POLITIKA Slovenci v Italiji razpravljajo o skupnem zastopstvu Stran 2/3 GOSPODARSTVO V soboto bo odprl svoja vrata celovški sejem, naslednje teden pa gorenjski Stran 8/9 naš tednik NAŠ GOST Matevž Wieser: 35 let je vzgajal našo mladino Stran 10 Evropska zveza stoji pred vrati, našim kmetom pa še manjka informacij: Številka 32 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 12. avgust 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec SJK: jeseni obširna infor- Obirčan na opernem odru V okviru prve mednarodne operne delavnice v Aflenzu na Štajerskem so bile konec julija na programu štiri predstave Mozartove opere Bastien in Bastienne. Orkester je vodil Ernst Wedam, režijo David McShane, vloge pa so peli (slika) Kirn Schräder iz Berlina, Šimona Kranjc iz Maribora in Ludvik Karničar z Obirskega. macija o kmetijskih programih EU Ze jeseni bosta Skupnost južnokoroških kmetov in Kmečkoizobraževalna skupnost pričeli informirati naše kmete o kmetijskih programih Evropske zveze. Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Domej zahteva, da južno Koroško posebno upoštevajo pri razdelitvi podpor. Domej: „Denarja ne pričakujemo samo iz Bruslja in Dunaja, ampak tudi iz Celovca!“ Stran 5 Ole! Naš SAK je tudi v 3. ligi uspešno pričel in premagal Linz s 3:0. Že danes, v petek (18. 15, Annabichl), čaka v Celovcu naslednji težek nasprotnik. Iz Štajerske pride LUV Graz. Marijan Šmid, Tonči Blajs in Franc Sadjak (z leve) so se pred tekmo še hitro povzpeli na konje in želijo tudi proti Grazu galopirati do zmage. Foto: Evald Semafor Mednarodno folklorno srečanje FIÜÜSI nedelia' 14‘ avgusta 1994 - ŠOŠTAR V GLOBASNICI Sodelujei°: 14.00 Povorka Folklorne skupine iz Avstrije, Madžarske in Slovenije Slavnostni govornik: 14.30 Nastop ■äSäöätittM Dr. Michael Außerwinkler, kulturni referent dežele Koroške folklornih skupin POLETNA NOČ od 17. do 20. ure igra ansambel Idilija od 20. ure naprej igra: Alpe Adria Sekstet 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA „... kako bi spravili efektnost na višji nivo.. Sam se že nekaj časa ba-ram, kaj neki je le mislil tisti, ki je tak stavek izustil. Take izustke imenujem „jugočenč“ ali „jugoček“. Njih leglo namreč je funkcionarska latovščina nekdanje jugokompartije. Govoriti je bilo treba čimbolj visoko zataknjeno, naučeno, zavito, nerazumljivo, tako da je priletelo čez ograjo zob čim-več besed, stvar je morala zveneti učeno. Še vedno mi zveni v ušesih tista duhovita domislica, objavljena pred davnimi dnevi nekoč v sarajevskem - sicer tudi partijskem -glasilu „Oslobodjenje“. Kako neki bi povedal, je tam pisalo, kak funkcionar namesto prostaškega stavka „Jutri bo verjetno snežilo“? Čisto preprosto: „Obetajo se resne možnosti, da se bo jutri po vsej verjetnosti formirala snežna odeja.“ No, pa imamo v tem stavku na tesno stlačeno vse potrebno; neke „resne možnosti“, nujne za vse prihodnje, „verjetnost“, ker tako stoodstotno vse ni, a „verjetnost“ je že skoraj dejstvo, veliko več ko samo „resna možnost“, in seveda obvezno tujko, v tem primeru „formirati“, kajti brez kake tujke vse skupaj ničesar ne velja, tujka šele da domačemu pravo nadvrednost, pa imamo potem na koncu tisto „snežno odejo“, ki po potrebi tudi vse zakrije in pokrije. Tri besede bom naštel, katere - poleg drugih - nasiloma siromašijo našo lepo slovenščino. Vse tri so nepotrebna navlaka. Če danes tako poslušaš ljudi, potem čuješ, da je kratko malo vse „super“. Najprej sem mislil, da je vse na bencin, pa v tem primeru na žalost -varuhi okolja, zamerite mi! -ni. Nekoč se je pravilo, da je kaj „odlično“, „enkratno“, „sijajno“, „veličastno“, „čudovito“, „krasno" pa še pa še, danes je to „super“, in zapik! Druga taka nepotrebnost je beseda „sigurno“ (z vsem zarodkom). Namesto da bi bili kaki ljudje prepričani, so „sigurni“, ne bojo prišli gotovo ali zanesljivo, marveč „sigurno“, ker ne marajo več ničesar obljubiti, to rajši kar „zasigurajo“. Obe besedi sta latinskega izvora, do kraja nepotrebni v naši slovenščini. Izrivata lepe domače besede in uničujeta bogastvo našega jezika. Pred kratkim sem bral, da bojo „pregradili“ neko stavbo, namenjeno vzgoji in poučevanju. Za zlodeja, mi je šinilo v glavo, menda le ne bojo potegnili kakega zida ali kake ograje skozi tisto nesrečno bajto. Pa se mi je na koncu le posvetilo, da bojo poslopje prezidali. Namesto o zidavi beremo skoraj koj še o „gradnji“ hiš, skoraj nobeden več noče delati cest, vsak jih hoče „graditi", namesto da bi kdo postavil kak most od soseda do soseda, ga rajši „zgradi“, potem pa se čudi, če nobeden čez njega ne more, ker je vse zagrajeno. Graditi pomeni ograjo delati; vsi vemo, da ograjenemu travniku pravimo ograda. „Graditi“ v pomenu staviti, postavljati, zidati, delati, ustvarjati je prišlo iz hrvaščine in srbščine in se je razneslo v časih rajne Jugoslavije. Tam so pač tudi samo „gradili“ domovino pa vsega šmenta, namesto da bi pridno delali, ustvarjali, kako trdno poslopje sezidali ali postavili. Vse se jim je podrlo. Ni bilo temeljev. Zdaj pa še k naslovu. Ta čudni stavek sem čul, ko je celovški radio poročal o jezikovnih počitnicah v Novem mestu. V svet ga je vrgel eden izmed novomeških prirediteljev. Je že stavek sam po neznansko neroden, pa še dve čisto nepotrebni tujki - „efektnost“ namesto uspešnost, učinkovitost in „nivo“ namesto raven, stopnja - zijata iz njega. Tudi Slovenci Italiji razpravljajo o lastnenarlamentu Slovenska skupnost (Ssk) v Italiji raz mišlja o učinkovitejšem političnem Z5i stopstvu z večjo demokratično legitimaC' jo. Vodstvo stranke je na deželnem kon gresu Ssk dobilo nalogo, da razmišlja primernih predlogih. Deželno tajništvo Ssk je na seji odobrilo izhodišča za ustanovitev Narodnega sveta Slovencev Italiji, kakor je eden izmed predlogov za poimenovanje predstavništva Slovencev. Ssk nadalje vabi vse organizirane skupine Slovencev v Italiji, da na posebnem zasedanju 24. septembra tega leta razpravljajo o mogočih inačicah oblikovanja potrebnega telesa. Razlogi Slovenska manjšina v Italiji je vse bolj razčlenjena, a tudi razpršena. Potrebno je skupno telo, ki naj omogoči enakopraven dialog v manjšini o skupnih, življenjsko pomembnih vprašanjih, in ki naj jo zastopa tudi pred italijansko državo, v odnosih z najvišjimi organi v Republiki Sloveniji in na mednarodni ravni. Tako novo predstavništvo pa mora imeti tudi demokratično legitimacijo, mora biti torej veren izraz slovenske narodne skupnosti. Politični, idejni, kulturni pluralizem so naravna danost naše skupnosti, danes pa niso več mogoče formule, kjer velja pravica veta in kjer so predstavniške vloge zgodovinsko in dedno utemeljene, brez ozira na dejansko težo v skupnosti. Jasno pa je, da bi novo telo, ki bi se lahko imenovalo Narodni svet Slovencev v Italiji, ne smelo ukinjati samostojne organiziranosti in pobud posameznih komponent, temveč bi črpalo svojo moč iz demokratične legitimacije in iz širine soglasja, ki bi se v njem oblikovalo po demokratični poti. Struktura Tak „manjšinski parlament“, ki potem iz svoje srede izvolil ožji odbor, bi lahko štel 100 članov. Del članov, recimo po 15, bi v svoji sredi določili M vni organizaciji (Svet slovensN organizacij in Slovenska gospi darska zveza), ostalih 70 člane pa bi neposredno izvolili. Zajamčena bi bila torej zast' panost tako „civilne” kakor tuj Tonči Dolinšek je eden izmed letošnjih nagrajencev Mohorjeve druž-„politične” družbe, tako da bi zi be. Kdor ve, kako je odlikovanec leta in desetletja z mohorjevkami v jeli vse, ki bi radi sodelovali pri i Plovki neprestano med ljudmi v naših dolinah, ta ve, da je Slomškovo volitvi novega predstavoiškeS Poznanje prišlo res v prave roke. - Z leve: dr. A. Koren, slavljenec telesa. Prepustili bi vsakom1* Goriči Dolinšek, tajnica Mohorjeve mag. M. Perne in predsednik Mo-svobodo, da sodeluje pri do^ ^orieve J-Kopeinig. Čanju političnega dela ali pa c 0 „ , , . se zadovolji s tem, da ga zas» posvet za gradiščanske Hrvate pajo krovne organizacije civil^ ~ ~ družbe. Slika V. Gotthardt Zadnjo sejo sosveta za Hrvate so Volitve. Bistveno je torej,c pride v obeh primerih do izvolitvi Krovni organizaciji se dogovori' za svoj način izvolitve (preko o' bornikov v včlanjenih društvih > drugače), ki naj zagotovi soudf _ 'ežbo tudi organizacijam, ki mj grad"^ske goce niso včlanjene v krovni zv* . v Zi. Za izvedbo neposrednih vol J^ali predčasno končati, tev pa bi v vsaki občini pri pod ^er SO postale razprtije laščenih osebah omogočili vpis' bled zastopniki strank tako seznam volilnih upravičence' emocionalne, da ni bilo več Nadzorstvo nad tem, da se vpis' možno nadaljevati, jejo le Slovenci, ki pristajajo i1 T . . , , , Cie omenjenega telesa s podj bo ° S sS som izjave o temeljnih nace karskjh zast jk je kritizira|a Narodnega sveta, torej o ohr manjšinska govornica Zelenih njanju m razvoju slovenske n Te a Stoisits |Po enem |etu rodnostne skupnosti v Italiji, m ö hrvaškega sosveta moram potegne pride do dvojnih vpisov, niti negativno bilanco,“ ugotavlja opravljal poseben odbor, ki bo ti poslanka Zelenih, ki posebno kri-di nadziral korektnost izvedbe v tizjra dejstvo, da se urad zvezne-litev. Volilni sistem mora zagotj ga kanclerja ne ozira na delo in viti izvolitev predstavnikov ne S! sklepe sosveta. „Strategi strank mo iz vsake pokrajine (Trst, Gd skušajo čimveč iztržiti za svoje ca, Videm), temveč tudi iz maf1 stranke,“ kritizira Stoisitseva in ših enot (Kanalska dolina, Lašk( Zahteva transparenco pri razdelit-Milje, furlanski kraji za izseljenci vi podpor, kjer se po njenem itd.) s primerno razporeditvijo vi Mnenju očitno financirajo blagaj-lilnih enot. ne strank. Kandidature bi lahko predst w' Začasni povzetek Terezije Stoi-le že obsoječe politične ko' P( Slts: „Hrvatom je sosvet doslej le nente ali pa skupine uprav :& ^al° prinesel. Profilirale so le cev stranke in njihovi blagajniki.“ Strankarska politika onemogoča delo Prvi zbornik o koroški politiki DDr. Karl Anderwald in dr. Hellwig Valentin sta izdajatelja prvega koroškega zbornika za politiko (Kärntner Jahrbuch der Politik). V zborniku so objavljeni prispevki sedemnajstih avtorjev, ki razglabljajo o različnih koroških kulturno političnih temah. Tako na primer postavlja dr. Karl Anderwald v svojem prispevku vprašanje, ali so bile deželnozborske volitve leta 1994 volilni boj stoletja, in pride do zaključka, da tudi doslej-šnji povojni volilni boji za mesto deželnega glavarja niso bili nič manj ostri in materialno intenzivni. Dr. Peter Karpf od biroja za slovensko narodno skupnost analizira razpravo o interesnem zastopstvu koroških Slovencev, podpredsednik Narodnega sveta mag. Marijan Pipp pa išče v svojem prispevku poti do skupnega zastopstva koroških Slovencev in predlaga javnopravno zbornico. Narodnostni sosvet po mnenju mag. Pippa ni primeren kot celovito narodno zastopstvo. Predsednik ZSO dr. Marijan Sturm ponuja kot rešitev narodnostnih vprašanj interkulturni model sožitja; Rizzijevo društvo ga v teh prizadevanjih podpira daleč čez deželne meje. Zelo zanimiv je prispevek univ. doc. Heinz-Dietera Pohla o dvojezičnih imenih na Koro- K Ä R N 1 N E R F Ü R POLITIK škem. Dr. Helwig Valentin pa analizira diskusijo o zahtevi po deželnem prazniku 10. oktobra. Nadaljnji avtorji v zborniku so rektor dr. Albert Berger, Herbert Dachs, Günther Hodi, Peter Ibounig, Friedrich Leit-ner, Franz Nöstlinger, Wolfgang Pichler, Heinz Stritzl, Franz Sturm in Herbert Trapper. Ob vsej zanimivosti in pestrosti zbornika pa bralec pogreša pomemben koroški element, namreč slovensko besedo. Vsaj za kratek slovenski povzetek bi se lahko izdajatelja odločila. Mogoče pa bosta to storila v naslednjem. Silvo Kumer „Kako so delili pomoč Slovencem čez mejo1 Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, piše v Slovenskem vestniku z dne 4. avgusta 1994 v zvezi s serijo člankov v ljubljanskem Delu „Kako so delili pomoč Slovencem čez mejo“ sledeče: „Morda je bil en del manjšine res .privilegiran’, drugi pa .zapostavljen’. Dokler pa bodo krožile govorice, da je menda NSKS (oz. njegov tedanji predsednik dr. Joško Tischler) že ob ustanovitvi prejel v današnji čas preračunano večmilijonsko vsoto ATS in da je tudi že v petdesetih in šestdesetih letih prejemal finančno podporo iz tedanje Jugoslavije in ne šele po sedemdesetih letih, bo pač potrebno, da se to vprašanje razčisti.“ Med letoma 1953 in 1958 sem bil tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev. Zato vem, s kakšnimi finančnimi težavami je bilo stalno povezano izhajanje glasila Narodnega sveta Naš tednik. Zasluga sodelavcev inseratnega oddelka pri Našem tedniku je bila, da je bilo možno za dalj časa zagotoviti redno izhajanje lista. Ker je bilo pa treba vprašanje financiranja Našega tednika dolgoročno rešiti, me je prosil dr. Jožko Tischler kot predsednik Narodnega sveta, naj bi se pogajal z dr. Hornböckom, tedanjim ravnateljem Mohorjeve družbe, o znosni rešitvi glede tiskanja Našega tednika pri Mohorjevi. Dejal je: „Ti boš z dr. Hornböckom laže govoril.“ Pogovori so trajali več tednov in privedli do pogodbe Narodnega sveta z Mohorjevo. Po tej pogodbi je Mohorjeva družba prevzela ce- lotno upravo Našega tednika tudi z rizikom, da nosi s tem morebitni deficit. Zato trditev, da je dr. Tischler „tudi že v petdesetih in šestdesetih letih prejemal finančno podporo iz Jugoslavije“, ne drži. V šestdesetih letih tudi zaradi tega ne, ker je na občnem zboru 1960 oddal vodstvo Narodnega sveta. Narodni svet za časa mojega predsednikovanja med 4. januarjem 1960 in 13. oktobrom 1968 ni želel sprejeti nobene finančne podpore iz Jugoslavije, da ne bi postal politično in ideološko odvisen od tamkajšnjega komunističnega režima. Poravnavo stroškov za tisk, plače urednika in vodenje uprave Našega tednika je omogočila Mohorjeva družba. Dr. Valentin Inzko Iz naših občin _________________^s.«« ■ V Šmihelu so pričeli zidati otroški vrtec in stanovanjski blok. Z leve: podžupan Andrej Wakounig, podžupan dipl. inž. Peter Aleschko, župan Janko Pajank in deželni svetnik dr. Dieter Haller. Foto: Fera P Šmihelčani zidajo nov otroški vrtec; V Šmihelu so pričeli graditi tudi nov stanovanjski blok, ki bo nudil 1.415 ^ m2 stanovanjske površine. ■ Vogrče V petek, 12. 8. 1994, bodo v Vogrčah slavnostno praznovali dokončanje vodovoda, ki ga je zgradila občina Pliberk in ki odslej zagotavlja vsem Vogrjanom vodo, in to tudi v času suše. Slavje se bo pričelo ob 17. uri v šotoru. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. V soboto, 13., in v nedeljo, 14. avgusta, pa vabi domače škofijsko športno društvo DSG na športni praznik. V soboto bo od 14. do 16. ure turnir fantov pod 12, nato sledi turnir „hobby“ moštev. V nedeljo se bo turnir nadaljeval, na programu pa sta tudi otroška olimpiada ter ženski nogomet. ■ Velikovec V Velikovcu so zgradili novo kopališče, ki ga bodo v soboto, 13. avgusta, ob 18. uri predali njegovemu namenu. Po slavnostnih govorih in kratkem kulturnem sporedu imajo vsi občani možnost, da brezplačno preizkusijo temperaturo in globino vode. ■ Radiše Na Radišah so preteklo nedeljo imeli veliko slavje. Domači župnik Ludvik Jank je obhajal 65-letnico svojega duhovniškega delovanja. Po sv. maši so mu farani in društveniki pripravili pred kulturnim domom slavnost, ki je trajala ves popoldan. ■ Šteben V Štebnu pri Globasnici so se letos spet srečali podjunski gasilci in se pomerili. Znova so se izkazali kot najboljši gasilci iz Vogrč, ki leto dni niso smeli tekmovati, ker jih je deželna gasilska zveza za eno leto izključila. Vzrok so bo bile nejasnosti in protesti na lanskem prvenstvu v Št. Jakobu. Rezultati iz Štebna: 1. Vogrče (342,20 točke), 2. Pu-stritz (335,10), 3. Dob (332,50), 4. Vogrče II, 5. Lo-vanke, 6, Potoče, 7. Globasnica, 8. Srednja vas, 9. Apače, 10. Stara vas, 11. Kamen, 11. Rikarja vas, 13. Kazaze. Pretekli ponedeljek so v Šmihelu uradno pričeli z zidavo otroškega vrtca in stanovanjskega bloka. V novem vrtcu bo prostora za dve skupini. Vrtec je v Šmihelu že leta dvojezičen in bo ostal to tudi v prihodnje. Gradnja novega vrtca je bila potrebna, ker je v obstoječem poleg farne cerkve že leta premalo prostora, tudi Kakor smo v prejšnjih izdajah Našega tednika že obširno poročali, je bilčovška občina v preteklih tednih postavila tri dvojezične krajevne napise oziroma kažipote. Enega izmed teh v Ve-linji vasi, kjer pa ga je občina pretekli teden spet odstranila. Zakaj, tega v pogovoru z županjo ni bilo možno zvedeti, ker se ta očitno površine na prostem primanjkuje. Zato se je občina Bistrica odločila, da med pošto in ljudsko šolo zgradi nov občinski center. Tudi novi stanovanjski blok bodo zidali na tem 6.287 m2 velikem zemljišču, ki ga je občina kupila leta 1990 od družine Loser za relativno visoko ceno: 320 šil. za m2. Blok je načrtoval Pliberčan ne zaveda, da izvršuje javno funkcijo in da je to vprašanje, ki zanima tudi širšo javnost. Njen suh odgovor je bil le ta, da bo pač že nekaj naredila - kaj konkretno, tega našemu uredništvu ni mogla ali pa morda tudi ni hotela povedati. Logična bi bila razlaga, da je gradbeni mojster (občina) po n F Wetschko, zidalo pa ga bo do- s mače podjetje Liesnig iz Pliberka, r V prvi etapi gradnje bodo zidali 3 t hiše s skupno 18 stanovanji, za F katera se na občini že potegujejo 2 prvi občani. Stroški za gradnjo ii bodo znašali 27,1 mio. šilingov in c jih krijejo po večini (80 %) s sta- c novanjsko podporo dežele Koro- t ške. r dokončani gradnji prišel do spoznanja, da hiša nima oken. Z drugimi besedami: smešno j® postaviti dvojezičen krajevni napis v sredino vasi, saj zakon jasno predvideva, da je napis® treba namestiti na začetek in konec vasi. V interesu vseh občanov je že; leti, da bo občina zadevo čimprej uredila, saj že čivkajo vrabci s streh, da si take akcije privoščijo le politiki, ki sami nimajo orienta; cije. Hitro ureditev zadeve pa si verjetno želi tudi bilčovški podžupan, ki je trenutno na poletnem dopustu, saj je bolje, da nosi odgovornost za tako kočljivo zadevo županja sama. -. . ■ ---.—... === 5 Bilčovs: kaj se skriva za molkom županje? V Velinji vasi so odstranili dvojezičen napis Svojega denarja je vredno delovanje predstavnikov bilčovške občine v zadevi postavitve oziroma odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov. Medtem ko si je županja Quantschnigova očitno zastavila cilj, da bo natiho postavila table, z vprašljivimi akcijami hote ali nehote sproža vedno glasnejše diskusije. CL d. zn ~ZD CLiT in >o CD/X/’C/J d. 05 C - — 5 Iz naših občin Domej: „Naše kmete bomo skušali čim bolje pripraviti na EU“ Jeseni bosta Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) in I Kmečko izobraževalna skupnost (KIS) začeli z novimi semi-I narji in predavanji pripravljati naše kmete na vstop v Evrop-i sko zvezo. I Evropska zveza stoji | Pred vrati in meče že svoje I Prve sence. Cena za žito, I ki naj bila zagotovljena, ne 1 drži več. Odjemalci niso I Pripravljeni plačevati domenjenih cen, na drugi strani pa je začela predčasno padati tudi cena za 9oveje meso in pujske. Zbornični svetnik dipl. inž Stefan Domej je svaril Pred pristopom že pred glasovanjem in že po prvih ^ mesecih ugotavlja, da je a 'mela SJK prav, ko je priporočala kmetom NE na glasovnici. , Domej: „Že po prvih i mesecih ugotavljam, da smo imeli prav, ko smo j svarili pred pristopom.“ Toda za Domeja se svet za naše kmete še dolgo ni Podrl. Tudi v Evropski skupnosti bo možno udob-• ao kmetovati, treba pa se o° prestaviti in točno Poznati politiko EU. Prav Zaradi tega načrtujeta SJK ln KIS jeseni pravo „info-ofenzivo" na dvojezičnem °Zemlju. Domej hoče s tem doseči, da bodo domači kmetje do zadnjega ^formirani o vseh možno-stih podpor, ki jih bo nudila Evropska unija. „Če bodo naši kmetje dobro in stvarno informirani, jim bo v Evropski zvezi lažje," napoveduje Domej. Kmečko izobraževalna skupnost bo po pristopu dobila še važnejšo vlogo, kot jo je imela doslej. „EU - kmet“ bo moral biti izobražen in vedno informiran o kmetijskih programih Evropske unije. Suša. Že tretje leto zapovrstjo je večji del naših kmetov prizadela suša. Letos so to predvsem podjunski kmetje v bližini Drave, kjer so gramozna tla. Medtem ko so kmetje pod „EU - kmet“ bo moral biti izobražen in vedno informiran o kmetijskih programih Evropske unije. ŠTEFAN DOMEJ Karavankami dobili in tam še dež, so se kmetom pri Dravi in Dobrovi izsušila polja. Zanje zdaj zahteva Domej posebna sredstva iz fonda za katastrofe. Pred tremi leti je deželna vlada plačala zadovoljivo odškodnino, lani pa so kmetje zaman čakali na finančno pomoč. Zato bo Domej v zbornici zahteval, da letos kmetom nujno pomaga deželna vlada, saj so ravno ti kmetje letos pozimi že utrpeli veliko škodo v gozdu. Veliko škodo so utrpeli tudi mnogi kmetje v Rožu, kjer so se letos začeli nadpovprečno razmnoževati ogrci (Engerlinge) majskih hroščev. Toda tem kmetom je k sreči priskočil na pomoč že fond za katastrofe. Če bodo kmetje zaprosili, bodo dobili do 1.250 šil podpore na hektar. Domej: „Podpora je še prav zaradi tega velikega pomena, ker stojimo pred pragom EU in bi ti kmetje imeli znatno slabše startne pogoje kot drugi v Avstriji.“ Silvo Kumer Zbornični svetnik dipl. inž Štefan Domej si je ogledal podjunska koruzna polja, kjer so razli-ke med storži velike. Na nekaterih poijih bo zaradi suše do polovice manj dohodka. Foto: Fera ŽELEZNA KAPLA: Volitve županA F. J. SMRTNIK: „Kruh za vse občane“ V Železni Kapli bodo občani 11. septembra volili novega župana. Za to mesto se poteguje tudi kandidat Enotne liste Franc Jožef Smrtnik, ki upa, da bodo Slovenci izkoristili zgodovinsko priložnost in izvolili slovenskega župana. Franc Jožef Smrtnik se je odločil za kandidaturo predvsem zato, ker je mnenja, da naj bi postal župan nekdo, ki ni član kakšne večinske stranke in tako lahko dosti bolj učinkovito izvršuje potrebno kontrolno dejavnost v občinski sobi. V zadnjih letih so socialni demokrati po zaprtju tovarne celuloze sicer dobili lepe vsote finančnih sredstev v občino, vendar so te večinoma investirali v tu- rizem. Za delovna mesta v Obirju, katerih je bilo svoj čas 220, pa bi bilo treba najti primerno nadomestilo. Predvsem bi bilo tudi potrebno, da bi v tem kraju ustvarili delovna mesta za mladino, da se ta ne bi začela odseljevati. Dejstvo je tudi, da so predstavniki občine v preteklosti pri nastavitvah vedno odločali zelo strankarsko vezano, predvsem pri nastavitvah v občinskih podjetjih. Zato hoče F. J. Smrtnik kot neodvisen župan skrbeti za to, da se bodo delovna mesta končno razdeljevala po objektivnih, ne pa po strankarskih kriterijih. Ustvariti je treba nova delovna mesta in dati kruh vsem občanom. Rož — Podjuna — Zilja Rož — Podjuna — Zilja KAZAZE Farni praznik v znamenju dobitkov Viška farnega praznika v Kazazah sta bila oogat srečelov in dražba. Domačinom je farni praznik tako pri srcu, da bi ga močno pogrešali, če ga ne bi bilo. Pa je bil - preteklo nedeljo ob lepem vremenu in, do sedaj, celo najbolj uspešen. Mlade ženske, dekleta in moški so se z velikim idealizmom zagnali v delo ter tako storili faranom in cerkvi veliko dobrega. Po slovesni sv. maši je prisotne pozdravil podpredsednik župnijskega sveta Martin Komar ter vsem zaželel veliko veselja in sreče. Prvi višek farnega praznika je bil srečolov z imenitnimi dobitki, ki so jih med drugimi darovali mizarstvo WEKO, davčni svetovalec mag. Herman Klokar, Štefitz in drugi iz fare. Srečolov je izvrstno vodila (ob asistenci Bernarda Komarja) sodelavka v župnijskem svetu Sabina Klokar. Glavni dobitek, gorsko kolo (mountain bike), prispevek domačega župnika Florjana Zergo-ja, je prejela Kariževa Gitka, ki se ga je seveda iz srca razveselila. Drugi višek, ki je vse navzoče še posebno zanimal, je bila dražba izredno dragocene trodelne omare mizarskega mojstra Wer-nerja Kotnika z Metlove. Prejel jo je v veliko veselje domačinov nadvse srečni cerkveni pevec Hubert Firja (izkupiček dražbe, 13.000- šilingov, je namenjen cerkvi). Tudi za telesno dobrobit je bilo poskrbljeno, saj je bil pripravljen „sektbar“, ki ga je oskrbovala Neži Hölzl. Pridne gospodinje pa so spekle okusno pecivo. Posebna zahvala velja družini Štefitz, ki je poleg glavnega dobitka posodila tudi štiri šotore in katere je postavil sin Wolfgang s pomočjo treh močnih fantov. Zelo prijetno pa sta z domačimi pesmimi ob zvokih harmonike zabavala Zdenka in Branko iz Dobrne v Sloveniji. Vsem, ki so karkoli prispevali (bodisi z dobitki, z nesebično pomočjo ali sploh s prisotnostjo), da je farni praznik tako imenitno uspel, se fara še posebej zahvaljuje. ROMANJE TREH DEŽEL NA SV. HEMO Kristjani na gradbišču Evrope Hema pri Globasnici, nekdanje središče cvetočega cerkvenega življenja, je v soboto, 20. avgusta 1994, cilj letošnjega romanja treh dežel. prostovoljnih prispevkov in darov je namenjeno v pomoč Ruandi ter akciji „Vasi miru“. ČESTITAMO Micka Wautsche z Letine je v sredo obhajala 49. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam Našega tednika se še posebej pridružuje Lenčka iz Čr-govič. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta! Preteklo soboto je obhajala okroglo obletnico Marija Pasterk, po domače Pastirkova Mici iz Bele pri Železni Kapli. Ob tem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! V društvu upokojencev Št. Jakob obhajajo osebna slavja Tonči Gabriel, po domače Strdenov iz Leš. Anica Urbajs iz Žoprač in Čili Serajnik iz Št. Petra. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pretekli teden je obhajal 26. pomlad Pepej Polesnig iz Vogrč. Iskreno čestitamo! V Železni Kapli je preteklo soboto obhajala rojstni dan Milli Jug. Slavljenki ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče! Tudi naslednje voščilo je namenjeno v Železno Kaplo, namreč Fridiju Slanovcu, ki slavi 60. rojstni dan. Za ta jubilejni rojstni dan veliko Božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V Podjuni pri Globasnici praznuje rojstni dan Hubert Kordesch, občinski odbornik EL Globasnica. Iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava, vesela in zadovoljna leta. Lovcu z dušo in telesom pa želi- jjjjavila Marija Sperdin iz Čirkovč pri “'berku. Ob tem visokem osebnem Pazniku iskreno čestitamo ter želimo tudi obilo sreče pri lovu! Čestiff v®liko Božje milosti, zlasti trdne-se pridružujeta EL in SJK. £afdravja in osebne9a zadovolJ- Osebno slavje obhajata Marij Dovjak iz Koprivne in Marti Velil uuv,cm ,4 rxuHnvne ivia.u v c», J*' bo Stopil S SVOJO izvoljenko Obema iskreno čestitamo ter želim i® beid Pred poročni oltar Krist-tudi v prihodnje vse lepo in dobro! n . Miklau. Novemu paru že vna- H'el iskreno čestitamo ter želimo V sredo je obhajala 49. rojstni da |!s® najboljše, predvsem mnogo Rozi Polesnig. za kar ji prisrčno čf , bsebojnega razumevanja na stitamo ter želimo, tudi v prihodnj ^Pm življenjski poti! vse lepo in dobro! Čestitkam Našeg tednika se pridružujejo vsi domači. p °[ed nedavnim je slavil 40. jubilej HePi Juch iz Galicije. Iskreno čestita-Jutri bo otrTl0 ter vse najboljše tudi v prihodnje! hajala 4Č rojstni da' 80. rojstni dan slavi Marija Jako- Lenčka EnzhP'c iz Kotmare vasi. Za ta visoki ju-črgovič, za M™®jni praznik prisrčno čestitamo ter ji prisrčno _čeWicenno še na mnoga zdrava in stitamo ter željSrecna leta! mo tudi 1 prihodnje vs! Na Blatu pri Pliberku je praznova-lepo in dobr a okroge| življenjski jubilej gospa Čestitkam Našega tednika se še P^nda Kumer Čestitajo ji vsi domači sebej pridružuje osebna prijateljica mn sosedje in ji želijo vse najboljše. Dvora. jevilnim čestitkam se pridružuje tu- . ,ai Zadruga Pliberk. V društvu upokojencev Podjun< obhajajo osebna slavja Vladimir Rij jutri obhaja rojstni dan Fric Kert tar iz Zitare vas^ Barbara Knes glavnošolski učitelj, doma iz Nonče Mhnc in Susana Sturm iz Mokrij. «vas, pri P|iberku S|avijencu za ostali c ani prisrčno čestitajo »osebni praznik prav iskreno čestita-khcejo slavljencem se na mnoga l^o, želimo mu vse najboiljše, oseb-ta! Čestitkam društva upokojence' e sreče jn zadovoljs,;a tako v k_ se pridružuje uredništvo NT. licu kot v družinskem krogu. Čestitki Joži Ottowitz, doma v Podgori3> 'ELi" NSKa v Rožu, bo obhajal jutri osebni praz Društvo uookoienrev Pliberk cenik. Bivšemu občinskemu odbornik1 stita P . Je ce SGS Šentjakob v R. prav iz srca ^izlrni^Tn 31 c? stitamo in mu želimo vse najboljšltega mLta m R°k^ Pru9u 5 „v sä69106 tole9' - fe| SÄÄ rojstni dan je pretekli petelnj& Pliberk se pridružuje ured- 93. Konovece: t Ladinikov oče Avgust Kapun Med razočaranji sveta in tolažbami Boga je potekalo in se izteklo 4. avgusta 85-letno življenje Ladinikovega očeta Avgusta Kapuna v Konovecah. Bog Stvarnik je položil tudi pokojnemu kot otroku v zibelko sposobnosti, da bi jih razvijal in uporabljal v svojem trdem življenju. Pridne roke in verno srce, to dvoje je bilo edino bogastvo tega pokojnega Konovečana, ki se je moral, kot drugi mali kmetje, boriti za svoj obstoj. Ladinikova hiša z manjšo kmetijo je zahtevala od posestnika marljivo delo in modro presojanje pri vseh gospodarskih odločitvah. Pri Ladiniku je veljala tale življenjska praksa: pokojni je bil brez vsakega sporekavanja glava v družini, njegova žena pa ogreva-joče sonce štirim otrokom: Tilki, Mežiki, Valentini in Fridlnu. Rajni je bil strog do sebe, pa tudi strog do družine. V tej atmosferi so dorastli vsi štirje otroki ob vajetih strogega očeta in nad vse dobre matere v samostojne osebnosti. „Oče,“ tako se je ena izmed hčera izrazila - „je bil odločen v svojem ravnanju in v vodstvu svoje družine.“ Rekli bi lahko: bil je neupogljiv steber v družini in na vasi. Ni se pustil premotiti od okolice, od duha časa, ki je vrhovni vrednoti -zvestobo do Boga in naroda -deloma zavrgel. Vidim ga, tega močnega, od kmečkega dela malo upognjenega moža, z žuljavami rokami z rožnim vencem v roki, simbol pravega slovenskega kmeta, ki se zaveda, da je delo in molitev prvi pogoj našega narodnega obstoja! Spočij se, dragi Ladinikov oče, v posvečeni zemlji v senci šmi-helskega Božjega hrama. Tvoj duh pa naj živi naprej ne samo v Konovecah, marveč tudi po ostalih obrobnih vaseh naše dežele. Slovo od Rižnarjeve matere Marice Zdovc „Smo dolgo upali in se bali. a končno upanju slovo smo dali!“ Smrt je iztrgala iz toplega, srečnega družinskega okolja blago Rižnar-jevo mamo Marico Zdovc v Rinkolah in Bog jo je vzel k sebi, da bi pri Njem bila deležna vse Božje ljubezni, to iz večnosti še naprej izžarevala na osamelo družino, na Rinkole in na vso šmihelsko faro. 45 let je kot organistka in pevo-vodkinja z vso vnemo vodila rin-kolški cerkveni zbor. V zavesti, da je pesem božji glas, položen v človeška usta, je delala to iz ljubezni in zavzetosti in iz žive povezanosti s Cerkvijo. Doma pri Bidrihu, se je majnika leta 1956 preselila kot nevesta oz. zakonska žena k Rižnarju. Pred poročnim oltarjem sprejeto poslanstvo je tam z vso odgovornostjo in ljubeznijo vršila ter posvečala svoje moči vzornemu družinskemu življenju. Kot mati šestih, danes poklicno že oskrbljenih in samostojnih otrok, se je počutila v zadnjem času tedaj najbolj srečno, če so bili otroci okrog nje. Na nje je izžarevala svojo materinsko ljubezen. Otroci so to čutili in so ji s svoje strani v hvaležnosti vračali. Imel si vtis: tu je košček raja na zemlji, kjer se starši in otroci razumejo. Posebno živo je prihajala ta prisrčna družinska povezanost do izra- Tisoči katoličani iz Benečije, Slovenije in Koroške se bodo udeležili tradicionalnega romanja. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša v štirih jezikih (v slovenskem, furlanskem, italijanskem in nemškem), ki jo bo daroval krški škof skupaj z nadškofoma iz Ljubljane in Vidma ter mariborskim škofom. Geslo letošnjega romanja treh dežel se glasi „Mi kristjani na gradbišču Evrope“. Nabiranje ČESTITKA T 90-letnica in god Jubilantka Marija Kriegl se je v Zahomcu na Zilji rodila 15. avgusta 1904. Rojstni dan na praznik Velike Gospojnice ji je prinesel tudi ime. Po treh letih ljudske šole in po štirih razredih narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu se je ukvarjala s šivanjem in gospodinjstvom. V začetku 2. svetovne vojne je končala medicinsko šolo za bolničarke v Celovcu. Njena narodna zavednost in njena osebno živeta katoliška vera sta bila vz- rok, da so jo nacistični predstojniki v službi metali z enega nevarnega oddelka na drugi, da je dvakrat nevarno zbolela. S svojo brezmejno ustrežljivostjo in dobroto je bolnikom največ pomagala. Moč v vseh preizkušnjah in težavah je vedno našla v sv. maši. Po upokojitvi posveča obisku sv. maše in molitvi velik del svojega časa - v trdni zavesti, da brez Boga na prvem mestu ni nič na pravem mestu. Želimo ji na priprošnjo njene zavetnice Device Marije veliko Božjega blagoslova, zlasti še naprej veliko vdanosti v njegovo Previdnost! St. M. M. 'mumm. Pri Točaju v Kortah se veselijo naraščaja. Sonji in Gabrijelu Hribar se je rodil sinček Luka Najmlajšemu Korčanu je kot eden prvih gratulantov čestital tudi korški sosed, kandidat za župana, Franc Jožef Smrtnik. Sestrica Lena se že veseli malega bratca. Srečnica staršema in sestrici Leni želimo vse najboljše. Malemu Luku pa želimo, da bi srečen in zadovoljen korakal skozi življenje. Čestitki Našega tednika se pridružuje EL Železna Kapla ter vsi sorodniki in znanci od blizu in daleč. za, ko je pred letom mama nevarno zbolela. Sledili so dolgi mučni meseci negotovosti, meseci stopnjujočega se trpljenja. „Sem dolgo upal in se bal . . . “ Bolezen se je izkazala za neozdravljivo. Zvezda upanja je zašla. Pojavile so se bolečine. Dnevom s silnimi bolečinami so sledile dolge noči trpljenja, in to teden za tednom, mesec za mesecem. Rižnarjeva mama je vdano trpela. Z njo so trpeli mož in otroci, menjaje se ob bolniški postelji. „Skozi trpljenje v večno življenje!“ Ta napis na osmrtnici se je docela uresničil v življenju in umiranju Rižnarjeve matere. V četrtek, 4. avgusta, ob 12. uri opoldne je pšenični klas docela dozorel in Bog ga je spravil v svojo žitnico. Dva dni nato, 6. avgusta, smo to vzorno trpinko ob spremstvu petih duhovnikov in ogromne množice vernikov pospremili na šmihelsko pokopališče. Pokojna je radodarno dajala iz svojega notranjega bogastva svoji družini, svoji vasi, fari in svojemu narodu. Tri stopnje so pokojno v življenju vodile k Bogu: molitev, ljubezen in trpljenje. Ko je dospela do vrha teh stopnic, je Bog dal dolgotrajnemu trpljenju svoj Imprimatur, svoj „dopolnjeno je." Zaključeno je za ta svet to lepo, dragoceno življenje. Hvala Ti, Marica, za vse, kar si storila kot mati v službi družine, kot pevka in organistka v službi Cerkve in kar si storila kot trpinka za faro in za odrešitev vsega človeštva. 8 Reportaža/Gospodarstvo Reportaža/ Gospodarstvo Želja po novem na Celovškeisejmu 44. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju____________________________________________ Pestra ponudba in rekordno število razstavljalcev Tradicionalni Gorenjski sejem v Kranju bo po obsegu in številu razstavljencev najobsežnejši do sedaj. Gorenjski sejem poteka letos že 44. in je prvi sejem po drugi svetovni vojni, ki so ga obnovili v Sloveniji. Gorenjski sejem pa ima tudi tisočletno tradicijo, saj je mesto Kranj, metropola Gorenjske, dobilo prvo listino oz. pravico do prirejanja dveh enotedenskih sejmov leta 1493. Letošnji 44. mednarodni Gorenjski sejem bo po obsegu in številu razstavljalcev najobsežnejši do sedaj, saj je povpraševanje po razstavni površini precej večje od danih možnosti. Gorenjski sejem venomer prirejajo avgusta oz. 15. avgusta, pri določanju termina pa so upoštevani tudi dnevi izplačila plač, saj je takrat na razstavišču precej več obiskovalcev, kar spodbuja tudi razstavljalce. Program letošnjega Gorenjskega sejma: najsodobnejši stroji in oprema za kmetijstvo, gozdarstvo, saj je bil prav Gorenjski sejem prvi slovenski sejem za kmetijstvo. Ponudba pa je usmerjena na kar najširši krog obiskovalcev: vse za dom in gospodinjstvo, široka poraba, prehrana, vina, usnje, tekstil, pohištvo, osebni avtomobili, obrtniški izdelki, suha roba, gradbeni material,... Letos bo sodelovalo 969 razstavljalcev, od tega 902 domačih in 22 tujih (iz Avstrije, Nem- Na tiskovni konferenci Gorenjskega sejma v Celovcu je za 20 let prizadevnega dela v prid Gorenjskemu sejmu prejel priznanje znani celovški podjetnik gospod Horst. Na sliki direktorja Gorenjskega sejma Vlado Eržen (levo) in mag. Franc Ekar (desno) ter direktor Celovškega sejma dr. Pawlick (drugi z desne) in gospod Horst. čije in Makedonije). Posredno pa bodo na sejmu eksponati iz večine evropskih držav kakor tudi iz Amerike, Azije,. . . Po ocenah iz preteklih let pričakuje organizator sejma letos nad 3000 obiskovalcev iz Koroške. Omembe vredno je tudi, da je sodelovanje z avstrijskimi sejmi, zlasti s Celovškim sejmom, zelo razveseljivo in dobro. Posebnost tradicionalnega avgustovskega sejma pa je tudi večerni zabavni program s plesom (vsak dan v času sejma od 19. do 24. ure). Za glasbo skrbi priznan narodni ali zabavni ansambel, poskrbljeno pa je tudi za pestro ponudbo jedače in pijače. Posebnost gostinske ponudbe so morske ribje specialitete z domačimi primorskimi vini. Za večerni zabavni program ni treba plačati vstopnine. Prav tako je v času sejma na razpolago zabavišče, ki pa je nekoliko skromnejše kot v Celovcu. Delovni čas sejma: od 9. do 19. ure (cena vstopnic 400 SIT oz. 40 ATS, cena parkirnine 100 SIT oz. 10 ATS). Večerni zabavni program: od 19. do 24. ure (prost vstop) Nad 670 firm iz 25 <° od 13. do 21. avgusta razstavljalo svoje proiz^ letošnjem „61. mednarodnem sejmu za potro'n investicijske dobrine iz obrti, industrije in kmetipelovcu. „Želja po novem" je splošnemu trendu ustrezno vodilo letošnjega; Celovškega sejma. Novi proizvod iz vseh panog naj zopet privabijo množice ljudstva. Prireditelji obljubljajo mnogo novega. Med novimi ponudbami izstopa kajpak otroško varuštvo. Starš' lahko zaupajo svoje malčke pok; ličnim varuškam, medtem ko sam1 obiščejo sejmišče in si mirno ogledajo novosti. Druga novost je „cesta delikates”, kjer so na voljo specialitete iz tu- in inozemstva. V luna-parku so letos spet razni novi zabava elementi za staro in mlado, ki jij1 nikakor ne gre spregledati Nalašč za ljubitelje vinskih kapljk so letos postavili „sejemsko točilnico” (Messe-Heuriger), ki bo nadomestila doslejšnjo vinsko cesto Gost je seveda povsod v središču. Parkirni problemi naj b ostali težava preteklih let, kajti le' tos je v neposredni bližini sejmišča na voljo nad 1000 dodatnilj parkirnih mest. Komur ni do teh ga do sejmišča varno pripeljejij posebni avtobusi. Cukrček za g°' ste so tudi ponudbe pri vstopni' cah, cenejše karte za družine 'A za tiste, ki želijo najprej malo p°' vohati. Nov je prav tako dolgi „sejemsk večer” (petek, 19. avg.), ko 'A obiskovalcem omogočen „shop' ping” do 20.00. Poleg novih boji kajpada zopet privlačne „stare stojnice kakor vse za stanovanj® gradbeništvo, klesarstvo, gosp® dinjstvo, galerije, „show & fun” A celo družino, moda in nenazadnjč proizvodi koroških iznajditeljev. If| seveda čudovito zabavišče. 6dk) A - 9 0 2 0 KLAG EN FU RT, KOHLDORFER STR. 98 Telefon (0 463) 202-553 / 554 / 559, Teletex 3 422 422, Telefax (0463) 25 2 59 Naša zaklada: gozd in voda Biomasa in vodna sila v središču sejemske stojnice Avstrijskih dravskih elektrarn (ADE/ ÖDK) - Adi Peichl v paviljonu ADE - dnevno tekmovanje v žaganju - nagradna križanka ADE z balonskim poletom Najpomembnejša osnova koroške energijske politike sta gozd in voda. Gozd nudi biomaso, vodna sila pa električni tok. Koroška je lahko srečna, da poseduje obe obnovljivi in naravni surovini. Večje koriščenje vodne sile za dobivanje električne energije in izrabljanje biomase za dobivanje toplote in toka sta zahtevi v katalogu koroške energijske zasnove. V paviljonu ÖDK na celovškem sejmu sta predstavljena oba surovinska zaklada in njihov pomen za Avstrijske dravske elektrarne. Uspešne hčerke ADE ADE se na sejmu predstavljajo kot inovativno, v prihodnost usmerjeno in okolje upoštevajoče podjetje. Učinkovita energijska izraba, Sledenje s tokom, raziskovanje novih energijskih virov, koriščenje biomase in povečanje vodne sile bodo v prihodnje najpomembnejše naloge ADE. Pot podjetja do evropske zrelosti izpričujejo novice s poslovnih področij uspešnih hčerk ADE DRAUCONSULTING, REISSECK-MALTATAL-TOURISTIK, DRAU-WOHNBAU IN DRAURECYCLING, ki bodo predstavljene v obliki televizijskih poročil. Adi Peichl v paviljonu ADE Znani koroški filmski igralec Adi „Malec” Peichl prikazuje v veselem filmu na velikem televizijskem zaslonu, kako so praljudje izrabljali moč ognja, kako se biomasa koristi za pridobivanje energije in kakšen zaklad je vodna sila. Prednosti biomase in toka pa so postavljene v pravo luč tudi s fotografijami velikega formata in z informativnimi besedili. Koroški „surovinski zakladi“ s ptičje perspektive Toplota, tok, elektrarne in okolje so teme priljubljene nagradne kri- Gozd in voda, najpomembnejša domača „surovinska zaklada". Narava, ki se stalno obnavlja. Narava, ki nam podarja dragoceno energijo. žanke, ki vabi goste k sodelovanju. Zmagovalec se lahko veseli balonskega poleta čez Koroško za dve osebi: gozd in voda tako rekoč s ptičje perspektive. Druge nagrade so počitnikovanje na Reißecku, knjige, karte za vlečnico, idr. Dnevno tekmovanje v žaganju Zraven paviljona ADE se dnevno odvija tekmovanje v žaganju za „produkcijo biomase". Najhitrejši trije žagarji dobijo lepe nagrade. Počastitev zmagovalcev je vsak dan ob 17.00. Vsi gostje sejma so k udeležbi prisrčno povabljeni! Sistem ometanja Thermostar • Toplotna izolacija • Omet • Zabojnik • Ometni maši Novo - vse v enem sistem Thermostar Sprejmite nasvet -strokovnjaka! 12 priporočenih sistemov ometavanja za nove in stare zgradbe. Izberite strokovno najboljšo ometno podlago za Vašo hišo. Pokličite svetovalce in delavce firme Baumit! Sodobno odlikovanje fasad Čaka Vas nov sistem barvanja. Plemeniti ometi in opleski firme Baumit. Atraktivni in trajni. Strmeli boste, kaj vse Vam je na voljo! NOVO! V vsakem primeru zmagate z Baumitom zaradi brezplačnega svetovanja in pri originalni igri Ther-mostarja Vas čakajo nagrade v vrednosti S 50.000,— Gradbeno svetovanje firme Wietersdorf & Peggau, sejemski paviljon - Baumit, gradbeni center 10 Naš gost MATEVŽ WIESER Tokrat kot gosta predstavljamo Matevža Wieser-ja, rojenega Plajberžana in vzgojitelja v pokoju. Z družino leta 1942 izseljen, je leta 1945 nadaljeval šolanje v Radovljici, po zaključenem učiteljišču v Ljubljani se je vrnil na Koroško in takoj začel kot vzgojitelj v Mladinskem domu v Tarviserstraße. Mnogim je znan kot nekdanji faktotum Slovenskega atletskega kluba, ki je bil klubu sploh v prvih letih s svojo ženo Pepco ob vsakem času na voljo, manj pa jih ve o njegovem življenjskem poklicu. Danes je upokojenec, ki preprosto uživa življenje. Kako se mu je godilo pri njegovem delu, ga je spraševal Adrian Kert Naš tednik: Poklicno življenje ste začeli v legendarnem „Tarviserdomu“, kakor so ga imenovali dijaki. jVL Wieser: Bilo je leta 1956, ko sem zaključil izobrazbo ljudskošolskega učitelja v Ljubljani in se vrnil na Koroško, kjer sem prevzel vodstvo Mladinskega doma. Razen kratkega časa nekoč vmes, ko sem bil zaposlen na Zadružni zvezi, sem bil do upokojitve dijaški vzgojitelj. Prva leta celo sam. Leta 1983 smo se preselili v današnji Mladinski dom v Mikschallee. Je vzgojiteljevanje zahteven poklic? Zelo zahteven. Zlasti na začetku, ko sem bil sam in ko še ni bilo vse tako dobro urejeno, je bilo izredno naporno. Dopoldne so bili dijaki v šoli, popoldne, zvečer in ponoči pa sem bil skozi zaposlen, ker moraš biti mladincem na voljo, jim pomagati pri domačih nalogah, poravnavati prepire, to in ono organizirati, itd. Zasebno življenje je bilo zelo omejeno, prireditev skoraj nisem mogel obiskovati. Delovni čas se je raztezal čez dan in noč. Pozneje, v zdajšnjem Mladinskem domu, je bil delovni čas že bistveno bolje urejen, čeprav nasplošno ni idealen. Zato je tudi vse težje najti ljudi za ta poklic, ker včasih ne moreš reči: Delovni čas je potekel, zdaj pa domov. Poklic je povezan s poklicati. Mora biti človek poklican za vzgojitelja? Tega ne bi trdil. Na vsak poklic se lahko navadiš, tudi na tega. Je pa treba biti s srcem pri stvari. Pomembno je vseskozi iskati kontakt z mladimi in ga vzdrževati. Disciplina in s pravili omejena prostost sta med mladežjo nepriljubljeni. Kako ste vi reagirali na neupoštevanje, ali kako ste spodbujali k upoštevanju? V domu v Tarviserstraße smo bili še vsi velika družina in tozadevno ni bilo hujših težav z dijaki. Vsi skupaj smo se še bolje poznali, med mladinci je bilo veliko več komunikacije. Seveda so bila tu in tam kršenja, vendar večjih izgredov ni bilo. Beseda je zadostovala, kadar je kdo prestopil mejo. V čem vidite razliko v domskem življenju prej in danes? Kakor rečeno, prej so bili otroci med seboj bolj povezani, več so komunicirali, se skupaj igrali, idr. Domov so zahajali zaradi slabe povezave in pomanjkanja denarja le enkrat mesečno. Spominjam se še npr., kako sem ob nedeljah na željo staršev hodil z njimi k maši in z njimi preživljal vikende. Danes tega ni več. Ponudba se je ogromno povečala in ker imajo dijaki denarja, jo lahko tudi ko- riščajo. Včasih so imeli denarja le za kakšno coca-colo enkrat na teden ali samo na mesec. Katere lastnosti naj bi torej imel dijaški vzgojitelj? Dobre živce, potrpežljivost, iznajdljivost, pravo besedo ob pravem času za vse letnike. Avtoritete ne sme izkoriščati, dijakom mora posredovati občutek, da jih jemlje resno kot partnerje, ne pa jih gledati „od zgoraj”. Nesoglasja naj rešuje z uvidevno besedo, preden seže po kazni. Diktatoričnega nastopanja mladi ne sprejemajo. Vse več težav je z mamili, alkoholom in spolnim občevanjem med dijaki. Ste bili v službi soočeni s tem? Velikih težav ni bilo nikoli. Seveda so bili nekateri premladi dijaki kdaj pa kdaj osumljeni ali celo zaloteni pri uživanju alkohola in cigaret. Pripletljajev z mamili nikdar ni bilo. Je pač pojav časa. Prej je mladina prihajala s podeželja v povsem novo okolje, bila pohlevnejša in zado-voljnejša. Danes tudi podeželje ni več nekdanje podeželje. V bistvu pa je današnja mladina še vedno enaka mladini pred tridesetimi leti, le čas se je spremenil. Ste se kdaj zaljubili v katero izmed varovank? Odkrito povedano je bilo več mladenk, ki so mi bile všeč. Franci Zwitter mi je vedno pravil, da moram zaradi mladosti paziti na te reči. Pozneje sem spoznal kolege, ki so se spozabili in niso več našli poti iz tega začaranega kroga. Jaz sem se tega vedno bal in se zato ogibal. Wieserjevi ste znani kot goreči navijači in igralci nogometa. Za SAK sta z ženo potrošila že veliko časa. V prvih letih, ko je SAK začel igrati v drugem razredu, sem bil občasno blagajničar, sekcijski vodja in trener hkrati. Kot vodja dijaškega doma zraven igrišča v Koschatstraße sem v domu uredil kantino, kamor so igralci in navijači po tekmah radi zahajali na okrepitev. Pri slovenskih organizacijah sem zaman prosjačil za denar, s katerim bi bili kriti vsaj tekoči izdatki. Niso dale niti groša. Prvo podporo je dala firma Zimmer. Tako so I. 1974 igralci stanovali med pripravami v domu, kuhala pa jim je moja žena Pepca. Ona je tudi dolga leta brezplačno prala vse drese igralcev, danes še za naraščaj. Sele s časom so se našli ljudje, ki so bili pripravljeni pomagati. Dobri dve leti ste v pokoju. S čim zdaj preživljate čas? Uživam mir, berem časopise in knjige, malo potujem, se sprehajam po domačih gozdovih okoli Slovenjega Plajberka, preprosto - uživam življenje. Kultura n KULTURNI TELEKS Tomaž Pandur, veliki slovenski režiser, je te dni s „Hamletom" navdušil publiko v Sankt Petersburgu v Rusiji. Danes pa je v Salzburgu na sporedu prvi del Dantejeve trilogije (La divina comedia - Interno). Predstave tudi v Mariboru. Srečanje Slovencev iz videmske pokrajine je bilo letos ob vznožju Matajurja v Na-diški dolini v znamenju velikega beneškega Slovenca narodnega buditelja, politika, pesnika, znanstvenika in glasbenika msgr. Ivana Trinka. Poleg tega so bile na sporedu še druge kulturne prireditve. Danes ob 19.00 v Velenju v Sloveniji Pred trgovino Nama srečanje najboljših slovenskih citrarjev. Galerija Werner Berg v Pliberku vabi k ogledu slik znanega mojstra. Razstavljeni so ljudski značaji in motivi iz sejemskega življenja. Radijski simfonijski orkester iz Plzna na češkem se predstavlja 16. avgusta ob 20.30 na ladijskem odru na Dravi v Beljaku na višini kongresne hiše. Ob dežju je prireditev preložena na naslednji dan. Če bi bilo tudi tedaj deževno, bo prireditev v Kongresni hiši. 25. avgusta ob 20.00 koncert „Čar panske flavte” s Constantinom Motoiem (panska flayta) in Gabrielom Dorinom (orgle in violina) v župnijski cerkvi v Št. Jakobu v Rožu. Predprodaja na Župnijskem uradu v Št. Jakobu. Ogled Ljubljane z brezplačnim vodstvom v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku do 30. sept. Začetek ob 17.00 pri Magistratu na Mestnem trgu 1. Informacije: TIC Ljubljana, tel. Lj./ 224 222. Vivas! Desetkrat sedem let je opravil pisatelj, mislec, humanist Alojz Rebula iz Trsta; v četrtek, 21. malega srpana, se mu je izpolnil ta krog. Rojen leta 1924 je v mladih letih preživel nasilje fašizma. Sledila je druga svetovna vojska, prišli so svetli upi tistega osvobodit-venega velikega travna 1945; pa je komunistično nasilje zadušilo to klico. Rebula je v Ljubljani študiral klasično filologijo; v slovenskem glavnem mestu je spoznal svojo ženo Zoro Tavčarjevo, prav tako profesorico in pisateljico. Klasična filologija ga je prevzela in prevela. Ni samo učil mladine grščine in latinščine, dajal ji je tistega humanizma, o katerem pravimo, da je eden izmed temeljev naše Evrope in seveda tudi našega slovenstva. Rodovi slovenske mladine v Trstu so šli skozi Rebulovo šolo. Trst, to po eni strani svetovljansko odprto mesto in pristanišče ob Jadranu, po drugi strani zadrto leglo italijanskega iredentizma, šovinističnega sovraštva in tudi strahu pred Slovenci in slovanstvom pa seveda nacionalistično blaznega fašizma, ta narodno mešani Trst s svojo slovensko okolico daje navdiha Rebulovemu slovstvenemu in miselnemu ustvarjanju. Roman „V Sibilinem vetru“, verjetno vrhunec Rebulovega ustvarjanja, v marsičem postavlja naš slovenski svet v čase rimskega cesarja Marka Avreli-ja. Kdo tu ne bi pomislil na neki drugi roman s prav tako „klasičnim“ naslovom, na Pahorjevega „Odiseja ob jamboru“? Alojz Rebula in Boris Pahor, oba po poklicu profesorja, sta, ob vseh različnostih, dvojica, brez katere slovenskega slovstvenega ustvarjanja v zamejstvu ni. Oba sta pred dvema desetletjema povedala jasno svojo besedo o povojnih po- kolih v Kočevskem Rogu. Takratna komunistična oblast jima je to hudo in globoko zamerila. Rebula je tudi urednik in stalni sodelavec Celovškega zvona, vseslovenske revije, ki izhaja od jeseni 1983 naprej pri celovški Mohorjevi. Pogostokrat je predaval v naših koroških krogih. Le Koroška ga veliko premalo pozna, morda tega poznanstva niti prav ne išče, kakor da bi bila za kak čevelj premajhna. Carissime amice et collega, ad multos annos! Najdražji prijatelj in tovariš, še na mnoga leta! „To Sem jaz“ — Ob razstavi Konrada Kollerja v galeriji Šikoronja v Rožeku „To sem jaz“ („Das bin ich“) se imenuje ena izmed slik, katere je pripravil beljaški slikar Konrad Koller za razstavo v Rožeku; poleg nje visita sliki „Jaz kot bolnik“ („Ich als Kranker“) in „Moški“ („Ein Mann“). Ustvarjalec v svojih delih vedno spet upodablja sebe, razgrinja svoj notranji svet. Tem bolj je to čutiti pri človeku, ki se že zaradi svojih let in pa seveda zaradi svojega poklicnega dela srečava z dvojnostjo življenje - smrt, prihod - odhod, nastajanje - minevanje. Cerkve v pokrajini, cerkvena tematika pa ženska in z njo erotika so le delci Kollerjeve razstave. Risbe s tušem moraš dalj časa opazovati, pa se zdi, kakor da bi črte začele živeti svoje življenje, kakor da bi spravile upodobljeno v gibanje in premikanje. Zato pa so oljne slike na platnu bolj umirjene, manj razburljive. Razstavo so odprli v soboto, 6. avgusta; odprta je do nedelje, 4. septembra, od srede do nedelje med 15. in 18. uro. V petek, 26. avgusta, ob 19. uri bo sedmi večer v ciklu „Približevanje - posredovanje umetnosti“. Drava z novimi knjigami KERATERM, MUHIDIN ŠARIČ Knjiga s podnaslovom Spomini na srbsko taborišče pripoveduje o grozotah, ki jih je preg-nani avtor doživel v koncentracijsko 'aborišče preurejeni tovarni ploščic Keraterm, in je sprva izšla v Zagrebu v „samizdatu". Iz srbohrvaščine (bosanščine) jo je prevedel Klaus Detlef Olof. VOR DEM ZIEL, IVAN CANKAR Cankar, ki je sam nekaj let preži-vel v dunajski delavski četrti Otta-Lring, v knjigi z veliko socialno Prizadevnostjo orisuje Dunaj ubogih, bolnih, neprivilegiranih in brezposelnih. Erwin Köstler je prevedel Lnjigo v nemščino. DAS NEUE EUROPA WÄCHST VON UNTEN s podnaslovom Friedenserzie- hung als Friedenskultur, ki tudi tematsko zaokroži prispevke. Izdajatelj knjige je Werner Wintersteiner, profesor germanistike na univerzi v Celovcu. Knjiga vsebuje prispevke v jeziku originala, slovenščine, nemščine, italijanščine in srbohrvaščine z rezimeji v ostalih jezikih. SICH AUF DIE SOCKEN MA-CHENA/ZETI POT POD NOGE je naslov nemško-slovenskega slovarja krilatic. Slovar naj bi vzel v roke vsakdo, ki se rad pestro izraža in igra z jezikom. Avtorica je Elizabeta M. Jenko. MEHRSPRACHIGKEIT IN EUROPA s podnaslovom Modelle für den Umgang mit Sprachen und Kulturen navaja teze za družbeno večjezičnost na Švedskem, v Franciji, Angliji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in na Južnem Tirolskem. Izdajatelj je Andreas Paula. MIT SPRACHEN LEBEN Praxis der Mehrsprachigkeit. Izdajatelja Ulrike Pröll in Werner Holzer sta zbrala raziskave avtorjev iz Belgije, Nemčije, Italije, Švice, Slovenije in Madžarske o okoliščinah, modelih in perspektivah večjezičnosti. BESEDA, MARUŠA KRESE Slovenka Maruša Krese v tej pesniški zbirki piše o vtisih obleganega Sarajeva in hoče dokazati, da je v poeziji najti moč za življenje in preživetje. Zbirko je v nemščino prevedel Fabjan Hafner z naslovom „Gestern, heute, morgen". POHOTA, ANDI NOVOSEL Novosel je pripadnik gradiščanskih Hrvatov in se predstavlja s pesniško zbirko. Besedila so razen ene izjeme vse v gradiščansko hrvaškem jeziku. POTOVANJE V CELOVEC, UWE JOHNSON Slovenski prevod je napisala Anja Uršič. NAUK GORE SAINTE- VICTOIRE, PETER HANDKE V slovenščino prevedel Borut Trekman. ZNANE IN NEZNANE POEZIJE, FRAN ELLER O Franu Ellerju le redkokdo ve, da je domači pesnik z Marije na Žili. Dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je zbral in uredil Ellerjevo zapuščino. VEREINNAHMT UND AUSGEGRENZT, ANDREJ LEBEN Avtor Andrej Leben, doma v Pliberku, v knjigi kritično obravnava slovensko literaturo na Koroškem glede recepcije v Sloveniji in na nemško govorečem območju. Pri tem upošteva, kakor piše v predgovoru univ. doc. dr. Katja Sturm-Schnabl, tudi zgodovinsko ozadje, družbeno politično povezavo, socialne in nazorske dejavnike ter njihovo vplivanje na nastanek in recepcijo besedila. Kotiček Literature 12 Radio / TV / Prireditve petek, P J2. avgust^ 1994 1 T A T E D E N NEDELJA, 14. avgust 6.30 misel (Jože Kopeinig, rektor Sodalitas v Tinjah). 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. R A D I PETEK, 12. avgust Kulturna obzorja. SOBOTA, 13. avgust Od pesmi do pesmi — od srca do srca. -7.00 Dobro jutro, na PONED., 15. avgust 6.30—7.00 Praznična (P. Zunder) 18.10—18.30 Glasbena. TOREK, 16. avgust Partnerski magazin. SREDA, 17. avgust Društva se predstavljajo. Večerna: Glasbena. ČETRTEK, 18. avgust Rož — Podjuna — Zilja. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/ 514300-20/21/22, faks: 0463/51430071 24. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI Vsakoletna likovna kolonija, v kateri sodelujejo otroci iz Porabja, Primorske in Koroške, bo letos od 21. do 27. avgusta 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. letom starosti. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT. DOBER DAN p KOROŠKA Nedelja, 14. avg., ob 12.30 v TV 2 — Poned., 15. avg., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki: • Klub prijateljev lova praznuje 30-letnico obstoja • „Ti si me izbral . . Ludvik Jank že 65 let v Božji službi • Semanji dan založbe Wieser: prijateljstvo pod jablanami • SAK : LUV G raz • Sv. Višarje v tihem objemu visokogorskega sveta • Medkulturne počitnice ob Baškem jezeru • Petelini med kenguruji: MePZ Gallus odšel na turnejo po Avstraliji Dom v Tinjah Od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 3. septembra 1994 Izobraževalno potovanje MESTA, GRADOVI in SAMOSTANI na Češkem, nem. Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 29. avgusta, od 9. ure do nedelje, 1. sept., do 13. ure SLIKANJE IKON Voditeljica: Anica Vrečar, Kot m a ra vas od nedelje, 4. sept., od 18. ure do srede, 7. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike IMENUJEM VAS PRIJATELJE Vodi: p. Tarzicij Kolenko OFM, Ptuj od srede, 7. sept., od 18. ure do sobote, 10. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike, nem. DUHOVNIŠKO POSLANSTVO — ŽIVETI V VSAKDANU Vodi: škofov vikar msgr. Anton Berger, Dunaj od petka, 16. 9., do ned., 18. 9. 1994 ROMANJE V ASSISI — na kraje sv. Frančiška in sv. Klare Duhovno vodstvo: p. Placid Prša, kapucin v Celovcu, in Jože Kopeinig od nedelje, 25. sept., od 18. ure do srede, 28. sept., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike S TEBOJ, GOSPOD Vodi: p. Lojze Markelj DJ, Ljubljana od srede, 28. sept., od 18. ure do sobote, 1. okt. 1994, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike DA BI IMELI ŽIVLJENJE Vodi: prov. Polikarp Brolih od nedelje, 23. okt., od 18. ure do sobote, 29. okt., do 13. ure OSEBNO VODENE DUHOVNE VAJE Vodi: p. dr. Lojze Bratina DJ, Ljubljana Svete Višarje Do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah. RAZSTAVE Galerija Rožek RAZSTAVA Konrada Kollerja je odprta do 4. avgusta 1994, od srede do nedelje med 15. in 18. uro V petek, 26. avgusta, ob 19. uri bo sedmi večer v ciklu PRIBLIŽEVANJE — POSREDOVANJE UMETNOSTI Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Kostanjevica RAZSTAVA VALENTINA OMANA v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos. Šmihel RAZSTAVA — gallery anin Razstavlja Dorothea Annaili (oljnate slike). Otvoritev v sob., 13. 8. 1994, ob 20. uri. Razstava je na ogled do 4. septembra 1994, ob sobotah in nedeljah med 18. in 21. uro. Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 10. sept. 1994, od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure! Begunje V Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem ta čas razstavlja filozof in slikar Emil Tomaš-Thomas. Beljak Do 27. avgusta v galeriji Frei-hausgasse v Beljaku razstavlja Kiki Kogelnik. Razstava je odprta od ponedeljka do petka, 10.00—12.30 in 15.00—18.30, v soboto 9.00—13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Otroška skupina PALČKI v Pliberku išče kuharico(ja), ki bi jo lahko nastavili pod akcijo 8000. Interesenti se naj čimprej javijo. Tel. 04235/2403. EL Bilčovs [ prisrčno vabi na ^ tradicionalno j POLETNO f VESELICO v soboto, dne 13. avgusta 1994, ob 20.30 [ v gostilni KOREN č v Kajzazah pri Bilčovsu £ Igra: ansambel OBZORJE F C --------------------------F Kazaze ‘ MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNE Y POKLICE v Kraj: farna cerkev v Kazazah 'j Čas: petek, 12. 8., kot sklep vednegf F češčenja F Ob 19. uri: novomašnik Christi^ F Rachle iz Celovca (St. Lorenzen) W J delil novomašni blagoslov. MedteK rožni venec in pete litanije božji ( Matere. ^ Ob 19.30: slovesno somaševanje, F 1 ga bo vodil in pri njem pridigal dl ^ Jože Marketz, ravnatelj Dušno ^ pastirskega urada v Celovcu. ^ Žetev je velika, delavcev pa vedrt manj. Zato prosimo Gospodi žetve . . . Obirsko g 12. TEKMA KOSCEV 1 Čas: v nedeljo, 21. avgusta 1994' ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Za razvedrilo bo poskrbel „Ertl Trio Prireditelj: Alpski klub „Obir" hi Obirskem V primeru slabega vremena b( tekma v nedeljo, 28. 8. 1994, ot istem času! Radiše DRUŠTVENI IZLET Čas: 15. avgust 1994 Odhod: ob 6.30 pred Kulturnih domom; ob 8.30 sv. maša na Brezja)1 — nato vožnja v Kropo. Ogled vigeni' ca „Vice" (tam nam bodo pokazali kako se nekoč kovali žeblje). Nato sl bomo peljali preko Jamnika v Zd log; ob 14. uri kosilo v gostilni „P11 Slavcu". Nadaljevanje poti čez Savi' ško planino do Bohinjskega jezera Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris tel. 39 150; Andrej Lampichler. tel 39 613; Nuži Wieser, tel. 39 129 Prireditelj: SPD Radiše Vesele pri Št. Primožu POLETNI VEČER S PETJEM ^ PLESOM Čas: v petek, 12. 8. 1994, ob 20.30, Kraj: v gostilni Wutte na Veselah pi' Št. Primožu Za ples igra: Duo Peugeot Prireditelja: SPD „Vinko Poljanec" in družina Wutte Prireditve/Razno 13 ^ Zgornje Žamanje POLETNI VEČER S PETJEM 'N PLESOM Cas: v četrtek, 18. 8. 1994, ob 20.30 *5raj: v gostilni Adej Picej na Zg. Zamanjah Za ples igra: Podjunski trio Prireditelj: SPD Vinko Poljanec in družina Picej šmiklavž "MUNDE“ — igra na prostem (Felix bitterer) Čas: v soboto, 13. 8.1994, ob 20.30 i^raj: nad Kopitarjem v Šmiklavžu Oostuje: igralska skupina SPD nadiše (ob slabem vremenu se bo določil nov termin) Prireditelj: SPD Zvezda v Hodišah Jakob v Rožu Ji Koncert — Čar panske flavte Nastopa: Constantin Motoi iz Ro-munije gt Cas; v četrtek, 25. 8. 94, ob 20. uri oraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu v _R. a( rireditelj: Katoliška prosveta v Št. bi Jakobu Otok ob Vrbskem jezeru k M Ponedeljek, 15. 8. 1994, bo ob Ji uri na Otoku (Maria Wörth) slo-i0 genska maša. °ieta: Cerkveni zbor Hodiše in n( Moški oktet SPD Zvezda Hodiše ji Slovenija b° H. avgusta 1994, ob 17.20 in 21. avgusta 1994, ob 13.55 na 1. pro-Sramu TVS objavila reportažo ob 100-LETNICI MOHORJEVE HIŠE Družinski izlet na planino. SPD Bilka in Slovensko planinsko društvo vabita na družinski izlet na planinsko kočo Lammersdorf na Vnebohod, 15. avgusta 1994. Kraj srečanja je ob 8.30 pred bilčovško zadrugo, od koder se bodo družine odpeljale s privatnimi avtomobili. Od Lammersdorfa je načrtovana hoja do vrha Juten, kjer bo ob 11.30 sveta maša. Prijave oz. vprašanja o možnosti, komu se lahko pridružite, sprejema Toni Valentinitsch po tel. štev. (0 42 28) 22 74. PRODAM Opel Omega DOPUST letnik 1988, v dobrem stanju dr. Štefan Jelen tel. 0 42 39 / 32 82 od 16. do 28. avgusta 1994 GLASBA TREH DEŽEL Mednarodna prireditev Avstrije, Italije in Slovenije v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah v soboto, 20. avgusta 1994, ob 20.30 Nastopajo: Ansambel Slovenski muzikantje Ingrid Bergeman, avstrijska prvakinja v jodlanju Folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple Bergland Duo Ljudski godec J. Elizej iz Čedada Marta Malan, pevka s Tržaškega Pevka Helena Blagne Ansambel Mira Klinca Sestre Kolenc iz Vač, recitatorke Ansambel Mesečniki iz Ljubljane Humorista Jože Robida in Jože Kranjc Program bosta vodila TV napovedovalca Mojca Blažej-Cirej in Janez Dolinar. Prireditelji vabijo koroške Slovence na prijetno srečanje. Opozarjajo, da je obisk prireditve možno in ugodno povezati z ogledom cvetličnega parka arboretum — Volčji potok, ki slovi kot eden najlepših parkov v Sloveniji, slamnikars-ke razstave tirolskih obrtnikov ter Železne jame in grada Krumperk. Če bo zadosti zanimanja za udeležbo, bo vodil na prireditev v Domžale avtobus. Cena: šil. 100,—, vstopnice za glasbeno prireditev, šil. 60,— vse ostale vstopnine: stroške za prevoz z avtobusom pri zadostnem številu interesentov krijejo prireditelji. Prireditev je ob vsakem vremenu. Informacije: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, tel. 0463 / 51 62 43. o' n< b< bt iif al1 ti' ilt si al 3|i vi' -3' is el' -9- 11 )0 Pr Darovi za tiskovni sklad Vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Ana Arneitz, Ledince 30,—; Elizabeta Lampichler, Radiše SO,—; Josefine Lampichler, Radiše 30,—; Josef Kropivnik, Slov. Plajberk 20,—; Marija Malle, Slov. Plajberk 30,—; Veronika Traunik, Poden 80,—; Valentin Ogris, Poden 20,—; Valentin Waldhauaser, Poden 100,—; Slika Krajnc, Slov. Plajberk 80,—; Johann Millonig, Drašče SO,—; Ursula Miki, Zagoriče 50,—; Tomaž Miki, Malošče SO,—; Judita Kravanja, Bekštanj 40,—; Gustav Januš, Breznica SO,—; Martin Miki, Radiše 100,—; Josef Schnabl, Drašče SO,—; župnik Stanko Trap, Bistrica 180,—; Alojz Zwitter, Bistrica SO,—; Kati Pipp, Bistrica 80,—; Johann Wiegele, Zahomc 80,—; Reter Hribernik, Žihpolje 30,—; Helena Tischler, Tinje 80,—; dr. Ana Schwarz, Potikanja vas SO,—; Jože Urank, Encelna vas 100,—; Josef Mochar, Encelna vas 80,—; Marija Božič, Encelna vas 80,—; Paula Lužnik, Galicija SO,—; Emil Muri, Čežava 80,—; Rozalija Türk, Borovlje 80,—; dr. Franc Wutti, Borovlje 580,—; Justina Olip, Goriče 80,—; Mirko Oraže, Borovlje 40,—; Janez Schaschl, Trata 30,—; Janez Lesjak, Žihpolje 80,—; Marija Zanki, Preseško jezero 80,—; Peter Hebein, Potoče 50,—; Vincenc Gotthardt, Dule 30,—; župnik Rudolf Safran, Melviče 80,—; Herman Čik, Libuče 20,—; Sigi Stropnik, Libuče 80,—; Franc Grilc, Libuče 80,— ; Marija Daniel, Libuče 80,— ; Marija Lienhart, Libuče 50,—; Andrej Boročnik, Libuče 80,—; Luka Boročnik, Podkraj 30,—; Helena Igerc, Podkraj 30,—; Ljudmila Žurman, Št. Jur 80,—; Terezija Skuti, Podkraj 20,—; Filip Grilc, Lukovica 30,—; Margareta Krajnc, Libuče 80,—; Franc Jelen, Libuče 80,—; Nežka Kert, Nonča vas 80,—; Andrej Wakounig, Dvor 80,—; Angela Sedelšek, Dolinčiče 20,—; Janez Snedec, Ponikva 50,—; Marija Uranschek, Podkraj 80,—; Johan Ischep, Podkraj 80,—; Marija Obertautsch, Libuče 30,—; Helena Kralj, Wolfsberg 30,—; Johan Maček, Grablje 50,—; Štefka Skuk, Senčni kraj 80,—; Marija Rudolf, Konovece 80,—; Jože Logar, Ko-novece 30,—; Marija Tram-pusch, Pliberk 30,—; Marija Pahtev, Pliberk 50,—; župnik Hanzi Olip, Pliberk 80,—; Vinko Kušej, Pliberk 80,—; Poldej Goltnik, Pliberk 50,—; Matevž Wakounig, Ladine 50,—; Peter Rarej, Podroje 80,—; Marija Dlopst, Podgora 20,—; Florijan Dlopst, Podgora 25,—; Štefan Kordež, Mala vas 20,—; Blaž Kordež, Podjuna 40,—; dr. Marija Bakondy, Globasnica 80,—; Marija Smrečnik, Globasnica 50,—; Friedrich Hudi, Globasnica 80,— ; Marko Mak, Sele-Bo-rovnica 20,—; Ana Mak, Sele-Šajda 80,—; Hanzi Roblek, Sele-Šajda 80,-; N. N., Sele Borovnica 20,—; Jožef Mautz, Sele-Šajda 20,—; Stanka Pegrin, Sele-Šajda 30,—; Katarina Magek, Sele-Cerkev 80,—; Pri-mej Mak, Sele-Cerkev 80,—; Johan Roblek, Sele-Borovnica 80,—; Susana Oraže, Sele-Bo-rovnica 80,—; Valentin Roblek, Sele-Borovnica 80,—; Tomaž Roblek, Sele-Borovnica 80,—; Marija Kelih, Sele-Borovnica 80,— ; Franc Roblek, Sele-Borovnica 120,—; Peter Mak, Sele-Borovnica 80,—; Neža Dovjak, Bajtiše 60,— ; Valentin Čertov, Sele-Fara 80,—; Nanti Olip, Sele-Fara 80,—; Ferdinand Pristovnik, Sele-Cerkev 100,— ; Neža Olip, Sele-Cerkev 50,—; Marjan Olip, Sele-Cerkev 30,—; Franc Kelih, Sele-Cerkev 50,—; Jožica Oraže, Sele-Cerkev 30,—; Uršula Mak, Sele-Fara 30,—; Katarina Roblek, Sele-Zg. Kot 50,— ; N. N., Sele-Sr. Kot 80,—; Marija Dovjak, Sele-Sr. Kot 30,—; Kristijan Užnik, Sele-Sr. Kot 80,—; Marija Dovjak, Sele-Sr. Kot 20,—; Mak Jurij, Sele-Sr. Kot 30,—. 14 Sport PODLIGA VZHOD: Šmihel/L. - Bilčovs 1:2 (0:1) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Fister 4, Schlemitz 5, Durnik 4, Kuess 5, Paulitsch 4, Quantschnig 5, Andrejčič 5, Smeraldo 4 (80. Ramusch 0), Schriefl 5 (85. Socklass 0): Šmihel/L.: 250 gledalcev Sodnik: Fanzott (slab) Strelca: Quantschnig (20.), Smeraldo (78.) Klopinj - Globasnica 0:2 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 3, Hren 4, Fera 3, Silan 3, G. Sadjak 3, Micheu 3, Kert 3 (81. Tratar 0), Dlopst 3, Kordesch 3 (84. Mochar 0). Pasterk 4, Pleschgatternig4; Klopinj: 300 gledalcev Sodnik: Wieset (povprečen) Strelca: Pasterk (63.), Pleschgatternig (69.) 1. RAZRED D: Šmihel - Sele 0:1 (0:1) ŠMIHEL: Leitgeb 3, Krewalder 4, H. Motschil-nik 3, Visotschnig 2 (54. A. Gros 3), Polcer 4, Lutnik 4, Grubelnik 3, Kap 3, Buchwald 3, Gros 3, W. Motschilnik 4; SELE: E. Oraže 4, S. Užnik 4, Božič 4, Fl. Draže 4, K. Hribernik 3, M. Dovjak 3 (70. D. Oraže 0), A. Mak 4, Z. Oraže 3 (85. Gregorič 0), M. Mak 4, Travnik 3, A. Oraže 3,; Šmihel: 200 gledalcev Sodnik: Luggauer (dober) Strelci: A. Mak (21.) Grebinj - Železna K. 4:0 (2:0) ŽELEZNA KAPLA: Magie 2, Jerlich 2, Köck 2, Schorli 3, J. Ošina 2, Reinwald 2 (46. Schurtl 2), Germadnik 2, Baloh 2, Lippusch 2, Sporn 2 (55. F. Ošina 2), S. Grubelnig 2; Grebinj: 150 gledalcev Sodnik: Jošt (povprečen) Dobrla vas - Podkrnos 2:5 (0:2) DOBRLA VAS: Lesjak 3, Opietnik 4, Jörg 3, Dobaje 2 (56. Koraschnigg 3), Karel 2, Zunder 3, Schippel 2, Herburger 2, Radii 3, Logar 3, Hudi 2 (69. Sienčnik 0); Dobrla vasi: 100 gledalcev Sodnik: Schatz (dober) Strelca: Logar (73.), Opietnik (84.) PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 2 2 0 0 3:0 4 2. Bilčovs 2 2 0 0 3:1 4 3. Liebenfels 2 1 1 0 2:1 3 4. Šmihel/L. 2 1 0 1 6:2 2 5. Mostič 2 0 2 0 3:3 2 6. Metlova 2 0 2 0 2:2 2 7. Pokrče 2 0 2 0 2:2 2 8. Globasnica 2 1 0 1 2:2 2 9. Ruda 2 0 2 0 1:1 2 10. Vetrinj 2 1 0 1 4:6 2 11. Št. Lenart 2 0 1 1 1:2 1 12. ASK 2 0 1 1 0:1 1 13. Žita ra vas 2 0 1 1 1:4 1 14. Klopinj 2 0 0 2 0:3 0 3. krog (13. 8. 94): Bilčovs - Vetrini, Št. Lenart - Klopinj, Metlova - Mostič, Zitara vas - Lieben- fels. Globasnica - Šmihel/L., Pokrče ■ Velikovec, ASK - Ruda; 1. RAZRED D 1. Podkrnos 2 2 0 0 7:2 4 2. Sele 2 2 0 0 4:0 4 3. Grebinj 2 1 1 0 4:0 3 4. Frantschach 2 1 1 0 3:2 3 5. Galicija 2 1 1 0 2:1 3 6. Labot 2 1 0 1 6:5 2 7. Št. Andraž 2 0 2 0 5:5 2 8. Šmihel 2 1 0 1 2:2 2 9. Št. Pavel 2 1 0 1 5:6 2 10. Šmarjeta 2 0 1 1 3:4 1 11. Eitweg 2 0 1 1 2:3 1 12. Železna Kapla 2 0 1 1 2:6 1 13. Haimburg 2 0 0 2 2:5 0 14. Dobrla vas 2 0 0 2 2:8 0 3. kroa (13. 8. 94): Sele - Eitweq, Št. Pavel - Dobrla vas, Zelezng Kapla - Labot, Galicija ■ • St. Andraž, Gurnitz ■ Šmihel, Frantschach - Haim- burg, Šmarjeta - Grebinj; Senzacionalna zmaga Bilčovščanov Globašani so se otresli strahu novinca ter zanesljivo (2:0) premagali Klopinj. Izredno razveseljiv nastop naših dveh ekip v 2. krogu. Globašani so premagali Klopinj z 2:0 ter imeli še celo vrsto lepih priložnosti. Bilčovs pa je iz Šmihela/L. z izredno disciplinirano in zrelo igro odnesel obe točki, kar drugim ekipam ne bo več kar tako uspelo. Šmihel/L. - Bilčovs 1:2 - Šmihel/L. je bil sicer v terenski premoči, toda pravih priložnosti Bilčovščani niso dopustili, saj so igrali izredno defenzivno (deloma so branili s sedmimi igralci). V protinapadih pa so bili vedno nevarni ter zadeli tudi gola, ki sta hkrati pomenila senzacionalno zmago proti favoritu za naslov prvaka. Prvič je od začetka igral Fister in to zelo zadovoljivo. Klopinj - Globasnica 0:2 - Po porazu proti Velikovcu so Globašani šli v Klopinj z namenom, da odnesejo obe točki. Da resno mislijo, se je pokazalo že kar na začetku, saj so takoj prevzeli komando in imeli nekaj lepih priložnosti. 2. polovica se je pričela, kakor se je 1. končala, le z razliko, da sta uspela dva zadetka. Rezultat pa bi se spričo priložnosti moral glasiti še višje. NASLEDNJI KROG: Bilčovs - Vetrinj (v nedeljo, ob 18. uri) - Z mešanimi občutki pričakuje trener Hobel tekmo proti Vetrinju, kajti igralci bodo tokrat želeli igrati in prav v tem tiči velika nevarnost. Hobel: „Upam, da se nam ne bo pripetilo isto, kakor pretekli teden Smihelu/L!“ Globasnica - Šmihel/L (v nedeljo, ob 17.30) - Trener Djurič lahko črpa iz polnega, le G. Sadjak je malenkostno poškodovan. Zmaga Globašanov proti Klopin-ju je bila psihološko zelo pomembna, saj so se igralci otresli strahu novinca v podligi. Trener krog* Trener Bilčovšča nov Sigi Hobel f | bil nedvomno W ( ner preteklega krc ■ ga. Igralce je nad I reč izredno dobi pripravil na tekrr proti Šmihelu/L.. Moštvo sodi med fs I vorite za naslov prvaka in je, prel S vsem na domačem igrišču, prava tre r njava. Zmage proti tej ekipi tudi na. večji optimisti niso pričakovali, zato j c je trener Hobel izmislil poseben na5 j) igre, ki pa je bil možen le s popolno d sciplino in taktično zrelostjo vsake!) r posameznega igralca. Tako so imeli j' igralci le defezivno nalogo, katero P j' so odlično izpolnili. V hitrih protinapf ji dih (večinoma preko Quantschniga j f Schriefla) pa so Bilčovščani pokazal ^ kako je treba igrati na tujem proti mo( nejši ekipi. t Dobrla vas in Železna Kapla hudo poraženi Selani naprej zanesljivo nabirajo točke. Šmihel - Sele 0:1 - Čeprav derbi, je tekma potekala na zelo nizki ravni. Selani, ki sodijo letos k favoritom za 1. mesto, so bili za ped boljši, ker so bile njihove akcije prepričljivejše. A. Mak je z lepim, čeprav s srečnim strelom, zagotovil svojim zmago. Slabi Šmihelčani so razen tega še zgrešili 11 -metrovko (E. Oraže je branil). Kot favorit pa se bodo morali Selani stopnjevati. NASLEDNJI KROG: Dobrla vas - Podkrnos 2:5 - Gostje iz Podkrnosa so bili boljši, kar jasno izraža tudi rezultat. Po pn/em zadetku gostov so se domačini sicer nekoliko ujeli, toda v zadnji minuti pred odmorom so prejeli nepotreben zadetek. V 2. polčasu pa so igrali le še gostje, čeprav so zadeli tudi domačini. Grebinj - Železna Kapla 4:0 - Izredno slaba tekma Kapelčanov, ki jim je tokrat manjkal pravi odnos do nogometa. Poleg tega je še vratar Magie prejel dva nepotrebna zadetka, tako da so igralci predčasno vrgli puško v koruzo. Zelo razočaran je bil trener Miloš Rus. Sele - Eitweg - Selani so na domačem igrišču prava trdnjava, zato so tudi vsi prepričani o zmagi. Toda Eitweg je nepreračunljiv nasprotnik, ki je izredno nevaren v protinapadih. Št. Pavel - Dobrla vas - Dob-rolčani, po 2. krogih na zadnjem mestu, se sicer trudijo, toda moštvu manjka kakovostnih in zrelih igralcev. Tudi v Št. Pavlu bodo le težko osvojili točko. Železna Kapla - Labot - Kapelčani želijo maščevati visoki poraz proti Grebinju. Podkrnos - Šmihel -Podkrnos sodi med favorite; kljub temu so Šmihelčani optimistični ter upajo vsaj na točko. Društveno prvenstvo teniškega društva Bilčovs Barbara in Hanzi Sablatnik društvena prvaka Opazili smo... ... da so Selani na tekmi prot' Šmihelu (od začetka tekme) prvič nastopili samo z domačimi igralci in kljub temu zmagali z 1:0. ... da so v Globasnici navijači (med njimi tudi znane osebnosti—) zelo kritični, ker se glasno zgražajo nad slabimi scenami, dobrih pa ne opazijo. ... da so v_koroških dnevnikih za tekmo med Šmihelom/L. in BilčoV-sem poročali o vrhunskem številu gledalcev za podligo (nad 500), v resnici pa jih je bilo polovica mahi (250), saj je pred tekmo in tud' med tekmo kar precej deževalo-Le odkod to pretiravanje? ... da so se v Dobrli vasi nekateri navijači že sprijaznili z zadnjih1 mestom, saj so po tekmi proč Podkrnosu (2:5) zapustili igrišče Z besedami: „Za letos smo videli dovolj!“ Preteklo soboto je teniško društvo Bilčovs povabilo svoje člane na društveno prvenstvo na domače teniško igrišče pri Korenu. Prvenstva se je udeležilo 12 žensk in 34 moških. Naslov društvenega prvaka sta si osvojila Barbara in Hanzi Sablatnik (slika desno). Barbara je letos že tretjič zmagala na društvenem prvenstvu, njenemu očetu Hanziju pa je zmaga uspela letos prvič. Rezultati: nezuiidii. Prvo moštvo, moški: 1. Hanzi Sablatnik, 2. Joži Paril, 3. Othmar Baurecht, 4. Günther Schaunig; Skupina žensk: 1. Barbara Sablatnik, 2. Martina Sablatnik, 3. Brigitte Gasser, 4. Stell Malle; Fantje do 15 let: 1. Christian Glantschnig, 2. Martin Schellander, 3. Christian Gabbauer: Fantje do 18 let: 1. Mihi Schellan-der, 2. Christian Mischkulnig, 3. Mario Plasch, 4. Hannes Schellaner; =1 JO < «=> 15 Sport Tekma SAK - Donau bi si zaslužila več navijačev, kajti SAK je igral briljanten nogomet 3:0 in 1. mesto - videli smo novi SAK Uspela premiera SAK v 3. diviziji. Z navdušujočo in prepričljivo igro je SAK pregnal pornjeavstrijskega prvaka Donau Linz s 3:0 z igrišča ASV. SAK je napadel „plen Donau Uinz“ kakor lačen lev zastrašeno Srr|o. In to, čeprav niti niso igrali inladi in po značaju se bolj lačni "j6vi“ kot na primer Šmid, Simon Sadjak ali pa Zanki. Vsi igralci so biii tako telesno kot duševno izredno dobro pripravljeni in videti !e bila sproščena in napadalna . '9ra SAK. Gornjeavstrijski prvak Je bil praktično vedno za korak Počasneji in tudi v dvobojih je po-9°sto videl le hrbte igralcev SAK. Zakaj je SAK že na prvi tekmi tako prepričljivo zmagal? Trener dr' Ramšak je naštel naslednje Vzroke oz. pozitivne vplive: ® Nov način igre (zopet s štirji-mi branilci, ki se pogosteje lahko vključujejo v napad) ® srečna roka pri novih igralcih ® Prava zasedba posameznih Pozicij v moštvu Vsa pohvala igralcem in odgo-v°rnim k tej ekipi. Toda kje so ?stali navijači? Trener dr. Ram-j^k: „Pn/i korak je storilo moštvo. Mislim, da boljše reklame ne Moremo delati, kakor prepričljivo ^ navdušujoče zmagati s 3:0. Drugi korak pa morajo storiti na-V|jači sami!“ V naslednjem krogu '9ra SAK proti LUV Grazu, zopet j19 domačem igrišču v Annabich-u- j-UV G raz je v bistvu „filiala“ . 9raškega Sturma in sodi med favorite za naslov prvaka. Dr. Ramšak: „LUV G raz je nevarno ^°štvo, še posebej zato, ker je v ■ krogu podleglo Traunu z 0:1. SAK - LUV Graz v Petek, 12. avgusta 1994, ob 18.15 na igrišču v Annabichlu. Avstrijski pokal - 1. krog V torek je na sporedu Avstrijski Pokal in SAK tekmuje proti ll-ligašu Ravii Solvi iz Štajerske. Proti tej ekipi ima SAK še odprt račun, kajti na kvalifikacijskih tekmah '93 je SAK sicer podlegel, toda odigral ®no najboljših tekem v zgodovini kluba. Flavia pa je v Celovcu srečno ^agala z 2:1. SAK - Flavia Solva v torek, 16. 8. 94, ob 17.15 na igrišču v Annabichlu. (sf/ke zgoraj): Hermann Lippusch je v 76. minuti prišel v igro in takoj zadel drugi gol SAK. Imel pa je še dve stoodstotni priložnosti, ki jih pa ni izkoristil. Po zadetem golu so mu soigralci seveda iz srca čestitali. (slika desno): Simbolični prikaz tekme. Podobno kakor na sliki je imel nasprotnik iz Gornje Avstrije vtis, da igra SAK z več kot 11 igralci. Le-ti pa so se tako gibali, da nasprotni igralci niso vedeli, koga bi krili. Z leve: Eberhardt (strelec prvega zadetka), A. Sadjak, M. Sadjak in Petschenig. Vmes očividno preobremenjeni nasprotni igralec iz Linza. slika NT/Fera SAK-Donau Linz 3:0(1:0) SAK: Preschern 5, Savič 4, F. Sadjak 5, A. Sadjak 5, Škof 4, M. Sadjak 4, Sumberac 5, Wölbl 5, Eberhardt 5, Petschenig 5 (81. Šmid 0), Pihorner 4 (76. Lippusch 0) Igrišče ASV: 400 gledalcev Sodnik: Luiv/iz Štajerske (zelo dober) Strelci: Eberhardt (19.), Lippusch (84.), Sumberac (90.) SAK je pričel tekmo nadvse korajžno in že kmalu je spoznal, da nasprotnik iz Gornje Avstrije ni posebno nevaren. Tako si je SAK z lepimi kombinacijami in hitrimi napadi izigral priložnost za priložnostjo, toda v zaključku pa tokrat ni imel sreče. Poleg treh zadetkov je zadel SAK še 2-krat vratnico ter prečko in po vrhu je vratar gostov tokrat izredno branil. Skromno število gledalcev (400) pa je videlo SAK, ki spominja na najboljše čase in tekme kluba. 3. Divizija 1. SAK 2. Marchtrenk 3. Traun 4. WAC 5. VSV 6. LUV Graz 7. Voitsberg 8. Donau Linz 1 1 0 0 3:0 2 1 1 0 0 2:1 2 1 100 1:0 2 1 100 1:0 2 10 0 1 1:2 0 1 0 0 1 0:1 0 10 0 1 0:1 0 10 0 1 0:3 0 Naslednji krog: VSV - WAC (v petek, ob 18.30) , SAK - LUV Graz (v petek, ob 18.15), Traun - Marchtrenk (v petek, ob 18.uri), Donau Linz - Voitsberg (v nedeljo, 10.30) SAKU Lahkomiselne napake vratarjev povzročile poraz Nepričakovan poraz druge ekipe SAK proti Krivi Vrbi. SAK je bil sicer jasno boljša ekipa, toda hude napake vratarjev Smre-čnika in Čančarja so povzročile nepotreben poraz. Kriva Vrba je (brez prave priložnosti) zadela tri gole, kar se zgodi nadvse redkoin je bilo možno le s pomočjo hudih napak vratarjev. V soboto (ob 18. uri, na igrišču KAC v Celovcu) tekmuje SAK II proti celovškemu KAC, ki sodi med slabše ekipe v 2. razredu. Trener Miha Kreutz: „Tokrat moramo zmagati!“ Branil bo po vsej verjetnosti drugi vratar prve ekipe SAK Wastian, poleg tega pride na novo v ekipo Popovič. SAK II - Kriva Vrba2:3 (2:2) SAK II: Smrečnik 2 (30. Čančar 2), Kreutz 4, Isopp 3, Tolmajer 3, Zanki 3, Sie-nčnik 3, Tiganj 3, Hren 4, Nachbar 3 (80. Kampusch 0), Buchwald 3, Mandl 3; Igrišče ASV: 100 gledalcev Sodnik: Skubl (povprečen) Strelca: Hren (25.), Tiganj (30.) Rdeči karton: Zanki (75.) Slišali smo in zapisali... ■ SAK ima trenutno 11 ekip, ki tekmujejo na raznih prvenstvih (U 8/3 ekipe, U 10/2 ekipi, U 12/2 ekipi, U 14, U 16, SAK II, SAK). Edino v Rožu nima ekipe, zato poziva na pristaše SAK, da bi postali tudi tam iniciativni. Tu še posebej poziva pionirje. ■ Kdor želi spremljati prvo ekipo na tekmah na tujem, se naj čim prej pred posamezno tekmo javi na tajništvu SAK (tel. 0463/512528-24, ali 0463/500610). ■ SAK je od vseh klubov v regionalni ligi najmlajši. Ustanovljen je bil šele leta 1970 in zato je njegov pov-zdig še tembolj občudljiv. Tako je bil na primer ustanovljen VSV že 1920, Voitsberg 1921, Traun 1925, WAC 1931, Donau Linz 1932, Marchtrenk 1946 in LUV Graz 1959. V___________________________V Dekle, objektiv in štiriperesna deteljica Fotomodel Julija Konje: “Lepota je tudi šarm, ki pa z leti ne izgine“ Julijo Konjo poznamo tudi na Koroškem, saj je ta Kanadčanka slovenskega porekla gostovala to poletje s pevskim zborom “Plamen“ iz Toronta tudi v naših krajih in v sosednji Sloveniji. Pevska skupina prikupnih deklet je vrnila obisk globaškim pevcem in pevkam, ki so prejšnje poletje gostovali v Kanadi. Slovenska redakcija avstrijske televizije je v Globasnici posnela tudi videospot s skupino “Plamen“, v katerem je glavno vlogo zaljubljenega dekleta odigrala Julija. Julija se je hitro znašla pred kamero, ker je navajena nastopa pred objektivom, saj onstran luže nastopa tudi kot fotomodel. Kako si postala fotomodel? Julija: V družini sem bila najstarejši otrok in oče me je veliko fotografiral. Na vsaki novi sliki sem hotela biti drugačna, povedati nekaj novega in tako se je vse skupaj začelo. Kljub temu pa sem vedno dajala prednost šoli, čeprav sem si od malih nog želela postati fotomodel (po poklicu je učiteljica). Kakšen mora biti fotomodel? Julija: Imeti moraš veliko željo. To je zelo naporno delo. Stvari moraš včasih ponoviti neštetokrat, da nastane tisto, kar želiš. Sporočilo, ki ga želiš podati, mora biti ujeto v delčku sekunde, pripovedovati ti pa mora ure in ure. To je tudi umetnost. Povedati moraš nekaj, nekaj izraziti, to je isto kot biti pevka ali igralka, čeprav imata ti na voljo še besede. Najpomembnejše pa je, da fotografski aparat pozabiš, da lahko spreminjaš obraz, da si na vsaki novi sliki nekdo drug. Slačenje pred kamero? Julija: V vsakem poklicu in življenju nasploh si mora človek postaviti svoje meje in svoj cilj. Teh se mora držati. Moj cilj ni razkazovanje svojega telesa, še najmanj po moških revijah. To nisem in tudi ne bom počela. Kaj pa si kdo misli ob gledanju mojih slik, je pa stvar vsakega posameznika. Zanima me predstavljanje različnih oblek, jim dati svoj značaj, ustvariti neko vzdušje, jih oživeti, predstavljati različne ljudi v različnih življenjskih situacijih. Delam s svojo agencijo in tudi svojega fotografa imam. Kljub temu pa je potrebno pred vsakim delom podpisati pogodbo in jo seveda poprej dobro prebrati in takoj razčistiti morebitne nejasnosti. Sem za estetiko in moralo. Čas je neusmiljen. Kako to misliš? Julija: Mislim tako, da nekaterim vzame več kot drugim. Starost ni tako pomembna. Rač pa preideš iz enega obdobja življenja v drugo. Kar si preživel in ustvaril v prvem, ti ostane. V drugem lahko, obogaten z izkušnjami, postaneš še boljši. Vsako življenjsko obdobje ima svojo lepoto. Kar se pa tiče tega poklica, pa moram reči, da je v Kanadi veliko več dela za fotomodele, ki so že starejši. Ti imajo veliko več dela. V raznih revijah predstavljajo kozmetične preparate, nakit in podobno. Ljudje srednje in starejše generacije imajo veliko več denarja. Zato jim je namenjeno veliko več reklamnih sporočil. Lepota je tudi šarm, ta pa se ne stara. Fotomodel ne more biti omejen na neko časovno obdobje človeškega življenja, ker dela za vse ljudi. Ti pa so vseh starosti. Kaj bi svetovala dekletom, ki si želijo postati fotomodel? Julija: Naj bodo samozavestne in odločne pri svoji nameri. Če si res želi, potem ji bo s trdim delom, velikokrat tudi z zadnjimi atomi moči, le uspelo in ni lepšega plačila kot uspešen posnetek. Seveda pa si mora že na začetku postaviti meje, kaj hoče in česar noče početi, kajti v tem poklicu je to še toliko bolj pomembno. Kaj je lepota? Julija: Določene stvari so že potrebne, vendar to ni odločilno. Lepota je relativna stvar. Pomembnejše je, da si izviren in samosvoj. Glej, štiriperesna deteljica. Saj res. Kaj boš z njo? Julija: Za srečo jo bom vzela. (Skloni se in jo utrga.) Si že poljubila žabo v upanju da bo postala princ? (Tišina za spontan premislek.) Julija: Hm, ja, pa res sem jo. In kaj se je zgodilo? Julija: Ostala je žaba in skočilo' blato. j Ivan Klar» Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Sem bil kar vesel in še celo ponosen, ko sem čul, da je naš SAK v srednji regionalni ligi doma premagal nogometni klub DONAU iz Linza s 3:0. SAK tudi vodi. Bi lahko rekli, da je linško Donavo odneslo po koroški Dravi navzdol.