PoStnina platana v gotovini.
Posamezna Številka iat>8 Bin.
ffletavsko
kmetski
Proletarci vseh dežel združite se!
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljam, Delavski dom, Marxov trg 2/11.
Leto 111.
LJUBLJANA, 28. januarja 1926.
Stev. 4.
Leninizem.
Leninizem je znanost, ki je po Leninu dobila svoje ime, kot marksizem po Marxu. Ob drugi ooletnici smrti vstva-ritelja leninizma objavljamo kratko razpravo, ki v najširših obrisih pojasnjujeosnovna načela leninizma (po zagrebški „Borbi“). Ured.
Končni cilj delavskega gibanja je popolno uničenje razredne družbe. K temu cilju more delavski razred iti samo po poti razrednega boja proti vladajočemu in zatirajočemu razredu buržuazije. Ta razredni boj vodi revolucionarni proletariat in revolucionarna omladina. Revolucionarni proletariat stoji v nasprotju z vsemi drugimi strankami. Od socialdemokracije kot druge »delavske stranke" se loči po tem, da se v svoji teoriji in praksi drži načela razrednega boja, medtem ko imajo socialdemokrati to načelo samo na jeziku, ne pa v svoji politiki, v svojem praktičnem delu. Cela njihova politika se giblje v okviru kapitalizma in meščanskega parlamentarizma, kar pomeni oviranje in sabotažo razrednega boja proletariata proti buržuaziji.
Revolucionarni proletariat je organiziran mednarodno v svetovni stranki. Njena načela, programatična in taktična, temelje na izkušnjah vsega delavskega gibanja in boja v vseh deželah, ki je prišlo najdalj, to je do največjih uspehov in to je delavsko gibanje Rusije. Njegova voditeljica, stranka Rusiji, se je že v dobi druge internacionale osvobodila od oportunizma, kar ji je omogočilo zmago, in je že tedaj na pravilen način spopol-nila marksizem z novimi izkušnjami. Marksizem obogaten z izkušnjami razpada II. Internacionale, svetovne vojne, ruske revolucije ... je leninizem. Pod vodstvom Lenina, velikega voditelja ruskega delavstva, je zavzela ruska komstranka pravilno marksistično stališče v tej novi dobi imperializma, razpadanje kapitalističnega sistema, zato se ta nova na podlagi marksizma, in ne v nasprotju z njim, stoječa teorija proletarskega gibanja imenuje po njem . . . leninizem.
Najkrajše rečeno je leninizem marksizem dobe imperializma, zadnje dobe kapitalizma. Bistvena (glavna) načela leninizma so:
1 pravilna ocena sedanjega položaja in stopnje razrednega boja;
2. določitev vloge stranke kot voditeljice proletarskega razreda;
3. delavski razred mora voditi pravilno politiko v kmetskem vprašanju, da si pridobi za zaveznika delovno kmetsko ljudstvo;
4. pravilno stališče napram nacionalnem in koloniJnem vprašanju;
5. pravilen boj proti buržuaznemu militarizmu in imperialističnim vojnam.
A.	Doba imperializma je zadnja doba kapitalizma. Še posebej pomeni zmaga proletarske diktature v Rusiji, naraščanje delavskega in kmetskega gibanja, boj zatiranih narodov v kolonialnih in polukolonialnih deželah proti imperializmu, začetek svetovne revolucije. Razredno nasprotstvo med buržuazijo in proletariatom se poo-struje. Pritisk buržuazije, tako gospodarski (na mezde, delovni čas itd.) kakor politični (zabranjenje legalnosti
revolucionarnim strankam, gaženje meščanske demokracije, beli teror) nad proletariatom narašča ravno tako odporna sila proletariata z druge strani. Boj zatiranih kolonialnih narodov proti imperialističnim državam (Kina, Maroko, Sirija, Indija itd) predstavlja že smrtno nevarnost za imperializem. Nasprotstva med posameznimi imperialističnimi državami se večajo in njihovo oboroževanje je vsak dan večje. Utrditev gospodarstva in njegov razvoj v Uniji Sov. Soc. Republiki je tak, da je upanje buržuazije na njen propad sploh upadlo. Zato pripravlja Svetovni imperializem vojno proti njej. Kapitalizem iz zagate, v katero je prišel, ne more. Proletarski razred zna pot iz te situacije: uničenje kapitalizma. Najširše mase delovnega ljudstva se morajo tega zavedati. Zato mora skrbeti stranka, katere naloga je, da jih vodi v boju do zmage nad kapitalizmom.
B.	Ruska proletarska revolucija je jasno pokazala, da je za to zmago potrebna revolucionarna stranka (ne samo stranka). V njej mora biti organiziran najzavednejši del delavskega razreda in ona se mora zavedati, da je njena naloga voditi celokupen proletariat v razrednem boju. Ako bi po vojni v Nemčiji, Avstriji itd. obstojale revolucionarne proletarske stranke (to je subjektivni pogoj revolucije), bi tedaj proletariat mogel premagati buržuazijo v nepretežkem boju in prevzeti oblast'v svoje roke. V vseh akcijah, ki jih proletariat vodi, mora biti stranka na čelu. Ona mora v vseh akcijah v vsakem momentu razrednega boja biti na čelu. Zato mora biti organizacijsko zidana tako, da vedno lahko spravi na noge velik in največji del delavskega razreda. Temelj njene organizacije morajo biti obratne celice, v prvi vrsti v vseh večjih podjetjih. Le na ta način je res živo (or-ganično) zvezana z delavskimi masami. Vsaka celica mora biti voditelj delavstva dotičnega obrata. Vse delo in vsaka akcija stranke mora kazati delavskim masam na končni cilj. Da more stranka svoje naloge izvršiti, mora biti * enotna, disciplinirana in, centralizirana. Vse sklepe mora izvajati vse članstvo. Diskusije o spornih vprašanjih trajajo le do sklepa; po tem morajo vsi člani sprovajati pravilno politiko. Strankin član se mora povsod, v delavnici, v strokovni organizaciji, v privatnem življenju zavedati, da je strankin član in mora biti vedno primer revolucionarnega razrednozavednega proletarca. V strokovni organizaciji, ki v razrednem boju kot glavna razredna organizacija mas igra važno vlogo, pa tudi drugod, kjer se zbirajo delavci, je vsak član stranke dolžan, da dela po direktivah stranke.
C.	V razrednem boju zlasti v agrarnih državah igra kmetsko ljudstvo odlično vlogo. Interesi delavstva onim kmetskega ljudstva v stvari niso nasprotni, še več, na boju proti kapitalizmu in imperializmu sta zainteresirana obadva delavec in kmet. Osvo-bojenje kmeta od zatiranja in izkoriščanja in končna rešitev agrarnega vprašanja, mora priti le potom proletarske revolucije. Ne zadostuje pa v tem oziru samo idejna; načelna propaganda, temveč tudi organizacijsko
delo med kmetskim ljudstvom, direktno za stranko, pa tudi indirektno v kmetskih strankah (ustvarjanje levih kril).
D.	Buržuazija vsakega naroda je imperialistična in stremi za tem, da oslabi svoje konkurente, buržuazije drugih narodov. Ona osvaja pokrajine, kjer žive drugi narodi, zlasti one, ki so strategično in gospodarsko važni (n. pr. Italija, Slovenija, Primorje, itd.) Da si pridobi »nacionalno" pravico na te pokrajine, izvaja nacionalno zatiranje. Drug pojav nacionalnega zatiranja imamo v Jugoslaviji, kjer vladajoča srbska buržuazija vodi hege-monistično politiko nad Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino itd. Najhujše pa je nacionalno zatiranje v kolonijah, kjer je celim narodom, gospodarsko nerazvitim, sploh vzeta svoboda in se vse njihovo bogastvo izvaža v imperialistično državo.
Nacionalno zatiranje je ena izmed oblik imperialističnega nasilja. Rev. proletariat se bori proti temu nasilju v vseh ozirih. On ne more podpirati nobenega imperializma, nobene hegemonije (kot si delajo socialisti U. internacionale), temveč mora pokazati, da boj delavskega razreda osvobojuje tudi nacionalno in se mora pridružiti nacionalno zatiranim v njihovem boju za svobodo. Temeljno načelo leninizma je zahteva za popolno pravico samoodločbe do odcepljenja od one imperialistične države, kjer se nahaja. Rev. proletariat pa mora vedno po-vdarjati, da je nacionalno zatiranje posledica in otrok kapitalizma, da je končna rešitev nacionalnih vprašanj le v socialno osvobojeni družbi. On mora vzgajati proletariat vladajočih narodov v duhu pravega internacio-nalizma, tako da bo on glavni zagovornik svobode onih narodov, ki jih njegova buržuazija zatira; a isto tako mora odvračati proletariat zatiranih narodov od malomeščanskega socializma, da bo ta proletariat v stanju, da vodi boj za nacionalno svobodo na liniji boja proti imperializmu in kapitalizmu sploh. Eden od najmanj usidranih principov leninizma je ravno ta princip (po zaslugi II. internacionale, ki je imela v nacionalnem vprašanju čisto nemarksistično stališče), ki gre za tem, da upostavi enotno fronto proletarskega razreda, kmetskega ljudstva in zatiranih narodov v boju proti celem sistemu imperializma.
E. Leninistično razumevanje buržu-aznega militarizma in boja proti njemu kot tudi boja proti vsem pacifističnim iluzijam, je v temelju nasprotno stališču oportunistične in poloportunistične socialdemokracije k tem vprašanjem. Leninizem izhaja iz edino pravilnega revolucionarnega in proletarskega stališča, da je država orodje enega razreda za obdržanje gospodarstva nad zatiranim razredom in da je vojska in militarizem eno od njenih najsilnejših sredstev za nasilno obdržanje oblasti. Zato stavlja leninizem parolo boja proti buržuaznemu militarizmu. Buržuazija uporablja svoj militaristični aparat za vojsko nazven, t. j. proti drugim imperialističnim državam, s katero ima nasprotne profitarske interese. Vojska je nujna posledica nepremostljivih na-sprotstvih kapitalistične družbe, zlasti v njegovi imperialistični dobi. Voditi boj proti militarizmu in vojskam s
samimi frazami, sanjanjem o miru in zlasti nevarno frazo socializdajalcev o generalnem štrajku (Amsterdamska Internacionala farba s to frazo delavske mase) je samo sredstvo buržuazije, da siplje masam pesek v oči. Boj proti militarizmu in vojski se mora voditi neprestano.
Ljudevit Perič.
V	četrtek, 21. januarja 1.1., je v Ljubljani preminul Ljudevit Perič, bivši socialistični ljubljanski župa*n, mož v najlepši moški dobi, star komaj 41 let. Mlado življenje mu je strla zavratna bolezen, ki si jo je nakopal kot avstrijski ujetnik na zgodovinskem umiku Srbov čez albanska močvirja in na solunski fronti kot prostovolec.
Z Ljudevitom Peričem izginja iz delavske politike eden izmed članov one mlade intelektualne generacije, ki je bila pr.šla v socialdemokratično stranko po velikem krahu sli venskega liberalizma v letih 19U5—1909. Splošna volilna pravica za parlament in kranjski deželni zbor je bila definitivno omajala temelje libera izma in vzbudila # delavske in kmečke mase. SLS se je bila tedaj že razvila v mogočen političen aparat, ki je z novimi gospodarskimi parolami potegnil s seboj kmečke množice. Mlad slovenski intelektualni naraščaj je stal tedaj na velikem razpotju. Na eni strani bankrotirani in omledni liberalizem, na drugi klerikalna reakcija. Ogromna večina je drla, kakor vedno ob takih prilikah, tja, kjer se je lesketala zlata skleda, manjšina pa je dalje popivala za »mili narod". Kdor je stal etično in intelektualno nekoliko višje, ni mogel ne v klerikalizem, ne v liberalizem in je ostajal	na sredini, kar je	tedaj bila	in
kar je	še danes	socialna	demokracija.
Revolucionarnosti ni bilo tu, toda bili so neki oddaljeni cilji, bilo je novo hotenje in bilo je tudi delo — bila je neka mlada socialistična romantika. In tu se je znašel tudi pokojni Ljudevit Perič, kot sin rano ponesrečenega delavca in zelo siromašne matere.
Ljudevit Perič je bil živ in zelo zdrav	fant. Na	Pasjem	brodu je	bil
rojen Indijanec, strah vsem sovrstnikom, doma	v družbi	živahen	zabavnik,	a
vedno in povsod brez zla v svojem srcu. Perič je bil vzor nesebičnega ka-merada; bil je nekoliko premehak in predobrodušen, da bi bil mogel postati tudi dober politik, kjer odločuje močna volja, energija in velika vstrajnost.
Ljudevit Perič je bil naš načelni nasprotnik, toda bil je lojalen nasprotnik. Perič se ni nikoli posluževal laži in nedopustnih sredstev v političnem boju, kar je sicer glavno orožje naše socialne demokracije v njeni politiki. Perič je stal v zadnjih letih na čelu naše socialne demokracije, žalibog, da je on ni vodil in da je vodila ona njega. Predobri Perič se je dal nositi od političnih valov, on je plaval vedno s strujo in zato so ga socialisti uporabljali za most med seboj in buržuazijo. Pred krsto delavstvo z rudečimi ^zastavami, za krsto meščanstvo s svojim civilnimi in vojaškimi reprezentanti. To je živa slika družabnega ideala socialne demokracije. Perič je hodil nezavestno
po tej poti, hodil je po nji v svoji izredni dobrosrčnosti.
Njegovim mladostnim prijateljem pa ostane kot dober in zvest drug še dolgo v najlepšem spominu.
Perič, ob tvoji prezgodni jami ti kličemo tudi mi:
Lahka ti zemlja 1
K preganjanja komunistov v Beogradu.
Iz Beograda poročajo o številnih aretacijah komunistov. Govori se o stotinah zaprtih. Z zaprtimi se postopa skrajno surovo in brezobzirno. Nimamo z delavske strani še nobenih poročil, pa že to, kar prinašajo meščanski časopisi, pove, kako postopa tudi ta režim z komunisti: „Tukaj nas pobijajo, samo žilavka in puškino kopito se čuje. Ako morete, protestirajte.“ (Narodni Dnevnik št. 17.) Zagovornikov ne pustijo govoriti z aretiranci. Mešč nske novinarje, ki hodijo po informacije, mečejo žan-darji ven. Policija ne daje niKakih informacij. V meščanskem časopisju či-tamo spet o strahovih, ki vedno strašijo svetovno buržuazijo in ji ne pustijo sp ti, o »boljševiških agitatorjih iz Rusije", o najdenih „boljševiških rubljih" in tako dalje. „Noyosti“, btlgrajskt žemljorad-niški dnevnik, so bile že trikrat zaplenjene, ker so pisale o metodah preiskave in nasiljih ter grozovitostih. »Organi-zovani Radnik" je bil zaplenjen. \^e je zavito še v temo in ne moremo točno povedati, v čem je smisel, tega navala.
Aretacije so preprečile, da bi se mogel vršiti kongres neodvisnih strokovnih organizacij, ker je skoro cel centralni odbor CRSOJ-a zaprt. Ta kongres bi imel važno nalogo za gibanje zedi-jenja strokovnih organizacij, nalogo, da to gibanje spravi na pravo pot, s katere ga vlečejo socialpatriotje. Onemogočenje tega kongresa je občuten udarec za strokovno gibanje v Jugoslaviji. Značilno je, da se je na Kongresu socialistične stranke 18 jan. govorilo, da je ugoden moment za odločno pobijanje komunizma v Srbiji in pa dejstvo, da je seja širšega centralnega odbora Združene strokovne zveze o teh preganjanjih čisto molčala, kar ni nič čudnega, ker ona odgovarjajo denunciantski teoriji o zvezah‘CRSOJ a z Moskvo.
Jasno se je tudi pokazalo, da RR vlada nikakor ne misli »ublažiti" — kakor so govorili in še govorijo njeni agentje — brutalnega carističnega postopanja z revolucionarno avangardo delavskega'gibanja, brutalnega zatiranja delavskega gibanja sploh.
V	prihodnji številki bomo o celi stvari pisali bolj obširno, ko dobimo avtentične informacije.
Polane Josip, Velenje.
Okoli Delavske zbornice.
Čeprav se nahajamo v volilni borbi za Del. zbornico, vendar moram h kritiki njenega dosedanjega dela še nekaj doprinesti, in to pa s tem večjim veseljem, ker tisti, ki so prizadeti, pravijo v »Delavcu", da si take kritike ne želijo.
Ker si pa mi dela DZ ne želimo v taki obliki kot se je dosedaj izvajalo, moramo to kritizirati, ker hvale ni vredno in molčati o tem bi bilo za nas toliko, kakor za vernega katoličana greh. Pretečeni mesec smo sprejeli od centrale ZRJ v Zagorju o. S. okrožnico (ki je bila objavljena tudi v Delavcu), v kateri se nam daje na znanje, da je centrala ZRJ pritisnila na Del. zbornico radi krivičnega pobiranja odnosno odtegovanja davka na ročno de.o. in sicer se ne sme odtegovati davka za preko 48 urni tedenski zaslužek istotako tudi ne za čez urno delo. Uspeh pritiska ZRJ na Del. zbornico je bil ta, da je Del. zbornica izintervenirala pri finančni delegaciji v Ljubljani, da je zgoraj omenjeno odtegovanj.- res neopravičeno in da se more odtegnjeni denar takoj zahtevati nazaj. Če bi pa podjetniki ne hoteli tega denarja izplačati nazaj, naj zaupniki to javijo ZRJ v Zagorju o. S.
Toraj dobro. Gre se za krivično odtegnjeni davek ročnega delavca. Toda sodrugi in to tudi tisti, ki se skriva za
uredništvo »Delavca" v 25. številki »Delavca" : komu je bolj po krivici odtegnjen davek ali onemu, ki ima čez 48 urni tedenski zaslužek, ali temu, ki ima samo 32 ali celo samo 24urni tedenski zaslužek? Po vašem se godi krivico samo prvemu. Po našem mnenju pa obema in drugemu pa celo v dvojni meri. Prav nič nas ni iznenadilo, če nas je centrala ZRJ tako prezrla, ali da nas je Del. zbornica pozabila, ko natančno ve, kako na državnih rudnikih obratujemo, to nas je pa speklo. (Delamo samo 3—4 dni v tednu.) Vsak ficek v tem smislu je krivično odtegnjen, ali dvojno krivično je pa to, da se zahteva denar nazaj samo za onega, ki je delal tudi ob nedeljah ali imel čez urne šihte, ne pa za tiste, ki delamo samo par dni v tednu Jaz, ki že nisem imel dve leti 48 urnega tedenskega zaslužka, dostikrat samo 32 ur na teden, naj plačam davek kakor mi drago, za nas je Del. zbornica slepa.
Poleg tega pa leži v »rudarskem revirnem uradu" v Celju zapisano in z rudečilom podčrtano, da so rudarji na državnih rudnikih davka na ročno delo prosti. — In kaj je ukrenila dose-dajna Del. zbornica v tem oziru? Nič druzega kakor šla je na roko buržua-ziji — in nikdar sitemu kapitalizmu. Čemu tako vpitje v »Jutru", »Narodu" itd kaj da je ugotovila Del. zbornica? Zato, ki r je tista ugotovitev ugajala njim in škodovala nam. In pravici na ljubo bodi povedano, da smo kake rezultate dela Del zbornice tukaj že pričakovali, in sicer že takrat, ko je prišel k nam Čobal in hotel imeti ves dolg, ki se je nahajal v. konzumu, v najkrajšem času plačan. Kakor rečeno smo zaslutili in naša zla slutnja se je tudi uresničila. Iz Sarajeva diktirana^ redukcija živežnih potrebščin —je namreč popolnoma v skladu s tabelami, ki jih kaže Del. zbornica v svojem poročilu. — Ali je treba še več? Da, treba je še povedati in sicer tole: V poročilu Del. zbornice na strani 9 tam pravi Uratnik v šesti vrsti: »Računajte s tem, da so odvisne Vaše plače od tega, kar Vam družba more dati. In da je odvisna vsota tega, kar Vam družba more dati, od Vfišega dela". Izvrstno, Uratnik. Toda Uratnik, tako izobraženih socialistov imamo pri našem rudniku vse polno. Navadni, čisto navadni priganjači so, ki pravzaprav niti pisati ne znajo. Toda izvrstno znajo priganjati, šikanirati, denuncirati itd. in tudi današnji mezdni sistem razlagajo ravno tako kakor Vi v poročilu DZ. In ti ljudje niso študirali prava in vendar ste si popolnoma podobni. In v četrtem odstavku v dvanajsti vrsti poročila DZ se glasi: Primerjajte svoje živ-ljenske potrebščine z življenskimj. potrebščinami svojih sodržavljanov 1 Cujte, državljan svojih državljanbv Uratnik, ali delate Vi za 7—800 Din mesečno? (Uratnik ima 4000 Din mesečno. Ured.) Vsaka primera mora tu odpasti. To je čisto navadna lopovščina, to je škandal, kajti kaj tacega bi niti dr. Žerjav sam ne upal zapisati in tudi ne podpisati. Pač pa je to zapisal človek, ki hoče stati na čelu delavskega socialističnega gibanja. Vprašam vas, delavci, kako dolgo še bomo to trpeli?
Pojdimo v strokovne organizacije, ki so dosedaj bile oporišče Uratnika, ker le v organizaciji mu bomo lahko preprečili, da bi še nadalje pod krinko socializma podpiral kapitalizem.
Bernotov - lažimark-sizem.
Karl Marksov »Komunistični manifest" pred sodiščem.
Poročali smo že, da je ljubljanska policija zaplenila »Komunistični manifest" in da sta bila obtožena po zakonu
o	zaščiti države Bernot in s. Škrabi radi razširjanja manifesta. Manifest, ki sta ga napisala K. Marks in F. Engels že leta 1847, torej pred 80 leti, je pod režimom »seljačke demokracije" republikanskega monarhista Radiča postal nevaren sedanjemu družabnemu redu. Državno pravdništvo in policija sta našla v manifestu kot prevratne nekatere zgodovinske stavke, s katerimi manifest končuje in ki jih pozna tudi pri nas vsak zaveden proletarec.
Obravnava je bila zelo zanimiva, ker na obtožni klopi je poleg prepro-
stega delavca Skrabla, ki je neustrašeno priznal, da je komunist, sedel vodja Na-prejeve skupine Bernot, ki je igral sila klaverno vlogo Zanimiva pa je bila obravnava tudi za to, ker so sodniki bili postavljeni pred težko nalogo kako utemeljiti obsodbo vsebine knjige, katere pravilnost je zgodovina že dokazala. Sodniki so se temu vprašanju znali spretno izogniti, Bernota pa je obravnava razgalila do njegovih socialpatdot kih kosti in mu strgala z obraza krinko marksizma, s katero se kaže pred delavstvom v Sloveniji. Bernot se je zagovarjal namreč tako, da je zanikal o-snovno in glavno stran marksizma: revolucionarno. Zagovarjal se je 's tem, da ni komunist temveč celo njegov nasprotnik. Pravil je, da je sicer prodajal manifest, da pa s tem ni škodil buržuaziji, ker delavci manifesta ne razumejo. Na zaslišanju je celo trdil, da manifest ni točno prestavljen, temveč potvorjen in ublažen. Trdil je, da ima manifest samo še zgodovinsko vrednost in zahteval, da se njega posebej sodi, ker je socialist, in ne skupaj s Škrablom, ki je komunist.
Škrabi pa ni bil strahopetnež. Odkrito je priznal, da je manifest prečital, da se z vsebino in tudi z zadnjimi stavki popolnoma strinja, ker so v, korist delavstva.
Sodišče je oba oprostilo Utemeljilo pa je sodišče oprostilno razsodbo s tem, da je Bernot znan socialist, ki je nasprotnik komunizma in ki ni za dejansko uresničenje socializma v smislu komunističnega mai.ifesta. Škrabla pa je sodišče oprostilo, ker smatra, da je razpečaval manifest zato, da bi kaj zaslužil, — čeprav se Škrabi na obravnavi ni s tem zagovarjal.
Ta obravnava je Bernota kot marksista likvidirala in ga javno žigosala kot reformista, ki ni za dejansko uresničenje socializma v smislu naukov Karla Marksa. Prepričani smo, da ga bo likvidiralo tudi slovensko delavstvo, ker za laži-marksiste med revolucionarnim proletariatom ni prostora.
Sistem in ne slučaji.
Proč z doktor Benedičičem!
Da slučaji, ki smo jih navedli zadnjič, niso zgolj slučaji, temveč sistem, nam pa dokazujejo tudi sledeče okol-nosti.
Več »slučajev" se nahaja pred sodiščem in storili bomo vse, da rezultati in potek teh obravnav ne bodp »zatu-šani", kakor se je to dogajalo doslej v veliko škodo delavstva. Reakcionaren tiskovni zakon nam do konca preiskave obeša nagobčnik. Toda po obravnavi in razsodni bomo izkoristili tisto mrvico svobode, ki nam je še ostala.
Proti dr. Benedičičevem poslovanju dvigajoče se pritožbe so nekateri zaupniki po svoji dolžnosti kot zaupniki prijavili ravnatelju, ki je obenem predsednik rajhenburške krajevne bratovske sklad-nice. Ravnatelj, ki nima malo zaslug na tem, da'je zapustil službo prejšni zdravnik dr. Gregorek, ki je bil socialno čuteč človek, s katerim je delavstvo bilo zadovoljno, ni sprva o pritožbah nič hotel slišati. Da bi se zadušilo pri zaupnikih pogum pritoževati -se nad neznosnimi razmerami, se je pričelo s šikaniranjem in preganjanjem zaupnikov. Zaupnik Zupančič, ki je decembra 1923 vsled nezadostnih varnostnih naprav padel v jašek (šaht) in komaj okreval, je bil kot ponesrečenec zaposlen pri lahkem delu in zaslužil dnevno po 50 Din. Ko pa je na zahtevo delavstva moral vztrajati na tem, da ravnatelj vzame spisano pritožbo, je bil brez ozira na to, da je zaupnik in ponesrečenec, prestavljen k najtežjemu delu, pri katerem zasluži dnevno le 27 do 30 Din. Pa ravnateljstvu ni bilo dovolj, da je Zupančiča gmotno in telesno kaznovalo, ravnateljstvo hoče, da štatuira eksempel v strah vsem drugim, ki bi se predrznih pomisliti na pritoževanje. Ravnatelj je dal pismeno pritožbo — ki jo je vložil Zupančič pri njem kot predsedniku krajevnega odbora, da bi prišla pritožba na sejo — zdravniku. Že sam ta način obravnavanja pritožb, da še daje pritožba, ki je namenjena odboru, prizadetemu zdravniku pred sejo na vpogled, nam jasno kaže na neznosne razmere, katerim je izpostavljeno rajhenburško delavstvo. Zdravnik je namreč našel v pritožbi neko besedo, ki je razžaljiva
in je Zupančiča tožil radi dotične besede, ne pa radi celotne vsebine prit žbe, ravnatelj pa se je postavil na stališče, da se pritožba ne vzame v pretres, ker jo bo itak rešilo sodišče. Tako je postal Zupančič, ki je p>> nalogu delavstva napisal utemeljeno pritožbo: obtoženec, zgubil je lahko delo, dnevno 20 do 23 Din zaslužka in ker za težko delo ni sposoben, bo prej ali slej zbolel in njegov »prijatelj" dr. Benedičič ga bo zdravil .. . Strašno in neverjetno, a žal resnično..
Objavljamo zahtevo, ki jo je naš informator dobil v Rajhenburgu. To zahtevo podpisuje delavstvo in jo bo predalo bratovski skladnici. Opozarjamo na to zahtevo Strokovno komisijo in Delavsko zbornico, ki sta poklicani, da tudi dejansko branita življenjske interese delavstva, da ukreneta vse potrebno, da se rajhenburške rudarje odreši zdravnika, ki mu ne zaupa več.
*
Zahteva delavstva, zaposlenega pri rudniku Rajhenburg in pri podjetju
Dukič i drug v Rajhenburgu.
Podpisani enodušno zahtevamo, da lokalni odbor Bratovske skladnice v Rajhenburgu in glavni upravni odbor Bratovske skladnice nemudoma ukrene vse potrebno, da se zdravnik dr. Franjo Benedičič. kateremu podpisani ne morejo več zaupati svojega zdravja, odstrani iz svojega mesta in da se preskrbi drugega zdravnika, ki bo znal ceniti tudi zdravje delavcev in delavskih družin.
Podpisani smo preslabo plačani, da bi mogli plačevati privatnega zdravnika in tudi ne gie, da bi se z našimi prispevki, ki jih težko plačujemo, vzdrževalo zdravnika, kateremu ne moremo več zaupati.
Vse, kar v tem oziru ukrenejo naši zaupniki in odborniki iz Bratovske skladnice, deLijo po zahtevi podpisanih, ki se v naprej zavarujejo pred preganjanjem in šikaniranjem zaupnikov s strani rudniške uprave, kakor se je to do zdaj dogajalo.
Delavska zbornica.
f
Pod tem naslovom vidimo vse polno pisanega v »Jutru" in »Slovencu". Vsi pravijo kako važnega pomena za delavstvo da je Dela/ska zbornica. Prav rad jim verjame človek, ker ravno zato bi jo radi eni kakor drugi zasedli, ter tako napravili iz nje ničvredno inštitucijo za delavstvo. Tega se kapitalistični podrepniki dobro zavedajo, zato pa na vse načine vijejo z repom in na demagoški način agitirajo med delavstvom. »Jutro", glasilo bank in or-junaške organizacije, priporoča svojo Neodvisno delavsko listo, da bo edino ona rešila delavstvo iz današnjega stanja. Torej tisti, ki so očetje »Zakona o zaščiti države" (na podlagi katerega je delavstvo postalo brezpravno), tisti, ki so vršili teror nad razredno zavednim delavstvom, tisti, ki so prišli nad lačne rudarje z revolverji in bombami, tisti, ki so na zverinski način mučili sodruga Fakina in ga naposled ubili, tisti da naj sedijo v Delavski zbornici? Sodrugi! Rudarji! Delavci 1 ali ste mar že vsa ta nasilja in reakcijo,
—	ki se poostruje z dneva v dan — pozabili, ter se dali begati. Ravno taki so klerikalci, tudi nje poznamo in njihovo ljubezen do delavstva. Spominjamo se •še dobro Zaloške ceste, kjer je padlo 14 nedolžnih žrtev. Polna usta imajo obljub za delavstvo, kadar so v opoziciji. Ali se še spominjate sodrugi 1. junijskih dogodkov v Trbovljah, kako so oni izrabljali sodruga Fakina za svoje agitacijske namene? Ko pa so prišli na vlado so nadaljevali delo PP režima. Zato takim ljudem ne sme delavstvo da nasede. Ljudem, ki imajo zasluge, da je delavski razred v Jugoslaviji brezpraven, mora delavstvo pokazati hrbet. Vsi poudarjajo, da Delavska zbornica pripada delavstvu (tako pravimo tudi mi), zato mora delavstvo voliti res pravo delavsko listo. Ako hočemo, da bo Delavska zbornica vršila svoje posle, da bo ščitila delavstvo, izvedla potom množic moderno socialno zavarovanje, da bo vršila svoje delo v korist proletariata, mora delavstvo voliti listo Združene delavske strokovne zveze. Sicer moramo resnici na ljubo konštatirati, da omenjena lista ne predstavlja vseh res pravih borcev, da se
na tej listi nahajajo razni Amsterda-movci, ki so le na papirju za razredni boj, v resnici pa so za kompromis z buržuazijo, so pa tudi proletarci pošteni, ki bodo kontrolirali delovanje teh ljudi. Zato je naša dolžnost, da agitiramo, da volimo vsi Združeno delavsko strokovno listo. Obenem pa moramo podpirati opozicijo revoluc. marksistov, ki imajo izdelan svoj program za delo v Delavski zbornici (Glej št. 2. DKL z dne 14. januarja). Ako hočemo, da se bo ta program izvajal, moramo na vsak način preiti k aktivnemu delu. Med mase, to mora biti naša glavna parola. Ako hočemo, da bomo naše organizacije ojačili ter usposobili za boj in uveljavili naša načela, moramo iti med delavstvo, ga zdramiti iz spanja k zopetni razredni zavesti, k borbenosti, mu razjasniti naše naloge, na^e cilje. Ne bomo si zboljšali našega stanja, dokler se ne bomo brigali za nič, nego samo za pečjo sedeli doma. Sodrugi, 12. ura se bliža, zato na plan, ne plašimo se ničesar, imejmo pred očmi proletariat — beden na eni, kapitalizem oderuški vladajoči na drugi strani. To sta dva razreda, med katerima je neizprosen boj (ne večni kakor socialisti pravijo) do končne zmage. Ni samo to dosti, da samo volimo, nego moramo biti organizirani ter potom naših organizacij pritiskati na Delavsko zbornico, da služi interesom proletariata. Le potom našega vstrajnega dela in kontrole bomo prisilili socialiste, da se bodo morali pokoravati delavstvu ali pa da jih primoramo, da grejo kamor spadajo
—	k buržuaziji. Dolgo časa je ravno rev. proletariat okoli „DKL“ zahteval volitve v Delavsko zbornico, da tiko prepreči komisarjenje socialistov. No sedaj so volitve tu. Na delo, na agitacijo za volitve, na agitacijo za organizacijo, na delo za program opozicije Združenih strokovnih oganizacij. Sodrugi 1 Delavci! Volite vsi listo Združene delavske strokovne zveze.
Zaman Franjo.
Iz sov. Rusije.
Nekaj številk o gospodarstvu.
1. Vrednost industrijske produkcije. 1921/22	850.280 zlatih rubljev
1922/23	1,238.856	„	„
1923/24	1,617.835	„	„
1924/25	1,174.235	„	„
Podatki za 1924/25 so samo za prvo polletje.
2. Kmetijstvo.
Obsejanega je bilo
1915	87.382	desjatin
1923	70.861	„
1924'	77.241
	3.	Stanje živine.	
	konjev	govede ovc in koz	svinj
		v tisočih	
1916	31.542	50.074 84.353	19.527
1923	21.40?	41.268 58.258	9.394
1924	22.878	47.596 69.949	17.202
		4. Transport.	
Povprečno se je dnevno naložilo "vagonov
1921/22	9.590
1922/23	11.744
1923/24	13.517
1924/25	16.452
5.	Bilanca državne banke.
1. 1. 1922 1. I. 1923 1. I. 1924 1. I. 1925
53 miljonov rubljev t 1 v	n
1099
2051
23. VI. 1925	2849
6.	Razmerje med državnimi in privatnimi podjetji.
1923	1924	1925
3.530	8.868	5.834
2.915	5.380	3.819
97.812	271.921	246.797
državna . zadružna privatna .
skupaj ! .
104.257	286.169	256.450
K tej tabeli je treba dostaviti, da je zmanjšanje števila državnih in zadružnih obratov nastalo vsled koncentracije (združitve več manjših obratov v eno veliko) in da so državna in zadružna podjetja samo yeleobrati, privatna pa izključno mali obrati (zazjemo koncesiontranih). Dejansko razmerje se vidi boljše iz naslednje tabele.
7.	Promet v pod 6. oasnačenih podjetjih v tisočih zlatih rubljev.
.	1923	1924
državna .	.	783.293	976.406
zadružna .	.	29.317	^9.853
privatna .	.	403.848	444.143
skupno . . .	1,216.458 1925 1,280.806 36.634 476.819 1,794.819	1,450.412
8. Število	v industriji zaposlenega delavstva.	
Podjetja	1. VII. 1924	1.1. 1925
državna . . . .	1,846.744	‘2,044.928
zadružna . . .	74.122	115.582
privatna . . .	116.247	124.014
V privatnih	podjetjih je	zaposleno samo
~ ~;	- /v	  ,	i v -	----
pa dela v državnih podjetjih, kar pomeni, da socializem v Rusiji vedno bolj tudi gospodarsko ruši zadnje ostanke kapitalizma.
Delavski dopisi.
Ljubljana. (Proč z Golmajerjem.) DKL je edini delavski list, ki hoče iz delavskega gibanja iztrebiti zajedalce, ki v delavske organizacije ne spadajo. Da ste razkrinkali Golmajerja, je že skrajni čas in k temu poglavju dodajemo mi še sledeče. Že nad pol leta se trudimo oživiti prepotrebno prikrojevalno šolo, ki je zelo potrebna in koristna. Našli smo učitelja, prijavilo se je že 35 obiskovalcev, a pouk se še ni mogel pričeti, ker nam Golmajer še ni pripravil prostor. Kolikokrat smo se zanesli na njegovo besedo, zbrali smo se vsi in Golmajer nas je kratko in o-blastno odslovil in nas povabil na drugo nedeljo. Tako je šlo že šest mesecev. Sedaj smo si sami preskrbeli prostor in na Svečnico 'bomo imeli otvoritev, kljub Golmajerjevi sabotaži. Golmajer je že čisto pozabil, da je on naš nastavljenec in od nas plačan; vede se tako, kot da smo mi njegovi člani in podaniki, če pride kdo k njemu po nasvete in informacije, ga navadno nahruli. Kolikokrat sta nas Golmajer in Štukelj pustila čakati po cele ure na sestankih in sploh nista prišla, vemo vsi. /ato bomo tudi na nedeljskem občnem zboru predlagali Golmajerju nezaupnico. O njegovih zvezah s. podjetniki pa prihodnjič, ko zberemo vse dokaze.
Dopisnik.
Guštanj. v nedeljo dne 17. t. m. so
se vršile občinske volitve v trgu Guštanj. Delavska lista, na katero so se na podlagi komunalnega programa iz posebnih ozirov združili socialisti in mi, je dobila 13 občinskih odbornikov* med temi 4 naši, in 176 glasov, nasprotno trška slovensko-
nič vedeti, ampak hočejo samostojno v volitve, ker take liste, kjer so Krušiči in razni taki, kateri so delavstvu samo škodovali, nočejo voliti, ampak listo, na kateri so pravi delavski zastopniki. Rudar.
Zagorje, San Martino — Italija.
Razmere pri nas so neznosne. V St. Petru imamo dve žagi, ki plačajo svoje delavce le 10 do 16 lir. Delavstvo strokovno ni organizirano, ker noče v fašistične organizacije. Naš list „Delo“, ki že nekaj časa ne izhaja, bo, kakor slišimo, v kratkem zopet izšel. Vsak zaveden delavec in kmet bo vesel tega dne, ko bo videl zopet svoj list „Delou. Naši 'gostilničarji in trgovci, ki so bili svojčas najhujši nacionalisti in avstrijski patrioti, so sedaj večinoma pri črnih srajcah (fašistih). Delavci in kmetje tukaj še preveč zaupajo svojim izkoriščevalcem — buržujem, mesto da bi poslušali svoje predbojevnike organizirane delavce. Toda ne obupujemo, z našim proletarskim geslom: Proletarci vseh dežel združite se bomo dosegli svoj cilj in strgali s sebe okove kapitalizma.	Trpin.
Črna. (Kako razumejo socializem naši socialistični občinski odborniki!) Tukaj imamo pri občinskem avtu dva šoferja; oba živita s svojimi družinami približno v enakih razmerah, pri plačah pa je med njima precej razlike. Eden teh je namreč tudi občinski odbornik, drugi pa stanuje kar v garaži, jev gogtilni na hrani in se mu je na prošnjo izboljšanje obljubilo. O obljubljenem izboljšanju pa pozneje socialistični odborniki niso hoteli nič več vedeti ter so prizadetega s tem seveda prisilili, da je odpovedal službo. Ob tej priliki se je pokazalo, kako nastopajo pravi socialisti. Tovariš prizadetega s. Fr. Štern se je pridružil s svojo odpovedjo svojemu tovarišu in sic«r iz solidarnosti, ki jo narekuje vsemu delavstvu v enaki meri razredna zavest. To je nov dokaz, da je večina občinskih odbornikov s 'socializmom samo maskirana in razredno zavedno delavstvo v bodoče ne bo več dalo občine v roke takim ljudem, katerih politični nasprotniki v svojih listih ne hvalijo baš zastonj 1
Bohinjska Bistrica. Prosim Vas, da mi odstopite nekoliko prostora v listu, da se tudi mi malo. seznanimo z našimi sodrugi med širnim svetom. Gotovo mislite, da smo že vsi pospali, pa ne motite se. Res je, da novic no prinašamo mnogo, ali zato še ni v naših srcih otrpnila kri, kakor bi si kdo mislil. V naših srcih še vedno močno tli neutešen ogenj in navdušenje za proletoriat, kateri mora gotovo enkrat imeti obračun a sedanjim kapitalizmom. Bližajo se volilni dnevi za Delavsko zbornico, zato si je vsaka stranka najela dobre agitatorje, da bi varali in lovili delavca in kmeta v svoje pasti, kakor sp nastavlja past podgani in ko se vjame
o	muči na vse načine in naposled jo daj mačku, da se še on malo poigra z njo. Tako bi tudi oni hoteli z nami ravnati. Nalovili bi radi pri delavcih in kmetih zopet glasove, da se jim ne bi bilo treba umakniti iz stolčkov. Samo šlo jim ne bo kakor si predstavljajo, ker V3ak zaveden delavec in kmet se lahko zaveda, kdo mu daje v strupu gnetenega kruha jesti in pregrenkega žolča piti.
V	resnici mora biti človek vesel, ko sliši in vidi od dne do dne večjo navdušenost in pogum zavednih delavcev in kmetov v tej krasni Bohinjski dolini. Bilo je na sveto noč, ko je izbruhnil ogenj in upepelil dvem mlinarjem, našim pristašem, vse imetje. Ko je videl neki »odrug kako je revež popolnoma uničen je dejal: „Jaz mu grem takoj štiri ali pa še več dni delat zastonj in potrudil se bom, da dobim še sodrugov, da mu pomagamo. Kar pride naj nas iskatu. To samo zato, ker je zaveden proletarec. Iz tega je razvidno, kako se budi in navdušuje proletariat v okolici. Sicer gremo počasi naprej a tembolj sigurno. Ne damo se pa nobenim frazam varati in zapeljati, ker vidimo, kdo se v resnici bori za nas in tudi mi se hočemo za njega. Proletarci — Bohinjci le tako naprej. Eden za vse, vsi za enega do končne zmage, ker v slogi je moč!
Jos. Zakrajšek. Trbovlje. Sodrugom „Svobodašem“. „Jutrou je hotelo s svojo notico „Razkro-jevalni proces v Svobodiu provocirati, da bi revolucionarni del članstva izstopil iz „Svobodeu, kar želi Klenovšek, da bi obdržal „Svobodou pod svojim kristanovskim vplivom. Res je, da smo v znak protesta in obsodbe nameravali izstopiti, pa sprevideli smo, da bi s tem samim sebi škodovali. Zato sem pozval in še pozivam vse sodruge in sodružice, ki vam je do tega, da postane „Svobodau ognjišče marksistične kulture, delajte v „Svobodiu in vseh njenih odsekih naprej in izrežite iz „Svobodeu ono, kar je gnilega in proti-marksističnega.	Polde	Vozelj.
Iz Trbovelj. Klenovšek piše v „De-lavski Politiki11, da bo v Trbovljah vložena „združena lista11 in da bodo samo „skrajniu levičarji postavili svojo. To ni res. Trboveljsko delavstvo noče nobene Bkupne liste z onimi, ki so njegove interese izdajali in njegovi zaupniki so izjavili, da ne podpišejo one v Delavskem Domu sestavljene liste, ki naj bi rešila naše kristanovce zasluženega političnega bankrota. Tudi ni res, da je to delo posameznikov in ,skrajnih' levičarjev, ampak je to volja in mišljenje večine trboveljskega delavstva. Na Kle-novškovi listi ni nobenega levičarja, to naj ve vse delavstvo. Zato tudi KrušiČ in ^Delavska Politika11 in nihče ne more in ne sme govoriti o združeni listi. Volilni odbor.
Mednarodni pregled.
nemška, klerikalno-orjunaška pa 64 glasov in 4 odbornike. Boj j« bil napet in zanimanje veliko. Moralno težo agitacije je nosila naša skupina.
V	Kobljali je bila naša lista pa predvečer volitev dne 10. t. m. razveljavljena, in sicer pod pretvezo potvorjenih podpisov. Nasprotniki (klerikalci) so naše kandidate terorizirali zadnje dneve na nesramen način. Pošiljali so jim orožnike v hišo in jih vlačili na okrajno glavarstvo v Prevalje, kjer so jih „zasliševaliu in so potem kandidati dajali „izjaveu, na podlagi katerih je bila potem lista razveljavljena. Vložen je rekurz na velikega župana v Maribor. Bomo videli!
Trbovlje. Kolikor nam je znano se namerava reducirati večje število delavcev in sicer: ženske, samce in upokojene delavce. Nekatere se pa tudi misli upokojiti. Radovedni smo pa, ali bo TPD tudi take reducirala, ki bo veliki posestniki in gostilničarji in se lahko preživljajo brez rudarske službe (to so seveda večinoma sami prjunaši). Bomo videli in potem razkrinkali vse. V Gaberskem se je obesil neki berač, kakor beremo v meščanskem časopisju radi duševne zmedenosti, Mi pa stvar vidimo čisto drugače. Trboveljska občina pod raznimi gerenti (tudi Klenovšek je bil v ge-rentskem sosvetu) ima stotisoče Din za sokolske orjunaške domove na razpolago, a za občinske reveže pa ni ficka. Če se vsled bede obešajo — »o duševno zmedeni. Socialdemokrati se silno jezijo nad našimi, ker ne gredo na skupno listo v občinske volitve ž njimi, ali mi jim ne moremo pomagati, če delavci nočejo o njihovi listi
Stanje strokovnih organizacij v Poljski. Vsled velike brezposelnosti in reformistične politike strokovne birokracije Be nahaja strokovno gibanje v veliki krizi. Število strokovno organiziranih pada. Leta 1921 je bilo organiziranih 455.000, leta 1925 pa samo še 249.000. Številično najmočnejše je bila železničarska organizacija s 100.000 člani, sedaj jih je še 55.000. Koviuarska organizacija je štela 33.000, sedaj komaj 11.000, rudarska je padla od 24.000 na 13.000, tekstilna od 68.000 na 28.000. Zveza poljedelskih delavcev, ki je štela 1921 lljO.OOO članov, jih je leta 1925 imela še 45.000. Na Poljskem obstojajo kakor pri nas tudi klerikalne in nacionalistične strokovne organizacije, katere kakor pri nas podpira buržuazija.
Moskovski delavski športni klub,
ki je bil povsod zmagovalec na svoji turneji po Turčiji, Švedskem, Finskem in Nemčiji, je 1. januarja 1926 igral v Parizu proti francoski športni delavski federaciji. Tekmi na velikem stadionu Perting je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev, ki so navdušeno klicali sovjetski Rusiji. Moskovski športni klub je podaril francoski delavski športni federaciji krasno in bogato okrašeno rdečo zastavo. Tekma je končala z zmago moskovskega športnega kluba 5 :0. Kljub porazu so francoski delavci nosili na rokah svoje sodruge iz svobodne Moskve in peli Internacionalo.
Bulgarska amnestija. Pod pritiskom internacionalnega proletariata in trpinčenega bulgarskega naroda je bila krvava’ Cankov-VVolkova vlada tik pred padcem prisiljena, predložiti parlamentu zakon o amnestiji. Nova vlada Lapčeva pa namerava baje ta zakonski predlog še razširiti.
Kljub temu pa, da je bila amnestija obljubljena še za božične praznike, se novi vladi očividno nikamor ne mudi, da bi jo uzakonila. Sploh pa je ta namnestijau, kakor vse, kar se je dosedaj delalo v; Bulgariji v imenu zakona, le krvava ironija vsega, kar se razume pod tem imenom. Obsegala naj bi politične „pogreške“ iz leta 1922 vsled dogodkov v Tirnovu, junijskih dogodkov iz leta 1923 in — po izjavi nove vlade — tudi septemberska ustaja iz leta 1923. Upoštevati pa je treba, da se nahaja radi junijskih dogodkov (1923) 1« malo ljudi v zaporu in da naj bi bili z ozirom na septemberske dogodke izključeni od amnestije: organizatorji, hujskači, plenilci in morilci. Na ta način bi bilo le malo radi teh dogodkov obsojenih deležnih amnestije, tisoči onih pa, ki so bili prijeti in obsojeni po 16. aprilu in pa velik del emigrantov bi bil od nje izključen. Po poročilu meščanskih listov bi prišlo na ta način v poštev le 1500 oseb, dočirn je političnih jetnikov okoli 4000, med temi na stotine na smrt obsojenih. Celo bur-žuazno in socialdemokratsko časopisje označuje to amnestijo, katere bi bili predvsem deležni vojni oderuhi in pa krivci nad narodno katastrofo (kabinet Radoslavov), kot „prazuo vpitje11, ki ne bo nikogar zadovoljilo.
Sodrug Lancucki — obsojen.
Koncem decembra sta se vršila pred War-šavskim apelacijskim sodiščem dva procesa proti poslancu poljske KP s. Lancuckemu. S. Lancucki, ki ao je nahajal že več kot eno leto v zaporu, je bil obtožen na podlagi izpovedb ovaduhov, dveh deliktov in sicer: da je pozival v Waršavi dne 21. aprila k političnemu prevratu za 1. maj iti
Stran 4.
DELAVSKO-KMETSKI UST
S4ev. 3.
pa da je govoril v Lodzu za oborožitev proletariata in za izvedbo generalnega štrajka. S. Lancucki je označil oba procesa kot komedijo, ker je bila njegova obsodba že v naprej določena kot svarilen vzgled za vse one, ki se borijo proti vladi in sistemu. Bela justica je obsodila sod. Lancuckega na 6est let težke ječe, naloga internacionalnega proletariata pa je, da neprestano dela za njegovo osvoboditev iz poljskih kazematov.
Politično ozadje madžarske po-narejevalne afere. Če hočemo razumeti politično ozadje ponarejevalne afere, moramo poudariti predvsem dva momenta ogrske politike tekom zadnjih mesecev, namreč ojačenje fašistovskega gibanja in vedno močnejši val šovinizma. Iz tega vidika se mora ocenjevati tudi boj med „legitimističnimiu in fašističnimi pristaši Habsburgovcev. Obe struji izrabljajo težko krizo, ki povzroča vedno večjo bedo širokih plasti delovnega ljudstva. Mesto pričakovanega izboljšanja (vsled dobre žetve) se je kriza še poostrila in brezposelnost vsak dan raste. Splošno se pričakuje, da bi prinesla rešitev iz te bede Velika Madžarska, kar legitimisti in fnšistovski pristaši Albrehta Habsburškega spretno izrabljajo. Obenem pa se bije med obema strujama oster boj za prestol. Dočim se opirajo legitimisti, pristaši Karlovega sinčka
Mladinski
Mladi pionirji.
Buržuazija v vseh deželah dobro zna, kako vplivajo na človeka dogodki, ki jih je doživel v svoji mladosti. Ravno radi tega pa se trudi na vse mogoče načine, da bi vzgojila mladino po svojem načinu.
V tej smeri delujejo z vso paro klerikalci in buržuazni vladi vdani vzgojevatelji, pisatelji za mladino, dobičkaželjni lastniki kinematografov.
V	teh poslednjih letih se je razredni boj, kot posledica vojne, poostril. Tudi borba za pridobitev duše mladine je postala intenzivnejša. Buržuazija se v široki meri poslužuje takozvane organizacije „skavtovu, zato da napravi iz mladine takšne čete, ki bi bile zveste staremu režimu. Buržuazija ne spi, ker ona dobro pozna silo organizacije. Ona preučuje skrbno potrebe in interese mladine, trudi se dati gibanju mladine take oblike, ki so v stanu jo prevzeti, vplivati močno na njo ter ji dati poprišče njeni delavnosti.
Tipična forma buržoaznega mladinskega gibanja, v katero se buržuazija trudi, da bi pritegnila čimveč proletarskih otrok, je „skavtovu.
Taborišče, ogenj v gozdovih, zanimive igre, šport, vse to privlačuje otroke. Oni se ne zavedajo, da se v teh organizacijah vedno bolj zamotavajo v mrežo buržuaznega duha, ki napravi iz njih poslušne sužnje kapitala.
Omladinska internacionala, s pomočjo razrednih strank, se trudi, da bi organizirala razredno gibanje otrok. Ona organizira proletarske otroke, pomaga jim v pbrambi njih človeškega dostojanstva, jih uči, kako naj branijo lastno mnenje.
Tudi v Rusiji se razvija otroško gibanje. Otroci od 11 do 14 let, ki se udeležujejo tega gibanja, se imenujejo „mladi pionirji1*. Šteje se jih okrog en miljon.
8 temi otroci delujejo skoro izključno člani omladine. Ker je v Zvezi 8. S. R. država popolnoma v rokah delavcev in kmetov, se stranka omladine lahko briga brez nobenih težkoč za otroško gibanje. Ljudski komisariat za izobrazbo in vse državne ustanove delajo vse mogoče, da bi zadovoljili otroke.
Kako so pridobili zemljo
grofje, baroni in bogataši.
V	starih časih, ko še ni bilo kapitalističnega družabnega reda, so cesarji in kralji vodili medseboj vojske in zmagovalec je odvzel premagancu zemljo in podanike. Carji in kralji so bili absolutni vladarji v svoji državi in so smatrali celo državo za svojo lastnino. Vladali so po načelu: „Država, to sem jaz.“ Svojim dvorjanom in podložnim velikašem, ki so se jim najbolj znali hliniti, so dajali v dar in plačilo obširna zemljišča, da cele pokrajine. Tudi vojskovodjem, ki so bili zaslužni za kraljevski prestol, so dajali istotako velike nagrade v obliki zemlje in tlačanov, ki so zemljo morali ob-
Otona, na veleposestnike in kapitaliste, leži glavna moč Albrehta H. v fašistovskem malomeščanstvu. Ta grupa je za enkrat močnejša, ker jo podpira Horthyjeva klika in fašistovflka Italija. Velikopotezna akcija ponarejanja frankov, naj bi podprla na državni udar se pripravljajoče fašiste in pa nekatere bankrotirane madžarske grofe.
Plače železničarjev v sov. Uniji.
Po podatkih za zadnje tri leta so »e zvišale plače železničarjev v sovjetski Uniji, kakor kažejo naslednje številke:
Četrtletje	1023	1924	1925
1.	20	•74	115
2.	36	85	120
3.	36	90	136
4.	41	104	146
Leta	1923 so	prejemali	železničarji
poleg plače v denarju brezplačno živila, z letom 1924 pa vse v denarju.
Plače usnjarjev v raznih državah. (Primerjava.) če označimo plačo angleških usnjarjev s 100, tedaj zaslužijo usnjarji v Franciji 64, Norveški 64, Belgiji 60, Danski 48, Švici 44‘8, Nemčiji 44, Avstriji 38, Madžarski 32, Romuniji 29 in Jugoslaviji 27. To se pravi, v istem času, u zasluži angleški usnjar 100 Din, zaslui. usnjar v Jugoslaviji samo 27 Din, v Franciji 64 Din itd.
vestnik.
Pionirsko gibanje je v stikih z delavskimi organizacijami, posebno pa z delavci. Zavedni delavci vršijo široko agitacijo med manj zavednimi delavci in#kmeti ter jim pojasnujejo, kaj so mladi pionirji.
V	proletarski družini so otroci večinoma prepuščeni samim sebi. Oče dela v tovarni ali delavnici, mati ravno tako; če ne dela, pa je zaposlena z domačimi opravili. Otroci se potepajo okrog brez nadzorstva ter za-padajo slabemu vplivu ceste. Ako ostanejo doma, pa imajo malo veselih ur. če pa pristopijo k mladim pionirjem, najdejo tam družbo, razvedrila, učijo se spoznavati boje delavskega razreda, probuja se njihova radovednost. T° je treba vse pojasniti ti&tim delavcem in kmetom, ki ne vidijo radi, da postanejo njihovi sinovi pionirji in ki jih radi tega karajo. Treba jim je tudi pojasniti, daje pristajanje k pionirjem ravrfo tako važno za deklice. One se ne smejo držati doma; treba jih je učiti, da se v mladih letih nahajajo skupaj z dečki, da ravnaja medsebojno kot s tovariši. To je jako važno za vzgojo dečka in deklic. Treba je, da se deklice zanimajo že v mladih letih za socialna vprašanja, da se skupno učijo, da se navžijejo socialnega duha.	^
Otrokom se dopade poslušati pripovedovanje odraslih. Delavci, ki so mnogo preživeli, naj pripovedujejo mladim pionirjem, kako so se morali bojevati proti gospodarjem, kako je bilo njih in življenje njihove družine težko pod jarmom carizma in kakšne muke je »tala izobrazba delavca; naj jim govorijo o revoluciji, o boju proti belim četam.
Mladi pionirji hočejo delati, pokazati hočejo spretnost. Oni hočejo znati vse in so pripravljeni naučiti se vsega. Delavci znajo mnogo, naj jim torej nudijo svoja znanja.
Med pionirji je mnogo takih, ki živijo slabo, ki nimajo nobenega, ki imajo potrebo maternih nežnosti. Delavci naj smatrajo mlade pionirje kot njih lastne otroke.
Delavci najdejo mnogo poti, po katerih jim je mogoče pomagati pionirjem, da
1	postanejo odločni bojevniki, spretni delavci in dobri borci za delavski razred.
delovati. To so mogli delati zato, ker so zemljo odvzeli kmetom, ker so imeli oboroženo silo in so delali kakor so hoteli. Tedaj nihče ni mogel proti takim tiranom nič napraviti, ker ljudstvo je bilo neizobraženo, ni znalo čitati, tudi še ni bilo knjig in časopisov, ki bi jih mogla podučiti, kaj naj napravijo, da se rešijo tiranov. Kralji in cesarji so zemljo in kmete podarjali po svoji mili volji.
Takrat so obstojale tudi roparske bande, ki so stanovale v utrjenih gradovih in morile in ropale po okolici. Kralji so se jih bali — ker so bili roparji dobro oboroženi — in delali so
l	njimi razne pogodbe. Takih roparskih tolp so se posluževali kralji tudi v boju proti drugim kraljem in za plačilo so tudi njim dajali zemljo in plemiške naslove. (Habsburgovci so izvirali tudi iz take roparske bande.) Kralj
je na oslovski koži dal napisati dekret, da imenuje roparja za grofa, barona ali slično (kolikor moči je imel, tak naplov si je ropar izbral) in ljudstvo se je moralo pokoriti „grofu“, ker ni imelo sile, da bi se uprlo. Taki novopečeni grofje so pa kralju plačevali davek, kot plačilo za podarjen naslov in zemljo. Tako nastalo plemstvo je bilo dedno, po očetu je oslovsko kožo (dekret) podedoval sin z vsem, kar je posedoval oče, in to je šlo naprej do današnjega dne.
Mnogi kmetje še vedo tudi pu ustnem sporočilu, da so za časa Marije Terezije rastli veleposestniki kot gobe po dežju. Kmetje še vedo, da je cesarica Marija Terezija dajala svojim ljubimcem zemljo in grofovske naslove. Toda če je Marija Terezija bila tako galantna, da je dajala svojim ljubčkom veleposestva, ne moremo mi danes v dvajsetem stoletju dovoliti, da bi en sam človek imel ogromna zemljišča samo za to, ker je njegov praded bil ljubavnik cesarice. Tega ne moremo dovoliti danes ko stotisoči nimajo niti pedi zemlje in se morajo izseljevati.
Cerkev je obstojala seveda že tedaj in Kristusov nauk tudi. Toda cesarji in bogataši so z bogatimi darovi duhovnikom' znali pridobiti cerkveno go spodo zase, da je molčala in blagoslavljala njihovo razvratno življenje. Dobivali so zato zemljo in odtod izvira takozvana cerkvena posest.
Danes ljudstvo upravičeno noče priznati pravic te gospode do zemlje, ki so si jo pridobili ali z ropanjem ali kot cesarski sluge in cesaričini podrepniki. Ljudstvo noče več slišati o presvitli gospodi, ker ve, da je njihova preteklost zelo temna.
Današnja buržuazija, današnji kapitalisti bi hoteli agrarno reformo tako izvesti, da bi grofom in veleposestnikom kmetje plačali zemljo, ki se bo morala razdeliti. S kakšno pravico neki zahtevajo, da bi kmetje plačali ono, kar je bilo ukradeno njihovim prednikom. Največja krivica bi bila, če bi kmetje zemljo plemenitašem, cerkvi in veleposestnikom morali plačati.
Kmetje in delavci se bodo skupno borili, da zmaga upravičena zahteva, ki so jo ruski kmetje že dosegli: Plemenitašem, cerkvi in veleposestnikom zemljo vzeti in jo brezplačno dati kmetom, ki jo obdelujejo.
Na kratko.
Pred kratkim je kraljevina SHS pri firmi Roth na Češkem naročila za 65 milijonov čeških kron (nad 100 milj. dinarjev) orožja. Sedaj vemo, zakaj naši buržuazni listi pišejo toliko o razorožitvi. Pesek v oči . . .
Finančni minister priporoča štednjo. Kako si jo zamišlja je pokazal na svojem potu v Ameriko, kamor je potoval radi naših dolgov. Za sebe je določil dnevnico 2500 Din, za cel štab spremljevalcev pa po 1500 Din dnevno. Sedaj vemo, zakaj so se tako prepirali, kdo bo vse v tej delegaciji.
100.000 dinarjev dolga je odplačal neki bivši minister, ko se je vrnil iz inozemstva, kjer je bil po državnih poslih. Gotovo je v Parizu žvečil črn kruh in čebulo, da si je toliko prihranil!
»Prosim za državno zemljo" je pisal Spasoje Maksimovič v prošnji na agrarno direkcijo. Utemeljeval je pa prošnjo takole: V volitvah sem vse svoje sile posvetil radikalni stranki. Pridobil sem 80 volilcev in sam sem enajstkrat glasoval. . . Kaznovan seveda ne bo, ker je 11 krat glasoval, Radič mu bo dal zemljo in mirna Bosna.
še bomo plačevali. Dolgovi kraljevine SHS. Dolgovi Srbije iz 1881 in 1888 v Avstriji 82,000.000 Din. Prevzeti dolgovi Črne gore 105,000.000 Din, prevzeti dolgovi Avstro-Ogrske 1.640,000.000 Dia, dolg v Franciji 4.070,000.000 Din, v Ameriki 4.400,000.000 Din, v> Angliji
4.700.000.000 Din, Angliji in Franciji za vojni materijal 6.000,000.000 Din, dolg narodni banki 8.800,000.000 Din. Skupno
29.797.000.000 Din.
»Kristanova usoda". Kristanov dnevnik poroča o nezgodah v tovarnah pod naslovom „Delavska usodau. Kristan in njemu podrejeni uredniški štab n vseli frak-«ij“ gleda na nezgode, ki se dogajajo po rudnikih in fabrikah vsled nezadostnih varnostnih naprav, vsled priganjanja k delu, vsled oslabelosti delavstva, skratka viled
brezmejnega izkoriščanja, vsled kapitalističnega sistema, kot da je vse to neizbežna usoda delavstva. Seveda je tako razumevanje sila pripravno: Usoda Uratnika je, da ima 4000 Din plače za svoje buržua-ziji dopadljivo delo v delavski zbornici, usoda velenjskih rudarjev je, da imajo samo 700 do 800 Din zaslužka, usoda konzumnega društva je, da ima toliko mi-ljonov dolgov in končna usoda Kristana je, da ima v bankah toliko milijonov kot konzum dolga . . . Vse je usoda v glavah Kristana in njegovih zvestih, zavedno revolucionarno delavstvo pa ve, da se to posledice kapitalističnega sistema.	,
Plače diplomatov. Poslanik kraljevine SHS v Londonu ima 400 funtsterlin-gov mesečne plače, to je v dinarjih 109.000 Din mesečno, ali 1,227.000 Din na leto. Njegov tajnik ima pa nsamou 90 funt-šterlingov ali 24.000 Din mesečno. Pa se vprašuje, zakaj je „porodicaa belgrajskih vlastodržcev vsa v diplomaciji. Te številke povedo vse in tudi to, zakaj se klerikalci tako trudijo, da bi tudi Slovenci (klerikalci) prišli v diplomatsko službo.
Kako Uratnik izvaja socialno zakonodajo. Z zakonom o zaščiti delavcev je predpisano, da se mora nadurno delo plačevati s posebnimi dokladami. Delavska zbornica je v prvi vrsti poklicana, da skrbi, da se socialna zakonodaja tudi izvaja. Uratnik kot šef Delavske zbornice pa niti uslužbencem Delavske zbornice ne plačuje nadur, ki jih morajo delati celi čas volilne borbe, če on s 4000 Din mesečno ne rabi plačanih nadur, naj ne misli, da ne reflektirajo nanje oni in one, katerih delo je ocenil Uratnik samo z borih 1000 do 1500 Din mesečno. Od tistih, ki niti svojim uslužbencem da plačajo nadur, ne f moremo pričakovati, da se bo-lo brigali za druge.
Delavci stavkajo za delodajalce.
To se je zgodilo v Ljubljani in sicer v grafični (tiskarski) stroki. Tiskarnar M. Horvatin ni izpolnil obveze napram podjetniški organizaciji, ki ga je zato izključila. Delavci pa so stopili vsi v stavko in tako prisilili M. Horvatina, da se je zopet organiziral v podjetniški organizaciji. Med grafičnimi delavci in tiskarnarji je namreč napravljena pogodba, da podjetniki ne smejo zaposlovati neorganiziranih delavcev, delavci pa ne smejo delati pri neorganiziranih podjetnikih. — Ob priliki bomo k tej pogodbi, „ki ščiti medsebojne interese“, povedali svoje mnenje in pokazali, katera stran ima od te pogodbe večje koristi.
»Revolucija V Kini" je naslov knjige, katero je izdal v Beogradu s. Mihailo Todorovič. Pisana je v cirilici, cena 6 Din. Naroča se pri pisatelju M. Todorovič, Beograd, Kosovska 24.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik Aleks. Kobler, Ljubljana.
Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje.
Izšel je:
Zbornik
Delavsko-kmetske Matice,
ki ima sledečo vsebino: A. St.: Da se razumemo, D. Anin: Donesek k študiju gospodarskega vprašanja v Jugoslaviji, VI. Penim: Iz kulturnega dnevnika, Fr. Onič: O propali kulturni generaciji, VI. Martelanc: K vprašanju italijanske imperialistične politike na Jadranu in Balkanu ter k vprašanju Julijske krajine, I. Livko: Dnjepro-Btroj, M. K.: Soneta, Pregledi: Politična Socialni, Gospodarski, Kulturni, Kritika, Cena tej brošuri je 10 Din, za narodi nike nZapiskovu 5 Din.
Brošura obsega 48 strani, formata nZapiskov“ in bi jo moral čitati vsak zaveden delavec, kmet in intelektualec. Naročila in vsa druga pojasnila daje:
Uprava Delavsko-kmetske Matice,
Ljubljana, Karla Marksa trg 2.
Internacionalno = maškarado
pripravljajo naši železničarji za pustno nedeljo 14. februarja v ..Narodnem domn“ v Ljubljani.
Po Din 4300
ge prodasta dve spalnici, temno in svetlo politirani. Naslov v upravi lista.
J, naročniki »Delavsko - kmetskega lista*!
i<i»ai>ujBS3si«=: = = sasaij5:M3nc = =a3aa»iboscj5Ess*cis«aaaaaaa5;
V	t
■V stev,3. od. 2l0t.m. je v »Delavskovkmetske® listu« napisala uprava napad na nas podpisane, ki je vreden uprave in vseh tistih, ki so sedaj gospodarji tega lista. Baje smo
zapustili okrog 40,000 4in dolga in čujte, ne, na tisku ali kako drugače, .nego ker smo »zanemarjali* in nismo Trs tirjali za na« rocnino. Vi pa nudi niste tako se citaymed vrsticami, bili to-likg zavedni, da bi sami naročnini plačali, nego ste jo ostali dolini in to celo mnogi vec kakor eno leto.
Sodrugi ali je res tako? Ali res niste plačevali naročnine? Vas kličemo za pričo v odgovor na te obdolzitve!
hee»,
Da nas ljudje, ki sedaj gospodarijo pri »Delavsko KmeusiKeiB listu« blatijo, kjer le morejo, ni nic novega in posebnega, saj ti neodgovorni elementi clblajc vse to »le : kakor se je nekje izrazil upravnik Peterkovih,
In mi na take izpade ne odgovarjamo, ker psa se mora pustiti lajati, ljudi pa govoriti. Saj imate Vi sami svoje možgane in boste sami vedeli presoditi, koliko in kaj smo »iz-daki» in »likvidirali« in kako se ze vse tisto cyotke imenujejo, s katerimi nas častijo ljudje, ki so hodili k dr z aTflgflH Pf IKj-IIl-ku prosit, da ustavi »Delavako^kmetski list», ki ga je takrat urejeval s, Sedej za kar imamo v rokah pismen dokument.lok casa pa bo tudi pokazal, v kolikorsmo imeli.prav in vvkolikor ne.
Pac pa moramo odgovarjati.na obdolzitve, ki jih podtaknili sedaj. Na obdolzitve, ali smo res mi tisti, ki s : naredili dolgove, ali pa je to nekdo arugi.
In evo Vam sodrugi dokaze:	v.	.	.
Ko je bila 1,1924, aretirana večina sodrugov in 0® bil zaprt tudi Delavski dom, sta ss. Vuk in Štukelj začela iz dajati »Delavsko-kmetski list« in sta mgpalavse na no o -kupitiy(opravo in vse pisarniške potrebščine). Takorekoc smo zaceli izdajati list in smoyga tudi povzdignili tako, da je bil bolj aktiven kakor vsi prejsn.ii list1 na:tn^nodar* koncem lanskega leta izročili.list današnjim njegovim g P .. jem, se je pregledalo vso knjige in imamo	ndaPni	bitu^
aavsmo list v redu vodili in v rociu vse izročali in,	^
vec dolga, nogo 4.000 Din, To imamo potrjeno crno beien oa
ljudi, ki so danes gospodar.ii »Delavsko-kmetskega list^
kaj sedaj ti ljudje pisojo^l Ali s1tvar je ^f^iacno*. s$mo pisali In delali za njegov grocvit , z a s t o rq ,.hg gz p i a	z±n •
upravnica je bila plačana. Ker za vsakdanji i J^livl ja od pri-sredstva drugje. Sedaj so pa cela 8^uca ijuai p ^ dolgovi, spevkav »Delavskovkmetskegavlista» m nl cu f»	„ ceio leto,
Ane dolgovi naročnikov, ces, da so^v zai^arifca go oelo^ , nego dolgovi, ki so jih naredili neodgovorni djuuj ,	s0
gospodarji lista v kratko® casu par mesecev. tL.:*-? mislili Lr?u oroti naai._ da ti siveli na račun Uhapo tvek so, da mi živimo od naročnine usta, a	- h	Ge
mesecih svojega gospodarstva, da to ne gre,vffih je stran jih sedaj ta klic po ponoči	od strani naročnikov	in	zvracanje
krivde na nas ne resi, zgube	list in	pavpoleg~kruha pri	&
ugled. Saj poznate lrmdi, ki	žive na	račun lista.	To	je	seaan.
ji upravnik vPetepkovic, znam	v aferi	rudarske
kjer ga dolze nečedne stvari, in .se nekatere druge »malenkosti«* Tu je urednik hlebec. lifelsti Hlebec, ki J
tajnik »Zveze neodvisnih strokovnih organizacij« in je ureievni »Strokovno Borbo«, .in ko je stola ona. le 74031 naročnikov? lo
000?jirlnT?i+?a8T£STKl1 3f. (iftnes Vi'SSGS- OŽlgOVe J VSOtl okrog 25.000Qi.ru Uoa hlebec, .ki je polomil rudarski strajk
m s tem.unicii rudarsko organizacijo in vse neodvisne stroko'
ne v organizacije P Tudi ti Jaka Zorga je tu, kateremu se ne iju£i
težko deli, katerega.moratevQpeavljati VI: vodja 'vsehvna je
«jun$lj» Gustinčič, ki rad isce z gubi j ono čast pri jQPXSJi^5hih
JSa&ŽŽiŽU ker m. je proletariat uoce dati. Ali. mislite^ -aid-
se on zastonj cianide a Poznamo ^ga in vemo* da ne. Sl dež brezpo
selnih.ljudi se hoco rediti oa vase naročnine, Ali iiv boste
fcedili?	,
is _
n n	so tisti vzroki.dolgov, ki hočejo zadušiti
»Delavskokmetski list« m nobeni drugi. Nesiamnost je le,da hočejo krivdo zvaliti na nas« V kratkem'casu svojega vladanja so napravili v tiskarni toliko dolgov, da¥jim tiskarnar ne bov hotel vec tiskati iis-ta*vZa njihove obdolzitve bi jih mi izrocilt* li po vsoj pravici sodisou, $a ono preisee vso blagajno. Toda ipiyne iscemo zaščite pri burzuaziji, kakor jovisco'g, Gustinčič in njegovi - policaj - komunisti. Mi obveščamo o vsem tem naročnike, da bodo vedeli,vza kaj gre, y	v
» D K L » zal danes ni vec glasilo levičarskega delavstva, ampak le glasilo nakaternikov. ki hočejo razbijati revoludenarni delavski rvrnVrd.. 7.n+.n -H h hvfl/H+.n »Jnt.nn« in
revolucionarni delavski prokret«, Zato jih hvalita »Jutro« in »Slovenec«.
So
zasluzili obsodbo!
»Slovenec«.	,
v._ . \	_	Sodrugi,	napravite	red	in	obvestite	one,	ki	so
Ljubljana, dne 27, januarja 1920.
Štukelj Ciril,l.r« Ivan Makuc, l.r. Alojz Sedej, l.r.
; *<, »''•v f-'
KV
('..	' V -.	\»\
f irf
■■	^	v.....,...-,f	.«.>'11 ‘
V./	.••••■*/-“■	■	*•	.e.'i	.
■•	:'.ri	■'	-	-	-	t,-	■
' ;•••■ " .; ,•	,.	:,■	u	..	'	-J	•	•
• r-
- v - .
. .o • > •
tV\ > ®	.	.v j ‘	'	r.
'	•	••• 'i A
■ -
■ I ' ,.,.t -;/*"■ < : : V."
C -
. -V'V •.> •.	'	vrf	V	.	"
. :<A
■ ."■ 'V.
•-V
TT.';/' n
*• r>-
51
• f .
' i.
t&t
a^*
V*
/s
:,vftX o ;'lrTrc t
i
•: S - ■
- -y