Wien
V Gorici, 10. junija 1881.
Tecaj 'XL
„SoLa" izbaj* vsak petek in velja s poito prejematm alt v Goriri na doni poSiljana:
Vse lcto.....f. 4.30
Pol lets.......'M              j
<Wt leta    ......I tio              I
Pri oznanilth in }>i:iv taku j-.ri ../»<»-slanicah" se plaeuje za iiavadno trisrop. no vrsto:
8 kr. 6e se »,tska 1 krat                   !
7   „   „   „     „   2   „                     I
«   „   »   „     ,,   3   „                     j
Za veLe crke po progtoru.
Posamezne sfevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nl>'ci blizo „treh kron<*. in na Htarem fcrgu. - V Trstu v tobakamici  „Via   <lnlla ••a«»nna 3".
Doi-:si naj *<: blagovoljno posiljajo urodiiiSivw ,.Sot'o" v Gnrici vHilarijanski tiekarni, iiarocnina pa opravniitro ,,8080"-na Korenji v Sticsa-vi bifii St, 10 II. nadstr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Dolalcom in drngim ncpremogniin m narocnina zniza, akone oglase pri urednl&tvu.
P. n. narocnikom!
S koncem t, m. potede prvo poluletje. Go-spodje naroSniki, ki niso poslaii naroSnine za to poluletjc, naj to blagovoljno kakor hitro mogoue dopoiljejo, da poravnamo tudi mi svoje strode.
Opraviustvo ,fSoce."
Govor poslanca dr. ViteziCa
v <lr2. zboru 12. maja.
V uvodnih stavkih je dr. ViteziC' pritrdil, da v novodobni ftali se je pos!ab§ala nravstvenost in nao-braienost Solske mladine. Tudi ufiiteljev je muogo, ki svojo vero zatajujpjo. Po-dabSane razmcro za ta del riokazuje Sola v Istri. Po teh bcsedah nadaljuje dr. Vitezifi tako»l«: „Ravno je mitiolo jcdno leto, od« kar sem nj. ekscclenci g. naucnciuu ministru izrofiil spomenico o slubih sSolskih razmurah na Priraorskem ter sem kratko tudi navel pomofikov, s kuterimi bi se temu pomagalo.
Dozvoljujeni si prav kratko aavtoti vsebino moje spomenice. V njej sent namrefi razvil, da, kar s e tide SJovanov, so ti v Lolstvu postavljeni z a 11 a I i j a n e, dasi bo po prebivalstvu v vetini Slovaui, ker jihjsondi dve tretjini, altalijauov samo jedna tretjina. Kljubi temu velikemu Stevilu jc v celi I s t r i satnojvdna t r i r az re d n a 1 j u d-ska Sola s hrvaSkim uSnim jezikom, sicer pa §e prav raalo jednorazrednic. Daije sem govoril o pomanjkljivi in nepritidai orgauizaciji tamoSnjih iz-obraievaliSC za ufiitetie in uclteijiee tcr sein omenjat, da v eeli Istri ni nijedne me§Canske ali srednje Sole s hrva§kim uCnim jezikom, posebno seni nagla§al potrebo, da se nem§ki gimnazij v Paznu spremeni v hrvaSkt, daisterska mladi-B8, ki je kako hrvaSko ali slovensko ljudsko Solo o-biskovala, res niraa nijedne reaike, katero bi mogla obiskovati.
V Paznu je sicer na gimnaziji pripravljcvalni te6ajt ki naj bi iniel namen, Italijanom in Slovanom V glavo vliti toliko nem^ine, da se potem morejo Bprejeti v ta gcmnazij. A kako se pri tern postopa v pripravljevalniei. Profiesor niti v prvem nili v dru-gera letu Hrvatov ne poiuSaje nem§6ine v njihovej matcriSCini, nego uCiti se je morajo po i t a 1 i j a n-Sdini, tako, da se morajo ob jednem u5iti dveh jezikov.
Lahko se potem razume, da od §olske mladine onstran UCke malokdaj gre kak Slovan na paztnski gimnuzij, ampak da hodijo rajSi na gimnazijo v Reko ali Sinj; res je v zadnjem letu 20 Hrvatov iz Istre In kvarnerskih otokov hodilo na reSki, 8 pa na sinjski gimnazij. Samo jeden ufienec je poskusil na Pazin-skem gimnaziji ter je, da si nadarjen, dobil vendar drugi red, ker ni znal oemiki in zato ni mogel na* prej priti. Tedaj je slovanski lnladiiii pot v srednje Sole v Istri zaprt. Ako bi se pa neraSki gimuaztj spremenil it hrvaSki, potem bi se ga morebiti izogibalo par zagrizenib Italijanov, sploh pa bi se Stevilo u^encev nid ne skrfiilo.
Kaj pa se mi je na to odgovorilo? Minulo je od tedaj jeduo leto, in stvar se je §e shujiala. Xo, kakor Ciyem, misli se zdaj ce!6 ua to, kako bi se mo-gel nemski jezik uvesti v hrvaSke jedno-in dvorazredne ljudske Sole!
Da bi se odpravilo pomanjkanje ufiiteljev na Primorskem. ustanovili so v Kopru u^iteljsCe za mozke a r Gorici za zenske, Vie v vlanski budgetni de-bati sem imel priliko govorki o teh zavodih, zlasti Bern dejal o Koprskem zavodu, da je poslopje tako sl&bo, da preti celo zdravjn uCencev in uSeaikov. Na-dejal sem se, da bodem v letoSnjem pruracunu na§el dotifao vsoto, a zmotil sem se, in videti je, da se tudi v bodoce ne namerava v tem ozirn kaj storiti. Kopreko uCiliSCe ima tri oddelke, lagki, sloven-
j ski in hrvaSki. Po njega potlcthem obstanku je v-speh ta, da je laSkih uCiteljev proved, slovenskik dosti, hrvaSkih pa 10 izuLilo se.
Dajale so se tudi Stipendije, da bi se navwUmi namen doaegel, a kaj pomagajo podpore, <Se se u&i* telji naobrazujcjo za nurodnosti, katerih ne potrebu-jejo. Leta 1879^80 podvrglo se je 40 dijakov zre-lostni proBkuSnji, med temi je bilo 24 Slovencev, 12 Italijanov in 4 Hrvatje.
Od izpraSanih jih je bilo 10 potrjenih tudi za nemSke Sole, tedaj Cisto zoper namen, katerega so si bili postavili pri ustanovitvi toga ucjligea. Ta zavod je nanieraval izobra^evati ufiitelje za slovenske, itali-janske in hrvn§ke ljudske §ole. Iz vsega tega sevidi, da najbolj pomanjkuje luvuskih uLiteljev, in da se z ustanovitvijo tega uCiteljskega izobra^evaliSfia ni do* segel oni namen, ki se je bil postavil*
Vzrok temu, da se ta nameu ni dosegel, jo tudi posebna pot, knko dijake vpisujejo. 55nani so mi slu-eaji, da so mladenici, vpisanl' v italijanski oddelek, morali ufiti se iz lirvaskih knjig, s?ato, ker ne zuajo italijanski.
Ziiau mi je tudi nek drug sltteiij: na paziindcom giuma/.iji »e je unl nek dijak, ki so ga bili vpinali v italijanski oddelek, da si je bil v njegovem sprite* valu zazriainovan kot materiu jezik ilirski — kakor se ofkijalno zastarelo imenuje hrvttSkl jezik.
Co z velikim trudom kak Hrvat pride v hrvafiki oddelek. to ni dobro zanj. Tako se je n. pr. zgodilo, da je bil hrvaSk dijak, ki je dovrgil gimnazijo v P.iznu in dostal zrelostno preskuSnjo, sprejet samo v trctje leto, a nek drug dijak druge narodnasti brez zrelost-ncga sprifievala pa je bil sprejet v zadnjc leto. Dru-gemu, ki je bil vpisan v italijanski oddelek ter je potem dvakrat prosil vodstvo za dovoljenje, da sine pre-stopiti v hrvaSki oddelek, prcpovedalo se rau je z be-sedami, da bi bilo to brezznacajno. Hrva§ki oddelek se otvori §e-le o bo^iai, — tako se je vsaj laui zgodilo. Pftducujc se popoludne, ker so ueenei po Cetiri-urnem dopoludanskem poduku preutrujeni, da bi mogli posluSati §e ta predavanja.
Nek u&telj je naznanjajot uCeocem, da je hr-va§ki oddelek otvorjen, objedncm izjavil, da uikomur us svetuje obiskavati ga, ker se ima vsak druzega potrebni§ega uciti; in zato se nobeden ni opal vpi-sati v hrvaSk: oddelek.
Na tem nCiteljiSCi tudi ni hrvaSke vadnicc. Zdaj si pa mislitc, gospoda moja, kako se morejo ufiitelji vaditi hnvi vadnice. Zato morajo Hrvatje obisuavati ali slovensko ali italijansko vadnico in tedaj se morajo preje ufiiti tega ali onoga jezika, da in potem kaj pridobd. Na italijanski vadniei sta dva uCitelja, na slovenski je eden, in zdaj se je predlagalo, kakor sem slisal, da se na italijanski vadniei nastavi Se tretji ufiitelj.
Kar se tice knji^nice, ne omisli se nobene hrvaSke knjige, in ie so vendar take v knjizmci, so to samo darila tega ali Onega profesorja, hi znan mi je celo sluCaj, da se nekemu gospodu; ki je knji^nici podaril hrvaSkih knjig, niti zahvalilo ni.
Govoriti mi je zdaj o ufinem redu ufiteljskega zavoda v Kopru.
0 tem predmetu sem govoril u2e v lanski budgetni debati, ker je pa od velike va^nosti, govoriti moram o njem tudi letos, ker se v tej zadevi §e ni nic" oboljsalo.
V  prvem letu se izmed 13 predmetoy poducuje 7 v materinScini, drugi pa nemSki ali laski.
V  drugem letu se izmed 14 predmetov poducuje samo 5 v materin§6ini, vsi drugi pa nem§ki. Gelo pe-dagogika, najva2nej§i predmet za u&telje, predava s»». v takem jeziku, katerega ucenci veSinoma ne razu-mejo. Z Italijani se v toliko dela izjema, da se jim pojaSnjuje v njih materinScini.
V  tretjem letu nastopi 8e narodna ekonomija, tako da se vseh predmetov podufiuje 15, od katerih se jedna tretjina poducuje v materinem jeziku, dve tretjini pa se poduLujete v nemScmi. V Cetrtera letu pa se razen veronanka in materinega jezika poducuje vse nem§ki. Ne strogo obligatni predmetje, kakor pelje, godba, risauje, telovadba, jpredavajo ee ali n$m-
«ki ali la§ki, nikakor pa ne slovanski. Celo v cerkvi se Hivat zanifiuje, kajti tarn se ne Suje ni jedne hr« vaike pesni ali pridige, in vendar bi moral! biti prcd Oogoin vsi ravnopravui.
/fclostna presku§nja je pismcua in ustna, pri pis muni se stavijo vsa pralanja nem§ki.
Jaz ne vein, ali obstoji taka naredba, ki bi dologcvala, da se sine odgovarjati nemSki ali v mate* riuem jeziku, to pa vem, da se pri tem ne ravna po-v.se nepristransko; kajti Italijanom se dovoljuje, da odgovarjajo italijanski, aSlovencem in Hrva* torn ni dovoljeno, da bi odgovarjali v svo-j em jeziku, Vse tako je tudi pri utstni preskuiuji. Vedje budalosti ne more se u2e misliti, kakor je ta, da se uCiteljski pripravniki v drugem jeziku naobrazujejo, nego v katerem bodo potem mladino podufievali.
A nevaruo je tudi za ssdravje, ker se mladina niuCi g tolikimi prndmeti in v njim neraisumljivem je* ziku. So sicer dve ali tri prcparaudije, kjer se po-dnLuje nekaj predmetov, zato da more u6enec stopiti vu^iteljii^e; anCenci, ki pridejo iz teh pripravljalnie, nemski niti citati ne zuajo, in vendar se morajo uio v prvem letu nekaterih predmetov utiti nemski.
V drugem letu jih je samo malo, ki znajo stav-ke nemski izgovarjati, in vendar so morajo najzanim-Ijivcjsili predmetov, kakor pedagogike, in naite^jia^ kakor so kemija, somatologija in minoralogija, u<Siti v takem jeziku, ki ga ne razumejo. Alt imajo ti pred-meti tako majheno va2nost, da ni treba razumevati jih, ali so pa samo zato, da se ob ujihuft nemScina? Ce je nemstvo glavni namen, tedaj naj se oni {predmetje izbacuejo iz ucnega reda, in na njih mesto naj se postavi nemgeina, ali pa se naj ucne are zmanj-Sajo, in se o*ii predmetje poduCujejo v materinScini, kajti pieprican sem, da bi se ucenci v jedui uri -na teden veC uauCili, ko bi se po domafce predavaio, nego se nauC6 v 3 do 4 urah, Le se jim predmetje preda-vajo v jeziku, ki ga ne razumejo.
Podobno je organizovano uLiteljiLLe za ^enske v Gorici, da, reSi se more, daje tarn Se slabSe; kajti ondi ni nobenega tecaja za hrvaSke ueenke, nego te so morajo uditi najprej i^ili-janski all slovenski, da poduk razumejo. Glede po-tnanjkanja siovanskth Ijudskih Sol na Primorskem skli-ceval se je gospod nauLni minister na postojcCi de-^elui Solski zakon, vsled katerega udni jezik po Ijudskih Solah odloguje deiSelno Solsko svetovalstvo potem, ko je o tem zvedelo mneuje onih, ki Solo vzdrzujejo, Ta stavek je resniLen, a dostaviti se ima Se, da je v zakonu izreCno dolo6eno, da se ima de^elni Solski svet driati postoje^th zakonskih doloSb in tedaj tudi Llena 19. drz\ osn. p. Miuisterstvo pa more tudi mo8ao v-plivati na.dezelni Solski svet, tako picer, da bi se lehko odpravilo ono stanje in razmerje, kakorSno^ je v Istri. De^elni Solski svet je sestavljen iz de2el-nega naCelnika ali njega zastopnika, kot predsednika, potem iz poro6evalca v upravnih zadevah, iz deSelnih Solskih nadzornikov Ijudskih in srednjih Sol, iz jed-nega duhovnika in iz treh ufiiteljev Ijudskih in srednjih Sol. Vsi so na predlog naucnega ministra inie-novani od Nj. velicanstva. De^elno Solsko svetovalstvo je tedaj tako sestavljeno, da nj. eksceleuca lehko nanj deluje.
Naposled naj mi bode dovoljene Se nekatem o-pazke gled6 odgovora, katerega je v 148, seji dal nj. ekscclenca gospod nauCni minister na govor rnojega spoStovanega prijatelja dr. Tonklija. Nj. ekscelenca, oprt na poznanje de^einih razmer, je trdil, da se|niti ne misli na germanizovanje v Istri, in da tudi vlada na to ne misli.
Da pri obstojeCih tamoSnjih razmerah se na germanizovanje niti misliti ne more, tega sem popolnem preprifian, to sem tudi vedkrat trdil v tej visoki hiSi. A kar se tice trditve, da visoka vlada ne mislt germanizovati, dalo bi se iz govotav nj. ekscelence gospoda ministerskega predsednika v tej visoki hiSi, kjer je spravo narodnostij poudarjal in ravnopravnost, sklepati, da je to tudi res.
Ali naredba visokega naufiuega ministcrstva m feti nostopanje trlaSfeega »awest«l|tva privfcde Clo*
veka do dragega nioeoja in verovafci mora, da imajo ti organi disto nasprotna nacela. Uvedeoje nemStine v hrvaske Ijodske Sole, malo pripravna orgaoizacija nLitelji&% v Kopru in zenskega uLitelji§La v Gorici, kakor sera ravno omenjal, ovire, ki se stavjjo od strani teh oblastnij uvedenju hrvaSkega ucndft j&ika v ljudske Sole, ker nimamo nijedue meSSftrw* in srednje Sole s hrvaakim ucnim jezikora, — to tfe. je menda dokazov dovolj v to, kar sem ravnttHfr tt*K
Nikakor pa ne morem pojroiti, kako M atoven-ski zivelj na Primorskem krepil nemski in nfemSki fi-velj slovenski, v kar je baje obrneno vwdfoo praa-devanje. To je lepo govorjeno, a veljavmt trditev ni. (Dobro! na desni.)
Nj. ekscelenc* je tndi dejal, da tt tttftfb Slovani svobodno prisvojiti neraSko kulture, fjft pi je svobodu, ce se direktno ter indirektnb rifcjo uttti se nemMine in da.se je inorajo ntiti tM v ljudsfc*n Solan! (Cujrao! Cujmo! na desni.)
Da je zdanji triaSki oamestnik patrijotskih. av-strljskih raislij, tega ni nikdor dvomil — A k d o more reci, da, ako je kdo dober Avstrijec, dober domoljob, damorabiti tudi dober oamestnik? (Dobro! Dobro I na desni.) — To je vse kaj druzega! (Prav dobro! na desni.)
Dober oamestnik mora malo vec" drugih last-nostij imeti; pred vsem naj poznadezelni jeztk (Dobro! dobro! na desni), teraeljito mora poznati znacaj kmeikega prebivalstva, in z tsemi narodnostimi ima jednako lju-bezi nvo, jednako dobroh6tno ravoati. (Dobro! na desni.) AN ima nj. ekscelenca te last-noati, ne more se apodikticno gotovo trditi. O t e m ni dfojiti, da nj. ekscelenca prav nic ne ana dezelnega jezika (Cujmo! Cujrao! na desni), onega jezika, katerega govori veli-kaveciua prebivalstva, kakor sem dejal, dve tretjini prebivalccv. Glede drugih dveh zahtevanj sklfcujem se na to, kar je povedal poslanec g, dr. Tonkli, kar se je sicer tajilo, a ue ovrglo, in sklicujem se tudi na sodbo o zdanji dezelni vladi, kat< ro je izrekel nek vodja italijanske stranke, in ka-ter« sem omenjal tudi ja>> v interpelaciji dne 14. marca t. 1., na katero se mi pa zalibog Se doslej ni odgovorilo.
V tej interpelaciji sem citiral stavek, ki je ve-like vazoosti, take, da ga narekam tudi danes Cujmo! na desni), stavek, ki je tudi v pisanji, priloze-pem mojej interpelaciji. Ta stavek se giasi: „Zdaj*) se namerava glavno gnezdo Slovanstva v Istri* — govor je o paltticnem okraji Voloska — ,unititi. Vse je zdaj na tern lezece, da ne obstojimo, nego da, do* bro.nkoristivs: si zaslepljenost daznjevlade, to ligodno priliko porabimo, kolikor mogoce." (Cujmo! na desni.) OstrejSe sevlada vendar ne more obsoditi. Te sodbe pa niso izrekli Slovani, ampak izrekla jo je scartljana laSka stranka. Vlada tedaj lehko vsklikne: 9Etiam tu Brute !* in mi Slovani moremo jej klicati: „Da! Nehvaleznost je zakvaia sveta! Sicer pa to ni haSa ktivda, kajti mi smo te dosti svarili V Skrajni cas je, da se popusti dozdanja politika na Primorskem in se pricce droga.
Vendar pa po govorjenji nj. ekscelence naucnega mmistra zalibog do tega ni apanja. Videant consoles! Jaz sem svoje atoril." (Dobro! na desni.)
Postava zoper oderuhe,
katero je cesar potrdil, se giasi: §. I. Kdor po-sojuje ali posojilo nadaljnje in pri tern zlorabi lah-komisljenost, revScmo, slabonmnost, neskuSenost ali razburjenost izposojevalca na ta nacra, da sebi ali kakej tretjej osobi izgovori dobi&k, ki je po svojej neprimernej velikosti zmozen uniCiti wposojevalca ali pogubo njegovega premozenja pospesiti, kriv je pre-stopka in se kazmtje s strogim zapdrom od enega do treh mesecev in z denarno globe od 100 do 500 gld. Istega kaznjivega dejanja krivega in iste kazni vred-nega se stori tisti, kdor kako terjatev pridobi, jo na-prej odda alt izterja, pa o njej ve, da je nastala na zgoraj navcdeni naSin. § 2. fce se v namen zakrivanja kake v § 1. navedene knpcije sklene kaka navidezna pogodba, ah spiSe kako pismo, ki ima nereanicne po-datke v sebi, ah ce se je pridobil za kako Sene ob* stojeco terjatev kak sodnijsk odlok (sodba, plaCivni ukaz, mandat) ali pa kaka sodoijska pogodba ali so-dnijski izrek, ah de si je posojevalec zagotovil svoj dobicek iz katere v § 1. ozna&ne kupcije s tern, da si je vzel od iaposojevalca v poroStvo castuo besedo pnsego ali drogo podobno zagotovilo, zapade ostremu zaporu od treh do Sestih mesecev io denarnei irlobi od 500 do 1000 gld. Tedi Se zamore tak iz dizele izgnati. Ista kazen zadese tistega. ki tako v 8 1 iiavedeno terjatev pridobi, jo proda ali izteijava. 5 3. Kdor je bil zavoljo tega uze veckrat kaznovan nai se kaznuje z osttim zapororil od treh mesecev do enega leta. Tudi se lahko jz de2ele prezene. 8 4 Kdor deia v § I. ozcacene kupCije  oavadno iu kot
« u*^** Cf0T0In* }?*? *» odloitfek irredentoTBkega puma. L teSff0      **      •pM«?TvT*W tudi mi, ia rtoer atoS
svoj obrt, temn naj se nalozi zapora od sestih mesecev do dveh let in denarnc globe od 1000 do  3000 gld., in potein naj se iz dezele prezeiie. § 5. Ako bi obsojenec lie unci denarja dovolj za denarno ^iobo, naj se mu spremeni v zaporno kaz^n,   tako da moia , za vaakih 10 01. en dan sedeti,  § 6.  Ta prcstopek '¦ ima iste nastedfcf, ko prestopek goljufije. § 7. Kazeu . odpade, {e je krivi posojevalec popravil storjeno Ska-\ do, So prej ko je sodnija za njegov prestopek zvede-: la. § SlLazuovalni sodnik naj tako kupfijo za neve-Ijavno spozna, in ce preiskava to potrdi (opravicuje), , naj izreCe,  da si imftta posojevalec  in izposojevalec, ! kar sta si od dne tiste kupcije dala.  drug drugemu j s postavnini obresU vred nazaj dati.
Dopisi.
V GoriCI. 10. juntja. (DruStvenikom LitaluiCiie poddruznice v Uonei)- Na.str mlado drtiLtvo, ki je oil-velo Se le pred nekoliko ineaeci, pokazalo je z>, da ho njeni udje sposobni in zreli za druStveno zivljenje, in kaze se med njimi sloznost in vuetost do naSiga na-roda. V druStvu se urimo vbranji fosopisov in kitjig in se tak<5 seznanjamo s svetovntmi dogodki, z na-rodnim petjem, glediSdnimi predstavamt si pa ogrevamo in razveseljujemo srca. Ali ni to lepo in hvale vredrto, da se priprosti Slovenci, ko smo biti se pred par mpseci izgubljeni in raztreseni med raznimi element i, da se zdaj bratovsko vuemcfao za narodno stvar? Ali ni to koristno samim sebi in naScmn narodti? Da, vsak narodnjak se mora tega veaeliti, ko &HLi da se priprosti Slovenec zafienja zavedatt trxii v mcstu »voje narodnosti. Ker pa naSa poddruznica obstoja vefiino-ma iz rokodelsktb dru§tvcnikov, ki potrebujomo ne samo na rod ne hrane, ampak tudi telesne, po.sebno ko bi nas zadela kaka nesrcCa v bolezni, pi av in koristno bi bilo, da bi se tudi med namt materijalno podpira-M, in bi si zato s casoma preustrbjili iznale poddruznice Bbral no podporno druStvo.* Res da v GoriCi imrtino ie dve taki druStvi, in sicer veteransko in eno itaiijanskot katerih namen je, roaterijalno pod-pirati druStvenike v bolezni in druzine po smrti druSt-venikov. AH k veteraoskema druStvu ne more prists-piti, kdor ni vojak, italijansko pa ni za nas in to zarad tojsfcva. Toraj jako koristno bi bilo, dft bi si tudi mi Slovenci tako druStvo ustanovtli v Gorici, tako druitvo, s katerim bi koristili narodu in sehi telesno. Vzemimo v zgled „delavsko podporno drttskvovTrstu" katero Steje Ze ve5 sto drust-venikov, kako ono narodno in materijalso napreduje i
Sldvenci goriSkega mesta! Posnemajmo taka druStva; poka&mo svetu, da smo tudi mi zsvedni in zreli za taka droStva. Gojimo to lepo idejo med na-tni in med drhgimi, ki niso §e v nasem drnStvu. Vsakzaietek je tezak,ali pognmnostin vstrajrtost V3e premaga.
Z bozjo pomocjo pa primfmo se lepega namena, da tudi mi v kratkem razvijerao narodno zastato bralnega podpornega druStva.
_____________                       V.
12 Goriske Okolice. (Velike po&tnice za Ijail-sko Solo na GoriSkem). Blizo Sest let mora biti od tega, kar je na§ deielni Solski svet skleni!, naj se zacnejo na GoriSki giranaziji in realki velike Solske poCitnice z mesecem avgnstom, Dijaki smo bill veseli te novice^ ker vroCina meseca juHja in posebno av-gusta prejSnjih let bila je nam §e dobro v spominu — Oni profesorji in dijaki, kiso zadnji raesec pofiit-nic porabili za potovanje in obiskovanje svojih sorod-nikov, se niso mogli bri sprijazniti z omenjeno do-locbo; ko smo pa prvikrat konfialt Solo ze z julijem, bili smo vendar vsi veseli in nihee ni mermral, zakaj mora 2c tak6 hitro zapustiti Solsko zidovje ter iti na svoj dom. — Tudi na ljudskih Solah trzaSke okolic« zafiele so ie z lanskim letom velike poCitoice z av-gustom; le uCiLelji GoriSkega in Sefanskega okraja smo Se pri starem. — Ali bi ne bilo prav, ko bi se tudi mi oglasili ca merodajnem mestti ter prosili, naj zafi-nejo prej velike poCitnice, nego je bilo do sedaj v navadi?
Ce so aa vi§ih Solah prisli do tega prepridanja da vrofiina uCeaje zelo zavira in mu je velika sovrai-nica, zakaj bi tudi mi tega ne pripoznali? — Vzro-kov imamo gotovo vec, se v tera obzirn pritozevati, nego naSi kolege na viSih mestih.
NaSemu okr. Solsk. svetu moramo sicer hvaleS-no pripoznati, da se prizadeva, kolikor je mogofie za zboljSanje Solskih posbpij; razmere so vendar take, da se tudi ne da kar na krat izvrSiti, kar je neobhodno potrebno.
Nerviis rerum gerendarum zaukazuje kot velik mogoCmk dolgo na se cakati ter prihaja pozno na Solsko polje.
NaSe ljudsko Solstvo ima kratko preteklost za seboj; zacelo se je komaj razvijati, in predtio se na-pravijo povsod take Solske sobe, kakor jih potreba iu postava zahtevate, preteCe najbri Se precej Jasa. — Kdor je videl poslopja ljudskih Sol v z'gornji in spod-nji Avstriji, pritrdil mi bode, dft smo pri nas, kar se tega We, reve$i,
Vidi-l sem v GoriSkem okraji Solsko, sobo, ki ne nieri veC nego 32 metrov. Od leve strani ves po-poludne solnce pripesa { treba je tedaj zatvornioe na tej strani zapreti in okno na desni odpreti, pod katerim je kup komposta. — V tern majhnem prostoru je natlafeno nad 70 otrok.
Ko je bilo oiidau nekoliko precej vio5ih dnij, in je bijo treba nekatere otroke domov poslati, ker so to2ili\ da jih glava bolt, mislil sem, kaj bode po-feti, Ce bodo inorali otroci najveLo vrocioo-na tem kraji prestajati. Da se tudi ufiitelju v taki sobi dobro ne godi, ker mora v veliki soparlci najbolj viofie ure brez prenehanja govoriti in kriCati ter z -najvefo previdnostjo vse pripomodke poiskati, da si ohraiii di-scipliuo in pazljivost, o tem nocem govoriti, ker u-iiteljhva dolznost je, da sebe do neke meje pozabi, de je to v blagor izrocene mu mladine. Najbr^ so tndi na mnogokateri drugi ljudski Soli enake ali vsaj malo boljSe razmere.
Zeleti bi bilo tedaj, da kon5a tudi na nafiih ljudskih Solah i. leto konec jnlija, in se otroci reSijo brezpotrebnih muk, ki jih buda vrocma meseca avgu-sta provzroiuje. Po nekatecih krajih zai5enjajo f oleti Solo ze ob 7. zjntraj in tndi no poludne dorocfjo tak cas. ki se jim zdi najugodnejgi. Pri nas tega oi mogoce, ker otroci pasejo ^ivino in Se Ie takrat gredo v Solo, kedar 2ivina v hlevu pofiiva. — Te in Se dru-ge razmere ne dopuScajo, da bi se izbral oni cas dueva k nficnju, ki mu je najprimernejgi.
Ce pridejo tedaj otroci, po tem ko so se izle-tali med onim crsoui, ko bi se dab najla^e uSiti, trudni v Solo, ni Cuds, ako so nepazljivi in se jih nauk malo prime ter vefikrat ta iu oni v veliki so« parici ravno takrat zaspi, kedar se ufiitelj uajbolj prizadeva, da bi jim katero rec prav 2ivo predo5il, — da zopet drugi zaciie jokati, ker ga boli glava in mu je slubo.
Izgovor, da starSi otroke meseca septembra in oktobra najbolj doma potrebujejo, ni tako resnlfen, kakor se navadno zdi. — Kmetje imajo meseca av-gusta ravno toliko opraviti, kakor pozneje In potrebujejo svoje otroke ravno tako, Ce ne Se bolj, pri de-lu. Tergatev tudi ni take vaznosti, kakor jej nekaterl pripisujejo. V par dnevih, meuim, da koncajo otia o-pravila, pri katerih otroke neobhodno potrebujejo. 0e je morebiti v kntcri vasi drugace, jo to isjemn, in za to bi se dala morebiti zopet napruvitf izjema. Sicer je pa treba gledati na celoto in ue na posamiCnosti.
One g. uditelje, ki so tega mnenja, da bt bilo boIjSe Solsko leto z julijem koncati, vljudno prosimd, da izrazijo to si, okr. Solsk. nadzornistvu, katero bode gotovo naSo ieljo blagovoljno sprijt-lo in podp*iraTo, ako sprevidi, da je to v korist Solski mladini, da je, kar se tifie Solskih poCitnic, res vutile* zrno, — 9dul-ct* pleva.
iz Trsta, 0. junija. (Izv. dop.) Prav je imela .Sofia8, da je v zadnji Stevilki na kratkem omenila, da so v Trstu izvoljenega zastopnika dr. Bizjaka iz mestnega zbora izkljuiili. Napacno pa je misliti, da se je to zgodilo iz pplitiSnih vzrokov. Po nasvetu pp-iiticnega dru§tva (Edlnost) so Opencanje in BazoviCa-nje bili izvolili dr. Bizjaka za zastopnika. Med dru-gtm ga je toplo priporofial dru§tvu nek ctovek, ki pri namestnikii Depretisu neprestano „ant«chambrlra,K clovek, o kterem se zmerom indim, da se riva med Slovence, ko vendar ne zna slovenski govoriti. Se ve da je dr. Bizjak tudi plnceval Cloveka, ki je v db-tifini okotici zanj delal. Cisto naravno in popolnoma postavno. Dr. Bizjak se je po tej poti hotel vspeti. A^zalibozel da ni prej natanko izpraSal svoje vesti, aii mu ta dopulfia fiastno stopitr v javnost ali ne. Zato ga pa tlaCi sedaj vsa sramota; in zarad njega smo se celd triaSki Slovenci morali sramovati. Pa pri vsakem narodu se nahajajo taki umazani izmecki; gorje bi bilo le narodu, kterega bi vodili ali zastopali taki inozlcelji! Volitev, kot je porocevalec v seji po-rofial, je bila popolnoma redna; nikdor ni ugovarjal. Mestni ocetje niso ovrgli volitve, ampak izbacnili so le izvoljenca, ker se sramujejo z njim v istem zboru zborovati. Ali ni bilo lepo od mestnih ocetov, da niso hoteli v javni seji na veliki zvon obesiti umaza* nosti in h..., ki so jih morale, izredi se zoper dr. Bizjaka? Kedo Bizjaka bolj Skoduje, kot oni njegovi privrzenci, ki resnico taje in svetu slovenskemu tro-bijo, da Lahi v mestnem zboru trzaSkem strastno preganjajo novoizvoljenega zastopnika, zato ker je narodnjak 1 Naj bi ti podkupljeni privrzenci njegovi rajli moieaii, Ce uie noSejo svetu razkriti resnice. Da takrat laSka strast nikakor ni zabila pravic slovenskega naroda, sledi pa5 ocitno tudi iz tega, da so vsi kon-servativni zastopniki bili zoper dr. Bizjaka. In pri zadnji seji se je ofiitoo pokazalo, da se je tudi vlad-nl zastopnik poslej bil popolnoma preprical 0 pravih vzrokih, ki so mestne odbornike vodile, da so izbacnili novoizvoljenca. Advokat dr. Beningar rad tudi vsakemu na drobno pojasni vso to Bizjakovo zadevo. Kespametuo se mi zdi, da se zadnje glasilo politic-nega druStva Elinosti spodtika nad razupitim kitajs* him organom, da je molCe pritegnil mestaim oSetom. Za Boga, nepoStenosti in sramote pac nikdor ne bode zagovarjai raiea sleparja in ne§ramo2]jivca| Bizjak pa
je imel samega sebe vsaj toliko poznati, da bi se ne bil rival po nepotiebnein med svet. Naj bi bil vesel, da bi bil mogel v tonioti in pozabljirosti zlvotariti. Mi Sloveni nismo z njim nicesar izgnbiii, ksijti slo-venska narodnost je njemu toliko mar kot lauski sueg.. Narodnjak fie biti, za naroduega zastopnika v mest-nem in dezelnem zboru se jionuja, pa §e Clan ci slo-venski ditalnici v Tistu, Clan pa je nemSkenm dru§t-vu Schillerverein. To naj si zapomuijo oni gospodje dru§tva Edinosti, ki v svojej kratkovidnosti in s. tako radi uganjajo visoko pob'tiko. Narodna refi pa pri tern naj vectrpi.*)       ___________
PoUtidni pregled.
Cesarjevicu Budolfa in eesaricinji Stefaniji, ki sta do§la 8. t. m. popoludne v Prago, na-pravili so kljubu temu, da je bil prepovedan oficijalen sprejem, velikanske sveSanosti. Ljudstvo se je na tisoce intisoCe zbralo pri dohodu in navduieno pozdravljalo visoka gosta. Na ve-der peljal se je cesarjevid sarii pt) razsvetljenem mestu, in izrazil se je jako zadovoljuo o vseh olepSavah in napravah.
Gosposka zbornicaje imela v so-boto svojo zadnjo sejo. Najprej je zbornica spri-jela kup&jsko pogodbo med Avstrijo in NemSijo. Sprijela se je tudi postava za znizanje pristoj-bine o premaknenji dolgov na zemlji§6ih. Po-stavni uacVt o nravnanji ufinih razmer na 6e§-kem vseufiilisSi se je izrodil dotifinemu odseku. Postavo, ki dovoljuje potrebni denar za CeSko vsettLiii§6e, je pa ustavoverna vecma gosposke zbdrnice odlozjla, M, da se mora prej potrditi postava o uravnanji ucnih razmer na isti veliki Soli. Ko je videla vlada, da bi niorda ne zma-gala desnica, zlasti ko je bilo veliko gospodov na desniei ze od&Io, sejevdala tudi ona. Vdala se je vlada, ker je rekel Schmerling, da se y Jeseni vladi brez ugovorov potrdi, kar si zdaj vlada izposodi za deSko veliko iolo.
Enako sejo-|iotem odlozila prcpotrcbna postava za tratisverzalno Meznico galiSko in postava o znizanji osmoletne Solske dolzjiosti. Toliko so se poslanci tritditi, da bi one postave ze zdaj zadobile veljavno mofi; toliko so se Poljaki in Cehl in konservativni Nemei veselili, da so vsi nekaj dosegli: — zdaj pa gosposka zbornica kar na mah vse odlozi do jeseni! To je gotovo ncprijetno, da poderejo drugi, kar zidajo prvi. Taaffe ima zdaj priliko prepriLati se, 4a mu je treba gosposko zbornieo prestrojiti a teta, da ji doposlje §e novih mofiij, ki bodo z desnieo enakega duba. Zamerili bi mu, da ni fcega ze lani storii pri prvem pomnozevanji udov gosp. zbornice. Ali dobicek izvira iz Taaffeje-vega postopanja tudi tukaj: 6akal je Taaffe, da ustavoverci sami pokazejo, koliko jim je mari za sporazumijenje! In Scbmerliug in njegova stranka sta pokazala, da nista boljsa od Herbsta in njegove stranke. Gosposka zbornica je izvo-lila v soboto §e zastopnike v delegacije, in po tern se je tudi njeno zborovanje odlozilo. Dogo-dilo se je, da imajo v delegacijah ustavoverci v e 6 i n o I
Ustavoverni poslanci so jo ze iztubtali, ka> ko* bi si zopet pomagali. Prej so lovili kmete in delavce v svoje mreze; ti so jih bacnili od sebe, ker so se prepricali o njih sleparjenji. Zdaj nameravajo mesta pridobiti za se; dobro so jo zadeli, ker mesta so razmeroma naj bolj nstavoverska. Pa se bodo ze tudi tukaj oglaiali §e drugi zastopniki, katerim zaupavajo tudi mesta. In tako se avtonomistom §e ni bati budega. Najboljse delovanje bi bilo o po&tnicah av-tonomisticne stranke, ko bi zaLela vzajemno a-gitovati po vseb slovanskih in tudi nem§kihde-zelah, da bi inteligencija principijalno popuicala ustavoverske in ifcidovske liste, in jih po najved vzdrzevala n. pr. po e a list v d r u s t ? i h. Takd bi oni listi bolj ali Etanj onemogli in nekteri gotovo  tudi —* p o-
*) Dozdevalo se nam je, in sodili smo, da na Trzaskem mora biti mnogo gnjilega tudi ˇ domaSem taboru. Aii da bo-l.takdsramotno vodili inzapeljaTali, tegarendar nismo priSakovali. Zares zalostno, prezalostno!  Aii, gospoda,
&k3ndalom po^tavfrneja!
arodtakd sramotno roam m zapeijBTau, tegaTenc 10 priSakovali. Zares zalostno, prezalostno! Aii, gospoi ipcije jo doro% in Casje, da se 8tT»ri pojisnljo, in da tdalom po?tavi meja! ir,
c e p n i 1 i! Velik napredek bi bil v tem, ker inienovani listi dajajo najvefi zaslombe in mo6i nepoboljsljivim ustavovercem.
Moravski Cehi vendar dobe po hudih bo-jih svojo lastno ljudsko Solo v Brim.
V Budapesti je sklenil cesar sam s prestolnim govorom ogerski zbor. Rekel je med drugim, da zunanje poloxje ka^e na in ir, kolikor bolj si vlasti prizadevajo, po mirnih po-tih resevati razna pra&uija. Agitacije za nove volitve so 2e za6ele v raznih krajih svoje delovanje. Tudi Slovak! ne bodo drzali krizem rok ob teh volitvah. Magjarom se ve da to ni po godu. V obfie se naSi nasprotniki veseld, kedar jim v svoji pasivnosti dovoljujemo, da delajo sami, kar jim drago!
V   Budapest so te dni tudi sklepali o V o j n i K r a j i n i. Tudi Taaffe bil je tje po* klican.
Hrva§ki sabor se odpre 20, t, m.
V  Bulgariji se kale od dne do dne jasneje, da je narod proti nameram kneza A-leksandra, ki bi rad diktatorsko oblast zdru^il v svojo roko, Zlasti se pa mladina zaveda, da je knez Bulgaroin nevaren.
Knez bolgarski je proglasil Cez celo Bol-garijo oble^no stanje. Morebiti mu bo to se manj pomagalo. Poro&ojo pa, da Itusija zaupa bolg. knezu, in da zeli sporazumijenje med kne-zom in narodom bulg. Dobro je 2e, da daje vsaj Busija poro§tvo, da ne bi mogel delati knez, kar bi hotel, tudi v najkuj&em slutfaji.
Knez Milan je slovesno zakljuSil za-sedanje „redovne Narodne Skup§tinetf 3, ju-nija. Povdarjal je knez, da je bilo delovanje SknpSSine obilno in plodovito, Z Bolgjjo so skle-nili Srbi pogodbo za izro6evanje zlofiincev, Z Avstrijo se je sklenila pogodba kup6ijska. Z Bontuom so se pogodili za zidanje leleznic. Novi sodnijski zakon obeta Srbom vzgojitev nezavisnih sodnikov. Zakon za tisek in o zborih in drufitvih jim vzbuja upanje za nardvni in evrsti razvoj narodnega ^ivljcnja. Skrbeli so tudi za zdravstvene raredbe in pro-svettie postave: za telo in duso.
So isti dan je izro&l knez zafiasno vlado ministerskcmu svetu in je od§el najprej v Budapest. Tukaj so ga izredno castili, 4n °" gerski listi se izrazajo ugodno o Srbiji. Mudil se je knez potern tudi na Dunaji, in je odsel na to v Berolin. Obce mnenje je, da knez po-zveduje, kaj mislijo tuje vlade o teni, k6 bi Srbi kneza povzdiguili na kraljevski prestol.
Iz postopanja srbskih listov se razvidi, da je ustavno 2ivljenje §e le pri zafietku. Bof6 se le preintezivno bolj za osebe in proti dsebitm, nego za stvar in naeela. Oj, kakd te§kojestvar lofiiti od osebe, in vendar kak<5 potreblio vjav-nem 2ivljenji!                                                ,
Srbi se vesele, dajenaS cesarskl dvw wk6 lepo sprejel srbskega kneza. Tudi v fierlhra so mu izkazovali pri dvoru veliko Cast, kakdf da bi bil velik vladar.
Kamesto M i I j u t i n a je car Aleksander lit imenoval za vojnega ministra Vanovskega. Car mu je zaukazal najveco v a r 6 n o s t. On upa vojnistvo povzdigniti na stopinjo, katero zahteva dena§nje polit. polozje in vojni§tveni razvoj sedanje dobe.
Novincev vojakov napravljo letos po za-konu od 13. jan. t. 1. skupaj 235.000 moz!
Buski kmetje so prenehali nekoliko jude preganjati; vendar napadajo in plenijo jude §e na mnogih krajih. Mnogo obcm in mest hoie jude popolnem iztrebiti. V Kijevu so jim kmetje naredili skode nad milijon rubljev. V Kijevu je obsodila vojna sodnija glavne agitatorje proti judom na 20, 15, 10 in 6 let.
Knez Goreakovje do§el preko Bero-lina v Petersburg.
800.000 ruskih kmetov dobi polajsanje plafinine, katero so imeli oditeti §e za odvezo iz robstva.
F i n 1 a n d s k a bo imela zaSetkom 1882 po carskem ukazu svoj 6. dez\ zbor, odkar se je zdruzila z Busijo. V tern zboru je 261 po-
slancev in bo obravnaval v prih. zasedanji 40 predlog. Zares dovolj'dela!
Grki so ze dolo6ili vojaski oddelek,. ki za-sede prvi del Grkom odstopejenega ozemlja.
Na [rskem.se je Auglija zastonj trudila pomiriti ljudstvo. Vedno ve6 uiiiorov se godi, in ljudstvo je vse napravljeno za hud npor.
Anglezi so v Irlandijo postavili vojsko 30.000, moz, da branijo angleSke graj§6ake zo-per obupane in tladeue lice.-----------------------
V  AI g e r i j i se napravljajo moeno za upor proti Francozom.
V  Ameriki so zadeli o2ino
prekopavati in rov delati, po katerem bo Atlan-ti§ko raorje z velikim Ocejanom spojeno.
Domade stvari.
Binkostno nedeljo bil je lep dan, in prvo-stulua cerkev v Gorici je bila poll)a birmancev.
Bilo jih je binnanih sumo dopoludue okoli 600, zato pa je birmovauje tudi dolgo trajalo (do 21/4 popoludne. Popoludne in na drugi praznik pa ni bilo veliko birmancev. Birmanci se niso kesali, dti so pd6-li U prvi dan na vrsto; kajti biukostni pooedeljekse je vrcniu bolj kislo ddalo. In kolaCarice so bile tudi v^sclc, da so io prvi dan razprodale kolafie.—Nufio-nm nudSkofu se vse Ludi, da v visoki atarosti U zme-rom opruvlja vsa bveta opravila. Takd je tudi do letos, ko je binnal, hodil od otroka do otroka po cor-kvi. L«tos vendar je prvikfat pred oltarjem sede bii*-inoval,
Kaj se bo letos v Rimu godilo od 1. do 6. julija P Vo^ui listki se dobe m pbtovanje v Rim po znizani ceni. Voznina ne bo menda znaSala nad 00 gold, v Elm in iz Hima. Pot nuzaj bo vsakemu prostfi, in vo^nji listki bodo imitli veljuvo 30 rlulj.
JSUof Stiosmfei1 odide v Rim 2e 15, t, m., da m turn vse potrebuo uravaa za dohtojuo obhajanjo slavnosti.
nKo je 8v. OSe zvedel, d« namerava pritl 5. ju-lija veliko ponotnikov iz katoliSko • slovanskih zemlja v Rim, naioci) jo Nj, cm. kardinalu Lcdoliovskcmu, da naj poskrbi za slavui sprejem ponotnikov slovanskih. Po izjavi preL. g. kardiuala se je osnoval tudi tain poseben odbor, ki obstoji iz Clauov: O1 Calla-ghan, prijor sv. Klcinenta, kjcr so bode viSila slav-nost; moiiH. Toroni, ravnatel] rusko-kat,. Hcmciii§6u; dr. Prcewlocki, predstojnik poljske cctkvc sv. Klav-dija; dr. J. CrnCid, kanonik sv. Jeronima in slednjifi markiz di Baviera, uiednik listu „Osservatorc Romano". Odbor skrbi za stanovanja in sploh za vse, kar bode treba uravnati za popotnike slovanske v Rimu. Sv. Ota Mi, da bi se cela slavnost obhajala v cerkvi sv. Klemcnta in sicer tri dni, 3. 4. in 5. julija, zju-traj bode najprej sv. masa po obredu latinskem in potem v staroslovenskem jeziku. Popoludne bode imel panegyrik (slavnostni govor, kakor se je ^elelo na visjem mestu, §kof Strossmayer v hrvaSkem jeziku. Dae 5. julija bode blagoslovljen vogelni kamea ka-pele, katero misli sezidati sv. OSe vcast slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu. Ta dan bodo tudi po-potniki sprejeti od sv. Oieta v slovesni avdijenciji in oddal bode pri tej priloSnosti vsak narod zase slav-nostno adreso. Tudi je bila izrazena s kompetentne-ga mesta 2elja, da bi bila podana pri tej pnliki jed-na skupna adresa vseh slovanskih narodov v staroslovenskem jeziku, katero ima izrofiiti §kof Stros-mayer.
'                                        Po nPast. duch.tt
S Kranjskega pojde, kolikor se do zdaj ve, kakih 5 duhovnov Rim. Iz Zagreba pa se naznauja, da za potnike v Rim bode avstrijsko Lojdovo paro-brodarsko druStvo za 50 odstotkov potnino zni2alo, di^avna ogerska zeleznica za 30 odstotkov, in enako tudi c. kr. paiobrodarstvo po Donavi in Savi. To pa za cas od 14. jun. do 15. jul. Za potuvauje po La§-keni se bodo dobivale po razmerno nizki ceni okroz-nc listoice (Rundreise-Billete), in v Rimu bo dovoljno gtevilo stanovanj, .nek^j brezpja*nih, nekaj za nizko ceno. Premozm§i bodo dobivali prav pripravno stano-vanie in hrano po dvakrat. za 7 do 8 frankov na dan. Ako bode roiuarjev iz ni2jih vrst, se jiin bode dobilo stanovanje in hrana za nizko ceno. Potreba pa bi bilo, da se do 15. roznika oglase. Kakor rimski Casnik -Diritto* poroCa, je biskup Strossmayr tele-giafsko naznanil papezu, da slovanski roma'rji pnde-fo zadnje dni tega meseca v Rim. Ob enem objavlje biskup Strossmayr, da so roraaiji rimski u.Se uabrali 160 000 gold., katere 0 prihodu v Rim. sv. Ocetu pokionijo. V Vatil? iu se delajo u2e priprave za spre-jem slovanskih popotnikov.
Razvrstitev ljudij po zadnjem Stetji v Gorici Med 19408 prebivalci goriskega mesta je 9013 moSkih in 10395 Jenskih, U3Q7, jih pnstpja mestu, tm lEoriSki pokrajini, 1827 Ciriajtaniji, 215 ogersk*
dr^avi, 935 tnjim drzavam. Katolicaoov je 18975,' ze dinjenih Grkov samo 1, pravoslavni pa so 3; Interan-cev je 131 in helv. 50, judov 238, brezvercev 10. Ooib ki znaio §e kaj ?ee ko brati, je 1189T, samo brati jib zna 366, takib, ki nc umejo na knjige nid, je 7145. Ali med poslednjimi so 2934, ki so rojeni med 1874. in 1880 Mom.
Latere („Italijanov ladinskih") so naSteli 13485 Sic?«ncev 3408, Ni-mcev 1335, Cehov 14, Poljakov 7 in Srbof in Hrvaiuv *.
Rcnovnov (svetnib in redovnikov) je 105, nun 92, uradnikov 159.
-------Bfiteljskeg* osobjii inm Hieato 90 TOoSkib in 7a
zenskib. Med literate spada samo 1 oseba in sicer ena ienskal Uboga Gorica! Kara so se ti poakrili nee-njaki, ki polnijo med drngim „Indipendenti<jn" vsak dun dolge atraal I In ista Gorica ima enega saraega u-rcdnika, da si izbaja tukaj ve6 liatov I Ponasaj de 98ote", dii jira ?saj ti nisi pustila vrste prazne, * ktero so hoteli Y*g?ati vrednike I Hej, hej I in Bog j!
Igralcev, godcet is pevcev steje Gorica 9 moS-kih in 3 ienske. Tudi neverjetno v It Ski Gorici! Stavbnrjev in zeraljemercev je 24, odvetnikov in no-Urjev pa 27. Zdravnikov, ranocelnikov in Jekarjev 40.
Posestnikov je 173 in posestnic 16. Fabri-kantov in obrtnikov 541 m. in 136 L Delavcev obrt-niSkih 1494 ra., 728 i. Velikih in raalih kupcev 292 m., 135 L Uokodelcev 69 m., 2 2. Hisnih posestni-ko? in kapitalistov 252 in., 299 i.
Vojakov je bilo v Gorki 1512, ko so Steli Ijudi.
Otok Qrado iraa ie vec lei zavod, v katerem se zovasti otrotSi vspeSno zdxavijo. Morska voda in podaebje sta tain kaj vgodiia za nje. Vodstvo ima vae ? lepein in strogem redo. Letos sprejmejo okoli 30 otrok, stank od 6 do 15 let, iz naSe pokrajine. Proinje se izro&jo odboru po okrajnih glavarstvib, in se plaCuje po 1 gld. na dan. ? 5, 6 tedoih se otroci ozdravijo, — Ta zavod dobiva tudi podpore od bla-gih dobrotnikov, in je je vreden in potrebeu.
Grof in grofioja Nugent sta letos zavodu poda-rila 50 gld.
Pol. dr. „Edinostu bo zborovalo 26. t. m. ? Komnii. Pnnvtii red: 1.0 IjudsktSoli; 2. 0 pogozdo-vanji Krasa in o sadjoreji; 3. 0 zivinoreji in 2tviu* skill zdravoikih; 4. 0 kraSkih revah in tezavah, po* aebno pa o bolniskib troSkih, in kako bi bilo mogo-ce pomagati ? tern obziru.
NemSM Schulverein hode posknsati svojo moc tudi v Trstu. 11. t. m. se zberejo nemSki apo-stoli v posvetovaDJe, kak6 bi si svoj sedez ustanovili v Trstu za rafeirjenje svojega misijona, in po kakih pravilih bi po zvelicanji zdihnjoce vernike naj hitreje spravili v uemSka nebesa.
Glejte no! Oni krajni Solski sveti, ki so toliko hrepeneli po nemScini, iniajo zaslugo, da se jira kar ponuja Iepa pomoc za njih prizadevaDJa! Pa recite, da ni vspesno enake poboiue zelje svetu naznanjati!
Oee rajncega g. Jurdica, 81 letni starcek je urarl 4. t. m. na Muljavi; zalost po sinu je gotovo pripomogla k smrti oLetovi. JurCiCeve in njegove raa-tere fotogronje je oskrbel fotograf Pogorelec v Lju-bljani, in ji prodaja po 20 k'r.
JurciLeve aRokovnjacetf uadaljuje v BLj. Zvonn" g. Janko Kersnik, ki se je najbolj oseboo pomenko-val o tem romanu z Jurcieem, in bo tedaj uajbolje amol ostale naerte v potrebno celoto zdruzevati.
fiozlerjev 9Zemljevid zemlje slovenske" se Se dobiva v MatiCmi pisarni v Ljabljaoi po 80 kr.
pSftdsteirisclie Post," katera izhaja Se le nekaj mesecev, je stajerske nemskutarje takd prestra-Sila, da so mariborski mestni ocetje v nala§c odlofe-ni seji izrekli svojo- obzalovanje, da more izhajati v Mariboru tak list (sc. list, ki pravicno odkriva grehe nemskutarjeT!)
Fml. bar. Sch5nfeld, dosedaoji naSelnik ge-neralmga Staba, pride menda v Trst kot TOjni zapo-vedulk.
Razne vesti.
Konec sveta. SpoStovani gospod dr. Samuel Abramien, vseufiliski zvezdogled ? Bostonu, je natar.-ko prerafiuoil, da bode z zadnjim dnem meseca okto-bra letoSojega leta — konec svetal Opoluooci bodo namrec Jupitar, Saturn in nasa zemlja skupaj trCili, in prvi dve zvezdi boste naSo zenujo zdrobili.
NaSi ljudje pa ie popraSujejo, ali bo res sodnji dan. —
Fml. bar. Uchatius, katerega nam je pri§te-vati med najmailjtviSe io bistrejSe avstrijske vi§e cast-nike, se je sam usmrtil kot 70 Ieten stariek, droga-ce mirnega, rednega in sreSnega iivljenja Clovek. Ou
je iznaSel tako imenovani ji'kleni bron, it'gar zmes se  \
'XxzX  tajno v na§em vojniStvu ,* on je prenitlitelj vse-  j
utu topai^arstvu. — Yelika je  osupnenost med east-  j
itiki   zarad  smrti   tega zastafuega  korenjaka   na^e  j
vojske.                                                                    ,
Moravska Steje 1,650.000 Slovanov in 560.000  f
Nrmccv.   Med Nimwt pa je gotovo pHStoiih   kakih  " 50.000 Slovanov. Ted.ij tri «etrtine Slovtinov, in v«'» dar  iniajrt Nemci veLi»» v del. zboru.  dez. o*»bor»,
dez. §. svetu itd.___________
Listn. ur. O. .BOT^ana" : Nifcdar Vam ue moremo apri--jetih»WeS»r,- dokler V«» ne-ponuuuo. po iniena.
Dunajska borza.
Knntni dii. dolg » bankovcih Enotni dpi. dolf ˇ sreb»m   .
JSlata rent*......
1860 it*. pMOjSlo ... * Akcije narodue banke . . Krpdjtne akcije  .....
London........
Srebro   ........
Napol.........
C- kr. cekiui   ......
Driavwe marke.....
to	Jttnija.	
78	„*!. 10	kr.
7B	„   90	„
1»!	» aft	f,
m	„ —	„
82t»	„ —	„
346	» 40	„
lie	.»   *¦>	»
9	» n*h	
&	„ 51	n
56	n   »&	„
JAKO VAZNO
vsa^tereinu za odi.
Prava dr. White-jeva voda za oci od Trangott Ekrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turiugiji (TMringen) slovi u^e od leta 1822 po celem svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti* Vianuova 27 in v Gorici tudi v Cristofoletti-jevi le"anii
na Trauniku.
Zahteva pa naj so izrekoma samo dr. Whitejeva voda za o6i od Traug. Ehrhardta. Nobena draga. Odlomkt izpisem: Gospod u Tr» Ehrbardt-u. Izvedel scm po gospo«iu Pastorji Taubert-u za Va§o pravo dr. White-jevo vodo za oci in za dobro spoznal, zuto prosini (slcdi narc.). Rossau, d. 1/6. 80. J. Tb. Dietiich, Pastor. Ker je imela VaSa prava dr. WWte-jeva ,voda za odi prav dober vspeh, bi rad (sledi tiarcb.) Gersfeld, d. 8/7 80. Jobann Mttlier.
Tisoe it m ni
ie
Bolj kratkocasnih in mikavnih pcvesti ni kmalo, kakor Tisoc in ena noc; dokaz temu, da so jih uze akoro vsi uarodi v svojo literaturo aprejeli.
Vsak mesec izhajata dva ?nopiLa v lien em zavitku po 64 strani in tno podo-l»o. Yae knjige bodo obse-gale kakih 40 snopiLev. Cena snopicu 20 kr., po poSti 22 kr.
Abonuje se pri zalozniku J. Krajeou v Novomestu, pa tudi po vaeh bukvarnah.— Dobivajo se tudi
Dozflaj iziSla 2 zvezka. Cena zvezku, poaebno licno vez- 70, trdo 40,mehko 30kr.
Tela zaloga
vsakovrstnih             W
M it pie is gospe,
naj obilniie  zbirke,   dobrega  blaga in i krasne izdelave pri
!1&. STB1SER-JU Y &0R1C11
poleg skofijske palace.
^-0004
A                 EDINA ODLICENA
0T0VARM2A0CET
0           F. BAir.UGAKTXER « Co.
v Trstu.
Odlicena z medaljo na svetovni raz-
stavi v Parizu 1878.
Njegov izdelek oweaca domadpga oceta ma (lavk;irjjsk«> §]»i*i5evalo, ki oprostMijo davkt po v-<eni cesarntvn avstro - (igei'^kciu vsl«»d ministerskega privi.djcnja — blago prve vrste — prav po ccni.                                                      |
Priporofia svoj izredno dober ocet iz cistega vina.
Glavno zastopniStvo za Gorisko — pri gospodu
Mi KlieM-n
V GORICI.
Henrik X(\stle-jev
redilniprahzaotroke.
VellL Oastnl dlplom.
Zlata        -Ig^                   Voliko
mimi
db razitih    ^^HHttlAfiflf      |>rvi!i 7a\va\',
Tovarniska znauienja. Najpopolnisa hrana za dojence in slabe otroke.
ZALOGA V GORICI G. Cri.stofoletii lekarnik, G B Pontoni A. pi. Gironcoli in v vseh lekarnah pokrajinskih.
Pravi samo, ako imajo po-¦¦¦¦¦¦¦i krovi skatljie taka znameuja, kakorsna so vi-doti na levi.
NB. Pri nepravih Skatljieah na znamcnjt pokrovovem ni lastno-ofnega podpisa glavnega zaloznika F. Berlyak-a.
Na podlogi razsodbe v. c. k.  de^. zdravni-Skega Bveta od v. c. k. namestniStva dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomocek zoper vse zelode5ne bolezni
posebno pa se sponaSa pri netecnosti, 2elodecni slabo-sti, slabodiseCem dihu, ke-dar cloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri jielodefinem kataru, zgagi ali rezalci, ce se nareja pesek ali kasa, pri preobilnosti slia, zlaten-ci, pri studu in metanji, glavobolu, prihajajoCetn od zelodca, ielode^oem krCu, pri zaprtem 2ivotu, piena-sitenosti   bodi z jedmi ali
pijaCarai,  pri glitah, vranCnih, jeternih ali he-
moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le-
karniearju A. pi. Gironcoli v  Gorici,  blizo
„treh kron".
Centralna zaloga zarazpogtljanje: Apotbeke
zum heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem-
sier. Maehrett.