre. Zaigrala je godba na
pihala, strumno so zakorakali
pionirji-prometniki, prišli so
predstavniki občinskega družbe-
Ob otvoritvi novega parkirišča
pod gradom je govorila Vida Vi-
dovič, predsednica skupščine KS
Dušan Kveder ...
... pred vključitvijo prvih ptujskih semaforjev pa podpredsednik občin-
skega izvršnega sveta Stanko Brodnjak. Foto: mš
nopolitičnega življenja . . .
Danes ptujski semaforji že
pridno mežikajo in upamo, da se
jim bodo kmalu pridružili še
kakšni. Upamo pa tudi, da parki-
rišče pod gradom ne bo predolgo
samevalo in da ne bo polno le ta-
krat, ko bodo v bližnjo vojašnico
poklicali rezerviste.
mš
SEDEM MESECEV PO TRAGEDIJI V ČERMDŽIŠAH
Pod porušeno stoji nova
domačija
Prav gotovo se še spominjate
tragičnega dogodka, do katerega
je prišlo 10. februarja letos v
Cermožišah pri Žetalah, ko je
snežni plaz porušil Korezovo do-
mačijo in pod sabo pokopal go-
spodinjo Viktorijo s sinom Go-
razdom in nečakom Milanom
Sircem. Hudo opečeno Viktorijo
Korez in malega Milančka so po
skoraj štirih urah odkopavanja
rešili iz objema bele smrti, za
malega Gorazda pa je bilo žal
prepozno.
Ob koncu reportaže o tej tra-
gediji smo takrat zapisali: Ko bo
na stotine kubikov snega spo-
mladansko sonce stalilo, bo Ko-
rezove spet zapeklo, kot sveže
odkrita rana. Takrat ne pozabite
stare resnice — kdor hitro poma-
ga, dvakrat pomaga!
Po sedmih mesecih smo prejš-
nji teden Korezove spet obiskali.
Gospodarja Antona in njegovo
ženo Viktorijo smo zmotili med
spravilom koruze na njivi pod
porušeno domačijo, pod katero
že stoji nova velika hiša. Beseda
je dala besedo in najprej se je
opogumil gospodar:
»Sam ne vem kako nam je
uspelo vse skupaj tako hitro
zgraditi. Najprej so nam prihiteli
na pomoč sosedje, potem iz kra-
jevne skupnosti, zelo sem hvale-
žen mojim sodelavcem iz celjske
Cinkarne, pa krajanom iz sosed-
nje občine Rogatec. Različne po-
šiljke in darila smo dobili, celo iz
Maribora — si lahko mislite.
Skoraj bi pozabil na pomoč iz
Rogaške Slatine in občine Ptuj.
Pri delu na novi hiši so mi veliko
pomagali sodelavci iz Cinkarne,
pozneje pa predvsem sokrajani.
Veliko denarja smo zbrali skupaj
in tudi kreditov. Do sedaj nas je
novogradnja veljala prek 6 mili-
jono v (novih). Kot vidite stoji
hiša pod nekdanjo domačijo in
je pomaknjena v levo nekoliko
pod hrib. Tako mislim, da je var-
na pred morebitnimi plazovi. Po-
stavili smo jo, pokrili in sedaj je
v grobem stanju. Potrebni so še
ometi, pa stavbno pohištvo, ven-
dar nam je za to denarja že
zmanjkalo. Pri stanovanjski
skupnosti smo ponovno zaprosili
za kredit, saj bi radi pred zimo
vgradili vsaj okna, da nas ne bi
preveč zeblo.«
V porušeni hiši tačas niste mo-
gli stanovati, kje pravzaprav se-
daj živite?
»Takoj po februarski tragediji
smo dobili stanovanje pri našem
sosedu Antonu Fišerju, kjer živi-
mo še sedaj in bomo verjetno še
kakšen mesec dni. Tako je zapi-
sano v pogodbi.«
Pogovor je nadaljevala gospo-
dinja Viktorija: »Veste, hudo je
bilo, najhuje mi je za mojim sin-
kom Gorazdom. Še sedaj ne mo-
rem verjeti . . . Jaz sem bila hudo
opečena od štedilnika, na katere-
ga me je pritisnil snežni plaz.
Skoraj dva meseca sem bila v
ptujski bolnišnici, ko sem prišla
domov, pa je zadela moža mo-
žganska kap in je tudi odšel v
bolnišnico za 14 dni.
Pozneje smo le začeli graditi
novo hišo. Veliko so nam poma-
gali in vsem smo zelo hvaležni.
Veste, tudi sami smo precej dela-
li in veliko pretrpeli. Vse poletje
smo delali, dan za dnem. Pa je
bilo treba kuhati za delavce, pra-
ti za družino, delati na polju.
Hvalabogu, da sem zdaj vsaj ko-
likor toliko zdrava, da lahko vse
to zdržim. Sedaj je treba še v
gozd po drva, da nas ne bo pozi-
mi zeblo. Želimo si, in moramo
biti v novi hiši do prvega snega.
saj drugače nimamo več kam.
Zato bomo zelo veseli, če nam
bodo sokrajani pri tem še poma-
Tudi mi želimo Korezovim, da
bi bili čim prej pod streho nove,
varnejše hiše in prepričani smo,
da bodo pri tem uspeli, saj imajo
zares dobre sosede in sovaščane.
Tajnik KS Žetale Jože Krivec se
je do sedaj za Korezove veliko
žrtvoval, za kar so mu od srca
hvaležni, ob našem obisku pa je
zatrdil, da ne bo miren, dokler
ne bo nova hiša vseljiva.
M. Ozmec
Pod poroleno Korezovo domačijo (v ozadju) 2e stoji nova, varnejša hiša.
Anton in Viktorija Korez med spravilom koruze.
Foto: M. Ozmec
Ozimnica
Prišel je čas za nakup ozimni-
ce. V blagovnici Mercator Izbira
Panonija Ptuj vam zagotavljajo
oskrbo s čebulo po 80 dinarjev
za kilogram, krompirjem in sve-
žim zeljem pa po 60 dinarjev. V
prihodnje načrtujejo tudi proda-
jo paketov ozimnice, v katerih
bo vse od rdeče pese, kislih ku-
maric, ajvarja in gorčice do srb-
ske solate in kompotov. Vse to
vam dostavijo tudi na dom.
V Timini prodajalni Prehrana
in prodajalni Bratov Reš so za
ozimnico pripravili krompir po
75 dinarjev, čebulo po 100 dinar- ■
jev in jabolka po 180 dinarjev.
Prodajali bodo tudi pakete z
ozimnico. Določene so že cene
»velike« in »male« ozimnice.
Cene velike ozimnice, ki vsebuje
12 kozarcev vloženih povrtnin in
sadja, stane 4.100 dinarjev, za
malo ozimnico, v kaieri je le 6
kozarcev, pa boste odšteli pol
manj, to je 2.050 dinarjev. Ozim-
nico dostavljajo tudi na dom.
Nasploh pa se povsod pritožu-
jejo zaradi izredno majhnega za-
nimanja za nakup ozimnice, po-
sebno močno se to odraža v pad-
cu prodaje pakirane ozimnice.
Razlogov za to je več; eden glav-
nih so prav gotovo cene, ki so ob
vseh drugih stroških za poprečni
slovenski žep le prevelika obre-
menitev. Marsikdo si tako ozim-
nico raje priskrbi pri svojcih na
deželi. Kljub temu pa vsi nimajo
take sreče, zato si bomo morali
tovrstne zaloge zagotoviti v trgo-
vinah po cenah, ki so kakršne"
pač so.
Nekoliko lažje bo družinski
proračun prenesel cene ozimni-
ce, ki jo nudijo v prodajalni
Kmetijske zadruge Ptuj. Kilo-
gram čebule stane 75 dinarjev,
krompirja pa 60 dinarjev. Ponu-
jajo še sveže zelje po 60 dinarjev,
rdečo peso po 50 in hruške po
250 dinarjev za kilogram. V pri-
hodnjih dneh pa bodo ponudbo
izpopolnili še s prodajo česna.
Toliko torej o cenah, pa veselo
nakupujte!
Polonca Janžekovič
Fleur Tkalčec
ČRNA KRONIKA
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 23. do vklju-
čno 30. septembra posredovali v petih prometnih nesrečah ter pri tem za-
beležili kar osem hudih in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili
neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča, izsiljevanje prednosti in
pretesno prehitevanje. Materialna škoda na vozilih je tokrat ocenjena na
okoli milijon in 600 tisočakov.
OPOZORILO VOZNIKOM!
Postaja milice Ptuj opozarja
vse voznike in ostale udeležence
v cestnem prometu na skrajno
previdnost na cesti in ob njej. Je-
senski čas je, ko kmetje spravlja-
jo pridelke in pri tem s svojo me-
hanizacijo nanašajo s polj na ce-
stišča precej blata. Ob rahlem ro-
senju in ob jutranji megli so za-
radi tega cestišča precej spolzka
in treba je upoštevati, da gre za
vožnjo pod posebnimi pogoji.
Zato bodite pozorni, vozite raje
počasneje kot običajno, kajti za-
radi omenjenih vzrokov je bilo v
preteklosti že veliko — tudi tra-
gičnih prometnih nesreč.
ŠEST HUDO POŠKODOVA-
NIH
Do hude prometne nesreče je
prišlo v nedeljo, 28. septembra,
ob 20.20 na regionalni cesti zu-
naj naselja Podvinci. Voznik
osebnega avta Ivan llešič iz Za-
gorc je s sopotniki peljal iz smeri
Ptuja proti Podvincem. Pred na-
seljem je v blagem levem ovinku
zaradi neprilagojene hitrosti za-
peljal na desno bankino, od tam
pa v obcestni jarek, kjer je vozilo
trčilo v betonski propust, od tam
pa ga odbilo še v drugi propust.
Pri nezgodi so dobili hude tele-
sne poškodbe: voznik Ivan lle-
šič, sopotniki Marija llešič, Fe-
liks llešič ter otroci Darja, Anita
in Helena llešič. Na vozilu je
materialne škode za okoli mili-
jon dinarjev.
TRČENJE MOPEDISTOV
Do hude nezgode je prišlo tu-
di v sredo, 24. septembra, ob 20.
uri na regionalni cesti v Majšper-
ku. Voznik kolesa z motorjem
Branko Potočnik s Ptujske gore
se je vključeval v promet izpred
gostišča Marčič. To je storil tako.
da se ni prepričal, če je cesta
prosta in pri tem trčil v kolo z
motorjem, ki ga je upravljal
Alojz Gajser iz Majšperka. Pri tr-
čenju sta oba padla po cestišču
in se hudo poškodovala. Materi-
alna škoda je bila neznatna^Qj^
Ptuj dnigi na regijskem
tekmovanju
Pri Lenartu je bilo v soboto drugo pohodno tekmovanje s po,
dročja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za območje
podravske regije. Nastopilo je 11 popolnih občinskih ekip, ki so ji^
sestavljali po dva predstavnika zveze rezervnih vojaških starešin, zve.
ze socialistične mladine, civilne in narodne zaščite. Po opravljeni teo,
retični nalogi so se ekipe odpravile na pohod, na katerem so na kon.
trolnih točkah reševale naloge z različnih področij, od taktike do stre.
Ijanja z malokalibrsko pištolo. V skupno uvrstitvi je zmagala ekipa
občine Maribor-Pobrežje pred Ptujem, Slovensko Bistrico in Ormo-
žem. Ekipe so bile zelo izenačene, pokazale pa veliko znanja in spret-
nosti. To je na zaključni slovesnosti v Voličini poudaril tudi predsed-
nik medobčinskega sveta Zveze rezervnih vojaških starešin Jože Ber-
ce. Tekmovanje je pripravil medobčinski svet rezervnih starešin v so-
delovanju z MS socialistične zveze in zveze socialistične mladine ter
občinsko konferenco ZRVS Lenart.
Tekst in foto: 1. k.
Z zaključnega preskusa flzičnih sposobnosti
Ptujsko ekipo so sestavljali: Tatjana Sirec, Janko Kolar, Zdenko Med-
ved, Franc Krajnc, Ivan Rojs, Franc Trafela, Štefan Vidovič in Lah Jo-
že, z njimi pa je bil tudi Stanko Meglic, predsednik predsedstva OK
ZRVS Ptuj.
RODILE SO:
Metka Grimšič, Rabeljčja vas
19/a — dečka; Marija Bratuša,
Zamušani 40 — dečka; Nataša
Vodušek, Ziherlova pl. 3 — de-
klico; Irena Fideršek, Kočice 60
— dečka; Ana Jerenec, Moškanj-
ci 52 — deklico; Erika Turin,
Maistrova 17 — deklico; Zdenka
Bračič, Zg. Gruškovje 35 —
Franca; Marija Kos, Kicar 105
— dečka; Marica Rojko, Bišečki
vrh 52 — Davida; Helena Feko-
nja, Kokolova 2 — Tamaro; Ma-
rija Slana, Vitomarci 16 — Suza-
no; Nada Ducman, Peršonova
47 deklico; Marijana Borko,
Ormož, Dr. Hrovata 7 — Mihae-
la; Mira Konig, Arbeiterjeva 2
— deklico; Marjeta Pignar, Jur-
šinci 19/a — deklico; Ivana Jan-
žekovič, Nova vas pri Markovcih
97 — Barbaro; Danica Javernik,
Kidričevo, Kraigherjeva 6 —
Leo; Sonja Kramberger, Grajena
16/a — Tadejo; Irena Voršič, G.
Radgona, Stara gora 10 — Va-
njo; Verica Horvat, Hardek 21/a
— Jana; Sonja Bratuša, Ljuto-
mer, Mota 45 — dva dečka; Ma-
rija Eriač, Kvedrova 5 — dečka;
Silva Viher, Nova vas 106/a —
deklico; Ana Marksl, Rjavci 30
— dve deklici.
POROKE:
Anton Horvat, Maribor, Lju-
bljanska 94/b in Angela Španer,
Nova cesta 14; Franc Kovačec,
Hlaponci 54 in Marija Kokol,
Hlaponci 54; Edi Vrtič, Sp. Haj-
dina 98 in Brigita Junger, Na
Obrežju 18; Dušan Galun, Sto-
govci 12 in Metka Grobelšek,
Preša 6; Zvonko Vidovič, Cača
vas 21 in Jožica Junger, Sedlašek
17;.
UMRLI SO:
Anja Vrbančič, Muretinci 36,
roj. 24. julija 1986., umrla 21.
sept. 86; Kristina Mohorko,
Apače 99, roj. 1913, umrla 19.
sept. 86. Kristina Ferčec, Popov-
ci 1, roj. 1959, umrla 22. sept.
1986; Stanislav Cernivec, Seve-
rova 5, roj. 1927, umrl 22. sept.
1986; Jožef Doliška, Selška c. 22,
roj. 1908, umrl 28. sept. 1986.;
Julij Gjurasek, Dom upok. Ptuj,
roj. 1899, umrl 28. sept. 1986;
Cecilija Vinter, Mihovce pri Ve-
liki Nedelji, roj. 1912, umrla 26.
sept. 1986.; Marija Markež, Ki-
car 58, roj. 1913, umrla 26. sept.
1986.
TS1>NIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, VoSnJako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.