Stran 2
Koliko vsega je za vse nas na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, : nin srce, da to vzljubimo, in roko, da to stisnemo k sebi. (L. M. Montgomery)
Spoštovani občani in občanke, cenjeni bralci! ■ Vstopili smo vpraznični decembrski čas, čas veselja^ toplih besed, lepih misli in dobrih želja. Želimo vam p vesel božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa odprtih oči in dlani za vse dobro in plemenito. Srečno 2024!
Uredniški odbor Naš glas
TkWhr	r
v-r
Novoletne voščilnice, učenci 1. a, mentorica Darja Ostroško
éûUh
VARGASAL ČLAN SKUPINE TALUM
www.vargas-al.si
Vaša varnost = naše poslanstvo!
V
Dom ni le zgradba. Dom je zgodba o sreči, toplini in varnosti.
Srečno 2024!
	NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023	
		
UVODNIK
Stran 3
Barve občine naj sijejo tudi v novem letu
S koncem koledarskega leta se končuje tudi naše prvo skupno leto, ko smo prevzeli odgovornost za občino, našo skupnost, v kateri živimo.
Zadali smo si smele načrte, izobesili občinske barve in skupaj poprijeli za delo. Upali smo si biti drzni, iskali smo prave poti in predvsem sodelovali, saj ne delamo in gradimo za kratek čas. Tako se nam je uspelo dogovoriti o lokaciji novega vrtca v Vidmu, na Selih je gradnja že pred koncem. Modernizirali smo skupaj skoraj 10 km cest, nadaljevali izgradnjo kanalizacije tudi na novih lokacijah. Po osmih letih končujemo postopek občinskega prostorskega načrta, uvajamo optično omrežje na nekoliko drugačen, ampak učinkovit način, dogovarjamo se glede nove lokacije za lekarno in posledično tako širitev zdravstvenega doma. Z novim proračunom smo postavili dogovor in temelje za nove projekte, kot so začetek priprave dokumentacije vrtca v Vidmu, športnega parka ob Osnovni šoli Videm, gasilskega doma v Zgornjem Leskovcu, nadaljevanje gradnje kanalizacije na več lokacijah in nadaljevanje modernizacije cest ob še nekončani sanaciji po neurjih. Izdelujemo projektno nalogo za ureditev regionalne ceste in pristopamo k dogovoru z državo glede njene rekonstrukcije celostno od mejnega prehoda Leskovec do Zg. Pristave.
Na področju turizma smo se vrnili kot vodilni partner v skupne projekte s preostalimi haloškimi občinami pod nazivom Visit Haloze. Našo skupno pot v turizmu lahko povzamem kar s svojo izjavo, ki se je uvrstila med Bob dneva časnika Večer: »Pri haloškem turizmu smo še v fazi najstništva. Povsod želimo biti, tipamo, kako bi se pridružili trendom in našli prostor pod tem soncem, a pomembno je, da se občine slišimo in smo povezane, da meje med nami niso zabetonirane.«
Skozi vse leto je v naši občini potekalo veliko dogodkov in prireditev. Tudi z vašo pomočjo in s pomočjo vseh tistih, ki ste nam pomagali, nam prisluhnili, svetovali in bili v pomoč. Vsem se iskreno zahvaljujem. Na vseh področjih društvenega življenja je bilo zaznati veliko premikov v pozitivno smer, kar nas navdaja z optimizmom. Še enkrat čestitke našim enajstim društvom, ki so letos praznovala okroglo obletnico, še posebej dvema izmed njih za častitljivo obletnico — stoletnico.
Ob koncu leta smo prvič pri nas gostili Božičkovo pošto, prižgali praznične lučke in po občini Videm postavili jaslice. Našim otrokom smo tako pričarali veliko veselja, saj so lahko Božičku poslali svoje novoletne želje, vsem preostalim pa prikazali lepote naše občine tudi v tem prazničnem času. Za nami je izredno pestro in dinamično leto, a kljub temu nam je uspelo narediti več, kot smo si v začetku leta zadali. Želim, da je tako tudi v prihodnjem letu. Za vse to pa moramo tudi sami prispevati kamenček v mozaik skupnega zadovoljstva. Vse dobro in veliko uspeha v novem letu želim tudi naši občini, naši skupnosti, kjer delujemo in sodelujemo za naše skupno dobro. Kot bodo lučke sijale čez praznike, naj barve občine polno sijejo tudi v celotnem letu 2024.
Želim vam lepo praznovanje božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter veselja ob praznovanju novega leta. Srečno v letu 2024.!
Župan Brane Kolednik
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tadej Podvršek (odgovorni urednik), mag. Ivan Božičko, Petra Krajnc (lektorica), Friderik Likavec, Marjan Nahberger, Alen Orlač, Rado Škrjanec, Mateja Topolovec, Manja Vinko in Marta Vrhovec. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90- 541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Naklada 2150 kosov. Naslovnica: Jaslice pri sv. Janžu na Dravinjskem Vrhu, foto: Petra Krajnc.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 4
DELO OBČINE
S sej občinskega sveta
v
Člani Občinskega sveta Občine Videm so se sestali na 8. redni seji 24. oktobra 2023 in 9. redni seji 28. novembra 2023.
Na 8. redni seji so obravnavali:
•	Predlog Rebalansa št. 2 Proračuna Občine Videm za leto 2023. Prihodki v predlogu rebalansa so bili višji predvsem zaradi sredstev na podlagi predhodne ocene neposredne škode na stvareh po naravnih nesrečah ter investicijskih sredstev za naravne nesreče v juliju in avgustu. Na podlagi navedenega sta se pri odhodkih dodali dve novi proračunski postavki za odpravo posledic plazov in poplav. Odhodki so se prilagodili tudi pri nekaterih investicijah, ki se bodo izvajale v letu 2023 v manjši obliki, kot so bile načrtovane. Občinski svet je predlog Rebalansa št. 2 Proračuna Občine Videm za leto 2023 potrdil.
•	Predlog sodil za razumevanje stroškov v Javnem vzgojno--izobraževalnem zavodu OŠ Videm in predlog soglasja Javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu OŠ Videm k oblikovanju oddelkov vrtca in povečanju števila otrok v oddelkih. Zavod je zaradi spremembe števila oddelkov v vrtcu in spremembe števila otrok pripravil novi izračun za sodila. Prav tako je zavod prosil za soglasje k povečanju števila otrok v oddelku Sončki in Modra skupina. Občinski svet je izračun sodil in soglasje k povečanju števila otrok v oddelkih potrdil.
•	Predlog proračuna Občine Videm za leto 2024 — javna razprava. Predlog proračuna za javno razpravo je občinski svet potrdil, zato je bil v javni razpravi od 25. 10. do 14. 11. 2023. V času javne razprave je bil predlog proračuna objavljen na spletni strani občine in s tem zagotovljen zainteresiranim vpogled v predlog proračuna.
Na 9. redni seji so obravnavali:
•	Predlog Lokalnega energetskega koncepta — LEK. Predlog LEK-a je članom občinskega sveta predstavil predstavnik Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje Dalibor Šoštarič. Energetski koncept skupnosti oz. občine pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem.
•	Imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet lokalnih skupnosti CSD Spodnje Podravje. Na podlagi poziva Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlogov svetniških skupin je občinski svet potrdil, da se v Svet lokalnih skupnosti CSD Spodnje Podravje imenuje občinski svetnik Andrej Rožman. Svet lokalnih skupnosti je posvetovalni organ.
•	Predlog Proračuna Občine Videm za leto 2024. V času javne razprave proračuna so o predlogu proračuna razpravljala delovna telesa občinskega sveta. Predloge s strani občanov in delovnih teles se je poskusilo vnesti v predlog proračuna. Vložen je bil en amandma s strani člana občinskega sveta, ki pa ga občinski svet ni potrdil. Predlog Proračuna za leto 2024 so člani občinskega sveta soglasno potrdili. V nadaljevanju predstavljajmo večje investicije in druge odhodke, ki so načrtovani v proračunu za leto 2024.
Namen	Znesek (EUR)
Ureditev vaških domov	88.000,00
Izgradnja novega, 10-oddelčnega vrtca -projektna dokumentacija	150.000,00
Vzdrževanje objektov za zaščito in reševanje - gasilski domovi	90.000,00
Gasilski in večnamenski objekt z dvorano v Leskovcu	350.000,00
Izgradnja pločnikov	94.628,00
Cestni program 2024	281.000,00
Posebni programi pomoči v primeru naravnih nesreč	1.100.506,00
Vzdrževanje mostov	87.000,00
Javna razsvetljava - novogradnje	45.000,00
Kanalizacijsko omrežje	1.305.978,54
Ureditev vodotokov in melioracijskih aktov	48.000,00
Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje	320.000,00
Menjava azbestnih cevi	150.000,00
Kmetijstvo po razpisih	30.000,00
Športni park Videm	275.000,00
Delovanje društev	112.500,00
Štipendije	62.950,00
Dejavnost vrtcev - plačilo razlike med ceno programov in plačila staršev	1.002.950,00
Prevozi šoloobveznih otrok	365.928,00
Socialno varstvo invalidov in starejših	346.000,00
Občinska uprava
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DELO OBČINE/VOŠČILA
Stran 5
Pregled investicij ob koncu leta
Leto 2023 je pri koncu. Zavedamo se pomembnosti biti obveščeni o našem delu v obdobju, ki se končuje, zato vas seznanjamo z aktivnostmi na območju občine Videm v letu 2023. Vsi skupaj se trudimo, da je naše bivanje čim lepše, kakovostnejše in v zadovoljstvo vseh nas v celotni občini Videm. Trudili smo se enakomerno razvijati kraje v naši občini.
NOVOGRADNJE, PREPLASTITVE IN UREDITVE JAVNIH POTI IN LOKALNIH CEST
V letu 2023 je bilo na območju občine Videm asfaltiranih, urejenih, moderniziranih vsaj 20 različnih odsekov v skupni dolžini okrog 10 kilometrov.
Modernizacije ceste Tržec 5
Asfalti ranje ceste Vareja 33
Asfaltiranje ceste Majski Vrh 3b
Modernizacija ceste ob igrišču v Tržcu
Preplastitev ceste Šturmovci-Pobrežje
Preplastitev ceste Vareja do h. št. 55c
Preplastitev prečne ceste Pobrežje-Tržec
Preplastitev ceste Majski Vrh
Asfaltiranje ceste Dravinjski Vrh
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 6
DELO OBČINE
Asfalti ranje ceste v Doleni 45a
Obnovitev ceste Pobrežje pri podjetju Sveča
Preplastitev ceste Dolena-Osterbergovo
Preplastitev ceste Leskovec-Podlehnik
Modernizacija ceste Ložina proti Podlehniku
Asfalti ranje ceste proti Veliki Varnici 7 strmi del
SANACIJE PLAZOV IN USADOV NA LOKALNIH CESTAH
Preplastitev ceste Lancova vas-krožišče Sela
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DELO OBČINE/VOŠČILA
Stran 7
Letos se končuje izgradnja kanalizacije v Lancovi vasi po glavni cesti, v prihodnjem
Kanalizacija Lancova vas	Kanalizacija Šturmovci
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 8
DELO OBČINE
VODOVODNO OMREŽJE
VRTEC SELA
Na Selih se je postavil novi enooddelčni modularni vrtec, za katerega se uporabno dovoljenje pričakuje v začetku leta 2024.
Izvedle so se novogradnje vodovodnega omrežja v Dravcih, Spodnjem Leskovcu in Popovcih v dolžini slabih treh kilometrov.
OPTIČNO OMREŽJE, NIZKONAPETOSTNI DALJNOVODI IN JAVNA RAZSVETLJAVA
V Majskem Vrhu, Dravcih, Dravinjskem Vrhu, Spodnjem Leskovcu, Lancovi vasi, Tržcu, na Selih, v Zgornji Pristavi in na še nekaterih trasah se je položilo več kilometrov alkaten cevi za optično omrežje, vodov za prestavitev nizkonapetostnih daljnovodov v zemljo in polaganje komunalnih vodov za javno razsvetljavo.
Vse predstavljeno in še veliko manjših del, ki se navzven morda niti ne opazijo, je bilo uspešno končanih v letu 2023. Vse to so razlogi za zadovoljstvo.
POPRAVEK
V prejšnji številki Našega glasu (št. 4, letnik 28, oktober 2023) je bil na str. 5
objavljen članek »Pomagajte nam oblikovati zgodovinski arhiv Občine Videm«.
Zal se nam je prikradla napaka, saj je bil objavljen napačen elektronski naslov, na
katerega lahko občani in drugi zainteresirani pošljete vse informacije, povezane z
zgodovinskim arhivom. Pravilen e-naslov se glasi:
zgodovina@videm.si.
Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DELO OBČINE/VOŠČILA
Stran 9
JESENSKA DELOVNA AKCIJA
Občina je skupaj s krajevnimi skupnostmi letos prvič organizirala jesensko delovno akcijo, ki je potekala v soboto, 25. novembra. Namen delovne akcije je bil s skupnimi močmi pripraviti ceste, objekte in preostalo infrastrukturo za zimo. Na delovni akciji smo čistili odtočne jarke, prepuste, listje z vozišč, obrezovali vejevje in grmičevje na brežinah, urejali smo objekte z okolico. Vsem, ki ste se akcije udeležili, se zahvaljujemo, saj smo s čiščenjem veliko pripomogli k urejenosti naše občine.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Občinska uprav
Foto: arhiv občinske uprave
Stran 10
DELO OBČINE
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm je v letu 2023 trdo delal. Ob opravljeni analizi stanja varnostne signalizacije na lokalnih in državni cesti so člani SPVCP v sodelovanju z občinsko upravo, OŠ Videm in avtobusnim prevoznikom opravili tudi ogled varnostnih standardov šolskih poti. Ob začetku novega šolskega leta so za varnost šolskih poti v okolici šole ob policistih in medobčinskih redarjih pri OŠ Videm ter podružnicah Leskovec in Sela skrbeli tudi prostovoljci, upokojenci društev Videm, Sela in Leskovec.
Pri pregledu standardov cestnoprometne signalizacije in varnostne opreme cest je bilo zaznati kar nekaj pomanjkljivosti. V občini imamo odlično urejena avtobusna postajališča in tudi takšna, ki so označena le s prometnim znakom ali pa celo brez vsega. Na nevarnih odsekih cest ponekod manjkajo pločniki (regionalna cesta), znaki za omejevanje hitrosti, obvestilne table »otroci na cesti« in še bi lahko naštevali. Vse skupaj je zajeto v preglednico stanja s predlogi ureditve. Preglednica zajema tudi predloge KS, občine in inšpektorice za promet, ki si je stanje cestnoprometne opremljenosti in infrastrukture regionalne ceste osebno ogledala.
Župan in občinska uprava sta se na posamezne predloge že odzvala z nujnim odpravljanjem pomanjkljivosti po zahtevno-
Kako pravilno čez cesto?
sti problematike. Odzivajo se z odpravo slabosti od zahtevnih, težkih situacij proti lažjim in manj odločujočim z vidika varnosti, predvsem ranljivih skupin v prometu.
Prostovoljnim članom upokojenskih društev smo se 5. oktobra zahvalili za predano delo in pomoč pri vzgoji in varnosti v prometu na šolskih poteh. Na skupnem druženju smo izmenjali izkušnje o delu in podali so nam tudi nekaj predlogov za delo v prihodnje. Zahvalni nagovor sta opravila župan Brane Kolednik in predsednik SPVCP Videm Friderik Likavec.
Besedilo in foto: FL
Digitalno ni bavbav: Digi info točka tudi v Občini Videm
Digitalizacija družbe je nenehno napredujoči proces, ki spreminja način, kako živimo, delamo in komuniciramo. V ospredju digitalizacije družbe so številne inovacije, kot so pametne naprave, pametne hiše, umetna inteligenca, virtualna resničnost in avtonomna vozila, ki so postale del naše vsakdanje resničnosti. Digitalizacija omogoča hitro izmenjavo informacij, kar olajšuje komunikacijo in povezovanje ljudi po vsem svetu.
Digitalne informacijske točke predstavljajo pomemben element sodobnega informacijskega okolja. Gre za kraje, kjer lahko ljudje dostopajo do digitalnih tehnologij in informacij ter pridobijo pomoč pri njihovi uporabi. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec novembra uvedlo 222 digitalnih informacijskih točk. Te točke, poimenovane Digi info, so razpršene po vsej Sloveniji in v Občini Videm prav tako najdemo Digi info točko, in sicer na pošti Videm. Digitalizacija družbe je ključna sestavina zelenega preboja in prinaša učinkovitejše javne storitve za uporabnike, s tem pa tudi poenostavljanje nekaterih postopkov. Ljudem sta na voljo svetovanje in uporabniška podpora pri: uporabi elektronske osebne izkaznice, prijavi v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostopu do informacij na portalu gov.si, eUprava,
Videmska pošta z Digi info točko. Foto: Tadej Podvršek
SPOT, eDavki in ZPIZ, pri uporabi storitev eZdravje na portalu zVEM, ki med drugim omogoča elektronsko naročanje, dostopu do elektronske zemljiške knjige, uporabi elektronskih vinjet na portalu DARS, storitvah v zvezi s študijem in štipendijami, storitvah MKGP in informacijah o kibernetski varnosti SI-CERT. Digitalizacija prinaša številne pozitivne spremembe, vendar so hkrati prisotne tudi nekatere nevarnosti, kot so varnost podatkov, digitalna neenakost, zloraba tehnologij, izguba zasebnosti
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DELO OBČINE/VOŠČILA
Stran 11
in odvisnost od tehnologije. Za obvladovanje teh nevarnosti je ključno, da družba razvija ustrezne zakonodaje, etične smernice ter zagotavlja izobraževanje in ozaveščanje o varni in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij. Digitalizacija lahko prav tako izboljša kakovost življenja starejše populacije, vendar se starejše osebe pogosto srečujejo z izzivi, kot so digitalna nepismenost, težave z uporabnostjo, zasebnost in varnost ter fizične omejitve. Za uspešno vključevanje starejših v digitalno družbo so ključni zagotavljanje prilagojenih rešitev, nudenje izobraževanja in pod-
pore ter oblikovanje tehnologij, ki so prijazne in dostopne vsem generacijam.
Digitalne informacijske točke so ključen instrument za spodbujanje vključenosti, izobraževanja in enakih možnosti v sodobni digitalni družbi. Vrh obrazca
V sklepu lahko rečemo, da digitalizacija družbe izboljšuje naše vsakdanje življenje, če se zavedamo njenih izzivov, hkrati pa odpira vrata novim priložnostim.
Alen Orlač
ak dan sestavljajo trenutki, ki so edini, resnični, in vsak od ljih ima poseben okus hrepenenja, veselja, pričakovanj. Občankam in občanom Občine Videm želimo blagoslovljen božič, veliko zdravja ter mnogo lepih in srečnih trenutkov v novem letu 2024.
Občinski odbor SLS Videm
SDS
VIDEM
Spoštovane občanke, spoštovanfobčani!	\
Ze nami je za mnoge najlepši čas leta, adventni čas, čas upanja in pričakovanja, pred nami pa so božični in novoletni prazniki, ki jih bomo ponovno preživeli v krogu družine. Konec leta pa je tudi priložnost, da pregledamo aktivnosti preteklega leta in si zadamo nove cilje za prihodnost. Naj bodo praznični dnevi čarobni, zaznamovani s soji luči in dobrotami iz domače peči. Želim vam mirne in blagoslovljene božične praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto 2024 naj bo radodarno z zdravjem, ljubeznijo in z vsem tistim, kar vam je v življenju drago.
Občinski odbor SDS Videm
»Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam leto.«
Iskrena hvala vam za vse, kar dobrega prispevate za našo občino. Pravijo, da že lepa misel veliko pomeni, moč besede spremeni svet, dobro dejanje pa ga še izboljša. Najprej vam želimo prijetno praznovanje božiča v prijetnem krogu vam najdražjih.
Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se ponosno spominjamo plebiscita, na katerem smo izglasovali samostojno državo Slovenijo. Ko boste vstopali v novo leto, to storite optimistično, zadovoljno in polno zamisli za nove izzive. Zato naj bo leto 2024 pot dobre volje, zdravja, vztrajnosti, ljubezni in zaupanja na vseh področjih.
SMS - Zeleni Evrope LO Videm
m
0
»
Naj bo srečno in uspešno!
2024
Ii
GIBANJE SVOBODA
LOKALNI ODBOR VIDEM
T
• HEB
fT
Gwlovtíe praznike!
Želimo vam blsgostovlicnç boiifnc in novoletne praznike te; conoaio prairwváüje öneva samostojnosti in enotnosti.
NU» tete* naj ^rnairnijejo Ktravje, sneia in zadovoljstva
Vse dobro v letu 2Q2AI
00 USi t*i ftuu	> •,
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 12
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovani!
Narava okoli nas se pripravlja na svoj zimski spanec, a na političnem področju je še vedno precej vroče. Jesen je zaznamovana z ukrepi za sanacijo posledic poplav in s kadrovskimi pretresi vlade. V času mojega pisanja obravnavamo proračuna za leti 2024 in 2025. Vlada za obe leti načrtuje primanjkljaj. Zgolj za financiranje primanjkljaja se bomo v naslednjih dveh letih zadolžili v višini 6,5 mlrd evrov. Zavedam se, da mora država priskočiti na pomoč in ustrezno sanirati posledice naravne nesreče. Se pomembnejše pa se mi zdi, da v prihodnje ustrezno poskrbimo za ustrezno čiščenje vodotokov, saj podobnih naravnih nesreč tudi v prihodnje ne moremo izključiti. Protipoplavna zaščita Polskave se je že izkazala kot pravi ukrep države v naši občini.
Pod pretvezo nujne sanacije pa so se v proračunih žal oklestila področja, ki so za
prebivalstvo pomembna. Letno bo tako za 300 mio evrov manj za transferje posameznikom (otroke, starše, brezposelne, socialne pomoči idr.). Številne investicije v infrastrukturo se zamikajo po letu 2027, žal tudi pločnik in sanacija ceste skozi Zg. Leskovec, ureditev ceste skozi Kozmince, cesta Borl—MP meje, navezovalna cesta Zavrč—Formin, cesta Zetale—Rogatec idr. Medtem pa država nima težav z milijar-dno investicijo Emonike v Ljubljani. Ker vem, kako pomembna je izgradnja pločnika skozi Zg. Leskovec, sem k proračunu vložila amandma, da se zagotovijo sredstva v višini 858.000 evrov v letu 2024. Projekt je namreč pripravljen, leta 2021 je bil umeščen v NRP, pridobljena je vsa dokumentacija, treba je le zagotoviti sredstva in ga izvesti. Upam na podporo amandmaja.
Spoštovani!
Leto 2023 gre počasi h koncu. Pred nami
je čas, ko se ozremo na dogodke minulega leta in že snujemo nove ideje ter si zadajamo nove cilje za leto, ki prihaja. Želim vam blagoslovljene božične praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.
Leto 2024 naj bo zdravo, mirno, uspešno in polno novih priložnosti. In kot je rekel Albert Einstein: »Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.« Vse le dobro.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
Spoštovani občanke in občani!
Ponosen sem, da sem od letošnjega poletja vaš soobčan. Sem Tomaž Lah, poslanec Državnega zbora, član stranke Gibanje Svoboda. Rodil sem se v Mariboru, kjer sem obiskoval Drugo gimnazijo ter končal študij računalništva na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Moja poklicna pot se je v vseh letih službe odvijala v energetiki — na področju, ki ga dobro poznam in ki dandanes igra glavno vlogo v zelenem prehodu. V prostem času se ljubiteljsko ukvarjam z vinogradništvom, dolga leta sem bil tudi čebelar. Sem veliko v naravi, tudi kot vodnik dveh izšolanih lovskih psov.
Kot človek, ki dobro pozna naravo in slovensko podeželje, si prizadevam, da medsebojno spoštovanje in vrednote, s katerimi se srečujem med ljudmi, prenašam v svoje delo v Državnem zboru. To delo poteka prek odborov, kjer sem podpredsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter član odborov za kmetijstvo in gospodarstvo ter odbora za zadeve EU. Pri svojem delu se zavzemam za svobodno, demokratično družbo s spoštovanjem vseh pravic. Verjamem v nujnost sprememb, ki jih moramo izvesti skupaj, da uspešno izvedemo zeleni prehod v brezogljično družbo, da ohranimo naravo in čisto okolje. Ponosen sem na odziv Vlade RS in Državnega zbora na letošnje naravne ujme, ki so prizadele dobršen del Slovenije, tudi Občino Videm. Tako je tudi naša občina do sredine novembra že prejela okoli 67.000 evrov intervencijskih sredstev in 314.000 evrov predplačil za prijavljeno škodo. Zavedamo se, da ne ljudi in ne
kmetijstva in gospodarstva, ki so utrpeli škodo v poplavah, ne smemo pustiti na cedilu in zavezali smo se, da tega tudi ne bomo storili.
December je čas, ko se ozremo na leto, ki se poslavlja, hkrati pa so naše misli že usmerjene v novo leto, ki prihaja. Vsem občanom in občankam želim predvsem veliko osebnega zadovoljstva, zdravja, sreče in uspehov, državi pa, da so preizkušnje, kot so bile letošnje poplave in plazovi, enkrat za vselej za nami. Če pa se slučajno še kdaj zgodijo, bomo nanje pripravljeni bistveno bolje kot doslej. Obnova namreč poteka celovito in transparentno, obenem pa tako, da nova infrastruktura ne bo taka, kot je bila stara, temveč boljša in odpornejša na naravne nesreče.
Želim vam vesele božične praznike in srečno ter vse dobro v novem letu 2024.
Tomaž Lah,
poslanec DZ RS
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ NAŠIH KS
Stran 13
Aktivnosti v KS Tržec v letu 2023
Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto in tudi specifično, obenem pa je najbolj vplivalo na zunanje aktivnosti, je bilo leto 2023 za KS Tržec uspešno.
Večina projektov je bila uspešno izvedenih, ker pa so začeli s trimesečnim zamikom, se bodo nekatere, sicer redke investicije nekoliko zavlekle, a najpomembnejše je, da bodo realizirane. Vsi novi projekti pomagajo k izboljšanju kakovosti bivanja krajanov, kar je na neki način tudi glavno poslanstvo članov Sveta KS Tržec.
Na področju cestne infrastrukture je bilo v ospredju urejanje treh cestnih odsekov — odseka Skrbinšek—Gajšek s pripadajočo javno razsvetljavo in čez dravinjski most odcepa Perger, prav tako je bila asfaltirana cesta mimo novega igrišča v Športnem parku Tržec. Proti koncu gre tudi urejanje brunarice v Jurovcih, dokončan je namreč njen zunanji del.
Prenovljena notranjost gasilskega doma v Tržcu
Novoasfaltirani odcep Perger
Člani Sveta KS Tržec dajejo veliko poudarka društvenemu življenju, ki je v tej krajevni skupnosti še posebej živahno in pestro. Tako so skupaj z videmsko občino povsem uredili notranjost gasilskega doma, ki ima po obnovi popolnoma spremenjen videz. Novi so stropi, ploščice, oder idr. Vse to je gasilskemu domu v Tržcu dalo povsem novo dimenzijo in je precejšnja pridobitev tako za trževske gasilce kot tudi preostale uporabnike. Kar nekaj investicij je bilo letos tudi na področju športa. Nabavljeno je bilo novo Hosekrino skladišče, uredila se je zunanja okolica med obema igriščema. Prijetnejši videz imajo tudi staro nogometno igrišče, saj ga sedaj krasijo novi goli, ter prostori za gostujoče igralce in delegata. Svojemu namenu je bila na Djo-čanovi kmetiji predana tudi preužitkarica, ki tako zaokrožuje celostno podobo Etnografskega muzeja v Tržcu. Društvu kmetic Občine Videm so v prostorih KS omogočeni dobri pogoji za druženje, prav tako tudi Jurovškim fantom, ki so za svoje pevsko
udejstvovanje prejeli nove srajce. Skupaj z videmsko občino so v Tržcu 25. novembra pripravili tudi akcijo čiščenja muld in rezanja vej ter tako okolico kar se da najbolje pripravili na zimo. Z vsemi temi aktivnostmi in projekti želijo društvenemu življenju vdahniti novo svežino in društvom pomagati pri uresničevanju njihovih programov.
NAČRTI ZA LETO 2024
Ambicij in ciljev je še veliko, in ker smo tik pred koncem leta, je prav, da pogledamo h glavnim izzivom v letu 2024. Največja
Poplavljena cesta ob novem nogometnem igrišču maja letos
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 14
IZ NAŠIH KS
investicija je zagotovo povezana z izgradnjo kanalizacije v spodnjem delu Jurovcev. Sredstva za to so že zagotovljena. Prav tako bo v Jurovcih poskrbljeno za odvodnjavanje pri Šelovih, kar je bil načrtovano že letos, a se je vse skupaj nekoliko zamaknilo.
V	Jurovcih bo dokončno urejena tudi notranjost brunarice. V načrtu sta tudi asfaltiranje ceste most—Vidovič za Polskavo in asfaltiranje parkirnega prostora pred gasilskim domom PGD Tržec. KS želi projekte nadaljevati tudi v Športnem parku Tržec, tako je v načrtu nabava dodatnih klopi in miz, ob tem pa izdelava projektne dokumentacije za nove klubske prostore ob novem igrišču.
Jesen v KS Dolena
VKS Dolena so vsa društva začela redno delovanje po načrtu, prav tako Svet KS. Ob dveh sejah, na katerih smo se ukvarjali z načrtovanjem, smo pripravili prioritete KS za proračun občine (obdobje 2024-2025) in sprejeli tudi več operativnih nalog.
V	domu krajanov se je z namestitvijo novih stropnih luči v preddverju in varnostne razsvetljave nadaljevalo delo elektrikarjev. Na domu krajanov je ob glavnem vhodu nameščen AED (defibrila-tor). V decembru bo izveden tudi prvi tečaj s programom TPO (temeljni postopki oživljanja), da bodo krajani bolje pripravljeni na morebitno nujno nudenje prve pomoči in uporabo aparata. Svet KS nenehno vlaga napore v povezanost krajanov in doma z urejeno kakovostno telekomunikacijsko mrežo. Tudi z mobilnim signalom so težave vsak dan večje, a odgovora, zakaj je tako, preprosto ni.
CESTA V DOLENI IN NA OSTERBERGOVO PRENOVLJENA
Ko je že nastopil strah, da bo prenovo in asfaltiranje načrtovanih cest prehitel čas, se je vse zgodilo v dobrem mesecu in pol. Makadamski odsek ceste v Doleni je obnovljen in asfaltiran. Cestni odsek hribovske ceste v dolžini pribl. 300 m na Osterbergovo je korenito prenovljen s potrebnimi odvajanji meteornih vod, nišo za izogibanje in novo asfaltno prevleko. Prav tako so na več mestih lokalnih cest obnovljene bankine, na več 10 metrih kritičnih odsekov tudi asfaltirane, kar se je že pokazalo kot trajna rešitev. Z asfaltom so pokrpane tudi luknje in razpoke, evidentirane pri pregledu. V fazi zaključnih del prenove je tudi odsek ceste v Zgornji Pristavi med regionalno cesto in mostom čez Dravinjo. Posebej močno je utrjena pribl. 50 m dolga brežina potoka in razširjen nepregledni ovinek z nameščeno varnostno ograjo.
ZIMA NAS V CESTNEM PROMETU NE SME PRESENETITI
V	sodelovanju z občino (režijskim obratom) je treba pregledati vse lokalne ceste, urediti potrebno signalizacijo in napolniti
Ambicij tako ne zmanjka, dela tudi ne, zato v KS Tržec verjamejo, da bodo ob zavzetem delu vse načrte tudi realizirali
Predsednik Sveta KS Tržec in občinski svetnik Dušan Serdinšek se v imenu KS Tržec in svojem imenu krajanom KS Tržec zahvaljuje za izkazano zaupanje, obenem pa vsem občanom videmske občine, krajanom KS Tržec in vsem ljudem dobre volje vošči prijetne božične praznike in vse lepo v letu, ki je pred nami.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Obnovljeni odsek ceste v Doleni
deponije solne mešanice s peskom za posip poledenelih ali zasneženih cest. Veliko nevarnost in oviro za promet predstavljata tudi podrast in drevje ob cestah, ki se ob močnem sneženju lomi ali obesi nad vozišče. Kritična mesta je zato pred zimo treba očistiti, podreti podrast ali odstraniti dele krošenj dreves, ki segajo nad cesto.
VESELI DECEMBER
Ob društvenih dogodkih bomo v sodelovanju z občino poskrbeli za obdaritev otrok do 7. leta starosti. Datum obiska Božička bo pravočasno objavljen. Na novega leta dan pa bo v domu krajanov tradicionalno srečanje krajanov ob 14. uri. Dobrote prinesite s seboj!
Prijatelji krajani, nikoli ne pozabite na sočutje, vzajemnost, pro-stovoljstvo in domoljubje, ki nas povezujejo, notranje bogatijo in razvijajo v slovenski skupnosti. Slednje smo si pred 33 leti izborili, zato proslavite dan samostojnosti in suverenost. Doživet naj bo tudi Miklavž, blagoslovljen božič ter zdravo in uspešno leto 2024.
Člani Sveta KS in predsednik Dušan Hebar
Besedilo in foto: FL
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ NAŠIH KS/DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 15
Prostovoljna čistilna akcija krajanov Ljubstave
V
soboto, 25. novembra, se je v središču Ljubstave zjutraj zbralo nekaj posameznikov, ki so poskrbeli za čiščenje
obcestnih površin, že popolnoma prekritih z jesenskim listjem. Občina je namreč predsednike krajevnih skupnosti pozvala, da naj organizirajo prostovoljsko čiščenje najbolj problematičnih predelov cestišč.
Čiščenje obcestnih površin in kanalov, še posebej pred zimo, je izjemno pomembno in za to običajno poskrbi občinska javna služba. Na občini so pojasnili, da razlog za slabše vzdrževanje obcestnih površin njihovih služb tiči v preusmerjanju dela na pomembnejša območja cest, ki so poškodovana od nedavnih plazov.
Za občane na območjih Dravinjski Vrh, Majski Vrh in Ljubstava in v drugih odročnejših krajih je torej najboljše, da v prihodnje tudi v lastni režiji poskrbijo za primerno vzdrževanje obcestnih površin, če je to seveda v njihovi moči.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Veselo martinovanje v Zg. Leskovcu
Velikokrat se pošalimo, daje martinovanje šesti letni čas v naši občini, toda gre za res poseben dogodek, ki ga tako vinogradniki kot tudi preostali občani vsako leto pričakujemo z nestrpnostjo.
Nenavadno sončno in toplo vreme nas spremlja že celotno jesen in prav nič drugače ni bilo v nedeljo, 12. novembra, ko je v Zgornjem Leskovcu pred gasilskim domom potekalo tradicionalno martinovanje. Dogajanje se je začelo ob 11. uri s kulturnim programom, ki sta ga odprla nadobudna harmonikarja Gašper Jagarinec in Tim Vidovič. Lepo število obiskovalcev je najprej nagovoril predsednik KS Leskovec Peter Jagarinec, za njim pa je Leskovčanom še nekaj besed namenil župan Občine Videm Brane Kolednik. Pester kulturni program so nadaljevale pevke Leskovčanke, ki nam lepo prepevajo na vseh domačih prireditvah, prav tako se je predstavila ženska vokalna skupina pod
Na martinovo nedeljo se je v Leskovcu zbralo lepo število ljudi.
»Moštek« je tisti, ki mora prvi pokusiti mlado vino.
vodstvom Srečka Zavca. Z dobro glasbo so nadaljevali harmonikarji Jan Gabrovec, Erik Štebih ter bratje Gabriel, Emanuel in Samuel Feguš. Nato je sledilo tradicionalno zbiranje mošta, dogodek je letos povezoval Joži Zavec. Dolgoletna tradicija je, da krajani iz vseh okoliških vasi prinesejo mošt na osrednje marti-novanje v Leskovec, tam ga zlijejo v skupni sod. Blagoslov mošta je opravil p. Klemen Slapšak, nato pa so Janko Kozel, Joži Zavec in Boštjan Emeršič zaigrali še krst mošta na šaljivi način, brez katerega na leskovškem martinovanju ne gre. Kulturni program je povezovala Damjana Cebe, po uradnem delu prireditve pa je za dobro voljo in prijetno glasbo poskrbela Skupina brez imena, ki jo sestavljajo Martina, Martin in Darko Krajnc ter Brane in Alen Orlač. Letošnje martinovanje je organizirala KS ob pomoči domačih društev, za kar se jim iskreno zahvaljujejo.
Besedilo in foto: Alen Orlač
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 16
DRUŠTVA, DOGODKI
Prijetno martinovanje v Vidmu
Prvo soboto v novembru je v Vidmu potekalo osrednje martinovanje videmske občine. V ta namen je občina poskrbela za prireditveni šotor na parkirišču za cerkvijo, ves časa prireditve pa je bila odprta tudi Vidova klet. V šotoru so se s kulinaričnimi dobrotami predstavila številna občinska društva, poleg kulturnega programa pa je številne obiskovalce razveselil tudi bogat glasbeni program.
Nastopil je tudi legendarni Alfi Nipič. Foto: Tadej Podvršek
Druženje se je začelo ob 15. uri, ko je po Zdravljici uvodni nagovor pripadel županu Branetu Koledniku. V uradnem delu so se nato predstavili tudi Veseli Jožeki, vinska kraljica Lucija Kramer, pobreški plesači, ni pa manjkal blagoslov mladega vina, ki ga je opravil pater Klemen Slapšak. Za ples, razigranost in dobro voljo so poskrbeli Til Ceh in Petelini, vrhunec pa je dogajanje doseglo, ko je na oder stopil legendarni Alfi Nipič in v približno uro dolgem nastopu s svojimi zimzelenimi uspešnicami dodobra razvnel množico obiskovalcev. Druženje je ob dobri kapljici in kulinaričnih martinovih dobrotah trajalo še dolgo v noč. Ves čas dogajanja je bila odprta tudi Vidova klet, kjer so lahko
Martinovanja se je udeležilo veliko občanov. Foto: Tadej Podvršek
Vinska kraljica Lucija Kramer. Foto: Andrej Lončarič
obiskovalci pokusili najboljša vina lokalnih kletarjev. Zelo zaposlen je bil občinski viničar Rudi Potrč, ki je o letošnjem letniku povedal: »Letos bomo pili sveža vina. Malo bo izstopala kislina, a vino bo sveže, lahko. Ne bomo mogli proizvesti predikatov, jagodnih izborov, ker je pač bila taka letina. Za vinogradniki je namreč specifično, burno leto, trgali smo pozneje, a vina bodo, kot sem že dejal, lahka, sveža. Težava bo nastopila, ker je bilo pridelka letos okrog 25 % manj in bo primanjkovalo vina. Vinogradniki upamo, da bomo zaradi tega sedaj lahko malo korigirali ceno, da bomo iztržili več. V Halozah proizvajamo dobra vina, le ne znamo jih dobro plasirati. Nismo namreč dobro povezani, združeni. Sicer pa bo specifično tudi kletarjenje. Svetujem, da se vina okušajo vsaj dvakrat tedensko, po možnosti s kašnim strokovnjakom. Paziti moramo tudi na nivo žvepla v vinu, obenem pa pravi čas opraviti pretok. Sledilo bo malo odmora, po novem letu pa bo že sledilo stekleničenje.«
TP
Domače dobrote so na stojnici ponujale tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Foto: Tadej Podvršek
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 17
V etnografskem muzeju v Tržec martinovali
»In ko pride Martin svet Slovenec pogleda v svojo klet.«
Martinov praznik je dan, ki ga praznujejo v mnogih delih sveta, zlasti v Evropi. To je čas, ko se ljudje zberejo, da bi počastili sv. Martina, zaščitnika vina in vinogradov. Praznik martinovanja ima bogato zgodovino in številne tradicije, ki segajo v srednji vek.
Čas Martina ima v ljudskih šegah in navadah prav posebno mesto, je tudi čas, ko se končajo dela zunaj na zemlji, ko kmetje in dninarji med seboj poravnajo morebitne dolgove, je čas, ko narava leže k počitku.
Za kulturni program so poskrbeli Fantje iz Jurovc, ženski pevski zbor KUD Obrež, harmonikar Anže ter članice in člani TD Podlehnik. Priprava tradicionalnega martinovega kosila je bila zaupana društveni kuharici Marjani s sodelavci, za različne vrste vina pa je poskrbel društveni kletar Marjan. Z dvorišča etnografskega muzeja je bilo še dolgo v noč slišati
Tradicionalno martinovanje
v
Četrtkov večer pred martinovim je že po tradiciji rezerviran za martinovanje po pobreško. Tako je bilo tudi letos, 9. novembra. Tudi tokrat so vaščani poskrbeli, da je vaška klet polna.
Največji delež je prispevala vaščanka Marica Cafuta iz Pobrežja, ki je v času trgatve poklicala kletarja Stanka Simoniča in povedala, da se je odločila, da ves pridelek podari pobreškim kletarjem. Podarjenega so bili zelo veseli in v celoti pri Marici potrgali brajde, za kar se ji iskreno zahvaljujejo. Tega je sedaj po prvem
Lepo polna vaška dvorana
Krst mošta so opravili člani TD Podlehnik.
ubrano petje v zahvalo bogati letini, ki bo poskrbela, da ne bo na kmetiji lakote, ne za ljudi in za živino, pa še kakšna mimoidoča usta bodo lahko nahranili.
Besedilo in foto: Mag. Ivan Božičko
po pobreško
Pobreški plesači so ogreli dlani obiskovalcev.
pretoku bilo nekaj več kot 600 litrov. Za razliko so poskrbeli preostali vaščani, ki so v vaško klet prinesli še nekaj več kot 130 litrov rdečega in okrog 120 litrov belega mošta. V programu so sodelovali pobreški plesači FD Pobrežje, ki so plesali ob glasbi muzikanta Roka Gojkoška, ansambel Blaž s prijatelji ter harmonikarja Nina Osenjak in Jernej Flis. Prisotne vaščane v polni dvorani so pozdravili predsednik KS Damjan Vidovič, župan Občine Videm Brane Kolednik in občinski kletar Rudi Potrč. Po predaji ključa, ki sta ga predala dosedanji kletar Stanko Simonič in podkletar Rudi Štelcer, prevzela pa novi kletar Damjan Geč in njegov pomočnik Franci Novak, je sledil še
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 18
DRUŠTVA, DOGODKI
(Z leve): Rudi Štelcer, Franci Novak, Damjan Geč in Stanko Simonič
blagoslov, ki ga je opravil pater Klemen Slapšak. Po blagoslovu so vsi dosedanji kletarji in podkletarji pomagali odnesti mošt v vaško klet, kjer je kasneje bilo mogoče že prineseno kapljico tudi pokusiti. Društvo žensk iz Pobrežja, ki je poskrbelo za dobrote na mizah in postrežbo, pa je pripravilo tudi zanimivo razstavo Fraktalne risbe. Gre za energijske risbe, narisane z zaprtimi očmi. Tehniko risanja poučuje Valerija Peter, sicer certificirana mentorica 3. stopnje po metodi fraktalne risbe. Razstava, ki si jo velja ogledati.
Vaška klet je polna dobre domače kapljice, za katero bosta poslej skrbela Damjan Geč in Franci Novak ter jo s ponosom ob različnih priložnostih ponudila vaščanom.
Besedilo in foto: MN
Odmevno martinovanje v Dravcih
Začetekjeseni na vinorodnih gričih Haloz vedno prinaša čaroben čas - čas martinovanja, ki ga s srcem in tradicijo organizira tudi KTD Klopotec Soviče - Dravci v sodelovanju z DOD Haloze. Tako so se v petek, 10. novembra, zbrali v Dravcih na Korpičevi kmetiji, kjer so praznovali dan sv. Martina.
Letošnje martinovanje je bilo prav posebno, saj je združilo vse barve in arome bogate vinske pokrajine ter obredno povezalo blagoslov vina, šaljiv krst mošta in slovesno pospravljanje klo-potca. Svetlo rdeči odtenki vina, vonj svežega grozdja in veselje ob prvem požirku simbolizirajo praznovanje martinovanja. Tradicija, ki sega globoko v zgodovino, je pravzaprav praznik vinske trte in novega vina, obenem pa priložnost za druženje, slavje in raziskovanje bogate kulturne dediščine.
V uvod uradnega programa so goste popeljali društveni muzi-kanti. Uvodna beseda je pripadla predsedniku KTD Klopotec Soviče - Dravci Stanku Veganu. Sledil je nagovor župana Občine Videm Braneta Kolednika, ki je povedal, da je v Halozah treba
Tako je predsednik KTD Klopotec Soviče - Dravci prvi natočil mlado vino.
Predstavniki občine Videm so darovali mošt, pridelanega z občinske trte.
vztrajati in da mora biti občina vzgled trdega dela in truda pri obdelavi vinske trte. Pred govorniški mikrofon so stopili še predsednik KS Soviče — Dravci - Vareja Bojan Merc, predsednik DOD Haloze Zvonko Korpič, častni občan Občine Videm Friderik Bračič, vinska dama Ivica Ličen in občinski viničar Rudi Potrč, ki je spregovoril o letošnji letini grozdja. Sledil je blagoslov mošta, ki ga je opravil p. Klemen Slapšak. Ker pa je klopotec odslužil svojemu namenu in ker je mošt že postalo vino, je bil čas za razstavljanje in pospravljanje klopotca do prihodnjega leta. Po obilni pogostitvi so gostje prisluhnili še glasbi Danija Polajžarja, za zabavo pa sta poskrbeli humoristki Cila in Liza iz TD Podlehnik.
Ne smemo pa pozabiti na šaljiv krst mošta, ki je gostom vsekakor izvabil velike nasmeške. Stopili so torej v svet vina, kulture in skupnosti ter doživeli pravo vinsko pravljico, ki je oživila starodavne običaje in povezala ljudi na edinstvenem praznovanju.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 19
Letošnjo jesen ste lahko preživeli v Halozah
Visit Haloze je skupaj s šestimi haloškimi občinami, med njimi tudi Občino Videm, vsako soboto organiziralo od 7. oktobra pa vse do martinovega, 11. novembra, potovanje po kleteh.
Prizorišča je povezoval brezplačni avtobus, na vsaki lokaciji dogajanja je stal 45 minut. Vsi, ki jih je to zanimalo — in letos je bilo zanimanje zelo veliko — so se lahko prijavili na info@visithaloze. com. V Halozah je dišalo po pečenih kostanjih in drugih domačih dobrotah. Udeleženci so lahko pokušali odlična haloška vina. Skupaj s sodelavci sem se 14. oktobra tudi sam podal na to turo in bilo je res lepo. Na brezplačni avtobus smo vstopili na parkirišču na Zadružnem trgu in se odpeljali mimo Hajdine in Kidričevega do prvega postanka na Ptujski Gori. Nato nas je pot vodila na Gorco, kjer so nas pričakali člani TD Podlehnik
Viničarski muzej na Gorci
in prav tako lepo poskrbeli za obiskovalce. Pot se je nadaljevala k ribniku Podlehnik, nato pa še na turistično kmetijo Vaupotič - Cestnik v Sedlašek pri Podlehniku, kjer je ob dobri kapljici in dobrotah zazvenela tudi harmonika.
Dobre volje in polnih želodčkov smo vstopili na avtobus in nato nadaljevali pot še do zadnje točke, Vidove kleti v Vidmu. Tudi v Vidmu smo bili deležni prijaznega sprejema in dobre postrežbe. Sprejela sta nas župan Brane Kolednik s soprogo in občinski kletar Rudi Potrč, ki je vsem prisotnim podal ob degustaciji še nekaj izbranih strokovnih besed o Vidovi kleti in kapljici v kozarcih, s katerimi smo nazdravili ter se z nasmehom na obrazu in dobro voljo kasneje tudi odpravili nazaj na avtobus in do končne postaje na Ptuju.
Besedilo in foto: MN
V Vidovi kleti
V Dravcih grozd tehtal kar 801 gram
Člani društva KTD Klopotec Dravci - Soviče so v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz tudi letos izvedli tradicionalno trgatev v vzorčnem vinogradu in trgatev modre kavčine.
TRGATEV V VZORČNEM VINOGRADU
Vzorčni vinograd v Dravcih ni samo vir dragocenih informacij, ampak tudi prostor za inovacije, trajnostni razvoj ter izboljšanje kakovosti in raznolikosti vina. S svojim poglobljenim pristopom društev v Dravcih in Sovičah igra ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti vinarstva in vinogradništva v Halozah. Tako tradicionalna trgatev v vzorčnem vinogradu v Dravcih predstavlja več kot le fizično obiranje grozdja; predstavlja spoštovanje tradicije, znanja preteklih generacij in prilagajanje sodobnim pristopom v vinogradništvu. V tem času združuje lokalno skupnost in pou-
Skupinska fotografija trgatve modre kavčine
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 20
darja pomen vinogradništva za kulturno in gospodarsko identiteto Haloz.
TRGATEV MODRE KAVČINE
Modra kavčina, znana tudi kot modra frankinja, je sorta rdečega grozdja, ki je doma v vinskih regijah v srednji Evropi, zlasti v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Ta sorta je znana po svoji globoki barvi in intenzivnem okusu. Je del vinarske dediščine in se pogosto uporablja pri proizvodnji vrhunskih rdečih vin. Pri trgatvi modre kavčine se je pridružil tudi
župan Občine Videm Brane Kolednik z ženo. Prvi rez je tako potekal v njegovi družbi. Letošnja letina je bila zelo dobra, saj je najtežji grozd modre kavčine tehtal kar 801 gram. Po končani trgatvi sta sledila ročno mletje grozdja ter druženje ob jedači in pijači, tako kot se za trgatev spodobi.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
Najtežji grozd je tehtal kar 801 gram.
DRUŠTVA, DOGODKI
Martinov pohod društva Kocil
Martinovanje v Skorišnjaku letos ni potekalo tako, kot smo ga bili vajeni v predkoronskem času, saj smo se tako kot lani odločili za martinov pohod.
Tako kot vedno smo srečanje začeli z zahvalno sveto mašo pri Blaževi kapeli, daroval jo je pater Klemen Slapšak. Nato je sledil še tradicionalni krst mošta, ki so ga prinesli okoliški vinogradniki in kletarji. Po sveti maši smo tudi pokusili pravkar krščeno dobro kapljico in si izmenjali mnenja o letošnjem pridelku. Po krajšem druženju smo se podali na krožno pot proti zahodu, sprva po grebenu navzdol mimo vikendov in domačij, kjer so nas že pričakali s kozarcem domačega in obloženimi kruhki, kot se to spodobi za čas martinovanja. Pot smo nato nekaj časa nadaljevali po dolini, nato pa se po gozdni cesti spet povzpeli proti vrhu hriba do domačij Cafutovih, Fričevih in Miro-vih, kjer smo pohod tudi končali. Najprej smo se spustili v globoko lepo urejeno Cafutovo klet in pokusili njihovo dobro kapljico, nato pa se posedli za bogato obložene mize in v veselem razpoloženju nadaljevali druženje do poznih večernih ur.
Vse vas že vabimo na tradicionalni velikonočni pohod na velikonočni ponedeljek prihodnje leto.
Med haloškimi griči
Besedilo in foto: Ignac Topolovec
Spoštovani čiani, ljubitelji kulturne dediščine ter občani Videm, vejete božijjie plaHike in srečrftftlovo letbjk vam želijo člani
Etnografskega društva Tržeč
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 21
Prireditev ob 100-letnici KD Videm
Vrhunec letošnjih prireditev ob 100-letnici delovanja KD Franceta Forstneriča se je zgodil konec novembra v videmski občinski dvorani. Videmski kulturniki so pripravili bogat program. Kot običajno so se jim pridružili učenci OŠ Videm, ki se radi odzovejo povabilu in popestrijo videmske kulturniške dogodke.
Prireditev sta povezovala Aneja Cafuta in Aleš Rihtarič, ki sta že kot otroka nastopala v gledaliških predstavah in prepevala v zboru. Obiskovalce sta popeljala med nastopi vseh delujočih sekcij KD Videm, to so bili gledališčniki in recitatorji, ljudski pevci Vinogradniki, Fantje iz Jurovc, ljudski godci in Veseli Jožeki. Njihove nastope sta začinila z zanimivimi, največkrat prav zabavnimi anekdotami. Posebej za ta večer sta se ponovno zbrala tamburaški orkester pod vodstvom Jožeta Šmigoca in mešani pevski zbor pod vodstvom Mateje Krajnc.
Predsednik društva Jože Šmigoc je v slovesnem nagovoru dejal: »Sodobnost je zahtevala svoj davek tudi na področju ljubiteljske kulture. Zakaj bi človek šel na neko domačo prireditev, če mu televizor prinese domov, kar koli si v nekem trenutku zaželi in od koder koli želi. Največje zvezde in zvezdniki kadar koli gostujejo pri
Jože Šmigoc, predsednik KD Videm nas doma, samo napravi
gumb je treba pritisniti. Gumbov pa je tudi več sto! — Druženje? Za to imamo danes telefone in družbena omrežja. Čepa smo že prisiljeni preživeti čas z drugimi — slušalke v ušesa in že si se preselil v svoj svet, ki ga drugi ne poznajo in vanj nimajo dostopa. Naučili smo se, kako biti sami s sabo, tudi če smo v večji množici. Petje v skupini? Morda — če je dobro plačano. I...I Pa vendar: verjamem, da se bo zmeraj našlo dovolj takih 'neumnežev, kot smo jaz in vsi drugi člani našega društva, ki bodo marsikaj počeli, četudi od tega ne bodo imeli finančnega dobička. A bodo v sebi zadovoljni, ko bo na dan prišla njihova ustvarjalnost; ko bodo videli, da so nekomu polepšali dan; ko bodo začutili, da so ga polepšali tudi sebi, ne samo drugim. Vsem dobičkarjem navkljub se bomo s kulturo ukvarjali zato, ker nam je to všeč, ne zato, da bi z njo obogateli.«
Zgodovino delovanja društva je predstavila Manja Vinko, ki je prva podrobno obdelala in zapisala zgodovino društva in nekaterih sekcij. Tokrat je bila dvorana polna ne samo nastopajočih, temveč tudi obiskovalcev. Med njimi so bili župan Brane Kole-dnik, ravnatelj OŠ Videm Robert Murko, župnik p. Klemen Slapšak in Iva Brajovic, vodja JSKD Ptuj.
Župan Brane Kolednik je predsedniku Šmigocu izročil zahvalo. Foto: Dora Vinko
Brane Kolednik je društvu podelil posebno zahvalo, v govoru pa izpostavil, da se za kulturno dogajanje v Vidmu še ne boji. Dodal je: »Zavedati se moramo, da kulturo ženejo drobni prispevki slehernega občana ali občanke. Prav vsak lahko po svojih močeh, znanju in talentih pomaga poganjati vrtiljak kulturnih doživetih in dogodkov — vsega tistega torej, kar je kultura vedno bila in bo.« Tudi Iva Brajovic je slavljencem namenila spodbudne besede: »Ravno ljubiteljska kultura najbolj povezuje, spodbuja sodelovanje in delovanje v dobrobit skupine in skupnosti. Ljubiteljska kultura ne dovoli individualnosti. Če kdo, potem člani društev vemo, kaj pomeni sodelovanje, kaj pomeni timski duh, kako skupaj doseči rezultate. Ne samo s talentom, dobrim mentorjem, ampak s prilagajanjem, odpovedovanjem, kompromisi, z vero v skupen dosežek. Pa čeprav zastonj. Splošno so ljudje, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, bolj zdravi, zadovoljni, ukvarjanje s kulturo odpira družbo za nove ideje, spodbuja vseživljenjsko učenje. V kulturi se ljudje povezujejo in krepijo medsebojno zaupanje.« Podelila je tudi posebno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tisti večer je bilo po prireditvi med videmskimi kulturniki večkrat slišati besede: »Ponosni in hvaležni smo, da smo del bogatega kulturniškega ustvarjanja v Vidmu.«
Manja Vinko
Recital Ljubstava, daleč in v blatu
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Razstava ob 100-letnici Kulturnega društva Videm
V začetku oktobra so člani KD Franceta Forstneriča ob praznovanju 100-letnice delovanja pripravili zanimivo razstavo, ki je bila na ogled v občinski dvorani v Vidmu.
Na razstavi je vsaka še delujoča sekcija imela svoj kotiček, oder pa so »zasedli« gledališčniki. Sekcije so se predstavile z naborom fotografij, priznanj, kostumov, uniform, CD-jev, DVD-jev, izrezkov iz časopisov, scenskih rekvizitov, ročnodelskih izdelkov, knjižic, brošur, glasbil idr.
Tega ni bilo malo, čeprav je to bil le drobec vseh spominov, ki jih člani hranijo v Drvarnici in tudi pri sebi doma. Na odprtju je zbrane nagovoril predsednik društva Jože Šmigoc in jih povabil še na druge prireditve.
Intarziji prikazujeta dve pomembni osebnosti, po katerih je bilo društvo poimenovano v preteklosti in danes.
Ogled filma je obudil mnoge spomine.
Odprtje razstave so z obiskom počastili tudi župan Brane Kole-dnik, podžupanja Vesna Vinko in župnik p. Klemen Slapšak. Župan je članom društva čestital ob jubileju in izrazil spoštovanje do vseh, ki so skrbeli za kulturniško udejstvovanje v Vidmu in ki jim je bil aplavz največkrat tudi najlepše poplačilo za ljubiteljsko ustvarjanje.
Sledil je ogled filma Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča, s katerim so obudili mnoge čudovite spomine. Razstavo si je v prihodnjih dneh ogledalo veliko ljudi, med njimi tudi učenci OŠ Videm.
Besedilo in foto: Manja Vinko
Gledališko-filmski večeri v Drvarnici
Gledališka skupina KD Videm je od leta 1999, ko je na pobudo takratne režiserke Marije Černila po 12 letih mrtvila začela ponovno delovati, na oder postavila več kot dvajset zelo uspešnih predstav. Skoraj vse so bile tudi posnete. V začetkih še na VHS--kasete, kasneje že na sodobne DVD-je.
V spomin na bogato ustvarjanje so tri novembrske petke zapored pripravili ogled posnetkov predstav. Izbrali so predstave Avdicija (2004), Vaja zbora (2003) in Čaj za dve (2009). Med gledalci so bili tudi igralci, ki so po predvajanju obudili spomine na ustvarjanje predstav in zaupali še marsikatero zanimivo anekdoto.
Manja Vinko Najbolj je bila obiskana Vaja zbora. Foto: Miran Ostroško
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 23
Dan reformacije
Na predvečer dneva reformacije so videmski recitatorji pripravili proslavo v Vidovi kleti. Pomemben praznik so počastili s pesmimi različnih avtorjev, ki so jih recitirali Metka Ostroško, Milena Gabrovec, Biserka Selak, Janko Gabrovec in Manja Vinko. Za glasbeno popestritev je poskrbela harmonikarica Nina Osenjak, ki je ob prepevanju himne spremljala Anamari Rodošek in Izo Šarc, učenki 3. razreda OŠ Videm.
Slavnostna govornica je bila dr. Janja Hojnik. V svojem govoru je opisala dogajanje na območju občine Videm v Trubarjevem času. Takrat sta bila podrta cerkev sv. Janeza Krstnika in grad Tranek na Dravinjskem Vrhu, okrog leta 1560 pa je Luka Zekel v Videm prinesel kalvinizem in vikarji so bili večinoma hrvaško govoreči kalvinisti. Rimskokatoliško življenje v Vidmu je bilo tako za nekaj desetletij prekinjeno.
»Brez Trubarja bi bila slovenska kulturna zgodovina povsem drugačna ali pa je sploh ne bi bilo. Trubar je s tem, ko je vztrajal pri prevajanju za majhno slovensko govorno območje, šel proti toku
Nastopajoči s slavnostno govornico, podžupanjo in predsednikom KD Videm Foto: Stanko Vinko
Recitatorji in harmonikarica so poskrbeli za jezikovno bogat in čustven večer. Foto: Manja Vinko
in duhu svojega časa, zato ga s tega vidika lahko štejemo za očeta slovenskega naroda. Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je Trubar napisal polovico in uredil dve tretjini.« Za današnji čas je Janja Hojnik kritično ocenila: »Danes smo priča situaciji, v kateri se zanimanje za knjige in že sama sposobnost koncentracije na branje drastično zmanjšujeta. Besedila zamenjujejo slike, pisana beseda, kolikor je je ostalo, pa je v vse slabši slovenščini. Danes lahko javno objavlja vsakdo, s čimer ni nič narobe, a bi pri tem morali biti bolj odgovorni. I...I Danes je skrbi za jezik premalo. I...I Danes na družbenih omrežjih prevladuje jezik, ki Primožu Trubarju ne bi bil v ponos. Slabe jezikovne prakse pa se od tam samo širijo in širijo. I...I Trubarje iz Slovencev želel narediti klen narod, ki bo spoštoval tuje, a ljubil domače in se za to znal tudi potegniti, se boriti. I...I A vsak mora to začeti pri sebi.« Zbrane sta pozdravila tudi podžupanja Vesna Vinko in predsednik KD Videm Jože Šmigoc.
Manja Vinko
Ta veseli dan kulture ali videmskega kulturnika tožba
Na Ta veseli dan kulture me je obiskal videmski kulturnik. Natančneje član Kulturnega društva Franceta Forstneriča Videm. Z rahlo sklonjeno glavo in povešenimi rameni je nekam otožno gledal v svet, malo mu je bilo celo nerodno. »Rad bi si olajšal dušo in srce,« je končno izdavil. »Seveda, kar,« sem ga povabila, naj sede. Po nekaj požirkih domačega zeliščnega čaja se je odkašljal in začel govoriti. »Saj sama veš, kako je, če si ljubiteljski kulturnik. Začneš iz čiste želje, da bi ustvarjal, preizkušal samega sebe, se družil, naredil kaj za širšo skupnost. Ko me je to enkrat posrkalo vase, je postala kultura neločljivi del mojega življenja. Oh, kako sem vedno čakal na pevske vaje. Pa gledališke dvakrat na teden. Pri tamburaših sem tudi nekaj poskušal, a mi ni šlo. Ljudsko petje imam tudi zelo rad, samo nikakor ne zadenem terce, zato rajši nisem silil
zraven, čeprav me je mikalo. Vesel sem pa bil, ko so me povabili v recitatorsko skupino. Hja, pa ko smo imeli pohode po kulturniških poteh in so nas domačini zlasti v Halozah prav čakali s pecivom in kozarčkom žlahtne kapljice. Nazdravili smo, poklepetali in za povrh še kakšno zapeli. Nikoli si tudi ne bi mislil, da bom kdaj hodil na odprtje razstav pa literarne večere. Samo ta Drvarnica je tako domačna, prijetna. Enkratno je, ko se tam dobivamo na vajah.«
Premolknil je, srknil požirek čaja, vzdihnil in nadaljeval: »Če se samo spomnim, kje vse smo nastopali in kaj vse doživeli. Haloški cug do Kranjske Gore, nastopi v ptujskem Narodnem domu ali pa v gimnazijski dvorani. Še prej na Borlu in Vurberku. Pa izleti po Sloveniji. Nikoli ne bom pozabil igre v ptujskem gledališču. Kako dober občutek je stati na pravem gledališkem odru! V
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 24
DRUŠTVA, DOGODKI
Vidmu smo itak podhranjeni, kar se primernih prostorov tiče. Si vedela, da nam novi kulturni dom s pravim odrom, ki bo imel prehode za zavesami pa garderobo in še kaj, obljubljajo že od pamtiveka? Zdaj moram teči okoli zgradbe, če hočem med predstavo priti na drugo stran odra. Bojim se, da bom prej pristal na Luni kot na novem odru.«
Postal je tako nostalgičen in žalosten hkrati, da se mi je kar milo storilo.
Potem se mi je zazrl v oči in s tresočim glasom izdavil: »Pa da ti ne govorim o ljudeh. Kadar koli koga srečam, me sprašuje, ali v društvu nič več ne delamo, kdaj bo kakšna prireditev, pa naj jim sporočim, ko bo. Ko kaj pripravimo, kličem naokoli, pošiljam SMS-je, pošiljam e-pošto, visim na Facebooku in stokrat delim naša vabila. Potem pa pride prireditev in je dvorana prazna. Nastopajoči gledamo sami sebe. Včasih še kdo pride, recimo po uradni dolžnosti, ker se pač spodobi, a je obiskovalcev večkrat manj kot nas na odru.«
Začutila sem, kako v njem naraščata jeza in razočaranje. »Veš, kaj me pa najbolj razkuri? Ko potem vse te ljudi spet srečam, pa jih vprašam, zakaj niso prišli, pa se sprenevedajo, da nič niso vedeli, da ne naredimo dovolj za dobro reklamo. Eni pa
se me kar izognejo, umikajo pogled, mogoče na hitro pozdravijo in odbrzijo naprej.
Če bi Tonček pa Marija pa vsi, ki so toliko naredili za kulturo v Vidmu in so žal že na onem svetu, videli, kakšen je postal odnos ljudi in celo nekaterih, ki so včasih bili del društva, do kulture in nas, bi se verjetno kar križali od groze. Povej, kam to pelje?« Potem sva samo sedela brez besed. Počasi se je razburjenost umirila.
»Oprosti, prav tiščalo me je pri srcu. Tako rad imam ljubiteljsko kulturo, dobri smo v tem, radi smo skupaj. Kolikokrat smo na odru kot eno! To so taki trenutki, da me kar spreleti od fantastične energije, ki se pretaka med nami. To je kot hrana za dušo!« Oči mu na kratko zažarijo in prehitro ugasnejo. »Ah, ja ... Grem.«
Priznam, da nisem vedela, kaj naj mu rečem v slovo, sem ga pa povsem razumela. Samo zahvalila sem se mu, da se je zaupal prav meni.
Za njim je ostal nekam čuden občutek in vprašanje: Bo kdaj drugače?
Manja Vinko
Kvartet OD5
Od5 kvartet je vokalna skupina štirih mladih pevk, ki želijo s svojim petjem popestriti mladinsko glasbeno sceno. Sestavljajo ga Neža Angel, Neja Gajzer, Zaja Postružnik in Pia Krajnc, ki skozi glasbo izražajo svojo izvirnost in duhovitost.
Neža Angel je s svojimi pevskimi nastopi večkrat popestrila šolske in občinske prireditve v svoji občini in je tudi večkratna udeleženka različnih pevskih tekmovanj. Neja Gajzer je vokalistka in pianistka šolskega ansambla Gimnazije Ptuj. Zaja Postružnik je članica zasedbe English Student Theatre II. gimnazije Maribor. Domačinka Pia Krajnc pa je svojo občino Videm že večkrat zastopala na pevskih tekmovanjih, pogosto pa nastopa s svojim bratom Nikom. Dekleta so zmagovalke in finalistke mednarodnih pevskih tekmovanj, kot so Mednarodni otroški festival Razigrane note (Hrvaška), Mednarodni otroški glasbeni festival Školjkice (Srbija), Music festival Panonia, Mednarodni otroški pevski festival Brežice, festival Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter Mednarodni glasbeni festival FeNS v Kopru. Na slednjem so letos osvojile prvo mesto v kategoriji Nova scena s pesmijo Padam (cover) skupine Joker Out. Za zmagovalno pesem so posnele tudi svoj prvi skupni videospot. Prav posebno doživetje je predstavljal letošnji nastop na gala prireditvi Zotkini talenti, ki je potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
v Ljubljani. Izvedle so že dva samostojna koncerta na Odru mladih glasbenega festivala Arsana na Ptuju. Pravkar se pripravljajo na svoj prvi veliki Božični koncert, ki bo 17. decembra v Kavarni Bodi na Ptuju.
Dekleta v Vokalni šoli Arsana delujejo pod okriljem mentorice Ane Delin, s katero so spletle prav posebne prijateljske vezi. Na vajah in nastopih ne manjka smeha, hudomušnosti in mladostniške razigranosti, hkrati pa je vloženega ogromno truda, časa in odrekanja, da bi njihove pesmi zvenele kar se da lepo.
Besedilo in foto: Brigita Krajnc
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 25
»Razklani Slovenci« napolnili videmsko dvorano
V četrtek, 23. novembra, na dan Rudolfa Maistra, je v kulturni dvorani občine Videm v organizaciji z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve potekala predstavitev monografije slovenskega zgodovinarja dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol.
O AVTORJU IN KNJIGI
Doktor Jože Možina je znan slovenski zgodovinar, avtor in publicist, ki je napisal knjigo z naslovom Slovenski razkol. Rodil se je leta 1958 v Sloveniji. Delo Slovenski razkol, ki je prvič izšlo leta 2019, se osredotoča na obdobje slovenske zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej, ko je Slovenijo zaznamovalo več političnih, ideoloških in družbenih razdorov. Možina se osredotoča na kompleksne politične dinamike tega časa, ki so vključevale sodelovanje različnih političnih in vojaških skupin ter njihove medsebojne konflikte. Poseben poudarek je na dogodkih, ki so pripeljali do razpada partizanskega gibanja in nastanka državljanske vojne med domačimi političnimi in ideološkimi frakcijami. Pisana je z znanstvenega vidika, vendar se hkrati trudi ponuditi širšemu občinstvu razumljivo sliko kompleksnih političnih razmer tistega časa.
DVORANA OBČINE VIDEM POKALA PO ŠIVIH
Čeprav je interpretacija zgodovine dr. Možine ena od številnih razprav in kritik s strani drugih zgodovinarjev in intelektualcev, je privabila množico tako domačih občanov kot tudi poslušalcev iz drugih občin. Pomembno je razumeti, da obstaja več različnih interpretacij zgodovinskih dogodkov ter da je dialog in kritično razmišljanje ključna za celovito razumevanje zgodovine in njenega vpliva na družbo. Uvodni in pozdravni nagovor je imela poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko. Prisoten je bil tudi predsednik VSO Ptuj Anton Krajnc, ki je podal nekaj iztočnic pred začetkom uradnega dela. Sledila je izjemno zanimiva predstavitev knjige z zgodovinsko podkrepljenimi dejstvi, ki je poslušalce še kako integrirala. Možina trdi, da je pomembno, da se z zgodovino ukvarjamo na strokoven način, predvsem pa, da jo razumemo na pravilen način. Kot govori stari rek: »Historia
Dvorana je pokala po šivih.
Jože Možina med predstavitvijo knjige
magistra vitae est« ali »Zgodovina je učiteljica življenja«, bi morali imeti resničen vpogled v zgodovino, se iz nje nekaj naučiti, vse te informacije predelati in svobodno zaživeti.
RESNICA OSVOBAJA IN ZAKLJUČNE MISLI
Možina govori o genskem zapisu, ki naj bi nosil sledi travm preteklih generacij. Te sledi se lahko po njegovem mnenju prenašajo in vplivajo na občutja, vedenje in celo identiteto prihodnjih generacij, ne da bi te vedele natančno, od kod izvirajo. Možina poudarja, da se te travme lahko odražajo v napetostih, nestrpnosti in anksioznosti znotraj slovenske družbe. Meni, da skorajda nobena družba ni imuna na to, da ne bi bila na neki način prizadeta. Po njegovem mnenju je pomembno soočiti se z zgodovino na strokoven način, kar lahko pomaga razumeti in delno razgraditi te travme. To naj bi omogočilo, da lahko kot narod zaživimo bolj enotno in združeno, saj lahko razumevanje preteklosti prispeva k boljšemu razumevanju sedanjosti in gradnji skupne prihodnosti.
ZAKLJUČNA DISKUSIJA IN DRUŽENJE
Po predstavitvi so imeli svoj glas poslušalci. Sledila sta postavljanje vprašanj ter podajanje polemik in stališč občinstva. V razpravo se je med drugimi vključil tudi gimnazijski učitelj zgodovine, ki je izkazal svoje napredno razumevanje dela dr. Možine. Kajti avtor monografije kot zgodovinar poudarja pomembnost razumevanja zgodovine kot orodja za ozaveščanje, učenje in razumevanje preteklih dogodkov. Njegova predstavitev zgodovinskih dejstev in interpretacija dogodkov, kot jih prikaže v svojih delih, nagovarja potrebo po celovitem pregledu zgodovine in razumevanju njene vloge pri oblikovanju sedanjosti in prihodnosti. Verjame v to, da lahko znanje o zgodovini pripomore k ozdravitvi družbe v smislu preseganja konfliktov, razumevanja vzrokov za razdore ter gradnje trdnejših in bolj povezanih skupnosti. Po razgretih vprašanjih, debatah in komentarjih je sledilo konstruktivno druženje ob domačih dobrotah, udeleženci pa so imeli tudi možnost nakupa knjige s posvetilom avtorja.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 26
DRUŠTVA, DOGODKI
Kaj praznujemo 31. oktobra
Se vsi Slovenci zavedamo svoje zgodovine? Mnogi dan, ki je pomemben za slovenstvo, zamenjujejo s prisvojenim ameriškim praznikom, z nočjo čarovnic (ang. Halloween). Čeprav je to med mladimi postala navada, se moramo zavedati, da je za zadnjim dnevom v oktobru veliko več.
Rezerviran je namreč za spominjanje na zgodovinski dan, ko je Martin Luther 31. oktobra 1517 objavil svojih 95 tez na vratih cerkve v Wittenbergu v Nemčiji. Teze so vsebovale kritiko prakse odpustkov, kar je sprožilo širše gibanje reformacije v krščanstvu. Zakaj pa je ta dan izredno pomemben za nas Slovence? Praznovanje dneva reformacije v Sloveniji je povezano s spoštovanjem do zgodovinskega razvoja, ki je oblikoval slovensko identiteto. Čeprav je dan reformacije predvsem verski praznik, ima tudi širši kulturni pomen, saj poudarja pomen verske svobode, pismenosti in razvoja slovenskega jezika. Praznovanje tega dneva lahko pomaga ohranjati in negovati zavest o zgodovinskem kontekstu, ki je oblikoval sodobno slovensko družbo. Najvplivnejši slovenski predstavnik reformacije je bil Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, pisatelj in reformator, ki je močno vplival na oblikovanje slovenskega jezika in kulture v času reformacije. Je avtor prvih natisnjenih knjig v slovenščini, Abecednika in Katekizma, ki sta bili objavljeni leta 1550. S tem je pomembno prispeval k standardizaciji slovenskega jezika in k njegovemu razvoju kot sredstvu izražanja in komunikacije med Slovenci. Trubarjeva dejavnost je sovpadala s širjenjem prote-stantizma med Slovenci, ki je vključeval poudarjanje osebne vere, branje Svetega pisma in liturgije v domačem jeziku. To je pripomoglo k oblikovanju slovenske identitete v verskem in kul-
Ali vsi poznate obraz Primoža Trubarja?
turnem smislu. Trubarjeva prizadevanja za uporabo slovenščine v cerkvi in izobraževanju so pomembno prispevala k ohranjanju slovenskega jezika in kulture v času, ko so bili drugi jeziki, kot je bil na primer nemški, bolj prevladujoči. Trubarjeva podpora protestantizmu je pomenila tudi zavzemanje za versko svobodo in raznolikost. To je vplivalo na razvoj odprtosti in tolerance v slovenski družbi.
V skladu s povedanim se dan reformacije in Primož Trubar štejeta kot izjemno pomembna za slovenstvo, saj sta prispevala k oblikovanju jezika, kulture ter k utrjevanju in ohranjanju slovenske identitete v zgodovinskem in kulturnem smislu. Zato bodimo ponosni na slovenstvo in ne pozabimo na svoje korenine! Ne pozabimo, 31. oktobra praznujemo dan reformacije, in ne noč čarovnic!
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
Fantje iz Jurovc predstavili novo zgoščenko
Ljudski pevci Fantje iz Jurovc so s pevskimi in glasbenimi kolegi v soboto, 4. novembra, pripravili prijeten pev-sko-glasbeni večer pod naslovom Pesem na vasi. Fantje iz Jurovc delujejo že dobra tri desetletja pod okriljem Kulturnega društva Franceta Forstneriča v občini Videm.
Nosilna pesem na predstavljeni zgoščenki je Oj, hišica očetova. Zgoščenka tako prinaša med ljubitelje ljudskih pesmi in petja še 15 pesmi, ki pripovedujejo o duhovnem življenju dedkov in babic na Dravsko-Ptujskem polju.
Vsem govorcem, ki so se zvrstili na odru, je bila skupna zahvala jurovškim fantom za ohranjanje nesnovne dediščine tega etnološkega prostora. Izpostavili so pomen ljudskih pevcev in godcev, saj s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje ljudske kulture. Prireditve pod naslovom Pesem na vasi se je udeležilo petnajst skupin, razveseljivo je, da sta med nastopajočimi bili dve mladi skupini — Pevke ljudskih pesmi iz Lancove vasi in Ljudski godci Škorci.
Pevski večer v polni prenovljeni dvorani PGD Tržec se je končal s pesmijo Na svetu lepše rože ni, ki so jo zapeli vsi prisotni v dvorani.
Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 27
Dan Rudolfa Maistra - 23. november
Dan Rudolfa Maistra, ki ga obeležujemo vsako leto 23. novembra, je izjemno pomemben za slovensko zgodovino in nacionalno identiteto. Ta datum obeležuje ključni trenutek v boju za severno mejo in ozemeljsko integriteto Slovenije po prvi svetovni vojni.
Zgodba Rudolfa Maistra, slovenskega generala, pesnika in velikega borca za severno mejo, je zaznamovala slovensko zgodovino in nacionalno zavest. Rojen leta 1874 v Kamniku je Maister pustil trajen pečat zlasti s svojim delovanjem v bojih za severno mejo v času po prvi svetovni vojni. Bil je ključna figura v obrambi slovenskega ozemlja pred napadi avstrijskih in nemških enot. Maistrovo vodstvo v bojih za Maribor leta 1919 je postavilo temelje za določitev meje med Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova pogumna dejanja so bila ključnega pomena za priključitev Maribora k matični domovini. Poleg svojega vojaškega prispevka je Maister pustil pečat tudi kot pesnik. S svojo liriko je izrazil ljubezen do domovine in kulture,
»Maistrova moč, pogum, dediščina in simbol boja za suverenost«
ki je postala simbol slovenskega boja za samostojnost.
Danes se spominjamo Rudolfa Maistra kot izjemne osebnosti, ki je s svojim pogumom, predanostjo domovini in kulturnim prispevkom pustil trajen pečat v srcih Slovencev. Njegova zapuščina je vir navdiha in ponosa za vse generacije, saj nas spominja na pomembnost vere v lastno državo in njeno kulturo. Ta dejanja so bila
ključna za dokončno vključitev Maribora v novonastajajočo državo in postavitev meje na reki Dravi. Maistrova odločnost in sposobnost sta preprečili morebitne poskuse tuje okupacije in sta bili temelj, na katerem je bila zgrajena suverenost slovenskega ozemlja. Maistrova predanost in pogum sta simbol upora proti tuji oblasti ter hkrati ponazarjata moč slovenske enotnosti in volje po lastni državi. November kot dan Rudolfa Maistra tako predstavlja simbol boja za neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko celovitost Slovenije. Pomembnost tega dneva ni le v vojaški zmagi, ampak v njegovem simbolnem pomenu za slovenski narod. Maistrova zapuščina vključuje tudi njegov prispevek kot pesnik, ki je izrazil ljubezen do domovine ter je povezal boj za neodvisnost z ohranjanjem slovenske kulture in identitete. November ostaja opomin na pomen enotnosti, domoljubja in boja za lastno suverenost, vrednote, ki ostajajo ključne za slovenski narod in njegovo pot v prihodnost.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
Nocoj je en fajn večer
VKPC Majšperk je v soboto, 14. oktobra, potekal 2. celovečerni tradicionalni plesni koncert FD Rožmarin Dolena. Predstavile so se štiri folklorne skupine, ki so zbrane popeljale v svet ljudskega plesa, folklornih kostumov, glasbe, petja, starih šeg in navad ter običajev.
Kot prvi in zadnji so zaplesali gostitelji -plesalci FD Rožmarin Dolena, ki jih vodi Bojan Glaser. Predstavili so se s plesi iz Razkrižja in Lepe so nam Haloze zelene. Na koncertu je zaplesala FS Karavanke iz Tržiča, kjer je doma dolgoletna šuštarska tradicija. V svojem društvu združujejo okrog 50 članov. Mladinska folklorna skupina Karavanke se je predstavila s
Rožmarinovci med nastopom - v ospredju vodja Bojan Glaser. Foto: Petra Plajnšek
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 28
DRUŠTVA, DOGODKI
koreografijo gorenjskih plesov in Štumf s ta uscane gase, kjer so ponazorili pletenje in barvanje nogavic.
Naslednja se je predstavila Akademska folklorna skupina Študent, ki je ena izmed glavnih nosilk ohranjanja in predstavljanja folklornega ljudskega izročila Slovencev doma in v svetu. Njeni člani prihajajo tako iz dijaških kot študentskih vrst. Člani so slovensko folkloro v vseh letih delovanja skupine predstavili
v različnih državah sveta. V redno delo sodi tudi organizacija mednarodnega folklornega festivala Folkart. Zaplesali so florijanove plese iz Mežiške doline in prekmursko mladost. Predstavila se je tudi FS KD Cirkulane. Da je bila kultura v Halozah vedno čaščena, dokazuje dejstvo, so nosilci več kot 120-letne tradicije Kulturnega društva Cirkulane. So ena izmed najmlajših sekcij, ki pa se lahko pohvali z gostova-
nji široma po Evropi. Zaplesali so plese z Dravskega polja — kuhle. Ob zaključku sta predsednica FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik in podpredsednik Tomaž Plajnšek podelila vsem skupinam zahvale. Nato je spregovoril idejni vodja koncerta Bojan Glaser in vodja več folklornih skupin. Sledila je pogostitev, ki so jo pripravile članice sekcije aktiva žena FD Rožmarin Dolena.
Zdenka Golub
Otroci, ali ste bili kaj pridni?
Na predvečer praznika godu sv.
Nikolaja, ali vsem bolj dobro poznanega sv Miklavža, 5. decembra, se je ta prvi decembrski dobri mož s svojim spremstvom mudil tudi v Lan-covi vasi. Na prijetno druženje z otroki ga je povabilo Folklorno društvo Lan-cova vas, ki že vrsto let ohranja stari običaj miklavževanja za otroke.
V dvorani vaškega doma v Lancovi vasi ga je ta večer pričakalo več kot štirideset otrok v varnem spremstvu svojih staršev. Uvod v Miklavžev večer so s plesom in petjem naredili najmlajši lancovovaški fol-kloristi — člani mlajše FS pod vodstvom mentorice Katje Brodnjak. Skupaj s številnimi malimi in velikimi obiskovalci
Za program je poskrbela mlajša otroška folklorna skupina FD Lancova vas.
so nato medse priklicali sv. Miklavža, ki so ga tudi letos spremljali njegovi zvesti spremljevalci na poti — angeli in parklji.
Srečanje s prvim decembrskim obiskovalcev sv. Miklavžem Foto: arhiv FD Lancova vas
Najbolj pogumni otroci so mu povedali kakšno pesmico ali zmolili. Prav vsi pa so iz rok dobrega moža sv. Miklavža prejeli darilo, kar pomeni, da so bili prav vsi čez leto pridni. Ob koncu so se razšli z željo in obljubo, da se prihodnje leto spet snidejo.
Petra Krajnc
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 29
Po sledeh naših jesenskih korakov
V življenju nas neprestano preganja čas, ki poglablja trenutke in dogodke. Ti pokažejo, kako nam včasih stvari uhajajo iz rok, kako ne gre več tako kot nekoč. Sprejemanje in tok življenja spremlja vsakega posebej. Jesen, odpadlo listje in mrka tema so znanilci dolgih zimskih večerov. Zato še posebej cenimo dragocene trenutke druženja v našem društvu. Prav tako smo veseli vsakega vabila k sodelovanju.
NA RAZSTAVI NA PRAGERSKEM
Naše članice Ana Hrga, Katica Purg, Milena Gabrovec in Marija Kolednik Črnila so se 14. oktobra udeležile celodnevne velike razstave ročnih del pri TD Breza Pragersko - Gaj, ki je potekala v telovadnici osnovne šole na Pragerskem. Razstavljale smo pletene in kvačkane kapice, ki so kot donacija namenjene dojenčkom porodnišnice Ptuj. Na ogled smo postavile tudi kar nekaj kvačka-nih prtičkov in pletov. Svoje izdelke iz najrazličnejših materialov je razstavljalo 70 razstavljavcev z vseh koncev Slovenije.
ČLOVEK, NE JEZI SE
Članice Marjana Sitar, Angela Mohorko, Katica Purg in Marija Kokol so se družile v DPZD Lancova vas ob znani družabni igri. Tekma je potekala predvsem med domačinkami in igralkami, ki gojijo to igro.
NA MARTINOVANJU V VIDMU
Za letošnje martinovanje, ki je potekalo 4. novembra, so članice pekle pecivo in sodelovale s postrežbo obloženih kruhkov in tako pomagale utreti pot novemu vinu.
PEKA KRUHA V OŠ IN VRTCU VIDEM
S skupnimi močmi v družbi najmlajših Vrtca Videm smo 16. novembra zamesili in spekli kar nekaj kolačev domačega kruha. Učenci prve triade so dan kasneje uživali ob peki in oblikovanju pekovskih dobrot v družbi naših članic. Učenci so oblikovali
Pletene kapice za dojenčke
svoje žemljice, kajzarice, rogljičke idr. Postregli smo jim več vrst domačega kruha z raznimi namazi. Prejele smo zahvalo in pohvalo, da je bil kruh zares dober, naše srečanje pa nepozabno. Na temo kruha je Marija Kolednik Črnila predstavila novo pravljico Nanček, pšenica in kruh.
V	soboto, 18. novembra, pa smo sodelovale pri pogostitvi ob praznovanju 100-letnice PGD Videm pri Ptuju.
DELOVNI VEČERI
V	društvu se pripravljamo tudi na praznični december. Izdelali smo že nekaj svojih voščilnic in adventnih venčkov. Imamo še načrte za sodelovanje z osnovno šolo in našimi najstarejšimi članicami. Na čakanju so tudi nove ideje in načrti z upanjem, da jih uresničimo.
Vsem vam pa želimo lepe prihajajoče praznike in srečno, zdravo in uspešno novo leto 2024.
Besedilo in foto: M. K. Č.
Društvo Kuhla nadvse aktivno
V društvu Kuhla se na veseli december pripravljajo že od oktobra. Članice imajo veliko delovnih srečanj, da bodo jubilanti prejeli praznične čestitke, da se bodo ženske vseh starosti olepšale in okrasile, da bodo okrašena božična drevesca in da bo tudi v skupnostih in družinah vse poskrbljeno za praznovanja.
KORUZA POSPRAVLJENA NA STARI NAČIN
Oktober je čas za trganje koruze, žetve — sekanje koruznice in ličkanje. S tem običajem se dandanes ukvarja malo društev. Naši člani in članice so za kak ar veliko parcelo starodobno pospravili. Nekaj zbranih (premalo) je koruzo na njivi potrgalo, odpeljalo
do koruznika, koruznico posekalo in naredilo stope. Sledili so malica in zapitek na njivi ter nato »kožuhanje«. Kup koruze je bil ob klepetu in obujanju spominov hitro zličkan, nekaj storžev je bilo z ostanki perja ličkanja povezanih in obešeno na palico, preostalo pa so pospravili v koruznik. Luščenje pride na vrsto tik pred uporabo, ko bo koruza že povsem suha. Večino bodo pojedle kokoši, lahko pa se je nekaj najde tudi za mletje v žrmljah in nato iz moke pripravimo žgance ali kruh. Dajte nas presenetiti.
DELAVNICE NISO LE PRODUKCIJA, SO TUDI DRUŽENJE
V društvenih prostorih tedensko in pogosto tudi doma potekajo
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 30
DRUŠTVA, DOGODKI
Pospravljanje koruze
delavnice izdelovanja voščilnic in nakita. V domski kuhinji in doma se bo decembra peklo pecivo in okrasje za božično drevesce. Pri opisanem delu se združujejo v istih osebah prostovoljke Karitasa, faranke župnije sv. Vida in članice društva, ki s svojimi pridnimi in spretnimi rokami pripomorejo k obujanju tradicije ročnega dela, kot so ga gospodinje opravljale v ne tako davni preteklosti. Uspešne ustvarjalke so naredile skoraj več sto raznih čestitk.
KUHLE SO TUDI GOSTOVALE
Štiri članice so se udeležile Gospodinjskega večera v Dražencih in se pomerile v izdelavi domačih rezancev. Medgeneracijska ekipa je bila nad delom organizatoric navdušena in si želi nadaljnjega sodelovanja. Na osrednjo prireditev martinovanja v Vidmu pa je odšla ekipa šestih članic z veliko simpatizerji. Med obloženimi stojnicami domačih dobrot (razno pecivo, domači kruh, narezki in napitki idr.) iz vseh kulinaričnih društev v občini smo se kra-
jani iz Dolene največ zadrževali pri svojih, pokusili pa smo tudi dobrote drugih ekip. Vesel in razigran etnografski dogodek z vinsko kraljico in povabljenimi gosti je trajal v pozne večerne ure.
SKRB ZA DOMSKO KUHINJO
Zaključek leta je namenjen tudi pregledu stanja in predpra-zničnemu čiščenju. Vse to bodo naredili tudi naši člani Kuhle: inventura, generalno čiščenje kuhinje in klubskih prostorov ter skrb za okrasitev božičnega drevesa.
K sodelovanju vabimo nove člane in člane. Kontaktni podatki so na spletni strani Društva Kuhla Dolena ali pa kar pri sosedih. Pridite!
Krajanom in krajankam želimo blagoslovljen božič ter zdravja in sreče v letu 2024. Napitnico in objeme bomo delili na srečanju krajanov KS Dolena 1. 1. 2024 ob 14. uri.
Besedilo in foto: FL
Ponudba Kuhle na martinovanju v Vidmu
Jesenski piknik Društva žensk Pobrežje
Lepa jesenska sobota, 21. oktobra, je bila ravno pravšnja, da so se članice Društva žensk iz Pobrežja odločile za prijetno druženje. Pripravile so kostanjev piknik, v katerega so vložile precej truda, saj so se najprej podale na pohod po okoliških hribih in mimogrede v gozdu nabrale tudi kostanje.
Pred tem so spekle pecivo, slanike in ocvirkovo pogačo, poskrbele pa tudi za domači mošt. Piknik je potekal v prenovljenem Športnem parku Pobrežje. Ker je v neposredni bližini vaška klet, so pokusile tudi mošt iz domače kleti, za katerega sta takrat še skrbela stara kletarja Stanko Simonič in podkletar Rudi Štelcer. Ugotovile so, da pečeni kostanji, okusno pecivo in domači mošt gredo odlično skupaj, zato so se odločile, da takšne aktivnosti še ponovijo.
Besedilo in foto: MN
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 31
DPŽD Lancova vas ob koncu leta
Jesenske mesece so za skupna druženja, ustvarjanje in pridobivanje novega znanja izkoristile tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Že od septembra se ob ponedeljkih srečujejo na rednih tedenskih delavnicah, za njimi je uspešen tretji turnir v družabni igri človek, ne jezi se, v Dražencih so se na Gospodinjskem večeru pomerile na tekmovanju v ročni izdelavi domačih rezancev, tudi letos pa so poskrbele, da Lancovo vas v prazničnem decembru krasi velik adventni venec.
V vaškem domu v Lancovi vasi so 20. oktobra gostile 3. turnir v igranju igre človek, ne jezi se. Jožica Maroh, predsednica društva, je povedala, da se je tekmovanja udeležilo deset ekip, v vsaki so sodelovale štiri članice. Gostile so članice iz Vidma, Tržca, s Sel in iz Dolene, pridružile pa so se jim tudi tekmovalke iz Dra-žencev in s Hajdine. Veliko športne sreče, dober met kocke in čim manj jeze so zbranim namenili tudi župan Občine Videm Brane Kolednik s soprogo, predsednik KS Lancova vas Miran Podgoršek in podpredsednik žiga Škrabl, tudi občinski svetnik. Tekmovanje je budno spremljala strokovna komisija, ob koncu pa so najboljšim podelili tudi pokale. Zmaga je tudi letos ostala v Lancovi vasi, na 2. in 3. mesto pa so se uvrstile članice Društva gospodinj Draženci. Prijeten večer so sklenile s pogostitvijo za skupno mizo.
S KUHARJEM JAKO VRTELE KUHALNICE
Društvena kuhinja je bila dobro zasedena tudi 8. novembra, saj
Tretji turnir v igranju igre človek, ne jezi se je bil zelo dobro obiskan. Foto: Darja Maroh
so organizirale kuharski tečaj. Tudi tokrat so medse povabile priznanega kuharskega mojstra — kuharja Jako. Tema tečaja so bili štruklji, tako slani kot sladki, ki jih lahko postrežemo kot samostojno jed ali kot prilogo. Po preizkušanju receptov in uspešno opravljenem delu so sedli za skupno mizo in vse pripravljene dobrote tudi preizkusili.
S kuharjem Jako so na kuharski delavnici vrtele kuhalnice na temo štrukljev. Foto: Darja Maroh
Središče Lancove vasi pri vaškem domu je tudi letos praznično okrašeno z velikim adventnim vencem, za kar gre zahvala prizadevnim članicam. Foto: PK
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 32
DRUŠTVA, DOGODKI
Članice so se odzvale tudi povabilu Občine Videm in sodelovale na osrednjem martinovanju, ki je potekalo 4. novembra. Za vse obiskovalce so bogato obložile svojo stojnico. Predsednica Jožica Maroh se je 16. novembra udeležila srečanja predsednic ženskih društev iz nekdanje občine Ptuj, ki je letos potekalo v Cirkulanah. Srečanje je organizirano v sodelovanju s KGZ Ptuj in je dobra priložnost za druženje pa tudi za izmenjavo različnih izkušenj.
Ekipa članic v sestavi Marta Lesjak, Milenka Cafuta in Danica Vidovič je 18. novembra sodelovala na jubilejnem, 20. Gospodinjskem večeru v Dražencih. Gostiteljice so tudi letos poskrbele za še eno zares odmevno prireditev, na kateri se tekmovalci pomerijo tudi v ročni izdelavi domačih rezancev. Lancovljankam je šlo delo dobro od rok.
PRAZNIČNI DECEMBER
Dan pred prvo adventno nedeljo so spletle velik adventi venec in ga namestile pred vaški dom. Lancova vas je tako tudi letos po njihovi zaslugi še lepše praznično okrašena, za kar jim gredo vse pohvale. V prazničnem decembru so članice izdelovale tudi voščilnice za videmsko občino in za lastne potrebe.
Odzvale so se tudi na povabilo za postavitev jaslic na prostem. Gre za letošnji skupni projekt videmske občine in župnije sv. Vida, s katerim želijo tudi pri nas počastiti 800-letnico postavitve prvih jaslic. Marohova je povedala, da so se odločile za nekoliko netradicionalne jaslice, in sicer posebne jaslice iz ličja, ki so razstavljene v kapeli sv. Urbana (Vrbanovi) v Vidmu. Še eno uspešno leto so Lancovljanke sklenile 15. decembra z veselim zaključkom leta v gostilni Rajh v Dražencih, 26. decembra, na štefanovo, pa jih čaka še božični izlet — odpravile se bodo na večerni sprehod med tisočerimi lučkami v Volčjem potoku.
DOBRE ŽELJE OB KONCU LETA
V teh prazničnih dneh želi DPŽD Lancova vas vsem svojim članicam in občanom Občine Videm blagoslovljene božične praznike z željo, da bi bile vaše praznične mize bogato obložene, tudi z medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo. Naj bo zdravo in srečno 2024!
Petra Krajnc
Advent v Pobrežju
v
C as duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je bila letos 3. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji, ki je letos prav na sveti večer, 24. decembra.
Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Jezusovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.
Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradici-
Adventni venčki
onalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Tega se zavedajo tudi članice Društva žensk Pobrežje, ki so konec novembra pripravile delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Delavnica je potekala v vaškem domu Pobrežje in jo je vodila Suzana Fridauer. Poleg majhnih so tudi letos izdelale večjega, ki krasi Mlakarjev križ v Pobrežju ob cesti Ptuj—Videm.
Besedilo in foto: MN
Adventni venec velikan
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 33
Jesenske aktivnosti v DU Videm
Lepe jesenske dni smo v društvu izkoristili za aktivno preživljanje in druženje s člani. Kot ponavadi smo se drugi torek v oktobru zbrali in se s kolesi odpravili na pot okrog Ptujskega jezera.
V novembru, ob prazniku spomina na preminule, smo se poklonili našim pokojnim predsednikom in članom upravnega odbora ter jim položili svečke na gomilo. To gesto ohranjamo in se jim s tem vsaj malo zahvalimo ter spomnimo njihovega požrtvovalnega dela v našem društvu.
Nekaj dni pred martinovim, 8. novembra, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Radence. Vodič Luka nas je najprej popeljal po zdraviliškem parku in nam razložil pomen parka za zdravilišče, zasnovo in cilje občine v sodelovanju z zdraviliščem ter oživitev in ureditev parka. Pokusili smo tudi radensko v naravnem izviru, kasneje pa še v hotelu Radin, da smo ugotovili razliko. Po degustaciji radenske smo se odpravili na Kapelo, si v prisotnosti župnika ogledali cerkev Marije Magdalene in novo pridobitev — vinsko fontano. Uradni del je bil s tem končan, na turistični kmetiji Ozmec pa nas je že čakalo martinovo kosilo.
Strokovna ekskurzija v Radencih. Foto: arhiv društva
S kolesi okrog Ptujskega jezera
Naš neumorni Jožek je poskrbel za glasbo, da smo se zavrteli in kakšno zapeli in tako tudi počastili Martina. Naših aktivnosti s tem v novembru ni bilo konec, 14. novembra smo se namreč zbrali in se s kolesi podali na pot proti Selom, Apačam in do končne destinacije — gostilne Rajh v Dražencih. Ob dobri malici smo pot končali v Vidmu. Tudi v decembru nas čaka kar nekaj aktivnosti, temeljito pa se pripravljamo tudi na naslednje leto, ko naše društvo praznuje 70 let. Praznik bi želeli dostojno proslaviti v času občinskega praznika, zato upamo na dobro sodelovanje z občino, županom in občinskim svetom, saj imamo zadanih kar nekaj ciljev, ki bi jih do praznika želeli realizirati.
Županu, občinski upravi, svetnikom, vsem društvom v občini, patrom, vodstvu osnovne šole, vsem, ki so kakor koli sodelovali z nami, in vsem članom društva upokojencev kot tudi vsem občanom Občine Videm želimo prijetne in doživete božične praznike, v letu, ki prijaha, pa obilo zdravja ter medsebojnega razumevanja in sodelovanja.
Mirko Rihtarič,
predsednik DU Videm
Na strokovno ekskurzijo z vlakom
v
Člani DU Tržec so se tokrat odpravili na strokovno ekskurzijo v tretje največje mesto v Sloveniji, v Celje. Za prevoz so izbrali trenutno najbolj ugoden in ekološko sprejemljivi način potovanja, če izvzamemo hojo ali kolesarjenje, s Ptuja v Celje in nazaj so potovali z vlakom.
Na dan so privreli spomini, zlasti udeležencev moškega dela ekskurzije, da smo se nazadnje z vlakom peljali, ko smo šli k vojakom; od takrat je minilo petdeset in več let. Po slabi uri
vožnje (vmes je bil en prestop) sta udeležence pričakala hladno megleno vreme ter vesel in tradicionalno oblečen vodnik. Na Krekovem trgu so se udeleženci ekskurzije najprej seznanili s kipom Alme M. Karlin, pisateljice, svetovne popotnice, zbirateljice in poliglotke, ki se je rodila leta 1889. Alma Karlin je po prvi svetovni vojni v osmih letih sama prepotovala dobršen del sveta in nedvomno sodi med največje popotnice vseh časov. Med popotovanji je zbrala ogromno etnološkega gradiva, svoja doživetja pa je popisala v številnih knjigah. Znanje
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 34
DRUŠTVA, DOGODKI
• >•.:-¡iVi^¡s&.ii-J :• ^b^JkE?	& -j,/ '4. j ' a;*
Čfig '■: • m •'>• ■■■	. ' ''
Spoštovani člani, simpatizerji
ter občani Občine Videm,
vesele božične praznike in
srečno novo leto, vam želijo
člani	feffjž^5
- Društva upokojencev Trzec
tujih jezikov je po ustalitvi v Celju več let prenašala na someščane.
Vodnik Matej je na poljuden način predstavil znamenito plemiško rodbino (prvič omenjene okrog leta 1125 kot Žov-neški gospodje) iz poznega srednjega veka, grofe Celjske, ki so pomembno zaznamovali srednjeevropski prostor od prve omembe te družine do izumrtja v letu 1456. Hladno vreme je pripomoglo, da so udeleženci strokovne ekskurzije vstopili v gostilno s svojskim imenom Špital. V srednjeveški stavbi je delovala vojaška bolnišnica pred prvo svetovno vojno in tudi po njej. V starem mestnem jedru smo si ogledali skrbno obnovljeno stavbno dediščino Celja: Ljudsko posojilnico, Narodni dom, mestni magistrat, cerkev sv. Cecilije, Vodni stolp, Staro grofijo in še kaj. Nato so se udeleženci strokovne ekskurzije srečali s predstavniki Društva upokojencev Celje. Na srečanju vodstev so potekali razgovori z izmenjavo organizacijsko-delovnih izkušenj pri vodenju te vrste društev. Po razgovorih sta si predsednika izmenjala priložnostna darila, srečanje pa so sklenili v društveni jedilnici.
Med udeleženci strokovne ekskurzije z vlakom, ki je drvel proti izstopni postaji na Ptuj, se je porajala skupna misel: »Nismo pričakovali, da je naša dežela tako zanimiva in lepa ter dostopna z javnim prevozom.«
Mag. Ivan Božičko
Jesenske aktivnosti DU Dolena
v
Člani DU Dolena po uspešno opravljeni septembrski trgatvi skrbimo za mošt. Nadaljujejo se vse društvene aktivnosti. Kot najprej načrtovane smo v prijetnem vzdušju izvedli društveni izlet in martinovanje.
IZLET NA SEVERNO PRIMORSKO IN KRAS
Člani DU smo se 11. oktobra odpravili na Severno Primorsko in Kras. Z avtobusom je odpotovalo 47 članov. Potovanje je bilo živahno in z le enim postankom, zato smo na prvi dnevni cilj, Trg Evrope v Novi Gorici, prispeli že zgodaj dopoldne. Po sprehodu po trgu ter prestopanju odprte meje med Slovenijo in Italijo sta sledila skupinsko fotografiranje in odhod v 2 km oddaljeno Kostanjevico (danes del Nove Gorice). Ogledali smo
si Frančiškanski samostan, grobnico zadnjih francoskih kraljev Borbonov (umrli v izgnanstvu) in Škrabčevo knjižnico. Sledil je odhod na Sveto Goro, od koder je prečudovit razgled na Novo Gorico, Gorico in Furlanijo v Italiji, Posočje in Kras. Ob enih smo imeli kosilo, po njem pa ogled samostana in bazilike s podobo Svetogorske kraljice, matere božje. Pred odhodom so naši pevsko razpoloženi popotniki še zapeli pesem Mariji, nato smo odpotovali na Kras v prečudovito vas Štanjel. Ogled gradu, razstave človek na Krasu, vino in zgodbe skozi zgodovino ter Ferrarijev vrt so na nas pustili zanimiv vtis. Ob vodenem ogledu je bilo namreč podanih toliko novih, neznanih informacij, da se lahko vprašamo, kako nam je kljub majhnosti Slovenije še toliko neznanega o sosedih onkraj hriba. Po kratkem odmoru za kavico
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
DRUŠTVA, DOGODKI
Stran 35
»Trk« Evrope v Novi Gorici, v ozadju zgradbe Gorice v Italiji
smo se odpravili nazaj v štajersko deželo. Da pot ni bila preveč monotona, je šofer Karl ustavil avtobus na Trojanah. Osebne potrebe, kava in za finale trojanski krofi, tudi za domov, so bili zadnje dejanje pred prihodom domov v Doleno.
KDOR OPRAVLJA TRGATEV, TUDI MARTINUJE
Z majhno zamudo je bilo 14. novembra ob 11. uri in 11 minut za člane DU
Hudomušni krst mošta
organizirano martinovanje. Povabilu na dogodek se je odzval tudi župan Brane Kolednik. Po uvodni napitnici so hudomušni člani izvedli tradicionalni krst mošta (lastna trgatev z brajde), društvene gospodinje in kuharice pa so pripravile martinovo pojedino. Da ni bilo dolgočasno, je poskrbel društveni ansambel trio HTB, ki je najživahnejše člane privabil tudi na ples. Že tradicionalno martino-vanje obišče vsako leto več članov. Letos se jih je zbralo skoraj 80 od skupaj 125 članov. Zares je bilo lepo.
USPEŠNI NA RAZPISU ZDUS
V septembru smo kandidirali za denarna sredstva ZDUS (Zveze društev upokojencev Slovenije), ki jih namenjajo za spodbujanje društvenih aktivnosti na področjih, športa, kulture in izletništva. Ker smo bili vse leto aktivni, smo bili tudi tu uspešni.
Člani društva kličemo članom, krajanom in občanom: »Zdravo, srečno in strpno leto 2024 ter božič poln veselja, radosti in ljubezni razširjene družine. Ne pozabite tudi na Miklavža ter na dan samostojnosti in enotnosti!«
Besedilo in foto: FL
Jesensko druženje članov SLS Videm pri Ptuju
Na Poslančevi domačiji v Vareji je 19. novembra potekalo jesensko druženje članov SLS Videm pri Ptuju.
Srečanju se je pridružilo tudi nekaj novih članov. Po uvodnem nagovoru Bojana Merca, predsednika OO SLS Videm, so prisotni ob kosilu, domačih dobrotah in različno obarvanih pogovorih preživeli sproščeno popoldne.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Udeleženci jesenskega druženja na Poslančevi domačiji
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 36
AKTUALNO
Zvočno ali hrupno onesnaževanje
V zadnjih desetletjih je mnogo govora o podnebnih spremembah, globalnem segrevanju, o onesnaževanju s plastičnimi in drugimi nevarnimi odpadki, redko pa se govori o zvočnem ali hrupnem onesnaževanju okolja, ki je v sodobnem svetu vse bolj prisotno in za nekatere samoumevno, drugim pa žal povzroča izjemno stisko.
Kako bi bili videti prihajajoči božični in novoletni prazniki brez pirotehničnih proizvodov? Za mnoge krasno, tudi za živali, za mnoge pa pusto in nezanimivo. Ljudje ustvarjamo mnogo vrst nepotrebnega hrupa skozi vse leto. Vsak od nas pa si po svoje razlaga, kaj pravzaprav je hrup, in običajno se ne sprašujemo, kako s svojim zvočnim delovanjem vplivamo na sočloveka in druga živa bitja, vse dokler se nas situacija ne dotakne osebno. Vsi, brez izjem, bi morali s svojim delovanjem na prostem stremeti k manj hrupnemu onesnaževanju.
V slovenski zakonodaji je določen čas, ko ne smemo delovati glasno — to je od 22. do 6. ure zjutraj. Žal pa ima premalo občin določen ukrep o prepovedi hrupa ob nedeljah in praznikih. Ko gre za kmetijska, vinogradniška območja, je razumljivo, da so ljudje v veliki večini odvisni od vremena. Preostali pa bi se lahko izognili hrupnim dejavnostim na prostem vsaj ob dela prostih dnevih.
NEGATIVNE ZVOČNE OBREMENITVE
Kaj spada v kategorijo zvočnih obremenitev, ki negativno vplivajo na zdravje in počutje tako ljudi kot drugih živih bitij? O hrupnem onesnaževanju ponavadi pomislimo le na ekstremne zvočne obremenitve. Toda ljudje nismo izpostavljeni le hrupu, ki se dogaja v nekaterih industrijskih panogah ali ob občasnih glasnih družabnih prireditvah ali v bližini prometnih cest, železniških prog, letališč ali v mestnih središčih poleg glasnih gostinskih lokalov itd. Tu je še hrup, ki ga povzročamo s pirotehničnimi sredstvi med prazniki in žal tudi izven njih. Zadnje čase precej neugodnega zvoka proizvajajo tudi nekatere toplotne črpalke, ki predvsem v strnjenih naseljih povzročajo resne motnje spanja. Različne vrste zvokov, ki smo jim proti svoji volji konstantno ali občasno izpostavljeni, negativno vplivajo na zdravje, splošno koncentracijo, nemir itd. Stopnje v decibelih se razlikujejo, in medtem ko ima npr. zvok grmenja ali glasnega koncerta okoli 120 decibelov, mu kar z 90 decibeli sledijo zvoki kosilnic, puhalnikov listja, žag itd.
HRUPNE DEJAVNOSTI NA PROSTEM RAZDIRALEC DOBRIH MED SOSEDSKIH ODNOSOV
Obstaja še mnogo vrst hrupnih onesnaževanj, ki v decibelih sicer ne presegajo stopnje dovoljenega, a lahko zelo moteče vplivajo na ljudi. Občasno povzročanje hrupnih dejavnosti izven bivanjskih prostorov ni moteče, saj se razume, da je nekatera dela okoli hiše treba opraviti. Ko pa pogosto izvajamo razna glasnejša dela,
pa ob tem neredko obremenjujemo preostalo sosesko, s čimer neugodno vplivamo na medsosedsko klimo. V strnjenih naseljih so ljudje običajno previdnejši pri delu na prostem, kot so prepogosta košnja, žaganje itd. V razpršenih poselitvah pa si nekateri dovolijo marsikaj in kadar koli. Nekateri poleg naštetega zunaj svojih domov več ur dnevno poslušajo glasbo tako glasno, da jo morajo hočeš nočeš poslušati vsi v okolici, drugi povzročajo nemir z objestno vožnjo in še bi lahko naštevali. Ob tem se ne sprašujejo, ali v njihovi bližini živijo sovaščani, ki jim je mir dragocena vrednota in ne zgolj v določenih urah.
EPILOG ZA PRIJAZNEJŠI JUTRI
Sosedov običajno ne zanima, katero radijsko postajo poslušate ali kako krasno pokošeno travo imate, sploh če jo kosite prepogosto in ob neprimernih dnevih, kot so nedelje in prazniki. Sosedski odnosi so lahko krasni le v okolju, kjer razum pretehta osebni interes. Seveda so razna praznovanja rojstnih dni in podobnih priložnosti izjema, ki naj bi jo vsak razumel. V vsakodnevni praksi pa imamo ljudje skoraj brez izjem radi mir. Empatija ali sočutje je nujno potrebna lastnost vsakega posameznika. Sedaj ko se bližamo prazničnim decembrskim dnem, je vsekakor na mestu vprašanje: Je res za vsako ceno treba z vso pirotehnično navlako in glasno glasbo producirati nenormalne količine hrupa ali je bolj na mestu, da mirno, a vseeno radostno preživimo praznike? Vsak odgovoren človek bi moral upoštevati etični kodeks, ki ga najbolje ponazori pregovor: Ne povzročaj drugim tistega, česar ne želiš, da drugi povzročajo tebi!
Prijazni sosedski odnosi naj bi bili iskreni in sočutni, nemoteči in prijazni. Zato naj bodo dnevi tako med prazniki kot skozi vse leto za vse vas mirni in zvočno prijetni.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
AKTUALNO
Pesticidi v živilih
Stran 37
Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za preprečevanje razvoja, nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prena-šalci bolezni rastlin, živali in ljudi ter neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljamo jih na različnih področjih, največ v kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet idr., predvsem za zaščito rastlin in različnih materialov.
Pesticide razvrščamo na herbicide (proti plevelom), insekticide (proti žuželkam), fungicide (proti plesnim in glivam), roden-ticide (proti glodavcem), glede na kemijsko strukturo pa na organske, anorganske, sintetične in biološke. Pesticidi so v kmetijstvu za široko pridelavo hrane danes nepogrešljivi, tako pri pridelavi hrane rastlinskega kot živalskega izvora in krme. Uporabljamo jih v dobi rasti in zorenja rastlin, pred obiranjem pridelkov in po njem, med shranjevanjem in transportom za zaščito pred kvarjenjem, za uravnavanje rasti rastlin, odstranjevanje zelenih delov, redčenje sadja, za preprečevanje prezgodnjega odpadanja plodov idr. Pesticidi omogočajo količinsko večjo pridelavo in na nekaterih področjih tudi boljšo kakovost hrane.
Živila, ki so najbolj dovzetna za pesticide, so: sadje, zelenjava, žita in izdelkih iz žit, začimbe, pitna voda, če v podtalnico pronicajo pesticidi oz. njihovi presnovki, ki jih uporabljamo na površju zemlje, in drugo.
VPLIV PESTICIDOV NA ZDRAVJE
Pesticidi imajo lahko akutne in kronične toksične učinke na zdravje ljudi, ki so jim izpostavljeni. Do akutne zastrupitve s pesticidi pride največkrat na delovnih mestih, npr. ko delavci uporabljajo pesticide v zaprtih prostorih in ko koncentracije teh snovi v zraku močno narastejo. Do kroničnih zastrupitev pride zaradi ponavljajočih se, dalj časa trajajočih izpostavljenosti ljudi manjšim koncentracijam pesticidov. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti lahko pride do težkih toksičnih učinkov na živčevju, krvotvornih organih, ledvicah, jetrih, spolnih organih, do motenj hormonskega ravnovesja, okvar ploda med nosečnostjo, razvojnih motenj, raka in drugih bolezni. Če na živilu ali v njem ugotovimo prisotnost ostankov pesticidov nad dovoljeno mejo, je treba ovrednotiti (Nacionalni inštitut za javno zdravje — NIJZ, https://nijz.si), ali tolikšna prisotnost pesticidov dejansko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. To ovrednotimo z oceno tveganja, ki nam da zaključek, ali je tako živilo varno za uživanje. Oceno tveganja naredimo na osnovi današnjega vedenja in poznavanja učinkov teh snovi. V nobenem primeru pa ne moremo z gotovostjo zaključiti, da gre za povsem varno koncentracijo, saj možnih učinkov na zdravje ne moremo popolnoma izključiti.
Stanje v okolju kaže, da je treba nujno zmanjšati uporabo pesticidov na področju pridelave prehrane. Strokovna združenja po
Doma pridelana jabolka
vsem svetu se zavzemajo za omejevanje uporabe pesticidov in za iskanje varnejših alternativ. Področje, ki je še posebej neraziskano in neznano, je dolgotrajna sočasna izpostavljenost majhnim odmerkom različnih kemikalij.
Zaradi tega so potrebni velika previdnost pri uporabi, strokovnost in ozaveščenost pri delu s pesticidi, omejevanje uporabe, iskanje manj strupenih pesticidov in nekemijskih zamenjav zanje.
NAMESTO ZAKLJUČKA
Rezultati uradnega nadzora kažejo, da je preseganj mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi običajno zelo malo. Še bolj varno je, da uživamo zelenjavo, sadje in žita, ki so pridelana na ekološki način, da izberemo lokalno in sezonsko hrano, in če je le mogoče, uživajmo doma pridelana živila. Ne pozabimo — sadje in zelenjavo pred uporabo dobro ope-remo, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini.
Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko
Neža Zamuda, 7. a
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 38
AKTUALNO
POLICIJA SVETUJE
Varna raba pirotehnike
Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav so prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedane.
Nekateri posamezniki se ne morejo upreti uporabi pirotehnike. Če ste med njimi, pirotehnične izdelke uporabljajte vsaj varno in uvidevno. Torej tako, da to drugih ne moti in ne ogroža ter ob upoštevanju vseh zakonskih omejitev. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali in onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorij P1, T1, baterij in kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa nefizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od26. decembra do 1. januarja. Pri tem je treba upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in
vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedane so tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic.
PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI
Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo
odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite, ali so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne obnaša tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni!
SAMO POD NADZOROM
Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic?
UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni!
DOVOLJ IMAM POKANJA
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov,
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
NAŠI LJUDJE
Stran 39
otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove.
VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO
Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno končali. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in preostalega premoženja. Ne dajajte možnosti nepridipravom, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam povzročili nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede s svojim odhodom
in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. Zelimo, da bi praznike preživeli prijetno, v družbi najdražjih in da bi leto zadovoljno zaključili.
V prihajajočem letu vam želimo veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in osebne sreče.
Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi. Vir: www.policija.si
Stanko Vinko,
vodja policijskega okoliša
»Leteči Haložan« ali vitalnih 60 let Mirka Vindiša
Leta 1963 se je v Ljubstavi rodil en najuspešnejših maratoncev Slovenije, nekdanje Jugoslavije in konec koncev sveta, Mirko Vindiš. Pretekel je ogromno maratonov, v svoji zbirki ima več kot 250 medalj in več kot 200 pokalov, kar desetkrat pa je bil imenovan za športnika leta občine Ptuj.
Mirko je nekdanji samostojni podjetnik, zadnjih 13 let pa je učitelj telesne vzgoje. Je izjemen »domači mojster«, med drugim pravi, da so zanj dve številki preveliki gumijasti škornji najljubša obutev tako poleti kot pozimi. Govori mirno in preudarno, a s takim žarom, da se človek z lahkoto preseli »v stavke« njegovih zgodb.
Mirko, novembra ste praznovali »prvih« 60 let svojega aktivnega in pestrega življenja. Je to za vas kaka posebna prelomnica ali letom ne dajete posebnega pomena?
M. Vindiš: »Točno tako, zame je ponedeljek ponedeljek, petek petek, letos ali lani, ni pomembno. Številka je mogoče malo visoka, ampak moje počutje je enako kot v mladosti. Ne počutim se kot številka, raje redno vzdržujem telesno kondicijo, tudi v nogometni ekipi veteranov Podlehnik in še vedno pretečem 'kak' kilometer.« (smeh)
Z ženo Dragico sta izjemno skrbno in avtentično obnovila vašo rojstno hišo, v katero sta se pred nekaj leti preselila. Kako ste preživljali otroštvo, mladost in katera haloška jed vam je najljubša?
M. Vindiš: »Otroštvo in mladost sem preživel na kmetiji, v hiši, ki sva jo z ženo Dragico popolnoma prenovila in tu živiva zadnja štiri leta. Sem najmlajši od treh otrok. Nihče od nas ni bil razvajen, saj je bilo na kmetiji vsak dan ogromno dela. Imeli smo krave, svinje, kokoši, tudi vinograd. Očetu sem pomagal pri vseh kmečkih opravilih. Ze kot otrok sem bil precej podjeten in sem si denar služil z nabiranjem gob, polžev, kostanja, 'čemerike'. V osnovno šolo sem iz Ljubstave do Vidma hodili peš, tako kot preostali vrstniki. V živem spominu imam to hojo do šole in nazaj, po blatnih Halozah, v dežju, snegu, mrazu. Kot otrok sem si zato obljubil, da si bom takoj, ko bo mogoče, kupil avto, da ne bom premočen in blaten hodil naokoli. V srednji šoli sem bival v dijaškem domu v Mariboru, a sem se vedno rad vračal
Medalje so le del vseh priznanj legendarnega športnika.
domov. Moja najljubša jed so domače krvavice z zeljem, čeprav ni to le haloška jed.«
POT MARATONCA
Ste en najuspešnejših maratoncev tako Slovenije kot nekdanje Jugoslavije. Tudi v svetovnem merilu imate nekaj zavidljivih rezultatov. Brez posebnih priprav ste pretekli tudi 100-kilome-trski maraton na Nizozemskem, kjer ste osvojili 3. mesto. Ste tudi slovenski rekorder v tej kategoriji. Kako se spominjate prvih začetkov svoje tekaške poti v osemdesetih letih? M. Vindiš: »Tekaško pot sem začel leta 1980 v Atletskem klubu Ptuj, ko sem imel 17 let. Tu je moj tekaški potencial opazil trener Franc Ivančič, pod okriljem katerega sem treniral do leta 1989. Gospod Ivančič je bil neusmiljen trener. Treningi z njim so bili mnogokrat na meji zdravega razuma. Ta dejstva so po devetih letih sodelovanja vplivala na odločitev, da sem se leto dni po svojih prvih olimpijskih igrah v Seulu, leta 1988, kjer sem osvojil 24. mesto, odločil za samostojno pot. Treninge sem prilagajal svojim zmožnostim in se leta 1992, tedaj že za Slovenijo, udeležil tudi olimpijskih iger v Barceloni, kjer sem osvojil 40. mesto.«
Kaj vas je poleg veselja do teka motiviralo, da ste več desetletij sodelovali na mnogih maratonih tako doma kot v tujini?
M. Vindiš: »V Sloveniji je bilo tako, da je šlo športni zvezi in trenerjem predvsem za medalje, sam pa sem z leti videl v svojem teku tudi priložnost za zaslužek. Ko leta in leta vlagaš vso svojo energijo in čas v treninge in ti na koncu ostane medalja ali pokal, si lahko vesel in ponosen, toda od tega ni dodane vrednosti. Tako sem kmalu po začetku samostojne tekaške poti v Novi Gorici našel menedžerja, ki mi je pomagal sodelovati na dobro organizi-
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 40
NAŠI LJUDJE
Mirko Vindiš in njegova »srebrnina«
ranih, plačanih maratonih, od Italije, Nemčije do Avstrije, Švice in drugje. Denarne nagrade so bile ne le finančna, ampak tudi velika motivacijska podpora mojemu trudu. Treniral sem tudi po trinajstkrat na teden, dnevno najmanj od 20 do 50 kilometrov.«
Mirko, od vseh maratonov je gotovo težko izpostaviti nekaj tistih, ki so vam ostali še posebej v dobrem spominu. Radi se tudi pošalite, da ste ostali večni rekorder nekdanje Jugoslavije, saj je ta po letu 1990 razpadla.
M. Vindiš: »Res je, sem zadnji rekorder Jugoslavije. Petkrat, torej od leta 1986 do 1990, sem bil zmagovalec in vsakoletni nov rekorder maratonov v Kumrovcu. Tako je en mojih najljubših pokalov nekdanje Jugoslavije v moji zbirki. Sicer sem bil devetkratni prvak Jugoslavije, enkrat v velikem, petkrat v malem maratonu, dvakrat na 10 kilometrov in enkrat v krosu. Potem sem bil kasneje tudi petkrat prvak Slovenije. V zelo živem spominu imam tudi svoje prve olimpijske igre v Seulu leta 1988, na katere sem šel kot prvi Ptujčan skupaj s celotno jugoslovansko ekipo. Vzdušje na teh igrah je bilo krasno, nepozabno. V izjemnem spominu mi je ostal tudi največji maraton maratonov v New Yorku, na katerega me je povabil sam organizator. Tu sem dosegel 8. mesto, dosegel sem svoj osebni rekord, na kar sem posebej ponosen, saj je na teh maratonih izredno težka konkurenca prvih 50 tekmovalcev od sicer 40 tisočih. Sicer imam dobre spomine še na mnoge udeležbe.«
Rekli ste, daje bilo v času vaših maratonskih udeležb izjemno težko priti do sponzorskih sredstev?
M. Vindiš: »Ja, obstaja zanimiva prigoda s Perutnino Ptuj, ko sem jih prosil za sponzoriranje udeležbe v New Yorku. Njihov odgovor na mojo prošnjo je bil, da ptujski piščanci ne letijo do New Yorka. (smeh) Tako sem pri 23 letih sam s svojimi prihranki odpravil čez lužo. Najprej do Ohia v Pittsburgh, kjer sem odtekel 10 kilometrov na teku Miru, nato sem šel v New York. Večinoma sem tekel v 'copatih', v katerih bi se sedaj kdo komaj sprehodil, kaj šele tekel. Ampak tako je bilo v tistih časih.«
Po končani srednji gradbeni šoli ste se najprej zaposlili, kasneje pa vpisali na fakulteto za šport in jo uspešno končali. Veliko let ste bili samostojni podjetnik, na Ptuju ste odprli Bar Maraton.
Zadnjih 13 let pa ste učitelj telesne vzgoje v Podlehniku. Kako kot učitelj telesne vzgoje vidite današnje generacije mladih, je kaj zanimanja za tek?Katera leta so najboljša v maratonski panogi in ali sta pravilna prehrana in ustrezna športna oprema nujni za doseganje dobrih rezultatov?
M. Vindiš: »Z učenci se dobro razumem, čeprav jih v teh časih ni lahko spodbujati. Nekateri imajo velik potencial, a jim največkrat manjka vztrajnosti. Velik problem so tudi motorične sposobnosti današnje mladine. Vzgoja se začne pri starših in oni bi jih morali bolj spodbujati k športnim aktivnostim. Seveda so tudi izjeme. Spomnim se, ko sem šel kot mladenič leta 1981 teč na neki 16-kilometrski maraton zgolj zato, ker je bila prva nagrada trenirka. Sedaj bi mlade težko motiviral s tako nagrado. Najboljša leta za tekače so nekje med 25. in 30. letom. V teh letih lažje dosegajo višja mesta, saj je pri maratonu za dobre rezultate poleg dolžine potrebna tudi hitrost. Uravnotežena, zdrava prehrana in ustrezna športna oprema sta lahko prednost, a to brez motivacije, ciljev in vztrajnosti ne zadošča.«
Pravite, da so Haloze, Ljubstava ena vaših velikih ljubezni in da ste ponosni, da ste z druge strani Drave, da ste Haložan. Kako ste zadovoljni z napredkom oziroma z infrastrukturo na območju Haloz skozi pogled na leta od vašega otroštva do danes? M. Vindiš: »To je kar kompleksno vprašanje. Na kratko lahko rečem le, da sem razočaran, da se vse preveč vrti okoli interesov kapitala posameznikov, ne pa v dobro večine Haložanov. Nekaj konkretnih premikov in primerov dobrih praks se je zgodilo v zadnjih 30 letih. Ceste pa so na veliko odsekih daleč od primernih. Res je, da se ne vozimo več po blatu in da živimo na plazovitih območjih, kjer odnaša ceste. Ravno zato bi bilo potrebnih več konkretnih, ne kratkoročnih, ampak trajnostnih rešitev. Osebno menim, da tudi javna elektro razsvetljava cestišč ne sodi na haloška območja, precej slabo stanje je tudi s telekomunikacijskimi povezavami. Sem pa vesel, da živim v Halozah obkrožen z naravo.«
Katere tri besede vas po vaše najbolje opisujejo? Imate kak moto, katere dejavnosti so vam poleg maratona v veselje? In kako je s temi vašimi dve številki prevelikimi gumijastimi škornji?
M. Vindiš: »Lahko rečem, da sem trmast, delaven, tekmovalen. (Zena Dragica smeje doda, da je njegov moto predvsem delo, delo, delo. Mirko prikima.) V vsem vidim priložnost za delo, saj me mnogo stvari veseli in tako življenjskega mota nikoli ne zmanjka. Sicer se lotim prav vsega, hišo sem npr. v celoti renoviral sam, le z elektriko si nisva 'na ti'. (smeh) Dve številki prevelike škornje imam z namenom, da lahko obut skočim vanje takoj, ko je to potrebno, saj je okoli hiše vedno veliko dela.«
Mirko ima v svojem arhivu ogromno člankov o svojih uspehih. Vzdevek »Leteči Haložan« je izpod peresa ptujskega novinarja Jožeta Slodnjaka. Na koncu lahko dodam le, da je njegova življenjska pot do teh vitalnih 60 tako zanimiva, da bi vse svoje spomine težko strnil v tanko knjigo. Verjetno bi nas večina z veseljem prebralo prvih 600 strani njegovih izjemnih maratonskih zgodb, od katerih nam jih je delček zaupal tudi za ta pogovor.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
NAŠI LJUDJE
Stran 41
Zlati poročni dan Marjane in Stanka Oroviča
V soboto, 21. oktobra, sta Marjana in Stanko Orovič iz Trnovca v družbi svoje družine in prijateljev proslavila svoj zlati zakonski jubilej. Po petdesetih letih sta pred pričami obnovila zakonsko zaobljubo ter si ponovno izmenjala poročna prstana in poljub.
Civilni obred zlate poroke je v prostorih Občine Videm vodil župan Brane Kolednik. Slavljenca je slovesno razglasil za zlato-poročenca in jima čestital v imenu občine. Praznično mašo je nato v cerkvi sv. Družine na Selih daroval p. Jože Petek. Letos je minilo petdeset let, odkar sta mlada in polna življenjskih pričakovanj 20. oktobra 1973 na Ptuju izrekla svoj življenjski da nevesta Marjana, z dekliškim priimkom Jerenko, iz Barislovcev in Stanko Orovič. Skupen dom in družino sta si ustvarila na moževi domačiji v Trnovcu 19, skozi vsa leta pa ohranjala medsebojno ljubezen, zaupanje in spoštovanje ter skupaj, z roko v roki, premagovala življenjske preizkušnje. V zakonu so se jima rodili trije otroci — sin Andrej ter hčerki Darinka in Silva, danes pa sta ponosna babica in dedek šestim vnukom — Jerneju, Janji, Teji, Tjaši, Lani in Luku, njuno veselje pa dopolnjujejo tudi trije pravniki - Alina, Zoja in Mark.
Na jesen življenja sta zelo srečna v družbi svojih najdražjih, ko ju ti obiščejo. Sicer pa sta Orovičeva ves čas dejavno vpeta v dogajanje v domači lokalni skupnosti na Selih. Stanko je bil član različnih društev, trenutno je predsednik Kulturnega društva Sela in član MeCPZ sv. Družine na Selih, Marjana pa je nasploh zelo
Zlatoporočenca Marjana in Stanko Orovič. Foto: arhiv Orovič
aktivna v aktivu žena Sela in povsod, kjer potrebujejo pridne ženske roke.
Zlatega jubileja sta se Orovičeva veselila v družbi svojih najdražjih, obeh prič - sina Andreja in hčerke Darinke, hči Silva z možem Danilom je skrbela za janževec, ter sorodnikov in prijateljev, ki so jima prišli izreč čestitke in skupaj z njima proslavit ta posebni dan.
Zlatoporočencema Marjani in Stanku Oroviču ob jubileju iskreno čestitamo tudi iz uredništva Naš glas!
Petra Krajnc
90 let Katarine Štrucl iz Pobrežja
V gostišču Pal je točno na dan, ko goduje sv. Martin, svoj jubilej, 90. rojstni dan, praznovala Katarina Štrucl iz Pobrežja.
Slavlje
dobri družbi. Foto: Aleksandra Majhen
Katarina, vsi jo kličejo Katica, je bila rojena 11. 11. 1933 v Štur-movcih kot osma od trinajstih otrok. Rada pove, da je imela težko, a srečno otroštvo. Rada se spominja dni, ko je skupaj z brati in sestrami odkrivala skrivne kotičke ob Dravi. Osnovno šolanje je končala v Vidmu, s štirinajstimi leti pa je odšla v Maribor v internat, kjer je bivala s sošolci iz tedanje Jugoslavije, ki so bili vojne sirote in so se prav tako prišli šolat za tekstilce. Tam je končala tekstilno šolo in pridobila poklic tekstilne barvarke. Vpisala se je tudi v folklorno skupino France Marolt, s katero je preplesala kar nekaj folklornih plesov. Kot udarnik je v delovni brigadi pomagala graditi železniško progo Brčko-Banovici, ki je v uporabi še danes. Po končani srednji šoli je odšla v Ljubljano, kjer je v takratni tobačni tovarni dobila zaposlitev. Toda tudi tam ni šlo brez plesa, zato je nadaljevala s folkloro, tokrat v priznani folklorni skupini Tine Rožanc. Ker jo je vseskozi vleklo nazaj v rodno Štajersko, se je po nekaj letih vrnila domov, kjer se je zbližala s svojim nekdanjim sošolcem iz osnovne šole Stankom Štruclom.
Kot fant in dekle sta bila aktivna v raznih skupinah, Katica ni zmogla brez folklore, zato je nekaj časa poučevala plese v Vidmu,
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 42
IZ ŽUPNIJE
Stanko pa je bil zelo dober telovadec v tedanjem telovadnem društvu Partizan. Odločila sta se, da bosta skupaj zaživela in tako kupila domačijo od moževih staršev. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke, da pa bi hitreje prišla do novega doma, je mož odšel na delo v tujino, sama pa je ostala doma, hodila na delo v Agis Ptuj in skrbela za gradnjo, gospodinjstvo in otroke. Leta 1984 se je upokojila, tudi mož se je vrnil v domovino, vendar jima ni bilo dano, da bi bila dolgo skupaj, saj je tujina zahtevala svoj davek in tako je hitro ovdovela. Hčere so si ena za drugo ustvarile svoje družine, tako je ostala sama, če se temu lahko reče tako, saj ji jesen življenja poleg hčera s partnerji lepša še devet vnukov in dvanajst pravnukov, na katere je zelo ponosna, ti pa jo radi obiskujejo. Da pa ji ni dolgčas, živi z njo vnuk Branko z ženo.
Na svoj 90. rojstni dan je na praznovanje povabila vse svoje najdražje pa tudi sosede in prijatelje, se z njimi poveselila in zaplesala. Z darilom so jo obiskali tudi predstavnica Občine Videm podžupanja Vesna Vinko in predstavnice Društva upokojencev Sela, v katerega je vključena slavljenka, pridružil pa se je tudi pater Klemen Slapšak. Vsi so ji zaželeli še veliko zdravih in srečnih let.
Slavljenki Katarini Štrucl iskreno čestitamo tudi v našem uredništvu ter ji kličemo še na mnoga srečna in zdrava leta!
Marinka Vinko
Sveti Miklavž obdaril otroke videmske župnije
Pri sv. Vidu v Vidmu je bilo v torek, 5. decembra, na predvečer godu sv. Nikolaja, vse nared za prihod sv. Miklavža. Z nestrpnim pričakovanjem so ga pričakali in tudi dočakali otroci na obeh koncih župnije - v Vidmu in na Selih. Miklavž je tudi letos pripeljal s seboj svoje zveste spremljevalce, angele in parklje, ter se izkazal kot dobri mož, saj je obdaril prav vse otroke v naši župniji.
Miklavžev večer se je v Vidmu začel s sv. mašo, nato pa se je dogajanje preselilo v videmsko občinsko dvorano. Jožef in Renata Kozel s svojo odlično ekipo sta tudi letos poskrbela za lep uvod v miklavževanje — videmski veroučenci in ministranti so zaigrali dramsko igrico z naslovom Če so to bile le sanje. Nato pa je rožljanje verig že naznanilo prihod sv. Miklavža. Sledijo je veselo obdarovanje otrok, tisti najbolj pogumni pa so dobremu možu tudi kaj zmolili ali povedali kakšno pesmico. Sv. Miklavž se je nato odpravil še na selski konec župnije, kjer ga je v cerkvi sv. Družine že pričakovala številna množica otrok. Tudi tukaj je sv. Miklavž radodarno odprl svoj zvrhan koš daril in
Letošnja ekipa s sv. Miklavžem, ki je poskrbela za še en lep Miklavžev večer. Vse pohvale Jožefu in Renati Kozel s sodelavci!
Prihoda sv. Miklavža so se razveselili tudi številni otroci pri sv. Družini na Selih.
Dobri mož je obdaril prav vse otroke. Foto: Helena Zamuda
jih razdelil med pridne selske otroke. Ob slovesu so mu ti obljubili, da bodo pridni in da bodo delali dobra dela, ob letu obsorej pa bo sv. Miklavž prišel preverit, ali so držali svojo obljubo.
Petra Krajnc
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ ŽUPNIJE
Stran 43
Adventi čas v župniji sv. Vida
V nedeljo, 3. decembra, smo vstopili v adventni čas, čas priprave na najlepši družinski praznik - božič. Z adventnim časom se v Cerkvi začenja novo cerkveno leto. Na ta posebni čas so se lepo pripravili tudi v naši župniji. Dan pred prvo adventno nedeljo so v župniji za vse veroučence tako v Vidmu kot na Selih organizirali delavnico izdelave adventnih venčkov.
Organizacijske niti je letos na videm-skih delavnicah vodila Mateja Medved, v veliko pomoč pa sta bila tudi Albin in Stanislava Polanec, med drugim je tudi njuna zasluga, da vhod cerkve sv. Vida krasi velik adventni venec. Na Selih je za lep adventni venec, ki je nameščen ob križu pred cerkvijo sv. Družine, tudi letos poskrbela prizadevna faranka Rozika Murko s Sel. Videmska učilnica je bila letos skoraj premajhna za vse otroke, ki so v soboto, 2. decembra, polni pričakovanja prišli na delavnico, da bi si izdelali svoj adventni venec, zunanje znamenje adventa. Ves čas je vladalo veselo vzdušje, otroci so pokazali veliko mero ustvarjalnosti, nekaj več pomoči so nekateri potrebovali le pri ople-tanju venčka z zelenjem. Nič drugače ni bilo na Selih, kjer so otroci prav tako z veseljem ustvarjali.
Vse venčke so nato odnesli v cerkev, kjer so jih nato naslednji dan, na prvo adven-
Skupinska fotografija v cerkvi sv. Vida po praznični adventni delavnici Foto: Jožef Kozel
tno nedeljo, tudi slovesno blagoslovili. Slovesno sv. mašo je v Vidmu daroval p. Benjamin Mlakar, na Selih pa p. Vladimir Rufin Predikaka. Po maši so otroci venčke z veseljem odnesli na svoje domove.
OBELEŽITEV 800. OBLETNICE POSTAVITVE JASLIC
Letos mineva 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški v votlini Greccio prvič postavil jaslice, ki so se iz Italije nato razširile po vsem svetu, bogato tradicijo jasličarstva pa imamo tudi na Slovenskem. Pater Klemen Slapšak je ob tem povedal, da so se letos skupaj z Občino Videm odločili, da bodo v Vidmu na poseben način obeležili ta jubilej. V Domu p. Miha Drevenška so
v začetku decembra odprli vseslovensko razstavo jaslic, številne jaslic pa so v prazničnem času razstavljene tudi na prostem — zunaj in v kapelah v središču Vidma, ki ji povezuje sprehajalna pot. K sodelovanju so bila povabljena številna društva in tudi vsi krajani, da na ta posebni način obeležijo letošnje božične praznike.
POVABILO NA OTROŠKO POLNOČNICO
Vsi otroci ste v nedeljo, 24. decembra, ob 18. uri lepo vabljeni na otroško pol-nočnico, ki bo tako v Vidmu kot pri sv. Družini na Selih potekala ob 18. uri. Pridite, lepo bo!
Petra Krajnc
Pred cerkvijo sv. Družine na Selih je tudi letos velik adventni venec, za katerega vsako leto poskrbi prizadevna faranka Rozika Murko. Foto: PK
Tudi na Selih je potekala delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Foto: arhiv župnije
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 44
IZ ŽUPNIJE
BOŽIČNA POSLANICA
Spoštovani občani in župljani, dragi brat in sestra!
Božič bo, če bomo tako kot Jožef dali tišini njeno mesto; če bomo kot Marija rekli Bogu 'Tukaj sem'; če bomo kot Jezus blizu osamljenim; če bomo kot pastirji šli iz svojega, da bi bili z Jezusom. Božič bo, če bomo našli luč v revni betlehemski votlini. Božiča ne bo, če bomo iskali svetleče okraske sveta, če bomo nasičeni z darili, kosili in večerjami, ne bomo pa pomagali vsaj enemu revežu, ki nas spominja na Boga — za božič je Bog postal ubog. (papež Frančišek)
V imenu samostana in v imenu Župnije sv. Vida vam želim, da se vas dotakne novorojeno dete, Jezus, saj letos obhajamo 800 let od upodobitve jaslic, ki jih je postavil naš redovni ustanovitelj sv. Frančišek Asiški. Vse nas vabim, da pripravimo srce, da zaživimo Vero, Upanje in Ljubezen v polnosti vsak dan, ne samo ob božiču. Živimo božič vsak dan tam, kjer smo takšni, kakršni smo, z vso močjo.
Blagoslovljen božič, zdravja in veselja v novem letu! Mir in vse dobro!
Pater Klemen Slapšak p j p^
Zakonski jubilanti ponovno izrekli svoj »da«
Veselo praznovanje se je po maši nadaljevalo v gostišču Pal v Vidmu.
Občina Videm, Župnija sv. Vida in Župnijska karitas so tudi letos poskrbele za prijetno srečanje letošnjih zakoncev jubilantov, kar je dolgoletna tradicija v naši župniji. Vsi slavljenci so dobili posebne naprsne šopke, v slavnostnem obredu med mašo pa so se zahvalili za čas, preživet v zakonu - letos za 60, 55, 50, 40, 30, 25, 20 in 10 let skupnih let. Srečanja se je udeležil tudi videmski župan Brane Kolednik in vse slavljence povabil, da so skupaj nazdravili v Vidovi kleti. Druženje se je nato nadaljevalo v gostišču Pal, kjer so za skupno mizo praznovali svoj jubilej in se skupaj veselili. Prav vsak par pa je v spomin na doživeto srečanje v dar prejel še ročno izdelano voščilnico. Vsem jubilantom iskreno čestitamo in še na mnoga srečna skupna leta!
Petra Krajnc
Na zahvalno nedeljo, 5. novembra,	Sveto mašo je v cerkvi sv. Vida daro-
je v naši župniji potekalo tradici-	val p. Tarzicij Kolenko, med katero
onalno srečanje zakoncev jubilantov,	so jubilanti obnovili svojo zakonsko
ki v tem letu obhajajo okrogle jubileje.	zaobljubo in ponovno izrekli svoj »da«.
Letošnji zakonski jubilanti v župniji sv. Vida v družbi župana Braneta Kolednika Foto: Jožef Kozel
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
ZDRAVJE
Stran 45
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
Ortodontske nepravilnosti lahko preprečujemo
Sodobne raziskave kažejo, da dedni dejavniki niso glavni krivci za nepravilnosti ugriza in tesno stanje zob. Pogosto je vzrok v nepravilni funkciji mišic, ki spodbujajo rast čeljusti. S pravočasnim odkrivanjem teh nepravilnosti lahko po naravni poti preprečimo ortodontske nepravilnosti in potrebo po fiksnem ortodontskem aparatu ali po dragih, nevidnih samoplačniških aparatih.
Delovni čas po pogodbi ZZZS
PONEDELJEK: 14.00-20.30 TOREK: 7.30-14.00 SREDA: 9.35-16.05 ČETRTEK: 7.30-14.00 PETEK: 7.30-14.00 Samoplačniški termini po dogovoru.
Pri otrocih, tudi že pri zelo majhnih od 4. leta starosti naprej, moramo biti pozorni na dihanje na usta čez dan in na smrčanje ponoči, ki je posledica dihanja na usta. Otroci pogosto sesajo palec, vrivajo jezik med zobe in imajo obratno požiranje. Če otrok čez dan ali ponoči diha skozi usta, pomeni, da mu jezik pada na dno ust, kar je običajno glavni povzročitelj nepravilnega razvoja čeljusti. Nepravilen položaj jezika ne vpliva le na razvoj čeljusti, ampak tudi na način dihanja in požiranja. Velikokrat imajo otroci zaradi nepravilnega položaja jezika težave z izgovar-javo. S pomočjo štiriminutnih vaj na dan in snemnega aparata, ki se nosi ponoči in eno uro na dan, lahko te navade popravimo. Nato fiksni ortodontski aparat večinoma ni potreben. Začne se z dihanjem skozi nos, pravilno lego jezika, pravilnim požiranjem in pravilno funkcijo ustnic.
Najtežje je spreminjati vzorce, ki potekajo podzavestno. Vendar - prej začnemo, lažje jih je odpraviti, ker so manj zakoreninjeni. Pri tem vam lahko pomagamo.
Alenka Krabonja, dr. dent. med. Cuspis, d. o. o., PE Ambulanta Videm pri Ptuju
Cuspis, d. o. o. PE Ambulanta Videm pri Ptuju
Kupon za 10-odstotni popust
na samoplačniške storitve (velja do 30. 6. 2024).
M
V zimskih dneh dobrodošla žajbelj in zelje
Le kdo ne pozna žajblja in zelja? V naravnem zdravilstvu imata oba visoko mesto, v vsakdanjem hitrem tempu instant pripravkov za samopomoč pa sta bolj v ozadju.
V naših krajih poznamo vrtni žajbelj, ki je sorodnik divjega sredozemskega žajblja, oba pa sta enako učinkovita pri samopomoči, predvsem v zimskih dneh. Pomaga pri težavah z dihali, otečenih mandljih, pri vnetjih ust in dlesni. Iz listov žajblja si pripravimo čaj za izpiranje, lahko ga tudi pijemo, a v manjših količinah. Pitje čaja vpliva na čiščenje krvi in krepi celotni organizem, vpliva na celjenje tkiva po raznih poškodbah. Enko velja za uživanje zelja, ki ga uživamo surovega ali pa ga ob raznih udarcih ali odrgninah surovega položimo na rano večkrat na dan. Oba imata tudi izjemne rezultate pri zdravljenju sladkorne bolezni, sploh v začetnih oblikah. Medtem ko moramo žajbelj predhodno prevreti, je učinek zelja najbolj efektiven v surovem, najbolje kisanem stanju.
Zimska varuha zdravja
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 46
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
RECEPT ZA ŽAJBLJEV PREVRETEK
Recept za žajbljev prevretek po recepturi avstrijskega zdravilca Rudolfa Breussa, ki je po priporočilu mnogih nutricistov najučinkovitejši:
•	Za izpiranje grla, grgranje prelijte nekaj žajbljevih listov z vročo vodo, pustite stati 10 minut, odcedite in uporabite. Na tak način se izloči največ eteričnih olj, ki blagodejno vplivajo na grlo.
•	Za pitje damo žajbelj v vrelo vodo, kjer naj vre natanko 3 minute, da ne zaužijemo preveč eteričnih olj, ki bi nam s tem raz-
dražila želodec. Le tako zdravilno vpliva na notranji organizem. Kislo zelje je bogato z vitaminom C in ima zdravilni učinek na prebavo, če ga v manjših količinah uživamo pred obroki. Iz zgodovine naravnega zdravilstva izhaja veliko zgodb, kako so si ljudje s surovimi zeljnimi obkladki pozdravili lažje oblike revme, išiasa, gnojne rane in celo glavobole.
Star pregovor pravi: »Poskusiti ni greh!« Naj vam bo zima prijazna tudi s pomočjo narave.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Obisk ravnateljev iz Srbije
OŠ Videm je že vrsto let pobratena z OŠ Olge Petrov Brestovac iz Srbije. Vsako leto se srečajo učenci in zaposleni obeh šol v okviru projekta Potujoča srca.
Sredi novembra so ob ravnateljici Dali-borki Bojkovic Breti z OŠ Olge Petrov OŠ Videm obiskali še ravnatelji Dragana Krstic z OŠ Miroslav Antic - Mika, Rade Barjaktarovic z OŠ Djuro Jakšic in Ivan Veličkovic z OŠ Sv. Save. Z njimi sta bila tudi Nikola Popovic, višji svetovalec v Narodni banki Srbije, zadolžen za šolstvo v Pančevu, in Jovan Lazarov, namestnik direktorja JUP in predsednik odbora centra za nadarjene.
Namen tokratnega strokovnega srečanja z ravnatelji ptujskega območja je bila izmenjava izkušenj pri delu z nadarjenimi učenci. Z njimi je bil tudi Živko Banjac s slovenskega šolskega ministrstva. Ravnatelj videmske šole mag. Robert Murko je delegacijo sprejel in jih povabil
Učenke so izvrstno predstavile delo v laboratoriju.
na ogled učne ure, ki so jo pod vodstvom učitelja Davorina Horvata pripravile nadarjene učenke Tia Rossi, Neli Bratušek, Evelin Kolednik in Patricija Kovač. Izvedle so nekaj poskusov in predstavile laboratorijsko opremo. Gostje so bili navdušeni nad zahtevnim poskusom z natrijem v digestoriju (omari podoben zastekljen prostor, ki preprečuje širjenje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih). V diskusiji,
ki je sledila, so gostje med drugim izrazili navdušenje nad možnostmi, ki jih imajo videmski učenci, in pohvalili učenke za odlično predstavitev. Po obisku v šoli je goste sprejel še župan Občine Videm Brane Kolednik.
Besedilo in foto: Manja Vinko
Vsem želimo blagoslovljene in radostne božično-novoletne praznike. Novo leto pa naj bo radodarno z vsem, kar dela naše o, srečno in zadovoljno. Srečno 2024! Aktiv žena Sela
življenje
m
Ema Stojakovič, 7. a
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Stran 47
Razstava o osamosvojitvi Slovenije
OŠ Videm in POŠ Leskovec so obiskali člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo in pripravili zanimivo razstavo o osamosvojitvi Slovenije.
Razstavo je sestavljalo 17 panojev, na katerih so predstavljeni dogodki, ki so nazadnje privedli do deset dni trajajoče vojne za Slovenijo v letu 1991. Na ogled je bila tudi vitrina s tremi zanimivimi eksponati. Prvi je bil pas pripadnika Teritorialne obrambe Ptuj, ki ga je strel zadel v trebuh. Druge so bile hlače elektromonterja, ki ga je s strelom ranil vojak iz ptujske vojašnice. Tretji pa je bil telefon Iskra, ki je bil edina povezava za pogajanja z vodstvom ptujske vojašnice v času vojne. Na ogled je bilo tudi nekaj strokovnih knjig in knjiga za otroke Miha spozna, kako je nastala Slovenija.
Vlado Žgeč in Darko Skok, člana Združenja, sta za učence 8. in 9. razredov
Učenci so z zanimanjem prisluhnili predavanju.
pripravila voden ogled razstave s predavanjem, ki je učence zelo pritegnilo, saj so iz prve roke izvedeli o dogajanju na Ptuju.
Razstava je bila na ogled tudi za starše učencev in drugo zainteresirano javnost.
Besedilo in foto: Manja Vinko
Čudovit jesenski pohod na Malo Rudnico
Planinci Zavoda OŠ Videm smo se prebudili v mrzlo jesensko jutro. A sonce na nebu je vedno bolj grelo naša lica in roke. Po vožnji z avtobusom smo pohod pod okriljem PD Naveza začeli malo nad Podčetrtkom.
Začetni vzpon nas je kot ponavadi dodobra ogrel in že smo lahko slekli kakšno odvečno oblačilo. Vmes smo si privoščili malico pri zavetišču Šmarnica. Pot smo nadaljevali do stolpa zdravja in veselja, visokega 35 m. Pogumni smo se nanj tudi povzpeli in bili za to nagrajeni s prekrasnim razgledom.
Nato je bil na vrsti obisk težko pričakovane hiše čarovnice, saj nas je tam pričakala čisto prava, prijazna čarovnica. Nekateri so odšli na ogled, nekaj poho-dnikov pa je pot počasi nadaljevalo kar
do Olimja. Tam smo se potem ponovno srečali in skupaj obiskali še znano čokola-dnico, kjer smo si lahko priskrbeli slasten
nadomestek izgubljene moči in energije.
Besedilo in foto: Petra Hadler, mentorica
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 48
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Projekt KO-DI-RAM: digitalne kompetence in računalniško mišljenje
Na javnem razpisu za sofinanciranje usposabljanj otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev, ki ga razpisuje Ministrstvo za digitalno preobrazbo, je bil podprt tudi projekt KO-DI-RAM: digitalne kompetence in računalniško mišljenje.
V	projektu sodelujejo Zavod 404, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani s številnimi učitelji in drugimi izvajalci po celotni Sloveniji. V projektu je sodelovala tudi naša šola s skupino desetih učencev iz 8. razreda. Projekt je bil zasnovan kot serija delavnic, v okviru katerih učenci spoznavajo ali nadgrajujejo svoje digitalne kompetence.
Vsebina projekta je prilagojena starostni skupini in predznanju udeležencev ter stremi k ustvarjanju pozitivne učne izkušnje, prek katere mlade navdušujemo za samostojno raziskovanje in soustvarjanje digitalnega sveta. Vsebinsko se 22-urni program dotika pretežno kompetenc programiranja na različnih nivojih (računalniško mišljenje, programiranje v različnih okoljih in jezikih ter aplikativni del), ki jih povezuje s tematiko digitalne varnosti in neti-kete (digitalni bonton). Skozi program smo udeležence pripravljali tudi na tekmovanji Bober in Pišek. Prvega smo se udeležili v novembru, za drugega pa smo pripravili simulacijo tekmovanja. Tekmovanji Bober in Pišek spadata med največja nacionalna tekmovanja na področju programiranja in računalniškega mišljenja.
V	vseh vsebinskih sklopih program naslavlja različne digitalne kompetence. Udeleženci so se urili v iskanju podatkov in informacij, presojali njihovo verodostojnost in kakovost ter jih uporabljali pri delu na delavnicah. Reševali so izzive, ki jih vsakodnevno rešujemo pri delu z digitalnimi orodji, tako s stališča varnosti, uporabe teh orodij kot tudi reševanja tehničnih težav. Spoznali so delovanje sistemov z umetno inteligenco, kritično presojali interakcije s tovrstnimi sistemi in jih vodeno tudi sami preizkusili.
Delavnica varnosti na spletu in varnosti s spletom je udeležence opolnomočila za osmišljeno digitalno sodelovanje in ustvarjanje. Projekt KO-DI-RAM je zasledoval cilj vzgajanja uporabnikov za prepoznavanje prednosti digitalnih tehnologij in za samostojno aktivno izobraževanje.
Klementina Orešek in Helena Šegula,
koordinatorici in izvajalki projekta
Učenci so se poglobili v zanimive naloge. Foto: Klementina Orešek
i>
o.
>oo
□
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Stran 49
Pridobitev znaka šolski ekovrt za POŠ Sela
Podružnično šolo Sela je že od nastanka šole spremljal vrt. Vmes so bila leta, ko je vrt nekoliko potonil v pozabo. Učiteljica Marija Božičko je vrt ponovno obudila in mu dala današnjo obliko. Postavili so dve visoki gredi in spiralno gredo v obliki polža. V njih rastejo ekološko pridelane rastline, pridelane v šoli ali po so jih učenci prinesli od doma. Pomoč pri sadikah so dobili z ekološkega vrta Biotehniške šole Ptuj na Turniščah.
Učenci so spoznali, kako poteka delo na vrtu od začetka, od nastajanja gredic, do končnega pridelka. Z delom na vrtu se učenci navajajo na sodelovanje pri delu, na potrpežljivost, pridobivajo nova znanja in sposobnosti. Pozitivna stran je, da delo poteka zunaj, tako koristno izkoristimo čas v naravi. Vrt tudi pozitivno spremeni okolico šole. Pri obdelovanju in skrbi za vrt je potrebno tudi veliko dela. Naš trud je na koncu poplačan s pridelki.
Zaradi vsega dosedanjega dela, vloženega truda smo naš vrt prijavili v program Šolski ekovrtovi, ki ga izvaja Društvo Šolski ekovrtovi (Društvo ŠEV). Ta program nam daje možnost sodelovanja na strokovnih seminarjih, natečajih, ekskurzijah in delavnicah.
Šolski vrt mora biti urejen po določenih kar zahtevnih merilih. Na POŠ Sela smo z ekipnim delom merila izpolnili in prejeli znak šolski ekovrt in častno izjavo. Podelitev je potekala na jesenskem seminarju programa Šolski ekovrtovi v sredo, 15. novembra, na OŠ Artiče. Zelo smo ponosni, da nam je to uspelo. Upamo, da bo naš vrt pritegnil čim več učencev, saj imamo še veliko načrtov in ciljev.
Mladi vrtnarji na Selih
Besedilo in foto: Sonja Feguš, mentorica
Lara Šori, 7. b
Lana Horvat, 7. a
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 50
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Šola Leskovec pridobila znak šolski ekovrt
Na POŠ Leskovec že vrsto let negujemo zeliščne, cvetlične in zelenjavne gredice ter se trudimo pri učencih vzbuditi ljubezen in spoštovanje do dela na zemlji. Pri tem se poslužujemo ekološkega, sonarav-nega vrtnarjenja ob uporabi kompo-stnika, lastnih gnojil, zastirk, zbiralnika deževnice itd.
Učenci se v našem vrtu lahko naučijo vsega, kar je potrebno, da pridemo od semena do ploda. Sami pridobivamo semena, vzgajamo sadike, sadimo, skrbimo za rastline, pridelke pospravimo in jih uporabimo pri pouku gospodinjstva ali sodobni pripravi hrane. Vrt povezuje učence in zaposlene na šoli. V preteklem šolskem letu smo se vključili v program Šolski ekovrtovi, ki deluje pod okriljem Društva Šolski ekovrtovi, ki nam je dal dodatne smernice v smeri per-makulturnega načrtovanja, trajnostnega razvoja in globalnega učenja. Naša prizadevanja na tem področju so bila nagrajena s čudovitim vrtom, bogatimi izkušnjami
Kolaž dejavnosti na leskovškem šolskem ekovrtu
in s častnim znakom šolski ekovrt, na katerega smo zelo ponosni in ga bomo s pridnim delom poskusili ohraniti. Naš ekovrt bomo čim bolj vključevali v celoten program šolskega dela, saj se zavedamo,
da nam narava lahko nudi kakovostno bivanje tudi v prihodnosti.
Besedilo in foto: Marjana Notersberg,
mentorica
Polfinalno tekmovanje osnovnih šol v akrobatiki
V četrtek, 30. novembra, je na III. OŠ Murska Sobota potekalo polfinalno tekmovanje osnovnih šol v akrobatiki, ki se ga je udeležilo 224 učencev iz 20 osnovnih šol. Učenci in učenke so na blazinah prikazali štiri gimnastič-ne elemente.
Osnovno šolo Videm - Leskovec je na tekmovanju zastopalo 16 učenk v dveh kategorijah, učenke so se odlično odrezale. V kategoriji najmlajših deklic (od 1. do 3. razreda) so se kot ekipa povzpele na stopničke z doseženim 3. mestom v skupnem seštevku, med posameznicami pa je bila najboljša Lara Šmigoc na 11. mestu. V kategoriji mlajših deklic pa so ekipno v skupnem seštevku dosegle odlično 5. mesto. Posamezno se je najbolje odrezala Špela Skok Vaupotič, ki je dosegla 6. mesto. Vsem učenkam čestitamo!
Besedilo in foto: Katja Cafuta
Mlade telovadke OŠ Videm - Leskovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Stran 51
Odbojkarji OŠ Videm v finalu medobčinskega prvenstva
V polnem teku so številna športna šolska tekmovanja. Na nekatera izmed njih so se prijavili tudi na OŠ Videm in tako omogočili otrokom, da pokažejo svoj športni potencial. Tako so za nami že medobčinska tekmovanja v odbojki za starejše učenke in učence ter v malem nogometu prav tako za starejše učence.
OŠ Videm - Leskovec je na medobčinskem tekmovanju pri učenkah letnika 2009 in mlajših nastopila med 14 ekipami, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine. Le zmagovalec vsake skupine se je nato uvrstil na področno tekmovanje. Mlade odbojkarice naše občine so sredi novembra nastopile na Destrniku, kjer so najprej gladko premagala Dornavo, nato klonile proti domačinkam in tako končale letošnje nastope. Uspešnejši so bili njihovi vrstniki močnejšega spola, ki so v kategoriji starejših učencev napredovali v finalni del medobčinskega tekmovanja. V predtekmovanju so nastopili v bližnjem Podlehniku in gladko, brez izgubljenega niza, premagali tako domačine kot ekipo OŠ Juršinci. Ti zmagi sta jih popeljali v Markovce, kjer so bili njihovi tekmeci domačini in Kidričevo.
Starejše učenke OŠ Videm - Leskovec v odbojki. Foto: Beno Repič
S svojimi nastopi na stopnji medobčinskega tekmovanja so za letos končali starejši učenci OŠ Videm - Leskovec v malem nogometu, saj se jim kljub dobrim predstavam ni uspelo uvrstiti na področno tekmovanje. Kar 16 osnovnih šol nekdanje ptujske občine se je letos prijavilo na tekmovanje v najbolj priljubljenem športu. V predtekmovanjih, ki so bila 7.
in 8. novembra, so bile ekipe razdeljene v štiri skupine. V finale so napredovali zgolj zmagovalci skupin. Igralci OŠ Videm -Leskovec so brez težav ugnali domači Podlehnik, Gorišnico, nato pa kljub dobri igri proti Kidričevemu nesrečno prejeli zadetek in ostali praznih rok.
TP
Maja Arbeiter, 8. b
Marie Serdinšek, 8. a
Tina Šmigoc, 8. a
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 52
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Prometna vzgoja v vrtcu Videm
V
rtcu Videm izvajamo program prometne vzgoje v vseh oddelkih v okviru rednega programa.
V	oktobru smo program prometne vzgoje obogatili s predstavo Varno na cesti v izvedbi strokovnih delavk vrtca. Pridružili so se nam tudi policista PP Podlehnik in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm Friderik Likavec. Otroci so skozi predstavo v interakciji z igralkami utrjevali prometna pravila in presenetili s svojim znanjem o prometni varnosti. Kasneje so se v spremstvu policistov sprehodili po bližnji okolici in vsa prometna pravila preizkusili tudi v praksi. Odlično jim je šlo.
V	sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Občino Videm smo za vse oddelke otrok prejeli odsevne rutice, za kar se iskreno zahvaljujemo, saj bodo tako naše poti še bolj »vidne in varne.«
Besedilo in foto: Vesna Sodec Grula
Sprehod v spremstvu policistov
Teden otroka v vrtcu Videm
Teden otroka je letos potekal pod sloganom Zakaji in zatoji radovednosti. Na vseh treh lokacijah smo za otroke pripravili še posebej pestre in zanimive aktivnosti.
Gasilci na obisku. Foto: Vida Rižner
V enoti Videm smo spodbujali otroško radovednost z eksperimenti za otroke, s katerimi je marsikateri »zakaj« dobil svoj »zato«. S starši smo se srečali na kostanjevem pikniku, kjer ni manjkalo družabnih in športnih iger ter pečenih kostanjev. Starši so zares presenetili s količino nabranih kostanjev, za kar smo jim
bili zelo hvaležni. Z dedki in babicami smo v starejših skupinah ustvarjali na jesenskih delavnicah. V mlajših skupinah so ustvarjali otroci z vzgojiteljicami. Nastali so čudoviti izdelki. Obiskali smo predstavitev gasilcev in si ob tej priložnosti dodobra ogledali
gasilske avtomobile ter se družili z gasilci in gasilkami. Teden smo končali z otroško zabavo v avli vrtca.
V	enoti Leskovec smo načrtovali in izvedli dejavnosti, pri katerih smo ugotavljali, raziskovali in dobili odgovore na vprašanja zakaj. Izvedli smo eksperiment kaj plava in kaj potone. Spoznavali smo lastnosti magneta in naredili poskus vulkan. Iskali smo odgovore na vprašanja Zakaj krokodil joče? Zakaj se hijene smejijo? Zakaj ima slon rilec? Zakaj ima opica rep? Odgovore smo dobili skozi pravljično urico Zakaj? (prirejeno po pravljici Zakaj? Lile Prap), ki jo je za otroke pripravila vzgojiteljica Barbara Trafela.
V	popoldanskem času smo pripravili kostanjev piknik, ki je bil namenjen druženju staršev, otrok in strokovnih delavk vrtca.
V	enoti Sela smo letošnji Teden otroka obeležili zelo bogato. Šli smo na orientacijski pohod s pravljico Mali medo avtorice Polonce Kovač. V goste smo povabili babice in dedke, ki so skupaj s svojimi vnuki izdelovali matematično didaktično igrico Lačni zajček, nato pa se z njo igrali. Na vrsti so bile tudi matematične igrarije z materiali in pripomočki, ki so bili sestavni del popoldanskega srečanja z družinami. Kasneje so si otroci pobarvali/porisali vsak svoj tulec za popoldansko delavnico družin. Na popoldanskem srečanju smo najprej v telovadnici izdelovali instrument dež iz odpadnih tulcev, s katerimi nas pridno zalaga babica Marjana. Od zunaj pa so že dišali pečeni kostanji, ki sta nam jih spekla prijazna babica Slavica in dedek Maks. Imeli smo res lepo druženje. Proti koncu tedna smo eksperimentirali, zadnji dan v petek pa smo si ogledali lutkovno predstavo v izvedbi vzgojiteljic — pomočnic vzgojiteljic Barbare in Darje z naslovom
V	gozdu je prostora za vse.
Vida Rižner, Brigita Plohl in Ana Trafela
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Stran 53
Dan s kruhom je bil res odličen
Tretji petek v novembru smo na naši šoli ponovno preživeli prijeten in okusen dan slovenske hrane. Po skupnem uvodu in tradicionalnem slovenskem zajtrku smo s pomočjo Milene Sitar in Anice Zeleznik iz aktiva žena Sela izdelali vsak svoj pekovski izdelek iz testa za kruh. Vmes smo po razredih počeli veliko zanimivega. Medtem so bili naši kruhki pečeni. Dan smo končali z vtisi in doživetji tega posebnega dne.
Besedilo in foto: Petra Hadler
Naši okusni pekovski izdelki
Lin Sečki, 7. a
V šolo s Pešbusom
V šolskem letu 2023/24 smo začeli izvajanje aktivnosti Pešbus. Gre za način organizirane in spremljane hoje v šolo za šolarje, tudi za prvošolce. Učenci se ob 8. uri zberejo na eni izmed petih začetnih postaj in nato skupaj s sošolci v spremstvu odraslih hodijo po načrtovani poti do šole. Učenci imajo tudi vozovnice za Pešbus, v katerih zbirajo štampiljke. Če je kdo od učencev predaleč od šole, da bi lahko sodeloval pri spremljani hoji v šolo, ga lahko starši pospremijo (pripeljejo) na katero izmed postaj. Pešbus se izvaja ob skupnih dnevih dejavnosti celotne šole.
Prvi Pešbus, ki je potekal 3. oktobra, je privabil 46 učencev. Dva dni kasneje smo na drugi »vožnji« zabeležili še večji uspeh z 58 učenci. Navdušenje se je še stopnjevalo, saj se je na tretjem Pešbusu, 17. novembra, »peljalo« 63 učencev, kar nas zelo veseli. Pešbus ne predstavlja zgolj »prevoza« do šole, temveč je prava izkušnja druženja in spodbujanja zdravega življenjskega sloga. Nasmehi na obrazih učencev ob prihodu v šolo so dokaz, da smo uspešno združili prijetno s koristnim. Učiteljice in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbno in varno spremljajo učence do cilja, za kar smo jim iskreno hvaležni. Prav tako se zahvaljujemo staršem, ki svoje otroke vključujejo v aktivnost in jih spodbujajo k sodelovanju. Z veseljem pričakujemo nadaljnje »vožnje« s Pešbusom, ko bomo uživali v jutranjem sprehodu. Podporo in materiale za izvedbo Pešbusa nudi IPoP (Inštitut za politike prostora) v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.
Besedilo in foto: Mateja Gabrovec,
koordinatorica projekta
/ f à ■
i
Pripravljeni na začetek Pešbusa
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 54
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VRTCA
Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Videm
Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnji slogan je bil Kruh za zajtrk - super dan.
V	enoti Videm smo k sodelovanju povabili članice Društva kmetic Občine Videm, ki so nas obiskale dan prej. Pokazale so nam, kako se pripravi in zamesi testo za kruh. V vsaki igralnici smo pripravili drugačno vrsto kruha. Med vzhajanjem kruha je Marija Kolednik Črnila zbranim otrokom v avli vrtca povedala avtorsko pravljico z naslovom Nanček, pšenica in kruh. Pečen kruh smo v petek za zajtrk razdelili po igralnicah, da so otroci lahko pokusili različne vrste kruha zraven preostalih tradicionalnih jedi, kot so med, mleko, maslo in jabolka.
V	enoti Leskovec so na nas na ta dan na mizi pričakale domače slovenske dobrote: domači kruh, maslo, med, mleko in sočna jabolka. Dan prej smo se v vrtcu spremenili v prave male peke.
Marija Kolednik Črnila ob pripovedovanju avtorske pravljice Nanček, pšenica in kruh. Foto: Vesna Sodec Grula
Mladi vrtčevski peki v Leskovcu
Nadeli smo predpasnike, zavihali rokave in naše male ročice so začele pridno gnesti in mesiti testo. Otroci so zelo uživali. Čez čas je iz naše pečice mamljivo zadišalo po slastnem domačem kruhu. Otroci skupine Breza so spekli beli kruh, otroci skupine Gaber mlečnega z rozinami, otroci skupine Hrast pa so se odločili za peko bananinega kruha. Potem smo pripravili tudi degustacijo in krožniki so bili v hipu prazni. Vsi smo se strinjali, da nam je peka odlično uspela.
V enoti Sela je Tradicionalni slovenski zajtrk vsako leto praznik. Najprej smo se posladkali s kruhom, medom in domačim mlekom. Ker je bila letošnja tema Kruh za zajtrk — super dan, smo se v vrtcu Sela skupaj z otroki lotili peke ocvirkovke, ki je vsem zelo teknila.
Karmen Auer, Žana Vraz in Barbara Murko
Nepozabno srečanje videmskih sošolcev generacije 1993
V petek, 17. novembra, je bil poseben dan za 28 sošolk in sošolcev OŠ Videm, ki smo pred 30 leti končali videm-sko osnovno šolo. Srečanje ob letošnjem okroglem jubileju smo organizirali v kraju, kjer smo zapustili osnovnošolske klopi - v občini Videm, v gostišču Pal. Na srečanju smo obudili spomine na brezskrbna in nepozabna osnovnošolska leta in utrdili trdne prijateljske vezi, ki jih negujemo skozi vsa ta leta. S prižigom svečk na videmskem pokopališču pa smo se spomnili tudi štirih žal že preminulih sošolcev, med njimi tudi našega Darka Cafuta.
Organizacijski odbor je pred 30. obletnico valete poskrbel za odlično organizacijo dogodka. Zbrane je v uvodu nagovorila sošolka Tamara Vamberger (nekoč Črnila) in poseben pozdrav namenila obema razrednikoma, ki sta se z veseljem odzvala našemu povabilu — Tanji Potočnik in Antonu Kovačecu. Skozi čustven nagovor je Tamara obudila spomine na našo generacijo in med drugim dejala: »Bili smo zadnja generacija, ki je še imela pouk v stari šoli. Osmi razred šolanja smo namreč preživeli v župni-šču, saj se je začela gradnja nove šole. Naša generacija je hišniku še pomagala voziti drva in premog v drvarnico. Naša generacija je
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
OBLETNICE
Stran 55
pozimi telovadila v učilnici, ker telovadnice nismo imeli. Naša generacija je v šoli jedla domačo, kuhano malico in jo v copatih — v ledu, snegu in vročini — v vedrih prenašala iz ene zgradbe v drugo. Naša generacija si je denar za končni šolski izlet še služila z obiranjem grozdja. Naša generacija je bila generacija besede in ne ekrana. I...I Lepo vas je videti in biti tukaj med vami. Moja želja je, da se v letih, ki so pred nami, družimo pogosteje, kajti leta, ki prihajajo, bežijo še hitreje.«
Sledil je družabni del večera, v katerem smo obujali spomine na nepozabna osnovnošolska leta in se nasmejali številnim prigodam iz tistih dni, ki nikoli ne utonejo v pozabo, četudi je od takrat preteklo že več desetletij. Z zanimanjem smo si ogledali tudi razstavljene razredne fotografije, posebno presenečenje večera pa je pripravil sošolec Aleksander Kumer, ki je na platnu predstavil svojo bogato zasebno zbirko starih razglednic, na katerih je upodobljen kraj Videm pri Ptuju, in za predstavitev požel velik aplavz. Za sladko presenečenje je poskr-
Spominski posnetek na 30. obletnico. Foto: osebni arhiv PK
bela tudi Mateja Zagoršek (nekoč Sodec), ki je spekla okusno torto. Ob koncu smo se razšli z obljubo, da se bomo poslej zagotovo srečevali pogosteje. Hvala še enkrat vsem za odlično organiza-
cijo, za dobro voljo in neverjetno energijo, predvsem pa za prijateljske vezi in naklonjenost, ki nas povezujejo v veselih in žalostnih trenutkih že vseh 30 let.
Petra Krajnc
Srečanje nekdanjih videmskih sošolcev
Letos je minilo okroglih 40 let, odkar so osnovnošolske klopi videmske šole zapustili sošolci in sošolke generacije 1983. Za dan prijetnega snidenja so izbrali petek, 27. oktobra, na povabilo pa se je letos odzvalo 33 nekdanjih sošolcev. V gostišču Svenšek na Selih so dolgo v noč obujali spomine na nepozabna osnovnošolska leta, na čas mladosti in brezskrbnega veselja.
Roman Habjanič nam je povedal, da je bilo v njihovi generaciji 49 učencev, njihovi takratni razredničarki sta bili Ančka Skok in Marija Šmigoc. Na začetku so se srečevali vsako leto, zadnja leta pa se dobivajo vsakih pet let, ob okroglih jubilejih. Na obletnici se jih zbere 35-40, bilo bi jih še več, a nekateri delajo ali celo živijo v tujini in se težko udeležijo srečanja, dva sošolca pa sta žal že pokojna. Na srečanju so obudili neštete spomine na
Sošolci in sošolke generacije 1983 so praznovali 40 let, odkar so zapustili osnovnošolske klopi videmske šole. Foto: Foto Tement
videmsko osnovno šolo, učitelje in skupna doživetja. Druženje za skupno mizo je tako hitro minilo v prijetnem vzdušju in
veselju, v spomin na okrogli jubilej pa so naredili še skupinsko fotografijo.
PK
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
- Stran 56 --VARNOST
Franc Kirbiš prejel najvišje priznanje GZS
V Žalcu je 6. in 7. oktobra potekal 18. kongres Gasilske zveze Slovenije (GZS), na katerem so analizirali preteklo delo in naredili načrt dela za v prihodnje. Drugi dan kongresa so potekale volitve, tako da se nov mandat začne z izvolitvijo novega vodstva GZS, potekala je parada z več kot pet tisoč gasilci, na slavnostnem delu so bila podeljena tudi najvišja priznanja v gasilstvu.
XVIII. KONGRES
Gasilske zveze Slovenije Žalec. 6. In 7. oktober 2023
Franc Kirbiš s priznanjem Matevža Haceta v Žalcu
Letos je bil prejemnik najvišjega priznanja, priznanja Matevža Haceta, tudi naš član Kirbiš Franc st., ki je svoje delovanje v gasilstvu začel prav v mandatu prvega predsednika GZS Matevža Haceta. V času njegovega mandata je Franc Kirbiš opravljal izobraževanje za gasilca in tečaj za strojnika. Priznanje Matevža Haceta je posebno in najvišje priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji.
Vloga Franca Kirbiš v gasilstvu je bila tako v materialni obliki, v zagotavljanju materialnih pogojev za delo gasilcev kot v vrednotah in liku gasilca. To so vrednote, ki jih preprosto moraš imeti in jih s socializacijo lahko le izpopolniš. Franc Kirbiš je človek, ki seva delovno energijo, ki je vedno in povsod garal, ki je imel lastnosti vodje in je bil pripravljen sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Gasilstvu je dal sebe, družino in sina, ki je bil žrtev nesreče na intervenciji. Kot tak je zaznamoval čas, v katerem je delal, in mi smo ponosni sopotniki tega časa. Gradil je društvo in gasilski dom in bil večni graditelj. Delal je na zvezi in v nekdanjem gasilskem centru in bil tisti, ki je ustvarjal pogoje za gasilce v opremi in znanju. Bil je pravi gasilski vodja in hkrati človek po duši.
Franc Kirbiš se je rodil 11. novembra 1943 v kmečki družini v Tržcu. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Vidmu pri Ptuju, je nadaljeval poklicno šolo in se izučil za kovača. Ob delu je končal šolo za poklicnega voznika in višjo tehnično šolo za varstvo pred požarom. V letu 1956 se je vključil v gasilsko organizacijo v domačem kraju. V društvu je opravljal različne funkcije — bil je vodja mladine, podpoveljnik in več kot 33 let predsednik. V času njegovega predsedovanja v PGD Tržec smo zgradili prvi gasilski dom v Tržcu 1a, drugi gasilski dom na današnji
lokaciji v Tržcu 45b in leta 2011 dogradili garaže. Kupili smo pet novih avtomobilov, razvili dva praporja, se pobratili z DVD Lepoglava iz Hrvaške in z DVD elektro-porcelan Arandželovec iz Srbije. Leta 1961 je opravil tečaj za izprašanega gasilca, leta 1962 za strojnika, leta 1967 za gasilskega podčastnika, leta 1987 pa še za višjega gasilskega časnika organizacijske smeri. Opravil je tudi specialnost radijske zveze. V letu 2007 je dopolnil 50 let delovanja v društvu ter po sklepu UO in občnega zbora postal častni predsednik
PGD Tržec.
Njegovo gasilsko delo je v celoti zaznamovalo PGD Tržec, saj je bil v tem društvu v različnih vlogah prisoten v vsem svojem obstoju. Bil je nosilec gospodarske dejavnosti, ki se je odražala v vseh fazah izgradnje gasilskega doma, v pridobivanju prepotrebnih sredstev za gasilska vozila in opremo. Bil je nosilec preventivne dejavnosti in izobraževanja, bil je operativec. Kot operativec je sodeloval na nešteto intervencijah, osrečil nešteto ljudi in bil tisti gasilski tovariš, ki je poskrbel za ustrezno vzdušje in dobro opravljeno dejavnost. Tisoče ur za vse, kar je naredil v svojem društvu, je izjemnih. Vložek Franca Kirbiš je brez primere in mere, tako da ga je nemogoče otočkovati s točkami, saj je v gasilstvo vložil vso svojo družino in gasilci smo njegova družina. Deloval je v organih GZ Ptuj ZGD Ptuj.

Po sprejemu med domačimi gasilci. Foto: arhiv PGD Tržec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
VARNOST
Stran 57
Pri svojem delu je skrbel za najboljše strokovne rešitve in za pridobivanje prepotrebnih finančnih sredstev. Dal je pečat pri oblikovanju normativov za vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme, za porabo sredstev za vozila in opremo, skratka, za pravično zagotavljanje finančnih sredstev glede na realne potrebe. V UO GZ Ptuj in v UO GZ Videm je bil skupaj šest mandatov. Vse to dokazuje ne le časovno dimenzijo dela, ampak tudi velik vložek k razvoju gasilske organizacije. Zraven gasilstva je deloval tudi na vseh drugih področjih. Bil je predsednik vaškega odbora Tržec, en mandat predsednik Krajevne skupnosti Videm. Ob nastanku novih občin je bil dva mandata izvoljen za župana Občine Videm. Kot župan in gasilec hkrati je s svojim odnosom dal pečat gasilskemu delu v celotni občini.
Dejaven je bil tudi v vseh drugih društvenih dejavnostih. Za svoje delovanje na vseh področjih ga je Občina Videm v letu 2014 razglasila za častnega občana. Gasilec kot častni občan je v nekem okolju tisto največ, kar mu je to okolje priznalo. Pri vseh organizacijah in društvih je deloval oziroma še deluje prostovoljno že več kot 60 let, opravil je več kot sedem tisoč
Neurje kot nesreča in kot izziv
Letošnja neurja v maju, juliju in avgustu v Sloveniji so pokazala vse razsežnosti velike nesreče, kjer se združijo neusmiljena moč narave in tudi vse človekove pomanjkljivosti. Na naravo nimamo veliko vpliva. Pojav supersoničnih neviht in izrednih padavin, ki jim pravimo tudi »odtrgani oblaki«, ni nov, je pa pokazal, da je tukaj, in še več - globalno segrevanje nam omogoča, da bo takih neviht in padavin vedno več in da bodo razmere vedno hujše.
Tisto, na kar imamo vpliv, pa so vse človekove poteze — od lastne gradnje do urejanja okolja. Tukaj naravni dejavniki najprej najdejo naše napake in jih kaznujejo. Ne le v Sloveniji, dogodki po vsem svetu kažejo, kako smo ranljivi prav na tej točki. Če bi pravočasno in pravilno ukrepali, bi lahko tudi preprečili nastanek naše nesreče, zanesljivo pa zmanjšali posledice nesreč. Za tiste, ki se odločajo o novogradnjah, je to jasno opozorilo, da je zraven potrebe po hiši varnost na prvem mestu! Voda nam vedno kaže, do kod lahko gremo, hribu pa je vedno treba vrniti to, kar smo mu vzeli ali povzročili.
Tistim, ki imamo to težavo rešeno, ne glede na kakovost rešitve, pa naslednji pomisleki. Upam, da smo se vsi vprašali, kje smo mi, kaj se lahko zgodi nam in kaj moramo narediti, da bomo varni. Objektov ne moremo premikati, morali pa bomo dodajati vse to, kar povečuje našo varnost. Zato je treba ukrepati takoj, da ne bo prepozno!
Vsaka nesreča govori, da padamo na življenjskih izpitih. Krivimo naravo, državo, občino in še koga. Kje se lahko največ naredi za našo varnost? Pri nas samih!
Imamo gasilce, reševalce in razne druge službe, vendar ob tako
prostovoljnih ur dela. Edino plačilo za življenjsko delo so številna priznanja, med njimi pa tudi največje gasilsko priznanje, priznanje Matevža Haceta.
Ob vrnitvi s kongresa smo mu gasilci iz Tržca in sosednja društva (PGD Sela, PGD Podlehnik) pripravili častni gasilski pozdrav — curkomet, mu čestitali in se mu še enkrat zahvalili za vse opravljeno delo v našem društvu. Sprejema so se udeležili tudi župan Občine Videm Brane Kolednik, predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc in poveljnik Gasilske zveze Videm Jani Požar.
Podelitev priznanja sovpada z okroglim jubilejem Franca Kirbiša, ki je pred kratkim dopolnil 80 let. Na vprašanje, kaj mu pomeni priznanje Matevža Haceta in ali je zaradi tega, ker sovpada z okroglim jubilejem, še bolj ponosen, Kirbiš odgovarja: »Priznanje Matevža Haceta mi pomeni veliko, sploh zaradi dejstva, da sem na neki način 'služil' pod njim v 50. letih, ko je bil predsednik zveze. Priznanje je lepo darilo za moj jubilej in res sem vesel, da so se spomnili name. Gasilstvo sem prevzel po stricu in teti, sam pa sem ga nato prenesel na celotno družino.«
PGD Tržec
izrednih razmerah, kot se pojavljajo v svetu in pri nas, jih nikoli ne bo dovolj. Zakaj? Zato ker je preveč tistih, ki bi v preventivi morali poskrbeti za ustrezno varnost, pa tega niso storili. Te službe bodo prišle, niso pa vsemogočne, za nekatere bodo prepozne, kajti življenja se ne da vrniti. Zavedajmo se, da to več niso samo male nesreče, ki se hitro postavijo pod kontrolo, to so nesreče, kjer so potrebne ure, celo dnevi, da se začne organizirana pomoč.
Zato si ustrezno varnost zgradimo že danes. Vedno morajo obstajati rešitve, vedno morajo biti izzivi, oborožimo se z znanjem, ukrepi, rešitvami že danes. Naše življenje, naši najbližji, naš dom so temelji naše stabilnosti, zato poskrbimo za svojo prihodnost. Varnost postaja kakovost življenja, brez te kakovosti so le kratki prebliski sreče. Zato naj postane varnost garancija za našo srečo. Prevzemimo odgovornost za svojo varnost!
Mag. Janez Merc
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 58
VARNOST
100-letnica PGD Videm pri Ptuju skozi leto
Društvo je letos praznovalo 10O-letnico, ki smo jo počastili z različnimi dogodki. Postavili smo mlaj in izobesili zastavo ob 100-letnici. S podjetjem Sveča smo v njihovih prostorih organizirali večjo operativno vajo. Vaje so se udeležila vsa sosednja društva ter tudi pobratena in prijateljska društva.
Sledile so priprave in izvedba osrednje prireditve ter dneva gasilca GZ Videm, ki se je nato nadaljeval z veselico z ansamblom Modrijani. V hladnejših mesecih smo se spomnili zgodovine na slavnostni seji društva, ki smo jo organizirali na isti datum, kot je potekala ustanovitev društva pred sto leti.
SLAVNOSTNA SEJA OB 100-LETNICI DRUŠTVA
Dogodek je imel slavnostno noto, posebej smo se zahvalili dosedanjim živečim funkcionarjem za njihov neprecenljivi prispevek pri oblikovanju poti društva skozi stoletje. Ob podelitvi priznanj smo izrazili spoštovanje do generacij, ki so s predanostjo in žrtvovanjem varovale naše skupno dobro. Na slavnostni seji smo vsem gostom podelili spominske značke. Priznanje ob stoletnici društva so prejeli: Jože Šmigoc, Robert Krajnc, Janez Lainšček, Andrej Rožman, Srečko Primožič, Milica Šmigoc, Franc Šmigoc, Janko Slameršak, Danica Rižner in Jože Topolovec.
Poveljnik Tomaž Muršek, župan Brane Kolednik, član poveljstva GZS Bojan Hrepevnik in predsednik društva David Kostanjevec na slavnostni seji društva. Foto: arhiv društva
ADAPTACIJA GASILSKEGA DOMA
Kljub začetnemu razočaranju zaradi nove lokacije smo se gasilci iz Vidma odločili, da bomo prenovili trenutne prostore. Jeseni smo že zamenjali vsa okna in začeli notranjo prenovo mansarde. S tem bomo pridobili obnovljeno sejno sobo za mladino, nov arhiv, posodobljeno pisarno GZ Videm in načrt za prenovo kuhinje. Še vedno pa se soočamo z izzivi glede parkirišč in parcel okrog gasilskega društva.
Vsi prej
MESEC POŽARNE VARNOSTI IN GASILSKI RELI
V oktobru smo sodelovali v organizaciji Gasilskega relija pod okriljem GZ Videm. Vaje so potekale na območju PGD Videm pri Ptuju, kjer je bilo opaziti večje skupine gasilcev in vozil. Društva so se na različnih točkah soočala z vsakdanjimi situacijami, ki se lahko pojavijo na intervencijah na našem območju.
VOŠČILO
Vtem prazničnem času iz srca voščimo vse dobro in se vam iskreno zahvaljujemo za vašo podporo in zaupanje v preteklem letu. Kot gasilsko društvo smo vedno tu, da skrbimo za vašo varnost in dobrobit našega kraja. Naj bo novo leto polno ljubezni, zdravja in sreče. Upamo, da bomo še naprej povezani gradili našo skupnost in si med seboj stali ob strani v vseh življenjskih situacijah. Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto vam želimo gasilci PGD Videm pri Ptuju!
David Kostanjevec,
predsednik društva
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Našega glasu (št. 4, letnik 28, oktober 2023) je bil na str. 50-51 objavljen članek z naslovom »Letošnji tabor gasilske mladine PGD Sela z dobrodelno noto«. V drugem delu prispevka smo poročali o tem, da so na taboru zbirali sredstva za pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Na poziv se je odzvalo veliko članov društva, krajanov KS Sela, še posebej pa so se s svojim prispevkom izkazali nekateri občinski svetniki, med katerimi pa žal nismo navedli tudi svetnice Andreje Marinič Kozel. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
VARNOST/ŠPORT IN REKREACIJA
Stran 59
Za večjo požarno varnost
V oktobru, mesecu požarne varnosti, je Svet KS Lancova vas v sodelovanju s PGD Tržec 16. oktobra organiziral dogodek, na katerem so člani PGD Tržec krajanom predstavili delo gasilcev, prikazali, kako ravnamo ob začetnem požaru v kuhinji, krajani pa so lahko obnovili tudi svoje znanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibri-latorja ter nasploh izvedeli veliko koristnih informacij.
Miran Podgoršek, predsednik KS Lancova vas, je povedal, da so srečanje organizirali z namenom ozaveščanja krajanov o požarni varnosti ter da so takšna srečanja potrebna in tudi zelo koristna za vse, saj nesreča nikoli ne počiva in je pomembno, da smo seznanjeni s tem, kako ravnati, ko se znajdemo v nesreči. Delo gasilcev, gasilsko tehniko in tri vozila sta zbranim najprej predstavila in razkazala Jani Požar, tudi poveljnik Gasilske zveze Videm, in Leon Požar. Sledil je nazoren prikaz, kaj se zgodi, ko na štedilniku v kuhinji zagori pregreto olje, in kako pravilno ukrepati v takih primerih (pokrivanje s pokrovko, mokro krpo ali z dodajanjem hladnega olja). Takšnega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko povzroči oljno eksplozijo, kar so si obiskovalci
Prikaz gašenja začetnega požara v »kuhinji«
Zelo poučen in koristen je bil tudi prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja (AED), ki je nameščen tudi na vhodu v vaški dom Lancova vas.
lahko tudi ogledali v živo. Gasilci so nato prikazali tudi uporabo in pravilno ravnanje z gasilnikom, ki bi ga moralo imeti vsako gospodinjstvo, zbrani pa so nato lahko tudi praktično preizkusili gašenje z njim. Dogajanje se je nato preselilo v prostore kegljišča, kjer je sledil praktičen prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja (AED), ki je nameščen tudi na vhodu v vaški dom Lancova vas.
Trževski gasilci so ob vsem podali še veliko drugih koristnih napotkov, tudi o tem, kako pravilno ravnamo v primeru klica v sili na tel. številko 112 in katere podatke moramo sporočiti. Ob vsem tem pa so poskrbeli še za najmlajše udeležence, saj so zanje pripravili zadevanje tarče z brentačo. Predsednik Miran Podgoršek se je po koncu vsem članom PGD Tržec zahvalil za poučen in koristen popoldan ter poudaril, da so preventivne akcije zelo pomemben ukrep varstva pred požari in drugimi nesrečami.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Dogodki v PD Haloze
Vodniki in člani PD Haloze smo bili zelo aktivni v jesenskem času. Naša mlada člana Alina in Matija Milošič sta preplezala ferato Hvadnik v Gozdu -Martuljku in ferato na Lisci (945 m) s pomočjo vodnikov Marka in Manje, kar je zelo pohvalno in smo zelo veseli za tako nadobudne mlade planince.
V septembru smo trije člani osvojili tudi najvišji vrh Durmitorja — Bobotov kuk (2523 m) v Črni gori. Pot je bila sicer
Skupinska fotografija s spominskega pohoda. Foto: arhiv društva
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 60
ŠPORT IN REKREACIJA
delno zahtevna, prehodili smo jo v štirih urah, potekala je mimo jezerc in nato delno po plezalni poti čez sedlo do vrha. V oktobru smo se podali tudi v Italijo v dolino Pecol in osvojili Špik nad Nosom (2531 m) in Špik Hude police (2420 m). Pot do vrha
Kolaž fotografij z osvojenih jesenskih vrhov - ferata Lisca, Bobotov kuk, Triglav, Rdeči Breg
je potekala po razgledni poti s pogledom na dolino Pecol in sosednje vrhove, od blizu smo lahko občudovali tudi kozoroge. Nekaj planincev se je v oktobru podalo na Rdeči Breg (913 m) na Pohorje, kjer so pohodniki uživali v jesenskih barvah gozdov, peki kostanjev in dobri družbi. Tudi letos so trije člani osvojili našega očaka Triglav (2864 m) v enem dnevu. Startali so na Pokljuki, pot jih je vodila do Vodnika proti Konjskemu prevalu, Planiki, Triglavski Škrbini na vrh Triglava, spust čez Mali Triglav proti Planiki in vrnitev v dolino do izhodišča.
SPOMINSKI POHOD
V sredini oktobra vsako leto organiziramo pohod v spomin na preminule člane. Letos je bila udeležba zelo velika. Na grobovih smo jim prižgali svečke in se nato podali po Halozah in do končne postojanke, prostorov vaške skupnosti, kjer je bil zaključek druženja s pogostitvijo.
Na štefanovo, 26. decembra 2023, vabljeni na tradicionalni Štefanov pohod. Vabljeni na našo Pot med vinogradi, ki jo lahko prehodite v vseh letnih časih in po etapah. Informacije: Janči Šimenko (041 768 118), kjer dobite knjižico za štampiljke in na koncu značko za opravljeno pot. Spremljate nas lahko na spletni strani društva PD Haloze in Facebookovi strani.
PD Haloze želi vsem članom in simpatizerjem blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2024!
Majda Forstnerič
PD Naveza na Traunsteinu v Avstriji
V Planinskem društvu Naveza smo se v oktobru odpravili na Traunstein (1691 m). Iz Vidma smo se odpeljali proti jezeru Traunsee v Zgornji Avstriji.
To je najgloblje jezero v Avstriji, saj meri v globino 191 metrov. Še v temi smo se na pot odpravili s parkirnega prostora tik ob jezeru, sprva po cesti in skozi tri kamnite predore in ravno ob svitu prišli do mostu skozi kanjon. Kmalu smo si nadeli čelade in varnostne pasove, saj so nas na naši levi strani že pozdravljale jeklenice, ki so se strmo vzpenjale po poti Naturfreundeweg, po kateri smo se odpravili.
Ves čas vzpona smo imeli čudovite poglede na jezero, na mesto Gmunden in Traunkirchen ter okoliške gore in hribovje. Po treh urah in pol smo prišli do znamenitega okna v skali, se podali skozenj in po 30 minutah dosegli prvo kočo Traunsteinhaus ter tako premagali 1300 višinskih metrov. Po krajšem odmoru smo pot nadaljevali po grebenu mimo druge koče Gmundner Hutte in kmalu prišli na najvišji vrh, na katerem stoji 10-metrski kovinski križ. Ob lepem, sončnem vremenu smo lahko opazovali številna gorovja okrog nas, med drugim v ozadju tudi ledenik Dachstein. Po počitku smo se vrnili do koče in pojedli okusen golaž, nato pa se po krožni poti Mair Alm, ki je primernejša za spust, vrnili v dolino vse do jezera.
Na vrhu Traunsteina
A našega pohoda še ni bilo konec, saj je bila pred nami čudovita pot Misweg, ki je vedno polna turistov, saj je lahka in nas vodi po lesenih mostičkih, ki so pritrjeni nekaj 10 metrov nad vodo v navpično steno. Po 20 minutah smo prispeli do avtomobila, si sezuli težke čevlje in do kolen zakoračili v temno zeleno jezero, da smo se osvežili. Zadovoljni in utrujeni smo se odpeljali proti domu in sklenili, da se na to lepo goro zagotovo še kdaj vrnemo.
Besedilo in foto: Ignac Topolovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
ŠPORT IN REKREACIJA
Stran 61
Ponovno Zimska liga malega nogometa
S tekmami 9. decembra se je ponovno začela Zimska liga malega nogometa v Vidmu. Glavna novost letošnje izvedbe je ta, da se je zaradi preobremenjenosti umaknil dosedanji dolgoletni vodja tekmovanja Darko Lah, vodenje letošnje izvedbe lige pa je prevzelo ŠD Selan oz. njihov član Žan Plajnšek.
Tudi letos je liga razdeljena na članski in veteranski del. Pri članih nastopa osem moštev, med veterani pa šest. Sistem tekmovanja je enokrožen, kar pomeni, da se vsaka ekipa v rednem delu z vsako pomeri enkrat. Po rednem delu se prve tri ekipe iz vsake kategorije med seboj pomerijo še enkrat — za prvaka. Iz rednega dela tekmovanja v končnico prvouvrščena ekipa tekmovanja prinese s seboj tri točke, drugouvrščena eno in tretjeuvrščena nič točk. Zimska liga malega nogometa se bo predvidoma končala zadnji vikend v januarju.
Med člani letos nastopajo: ŠD Pobrežje, KMN Majolka, ŠD As, ŠD Lancova vas, ŠD Tržec R-21, ŠD Selan, ŠD Videm in ŠD Zg. Pristava. V veteranski kategoriji je na delu moč videti naslednja moštva: ŠD Selan, ŠD Videm, ŠD Pobrežje, ŠD Tržec, KMN Majolka in ŠD Zg. Pristava.
Ekipa Tržca R-21 je stalnica Zimske lige.
Omenimo še, da naslov najboljših iz lanske sezone Zimske lige malega nogometa v Vidmu branita ekipi KMN Majolka pri članih in ŠD Zg. Pristava pri veteranih.
Besedilo in foto: TP
Videmčani jesenki viceprvaki
Nogometaši Vidma so še enkrat več nadvse razveselili svoje privržence. Videmčani so namreč na zimsko pavzo v tretjeligaški vzhodni konkurenci odšli kot viceprvaki, za ramo ob rami s ptujsko Dravo. Ob tem je treba omeniti, da so rumeno-zeleni napredovali tudi v pokalnem tekmovanju, saj so napredovali med najboljših šestnajst ekip v državi in se bodo v začetku marca naslednje leto doma udarili z drugoligašem Ilirijo.
Že poletno kadrovanje brez velikih pretresov je dalo slutiti, da bodo Videmčani tudi letos mešali štrene najboljšim ekipam lige, kar se je nato tudi potrdilo v praksi. Fantje so trdo in zavzeto delali na treningih, točkovna bera pa se je nato na tekmah lepo povečevala. Varovanci Luke Gajška so bili precej suvereni, ekipa je na igrišču delovala nadvse odločno, vse skupaj pa je v velikem številu spremljalo tudi številno občinstvo. Več kot dovolj razlogov za optimizem trenerja in njegovega štaba: »Seveda smo zelo zadovoljni, sploh ob dejstvu, da smo od 8. kroga naprej igrali brez kapetana Krajnca, ki je manjkal zaradi zdravstvenih težav. Dosegli smo odličen rezultat, kadrovsko imamo dokaj širok kader, ekipi smo priključili obetavne mladince, ki so dobili svojo priložnost in jo dobro unovčili. Edini 'kiks, če lahko tako rečem, smo si privoščili proti Smartnemu, a v nogometu pride tudi kakšna slabša tekma, zato iz tega nismo delali drame. Ekipa je jeseni pokazala pravi karakter, v ekipi vlada izjemno vzdušje
Utrinek z ene izmed domačih jesenskih tekem Vidma
in menim, da smo lansko uspešno sezono še nadgradili, o čemer ne nazadnje pričajo tudi rezultati.«
Fantje si bodo zimsko pavzo zapolnili z igranjem dvoranskega nogometa, pred upravo pa je kar nekaj dela, saj bo skušala ekipo, ki je dobro utečena, še nekoliko okrepiti. O nadaljevanju prvenstva in željah je Gajšek dejal: »Želja vseh nas je, da ostanemo čim dlje v vrhu, po možnosti vse do konca. S tem bi izvajali pritisk na vodilno Dravo, pred preostalimi tekmeci pa imamo že kar lepo prednost. V pomlad bomo stopili brez obremenitev glede rezultata, sproščeno in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali. Ekipo bomo
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 62
ŠPORT IN REKREACIJA
skušali še nekoliko dopolniti, predvsem v zvezni vrsti s kakšnim izkušenim posameznikom, ki bo dodana vrednost moštvu.« Jeseni je bil nadvse aktiven celotni klubski ustroj, saj so člani kluba in simpatizerji v eni najuspešnejših polsezon v zgodovini izvedli kar deset delovnih akcij, predvsem za namene vzdrževanja okolice in klubskih prostorov. V jeseni sta bila izvedena tudi dva večja družabna dogodka, tradicionalni Ovčji bal in martinovanje — slednje v sodelovanju z Občino Videm, ki sta ponovno pokazala, da je ŠD Videm eno izmed največjih in najaktivnejših društev v občini.
Ne moremo mimo gimnastičnega odseka, kjer pridno vadi 40 otrok, vodita ga Katja Cafuta in Gregor Cafuta, udeležili so se tudi nekaj gimnastičnih tekmovanj v okolici, prav tako se je ŠD Videm dodatno vključilo v gimnastično zvezo Slovenije. ŠD Videm se lahko pohvali tudi z največjim obiskom navijačev v 3. SNL — vzhod na domačih tekmah, saj se ob sobotah ali nedeljah zbere povprečno 300 navijačev, kar predstavlja večji javni dogodek vsakih
Skupinska z decembrskega izleta
14 dni v tekmovalnih mesecih, za kar se navijačem in simpatizerjem v klubu tudi zahvaljujejo.
Ker je pomembno tudi druženje, se je UO ŠD Videm skupaj s predstavniki članske ekipe in najzvestejši navijači odpravil na izlet. Prvo decembrsko soboto so obiskali Žičko kartuzijo, Vinsko klet Zlati grič, nato so se sprehodili skozi Slovenske Konjice in se odpravili na pozno kosilo v
dvorec Trebnik, po kosilu pa še na ogled prazničnega Celja.
ŠD Videm želi vsem ljudem dobre volje, navijačem, občanom in drugim športnim prijateljem prijetne božične praznike ter srečno in zdravo leto 2024.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
V Tržcu se spet »igra« nogomet
Po kar nekaj letih »tavanja v temi« je za člansko ekipo nogometašev Tržca spet posijalo sonce. Za rdeče-belimi je namreč zelo dobra tekmovalna jesen, v kateri so v vrhu 1. razreda MNZ Ptuj, saj s točko zaostanka v hrbet gledajo le ekipi Rogoznice. Za pomlad je tako še vse odprto, veseli pa spoznanje, da je moštvo glede na pretekla leta storilo precejšen napredek v igri, kar se pozna pri rezultatu.
Vlogo prvega trenerja moštva je poleti prevzel nekdanji igralec Tržca Damijan Vinko. Poskrbel je za nekaj okrepitev, vrnilo se je kar nekaj povratnikov, obenem pa je članski ekipi priključil nekaj obetavnih fantov, ki so končali mladinski staž. Ekipa je s tem pridobila kakovost kot tudi kvantiteto in že prvi treningi, ki so bili odlično obiskani, so nakazali, da bi zadeva lahko šla v pravo smer. Pred tem je bila namreč udeležba na treningih porazna.
Trževčani v novih dresih
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
ŠPORT IN REKREACIJA
Stran 63
Pomlajena ekipa je v prvenstvu nato dosegla določeno konstan-tnost, kar je bila prej izjema kot pravilo, najbolj pa poleg odličnih rezultatov veseli spoznanje, da se je v Športni park Tržec začela vračati tudi publika. To sta najbolj pokazali zadnji domači tekmi prvenstva, ki si ju je ogledalo krepko čez sto gledalcev. Podpora moštvu godi, a občinstvo bo v še večjem številu prihajalo le, če bodo rezultati pozitivni, prav tako pa ni zanemarljivo dejstvo, da gre v primeru rdeče-belih za precej »domačo« ekipo, s katero so publika lažje poistoveti.
Trževčani bodo tako prezimili na 2. mestu na lestvici, s čimer je zelo zadovoljen tudi prvi mož članske ekipe: »Zelo sem zadovoljen s prvim delom sezone, saj smo presegli pričakovanja. Pred sezono so bila ta mešana. Nismo točno vedeli, pri čem smo, nato pa smo videli, da znamo in zmoremo. Poleg dobrih rezultatov skušamo 'igrati' nogomet od noge do noge, k čemur bomo stremeli tudi vnaprej.«
Fantje so trenutno na zimskem oddihu, Vinko pa že pogleduje proti nadaljevanju prvenstva: »Gremo naprej, saj je želja ostati na vrhu ali pri njem. Naš cilj je v doglednem času napasti Superligo, če nam ne uspe letos, to ne bo nobena tragedija. Skušali se bomo še nekoliko okrepiti, a ne na silo. Prav tako je želja priključiti mlade, domače fante. Vsekakor pa je osnovni cilj liga za prvaka. V moštvu smo optimistični, ekipa spet diha kot eno, vrnila se je tudi publika, in to so stvari, ki me najbolj veselijo.« Ne mirujejo pa niti klubski funkcionarji. Tako so 25. novembra v sodelovanju z videmsko občino izpeljali delovno-čistilno akcijo, na kateri so čistili listje in vejevje ter predvsem cestno infrastrukturo v Tržcu pripravili na zimski spanec. Omenimo še, da je članska ekipa ob koncu jeseni dobila tudi nove drese, tokrat v črno-sivi barvni kombinaciji, torej gre za drese, ki bodo namenjeni predvsem igranju tekem v gosteh. Večina igralcev je kljub zimski pavzi aktivnih v telovadnicah, z dvema ekipa, člansko R-21 in veteransko, pa Trževčani tradicionalno nastopajo tudi v Zimski malonogometni ligi v Vidmu.
Delovna akcija pred zimo. Foto: Mateja Kirbiš
»Tudi takrat, ko vam je najbolj težko, obstaja žarek upanja za srečo. Dovolite mu, da vas spremlja tudi v letu, ki prihaja. Srečno 2024!« ŠD Tržec želi vsem občanom, prijateljem in simpatizerjem v miru in toplini preživete božične praznike ter vse dobro v letu, ki prihaja.
Tadej Podvršek
Gregor Cafuta postal v. d. predsednika ŠZ Videm
V prostorih videmske občine je 15. novembra potekal sestanek Športne zveze Videm, na katerem je bil sprejet sklep o začasnem predsedniku zveze. To je soglasno postal Gregor Cafuta, ki bo predvidoma januarja prihodnje leto sklical sestanek, kjer bodo podane ideje in predlogi za občni zbor. Nato bo izvoljeno novo vodstvo s polnim mandatom in pooblastili. Časa je malo, dela ogromno, a vse smele ideje na področju športa bodo športni delavci naše občine skušali udejanjiti v praksi.
Besedilo in foto: TP Utrinek s sestanka ŠZ Videm
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 64
ŠPORT IN REKREACIJA
Leskovčani ne morejo biti zadovoljni
Ce je šlo Vidmu in Tržcu jeseni odlično od rok (nog), tega ne bi mogli trditi za nogometaše Leskovca, ki nastopajo v 2. razredu MNZ Ptuj. Klub je imel pred prvenstvom dokaj smele ambicije, strokovno vodstvo in igralce je zanimal zgolj pogled proti vrhu lestvice, razpletlo pa se je povsem nasprotno, saj so v haloškem nogometnem kolektivu po končanem jesenskem delu prikovani na dno letvice.
Vzrokov za to je več, pri vsem tem pa je zanimivo, naj se sliši še tako čudno, da Leskovca praktično nobena ekipa ni nadigrala, saj je večino tekem klonil le za zadetek. Timi Krajnc, igralec in trener je o nadvse čudni nogometni jeseni med halo-škimi griči povedal: »Pričakovanja pred sezono so bila bistveno višja, kot seje izteklo na terenu. Največkrat smo si za poraze bili krivi sami, a žal nam je tudi sreča povsem obrnila hrbet. Na takšen razplet je vplivalo še mnogo drugih dejavnikov. Zavedati se moramo, da po nekaj porazih oz. slabih rezultatih padeta tudi morala in motivacija, kar seje zgodilo pri nas. Niso nas zaobšle niti poškodbe, in ko ima hudič mlade, jih ima resnično več, kar smo jeseni dodobra občutili na lastni koži. Še vedno mislim, da nimamo tako slabe ekipe, kot kaže lestvica.« Cilj v nadaljevanju prvenstva je torej jasen — krivuljo obrniti navzgor. Ne bo
Članska ekipa Leskovca. Foto: Sandi Kelc
enostavno, a v klubu verjamejo, da je pred njimi uspešnejše nadaljevanje. »Vsekakor se moramo znebiti strahu, ki se je po slabih rezultatih naselil v ekipo. Samo s pozitivno miselnostjo, da lahko in zmoremo, bomo krivuljo rezultatov spet obrnili navzgor, s tem pa bomo v slačilnico prinesli tudi dobro vzdušje in se znebili malodušja. Izbire nimamo, moramo se dvigniti, letvica ni realen pokazatelj, kar zmoremo. Ekipo bomo skušali tudi okrepiti, trdo bomo delali in verjamem v bistveno uspešnejšo pomlad, kot je bila jesen,« je dejal Timi Krajnc, ki bo tudi v drugem delu ostal v dvojni vlogi
— kot igralec in kot trener. V klubu je nadvse živahno, saj se upravnemu odboru izteka mandat in predvidoma januarja prihodnje leto bo izveden občni zbor društva, kjer bo najverjetneje prišlo do sprememb v vodstvenih strukturah, o čemer bomo še poročali. Dodajmo še, da so jeseni poleg članske selekcije v ligah pod okriljem MNZ Ptuj nastopali še leskovški naraščajniki do devetega in trinajstega leta starosti. Fantje pridno vadijo, trener selekcije U9 je Darko Zavec, nogometaše U13 pa je vodil Timotej Emeršič.
Tadej Podvršek
Aktivnosti ŠD Zgornja Pristava
Društvena dejavnost športnikov je v polnem teku. Redni dogodki v domu krajanov so naslednji: ob ponedeljkih igranje kart od 18. ure dalje, v torek telovadba ob 19. uri, v sredo nogomet v OŠ Videm ob 20.30, v četrtek telovadba ob 19. uri. Člani nogometne ekipe sodelujejo v dvoranski občinski ligi, pohodniki pa ob redni dnevni hoji organizirajo občasno druženje na večernih pohodih na Janški Vrh ali v bližnjo okolico.
UREJANJE ŠPORTNEGA PARKA PRI RIBNIKU ZG. PRISTAVA
V oktobru in novembru so v treh delovnih akcijah urejali okolico, žagali podarjene plohe na late in deske, ob brunarici pa
Srečanje družin 22. oktobra
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
VARNOST/ŠPORT IN REKREACIJA
Stran 65
Vzorno urejena informativna tabla
postavili stranišče. Uporabna vrednost se bo pokazala šele na pomlad, ko bo priključena voda. Postavljena je velika oglasno informativna tabla, opremljena s fotografijami in načrti pohodnih poti po okoliških haloških gričih in Dravinjski dolini. Poti združujejo občine Videm, Podlehnik in Majšperk. Vsebina vse obiskovalce športnega parka opozarja o možnostih rekreacije, turistično-gostinski ponudbi in na hrbtni strani predstavi vsa aktualna obvestila. Zaradi možnosti parkiranja je odlična izhodiščna točka krožnih pohodov in ob povezanosti z RD Majšperk za sprostitev ob ribolovu.
PROSTOR ZA DRUŽENJE
Športni park, ki se postopoma ureja, ni le izhodišče za pohode in rekreacijo na igriščih. Je tudi prijetno mesto za organizacijo družinskih, klubskih in piknik srečanj. Prav društveni spoznavni piknik v nedeljo, 22. oktobra, se je pokazal kot odlična priložnost medgeneracijskega druženja s poudarkom na prisotnosti družin članov. Zbralo se jih je veliko. Bil je vesel, športno razigran in z malico podprt doživet popoldan.
Besedilo in foto: FL
Uspešna sezona za Vida Jeromla
Tudi v tej sezoni je odlični kolesar Vid Jeromel nekajkrat opozoril nase in tudi sam je s sezono, ki se je končala oktobra, zadovoljen. V dresu kranjskega kolesarskega kluba, za katerega tekmuje, je nedvomno upravičil pričakovanja vodilnih mož.
v 3. etapi od Grosuplja do Postojne, kjer so ga med begom med drugim ujele tudi kamere legendarne TV-postaje Eurosport. Zelo zadovoljen je tudi s kriterijem na Pokljuki, kjer je na skoraj 40 km dolgi dirki stopil na oder za zmagovalce in osvojil odlično 3. mesto. Tudi letos si je nadel dres slovenske kolesarske reprezentance do 23 let, s katero je sodeloval na večdnevni etapni dirki Tour de Karpaty, kjer je deloval za ekipo, saj je pokrival pobege in »vlekel« moštvo po najboljših močeh.
Vid je letos startal na približno petindvajsetih dirkah po Sloveniji, Italiji, BiH, Srbiji, Poljski, Slovaški, Avstriji in Hrvaški. V zimskem času je končno nekoliko več časa za počitek, kljub temu pa mladi Pobrežan ne miruje. O izzivih v novi sezoni, ki se začne predvidoma v začetku aprila naslednje leto, pa bomo pisali v naši naslednji številki.
Besedilo in foto: TP
Vid Jeromel je zadovoljen z letošnjo sezono.
V letu 2023 je izpostavil predvsem tri dirke. Prva je nedvomno junijska etapna Dirka po Sloveniji, kjer je Vid odlično dirkal in se pogumno zoperstavil preizkušnji, ki ima iz leta v leto večjo veljavo tako v kolesarskem svetu v tujini kot doma. Posebej je ponosen, da je letos trasa kolesarje in s tem tudi njega vodila skozi domačo, videmsko občino, skozi katero je zapeljal z veliko mero ponosa. Nase je na slovenski pentlji sicer najbolj opozoril
Alexander Kaaouana, 7. a
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
Stran 66
ŠPORT IN REKREACIJA
Gibanje za krepitev zdravja tudi pozimi
Zimski čas se zdi nenaklonjen športnorekreacijski vadbi na prostem. Zmanjkuje nam svetlobnega dela dneva, vendar to ne sme biti vzrok, da pustimo svoje telo lenariti. Neaktivnost nam slabša imunski sistem, zmanjšuje kakovost krvnega pretoka in poleni dihalni sistem. Posebej nevarno je, da nam že v nekaj tednih upade veliko mišične mase, vezivna tkiva izgubijo elastičnost, pri starejših pa se zelo hitro pojavlja izguba ravnotežja, še posebej ob hitrejšem vstajanju ali nenadnih zasukih telesa.
Beseda zima že sama po sebi kliče po toplem oblačenju, sankanju, smučanju, drsanju, gradnji snežakov, za otroke dričanju na vrečah slame ali zračnicah in še bi lahko naštevali. Izbrati moramo tisto, kar je za naše bližnje okolje najprimernejše. Za tretje življenjsko obdobje (upokojenci) sta še vedno najbolj varni in učinkoviti rekreaciji hoja in hoja s palicami. Le izbira poti mora biti varnejša in skrbeti je treba, da se izogibamo spolzkim ali celo ledenim površinam. Za sprehod izberemo osončene poti dopoldneva. Vadba je prijetnejša, ko se temperatura ozračja dviga. Popoldne nas po rahlo preznojenem telesu prvi somrak neprijetno hladi ali padec temperature sili celo h kašlju. Ce se gibamo po zasneženih poljanah (gazimo nizek sneg ali hodimo po gazeh) in brezpotju, je napor večji, večji je tudi vadbeni učinek in več pozornosti moramo nameniti pravilnemu oblačenju. Ni napak, da imamo s seboj mali nahrbtnik in ob prvem zaznavanju znojenja vanj pospravimo bundo, brezrokavnik idr.). V nahrbtniku je lahko tudi napitek, a ne premrzel. Zgodnje jutro in večer pred prhanjem pa namenimo še hišni aktivnosti vsaj vsakič pribl. 15 minut — telovadba, sobno kolo, hoja po stopnicah in nekaj krepilnih vaj ter vaj za ravnotežje in raztezanja ter ohranjanje gibljivosti skeletnih sistemov telesa. Za mlajše otroke in osnovnošolce poskrbimo, da so za ohranjanje zdravja vsak dan (tudi ob slabem vremenu) po prihodu iz šole aktivni vsaj eno uro, preden se znoči (ne govorim o otrocih v trenažnih procesih). Primerno oblečeni glede na zunanje temperature (ne oblečemo jih toliko, da se bodo pregrevali) z majicami, potlačenimi v hlače, s kapo ali čelado na glavi in tanj-šimi rokavicami na rokah naj se sankajo ali smučajo na bližnjem griču ali pa preprosto »divjajo« po snegu ali gredo s starši na sprehod. V dneh, ko domačega okolja v svetlem delu dneva ne izkoristite, jih odpeljite na drsališče (Ptuj, Kidričevo idr.) ali v bazen. Oboje priporočam vsaj enkrat tedensko. Ne pozabite tudi na aktivni vikend. Aktivnost naj povezano traja do štiri ure z mini premorom za napitek. Tablica ali računalnik v svetlem delu dneva? Ne! Temni del dneva je za domače naloge, za družabne igre, rokodelstvo, pravljice in pogovore ter nekaj malega tudi tablice in TV.
Za vse generacije med delovniki prilagajamo rekreacijo največkrat sebi. Ce hodimo na sprehode, je vsakodnevna vadba lahko opravljena tudi v temi z naglavno svetilko in odsevnimi oblačili. Ko obiskujemo organizirano rekreacijo, zanjo najdimo vaj dva
Aljažev dom, v ozadju Triglavska severna stena
tedenska termina. Naj si bo to udeležba v eni od dvoranskih iger z žogo, kegljanje, bovling, drsanje, fitnes, vadbeni center, plavalni bazen, ples, borilne veščine idr.
Za vikend lahko rekreacijo prilagajamo širši družini ali jo opravljamo individualno. Ce vikend zapolnimo z družinskim izletom, je prav, da poiščemo vadbeni kompromis. Ni prav, da eden trpi na račun drugega. Poiščimo destinacijo, ki bo zadovoljila vse. Najpriljubljenejše je smučanje, ne pozabimo pa na hojo in tek na smučeh (to lahko vadimo tudi doma ali v smučarskih centrih), obisk toplic ali izlet po planotah na pohodnih smučeh (Pohorje, Pokljuka, Blok idr.).
NE POZABIMO NA VARNOST
V prvi vrsti skrbimo za varnost v športu in rekreaciji z zadostno telesno pripravljenostjo. Sledijo poznavanje in obvladovanje tehnike športne zvrsti (ali pa gremo na učenje), prava ali vsaj primerna osebna in vadbena oprema za športno disciplino (čelada, rokavice, pri hoji v brezpotju piščalka in mini prva pomoč s folijo, telefon idr.), poznavanje vadbenega okolja in sporočilo svojcem ali znancem, kam gremo in kdaj se vračamo. Enako pomembna sta tudi upoštevanje pravil na športnih objektih ali v njih (na smučišču pravila FIS, znaki za nevarnost in ocene težavnosti prog, v hribih prepovedi gibanja, nevarnosti plazov idr.) in odločenost, da bomo pri gibanju v skupini vse aktivnosti prilagajali najšibkejšemu členu. Ne pozabimo, ko vadimo, pazimo nase in na druge udeležence. Neuke udeležence na neprimernih mestih in v nevarnosti ter kamikaze, ki ogrožajo sebe ali nas, prijavimo redarjem!
Poskrbimo, da je športna rekreacija sprostitev. Tudi pikado, balinanje s ploščki, šah, igranje kart in družabnih iger naj bodo sprostitev. Skratka, skrbimo za sprostitev, vedno izzovimo vsaj enega od hormonov sreče (dopamin, serotonin, oksitocin ali endorfin), da nam polepša urice, dan, leto.
Besedilo in foto: FL
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023
PRAZNIČNI DECEMBER
Stran 67
Utrip prazničnih dogodkov
Tudi v našo občino in župnijo je zadnji mesec v letu prinesel praznično vzdušje in vesele dogodke. Na občinskem trgu in drugod po krajih občine smo prižgali praznične lučke, občinska dvorana se je spremenila v pravljično Cuker jamo in vabila najmlajše, občina in župnija pa sta letos poskrbeli za še bolj doživete božično--novoletne praznike - z vseslovensko razstavo jaslic v Domu p. Miha Dre-venška in razstavo jaslic na prostem po vsej občini, saj je letos minilo 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški postavil prve žive jaslice v italijanskem Grecciu.
Foto: Petra Krajnc, arhiv občine
severnega pola, da je Božiček pisma tudi prejel. Ob 17. uri je sledil nagovor videm-skega župana Braneta Kolednika, nato pa je trg pred občinsko stavbo zažarel v tisočerih prazničnih lučkah. Ves čas dogajanja pa je bilo na trgu čutiti veselo predpra-znično vzdušje.
VIDEMSKE JASLICE V JUBILEJNEM LETU
Dogajanje se je nato preselilo pred Dom p. Miha Drevenška, kjer so odprli vseslovensko razstavo jaslic. Odprtje razstave so s petjem pospremili mešani cerkveni pevski zbor sv. Vida in nagovori župnika p. Klemna Slapšaka, župana Braneta
Kolednika in minoritskega provinciala p. Milana Kos, razstavo pa je blagoslovil p. Danilo Holc. Po ogledu razstave je sledil še skupni ogled jaslic na prostem po t. i. videmski sprehajalni poti, na kateri so ob kapelah postavljene jaslice. K sodelovanju obeležitve jaslic v jubilejnem letu pa so se odzvali tudi posamezniki, ki so pred svojimi domovi v naši občini prav tako postavili jaslice na prostem. Jaslice, ki prinašajo sporočilo odrešenja, veselja, dobrote, upanja, ljubezni, družinske povezanosti in imajo tudi kulturni pomen, bodo na ogled še ves praznični čas.
Petra Krajnc
Praznično dogajanje se je začelo s prvo adventno nedeljo, ko smo na adven-tnem venčku prižgali prvo svečko, velike adventne vence pa smo lahko opazili v marsikaterem kraju naše občine. Živahno in prešerno dogajanje je bilo v soboto, 9. decembra, ko so za najmlajše ob 16. uri pripravili tradicionalno Cuker jamo. V praznično okrašeni občinski dvorani so se otroci sladkali z bomboni in palačinkami, veselo ustvarjali v različnih ustvarjalnih delavnicah in pisali pisma Božičku. Pred občino je bila namreč tega dne odprta posebna Božičkova pisarna z Božičkovim nabiralnikom, ki je sprejemal pisma otrok, ta so nato odpotovala daleč na Laponsko, otroci pa bodo prejeli uradno potrdilo s
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2023