Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Ptujska klet prevzela mestni vinograd torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Videm z Rožman: »Hmeljarstvo zastruplja naše otroke«  Stran 3  Stran 2 Letnik LXXV z št. 49 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 28. junija 2022 Podravje z Po kakšnih kriterijih občine določajo delež sofinanciranja protitočne obrambe Danes priloga Hajdina le 662 evrov, manjši Sveti Andraž dvakrat več Potem ko so občine s kmetijskim ministrstvom le podpisale sporazum o financiranju letalske protitočne obrambe, se je pokazalo, da so deleži občin zelo različni, a razloga za to ne gre iskati v velikosti občin. Odgovora na to, koliko mora plačati posamezna občina, pa nima – verjeli ali ne – nihče ... Več na strani 3. Podravje Markovci z Kaj imata skupnega cerkvena fasada in zemljišče za križišče  Stran 5 Politika Podravje z Občine različno radodarne ob počitniški odsotnosti otrok v vrtcih  Stran 7 skrbijo, da površine ne zaraščajo  Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj, Cirkovce z Martin Golenko je že 150-krat daroval kri torkova izdaja  Stran 13 Foto: ČG Ptuj z Podravje z Lepotna naložba v Vodovi ulici Mestni bazeni denarnicam veliko bolj prijazni od term  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 9 www.tednik.si Podeželje Haloze z Ovce Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 28. junija 2022 Ptuj z 200.000 evrov za 600 metrov novega asfalta Videm z Kupi odpadne vrvice, očitki glede rabe škropiv ... Lepotna naložba v Vodovi ulici Rožman: »Hmeljarstvo zastruplja naše otroke« Obnova Ulice 5. Prekomorske je v polnem teku. Območje od OŠ Ljudski vrt do križišča s Peršonovo ulico je razkopano in neprevozno. Z deli naj bi zaključili poleti, nato pa bo stekla obnova Vodove ulice, ki se nahaja v neposredni bližini. Čeprav je ta investicija potrebna, pa so mnogi mestni svetniki izrazili prepričanje, da je sanacija zastavljena zgrešeno in da je 200.000 evrov zgolj za preplastitev ceste preveč. Foto: ČG Vodovo ulico bodo začeli urejati poleti. Mnogi svetniki menijo, da je investicija zastavljena zgrešeno. Za urejanje Ulice 5. Prekomorske je ptujska občina v zadnjih dveh letih namenila veliko sredstev. Dela na trenutnem odseku so ocenjena na 830.000 evrov, kar bo v celoti plačano iz občinskega proračuna. Dodatnih 200 tisočakov MO Ptuj letos prispeva za urejanje Vodove ulice, ki že leta čaka na sanacijo. Težav pa je veliko. »Problematika Vodove ulice je neurejeno vozišče, neurejeno odvodnjavanje, nepreglednost, kar z vidika varnosti za udeležence v prometu predstavlja oviro in nevarnost. Sedanje stanje Vodove ulice ne zagotavlja primernih pogojev za vožnjo z motornimi vozili, pešačenje, kolesarjenje. Pločnikov ni, zato ta element predstavlja težavo, še posebej za ranljive skupine: otroke, starejše, mamice z vozički, invalide ipd. Celotna dolžina trase Vodove ulice ne omogoča razširitve za gradnjo dodatnih kolesarskih in peš površin zaradi posegov v zasebna zemljišča, zato se v tej fazi predvideva samo preplastitev obstoječe ceste,« so nujnost urejanja argumentirali na ptujski občini. V okviru investicije je predvidena preplastitev vozišča v skupni dolžini 600 metrov, delna obnova meteorne kanalizacije ter obnova in dograditev asfaltnih muld. A vse to po mnenju nekaterih svetnikov ne bo izboljšalo prometne varnosti. Raje bi celovito urejali manjši del ceste ... »Cesta se bo obnavljala v dolžini 600 metrov, na odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo smo bili mnenja, da bi bilo dovolj že 300 metrov. Ta del bi lahko uredili tako, kot je bilo predvideno, da bi omogočili bolj varno pešačenje. Projekt bi morali zastaviti drugače,« je menil svetnik Aleksander Voda. Podobne pomisleke je imel tudi Alen Iljevec, ki je priznal, da je ulica v nezavidljivem stanju, in dodal: »Ni primerna ne za hojo ne vožnjo s kolesi ali avtomobili. Vseeno pa se sprašujem, kaj bomo za teh 200.000 evrov dobili. Želel bi si, da se v tem času, ko so cene res na vrhuncu, lotevamo stvari bolj celovito. Ne vem, kaj bo preplastitev rešila. Pešci še vedno ne bodo mogli hoditi po tej poti, dva avtomobila se še vedno ne bosta mogla srečati. Na tej poti je ogromno hiš z mladimi družinami, otroci hodijo peš v šolo. Vem, da smo se odločili, da bomo to cesto delali, ampak raje bi urejali bolj celovito manjši del.« Svetnik Milan Klemenc pa je udaril kar naravnost: »Ena oseba v tej mestni hiši je celo izjavila, da ni važno, kako je narejeno, glavno, da je črno, pa da mislijo, da smo veliko naredili.« Sodeč po glasovanju, se je precej svetnikov strinjalo, da izbrani način ni primeren. Takšnega izida namreč že nekaj časa ni bilo pri nobeni predvideni investiciji v cestno infrastrukturo. Predlog je bil potrjen, a tako rekoč za las, z 12 glasovi za, sedmimi proti, kar šest svetnikov o njem sploh ni želelo glasovati in so se (zgovorno) vzdržali. Proti tako zastavljeni investiciji so glasovali vsi svetniki Liste Andreja Čuša ter Milan Klemenc, vzdržali so se Štefan Čelan, Mario Hlušička, Alen Iljevec, Vladimir Koritnik, Helena Neudauer in Tatjana Vaupotič Zemljič. Dženana Kmetec Nasadi hmelja v Vidmu imajo dolgoletno tradicijo, a zaradi prostorske potrebe po širitvi središča občine ter na drugi strani strahu pred posledicami rabe kemičnih zaščitnih sredstev se že dolgo pojavlja želja, da bi se hmelj umaknil na obrobje. Svetnik Andrej Rožman je ob tem dramatično dejal: »Škropiva za zaščito hmelja med škropljenjem zanaša na vrtove domačinov, še več – na dvorišče vrtca. Z dopuščanjem te dejavnosti zastrupljamo naše najmlajše.« V podjetju Hmelj Dornava trdijo, da je oddaljenost hmeljišč od vrtca večja, kot je zahtevano, in da pred vsako zaščito nasada vodstvo občine obvestijo o svojih dejavnostih. Kljub dolgoletni tradiciji hmeljarstva v občini je prebivalce strah, da gre za kmetijsko panogo, ki je lahko zdravju škodljiva predvsem zaradi uporabe hmeljarskih škropiv in drugih fitofarmacevtskih sredstev. Na posledice rabe kemičnih zaščitnih sredstev vedno znova opozarja svetnik Andrej Rožman. Svetnik priznava, da ima hmelj v Vidmu dolgo tradicijo in da je ta rastlina na tem območju rasla, še preden so se tam pojavile številne hiše, ulice, naselja. Kljub temu pa meni, da so nasadi odločno preblizu ljudi, še posebej najmlajših. »Ko se opravlja zaščita hmelja, škropivo nese več deset metrov naokoli. Predstavljajte si, da ga zanese na zelenico vrtca, kjer se otroci plazijo po travi, jo jedo ...« Foto: Mojca Vtič V podjetju Hmelj Dornava trdijo, da so kupi odpadne plastične vrvice zapuščina Kmetijskega kombinata Ptuj. Odpadne vrvice iz časa Kmetijskega kombinata »Skrbi so odveč« Zakon o kmetijstvu ne predvideva nobenih posebnih omejitev glede hmeljišč; te so zapisane v Pravilniku o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. V njem je zapisano, da mora biti nasad hmelja 20 metrov oddaljen od stavbe (ne dvorišča). Ta varnostni pas je lahko še manjši ob uporabi ustrezne škropilne tehnike, ne pa manjši kot pet metrov, so pojasnili na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Dodali so: »Hmeljarje strokovno usmerjamo, da se odmaknejo 20 metrov. Ob upoštevanju ustrezne tehnike nanosa in upoštevanju klimatskih dejavnikov ob nanosu zaščita ne dela nobenih težav in so vse skrbi odveč.« Glede zaščitnih kemičnih sredstev pa so dejali, da se v hmeljarstvu uporabljajo FFS, registrirana v Sloveniji, kjer v navodilih za uporabo ni navedenih nekih posebnih omejitev, če pa so, jih hmeljarji skrbno upoštevajo. »Sicer pa morajo uporabniki FFS, katerih zemljišča mejijo na vrtce, šole, otroška in športna igrišča, zdravstvene ustanove, domove upokojencev ali druge tovrstne objekte, najmanj 24 ur pred uporabo FFS o tem obvestiti lastnika oziroma upravljavca objekta. V ob- Foto: Mojca Vtič Podjetje Hmelj Dornava je s pridelavo hmelja v Vidmu začelo pred 19 leti. Hmelj v Sloveniji zaseda približno en odstotek njivskih površin, slovenska pridelava hmelja pa predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi, in sicer 2,5 %, kar je Slovenijo v letu 2018 uvrščalo na tretje mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko, ter na peto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 20 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah). Ob tem ima hmeljarstvo v Sloveniji več kot 140-letno tradicijo, hmelj pa kmetje in podjetniki praviloma pridelujejo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini. vestilu mora biti navedeno: trgovsko ime FFS, mesto, način, datum in predvidena ura tretiranja.« Direktor podjetja Hmelj Dornava Drago Ciglar pa je na temo oddaljenosti nasada in rabe FFS dejal, da je podjetje Hmelj Dornava vedno v največji možni meri upoštevalo že- lje občanov in občine Videm. »Ko je bil zgrajen novi vrtec, smo na željo občine opustili proizvodnjo hmelja celo v večji razdalji od vrtca, kot je to zahtevano. Pred vsakim škropljenjem hmelja vedno obvestimo Občino Videm, kot je dogovorjeno.« Foto: Mojca Vtič Brežino Dravinje kazijo kupi odpadkov iz hmeljarstva. Na eni strani torej kemične meglice, na drugi kupi odpadne plastične vrvice na brežinah reke Dravinje. Na seji videmskega občinskega sveta je bilo povedano, da so ti sramotni pričevalci hmeljarstva last podjetja Hmelj Dornava, a iz podjetja ob predloženih fotografijah odgovarjajo, da gre za zapuščino Kmetijskega kombinata Ptuj. »Leta 2003 je naše podjetje prevzelo obdelovanje hmelja in vse od takrat ne vozimo več odpadnega hmelja na deponije, ki jih je določil Kmetijski kombinat Ptuj, in ne na brežino reke Dravinje. Na svojih zemljiščih smo naredili deponijo, kjer skladiščimo odpadni hmelj. Zato menimo, da Hmelj Dornava ni dolžan odstraniti odpadnega hmelja z brežin reke Dravinje, kot nekdo zmotno misli. To bi moral takrat narediti Kmetijski kombinat Ptuj.« Ob tem pa so se vprašali, zakaj niso bili kupi plastičnih vrvic odstranjeni med občinskimi čistilnimi akcijami v preteklih 20 letih. Svetnik Rožman se je na ta očitek ostro odzval in dejal: »Podjetje Hmelj Dornava želi občinske svetnike in občane obtožiti za stanje, kakršno je danes. To je milo rečeno podlo in sprevrženo. Toliko odpadne vrvice, kot je je danes v Vidmu, ni bilo nikoli. Vsi ti z zemljo oblikovani in s travo poraščeni nasipi pod sabo skrivajo tone plastike iz Vidma in Dornave. Ni jim mar za ljudi, za okolico. Govorijo, da zadoščajo vsem zakonskim kriterijem in pravilom. Če je tako, so država, inšpekcija in navsezadnje tudi občina zatajili. Še enkrat ponavljam: ob škropljenju škropivo zanaša več 100 metrov daleč, ob tem ljudje niso obveščeni, kdaj se zaščita hmelja izvaja, in veselo zračijo domove, sušijo perilo, otroci pa se igrajo zunaj. Posledice današnjih dejanj niso vidne v tem trenutku, zagotovo pa bodo dolgoročne. Zakaj tako govorim? Ker na žalost v Vidmu vemo za številne primere rakavih obolenj in upravičeno domnevamo, da so posledica te dolgoletne hmeljarske tradicije na našem območju.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno torek z 28. junija 2022 stran 3 3 Spodnje Podravje z Po katerih kriterijih občine določajo delež sofinanciranja za protitočno obrambo Hajdina le 662 evrov, manjši Sveti Andraž dvakrat več Potem ko so občine s kmetijskim ministrstvom le podpisale sporazum o financiranju letalske protitočne obrambe, se je pokazalo, da so deleži občin zelo različni, a razloga za to ne gre iskati v velikosti občin ali številu prebivalcev. Odgovora na to, kakšen je finančni ključ razreza, koliko mora plačati posamezna občina, pa nima – verjeli ali ne – nihče ... Občine oziroma župani pač nakažejo približno toliko, kot so nakazovali prejšnja leta, pri čemer pa so višine nakazil, milo rečeno, precej čudne. Čeprav se protitočna letalska obramba po številnih zapletih zdaj vendarle izvaja, se pojavljajo nove nejasnosti in vprašanja. Begajo namreč višine posameznih zneskov občin, ki financirajo le-to. Vprašanje je namreč, po katerem ključu in kdo pravzaprav določi znesek. Občina Središče ob Dravi na pri- mer plača kar 3.500 evrov, medtem ko po velikosti celo malenkost večja občina Sv. Tomaž prispeva manj, 2.858 evrov. Še bolj bode v oči primer občine Hajdina, ki plača zgolj 662 evrov, čeprav je tako po številu prebivalcev kakor po površini večja od občine Sv. Andraž, ki prispeva dvakrat več, skoraj 1.200 evrov. Kriterij velikosti občine očitno ne velja Vodja protitočne letalske obrambe Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor je zatrdil, da nimajo nič z razrezom sredstev in da je celoten postopek vodilo kmetijsko ministrstvo. Občina Pesnica zamudila rok za oddajo potrebnega pooblastila Po objavi članka, v katerem smo navedli vseh osem občin, ki ne sofinancirajo protitočne letalske obrambe, med njimi tudi občino Pesnica, smo prejeli buren odziv tamkajšnjega župana Gregorja Žmaka. Trdil je, da to ne drži. Za pojasnilo, kaj je res in kaj ne, smo vprašali kmetijsko ministrstvo, kjer so odgovorili, da občina Pesnica ni pristopila k sofinanciranju omenjene obrambe, saj je prepozno, z enodnevno zamudo, oddala potrebno pooblastilo. Kmetijsko ministrstvo: »Občina niti lani ni sodelovala pri skupnem javnem naročilu« Občine so bile opozorjene, da naknadni pristop k javnemu naročilu ne bo več mogoč. Na ministrstvu so povedali: »Pooblastilo občine Pesnica tako dejansko ni bilo vključeno na seznam občin, ki so pristopile k javnemu naročilu. Dodatna pomembna okoliščina je tudi, da občina Pesnica v lanskem letu ni sodelovala pri skupnem javnem naročilu. Pri pregledu seznama se zato ni pojavil dvom v morebiti manjkajoče pooblastilo.« Dodali so, da so po pripravi ostale potrebne dokumentacije v začetku aprila na portalu TED in portalu javnih naročil objavili obvestilo o naročilu, v katerem je bila javno objavljena tudi priloga s seznamom občin, ki so pristopile k javnemu naročilu. »Objava javnega naročila je bila izpostavljena v medijih in tako so imele vse občine možnost, da so preverile, ali so vključene v seznam. Odgovorno ravnanje občine v tem primeru bi bilo, da bi preverila javno objavljeno naročilo, ki je vključevalo tudi seznam občin. V času objave naročila bi bilo mogoče razpisno dokumentacijo še popraviti oziroma dopolniti.« Po zamujenem roku sklenili pogodbo neposredno z izvajalcem Na ministrstvu pravijo, da občina lahko sklene ločeno pogodbo z izvajalcem. Na občini Pesnica so zatrdili, da so v tem času to tudi storili: »Pesnica je obrambo pred točo uredila z neposredno pogodbo z Letalskim centrom Maribor; začela je veljati 15. junija.« Foto: arhiv Svet 24 in Dreamstime Na kmetijskem ministrstvu trdijo, da občine same določijo višino zneska, ki ga bodo namenile za izvajanje protitočne letalske obrambe. Po njegovih besedah naj bi bil kriterij velikost občine, razen v primeru, ko ima ta več kot 50 % gozdnih površin. Takrat naj bi se zaračunal polovični znesek (tak primer je občina Slovenska Bistrica). Toda to pojasnilo ne vzdrži, saj npr. občina Središče ob Dravi, ki je velika 33 km² in ima nekaj več kot 1.900 prebivalcev, prispeva 3.450 evrov, kar je več kot malenkost večja sosednja občina Sveti Tomaž (38 km²) s približno 2.000 prebivalci, ki plačuje 2.858 evrov. Smešen je tudi primer občine Hajdina, ki meri okoli 22 km² in šteje približno 3.900 prebivalcev, plača pa 662 evrov, površinsko manjša občina Sveti Andraž (18 km²) z občutno manj prebivalci (približno 1.180) pa kar 1.200 evrov. Županja občine Sveti Andraž Darja Vudler je povedala, da že več let plačujejo isti znesek in da ga predlaga ministrstvo. Po kakšnem ključu določijo višino sofinanciranja, pa ne ve. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je prav tako začuden nad višino zneska: »Pristojno ministrstvo smo zaprosili za pojasnila, na osnovi česa so pripravili izračun oz. razdelilnik sredstev po občinah. Naša občina v primerjavi z občino Ormož, ki je več kot štirikrat večja, plačuje skoraj 3.500 evrov, ormoška pa okrog 6.000 evrov. Presenečeni smo nad zneskom, saj smo prejšnja leta plačevali okoli 2.500 evrov.« Borko trdi, da občina sama ni določila navedenega zneska. Kmetijsko ministrstvo: občine samostojno določijo višino sredstev Na kmetijskem ministrstvu, ki je vodilo celoten postopek javnega naročila za izbiro izvajalca protitočne letalske obrambe, trdijo nasprotno. Iz njihovega odgovora je razumeti, da vsaka občina določi znesek po svoje, kar pa ni logično niti pravično: »V skladu z določili dvoletnih sklepov Vlade RS se občine prostovoljno vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo ter se prostovoljno odločijo za višino zneska, ki ga prispevajo. Na vseh srečanjih s predstavniki lokalnih skupnosti poudarjamo, da morajo ključ za razdelitev sredstev za izvajanje obrambe pred točo določiti dogovorno sami predstavniki zainteresiranih lokalnih skupnosti, saj neposredne zakonske podlage za to področje ni.« V občini Ormož menijo, da naj bi bil ključ za delitev stroškov velikost kmetijskih površin v posameznih občinah, morebitne podražitve obrambe pa se nato občinam odmerijo v sorazmernem deležu. Vendar tudi ta kriterij po zgolj bežnem pregledu stanja kmetijskih površin po občinah ne zdrži. Monika Horvat Ptuj z Občina odstopila zaradi previsokih najemnin Ptujska klet prevzela mestni vinograd Ptujski mestni vinograd je mesto zasadilo leta 1996. Pod ptujskim gradom raste 1.150 trsov renskega rizlinga. Leta 1996 je bilo predvideno, da bi z njim gospodarila Ptujska klet, a se je zasukalo drugače. Po 26 letih pa se prvotna zamisel uresničuje, saj je Ptujska klet nova najemnica mestnega vinograda, v to zgodbo pa stopajo tudi lastniki proštijskega dela vinograda. Razlogov za to, da se je MO Ptuj odrekla najemu mestnega vinograda, je sicer več. Prav gotovo sta med njimi ugotovitev računskega sodišča o nesmotrni porabi javnega denarja za te namene in previsoka najemnina (650 evrov za deset arov površin, kolikor naj bi plačevali po novem). Takšni so neuradni podatki. Iz Mestne hiše so na naše vprašanje o mestnem vinogradu odgovorili le, da ta ni več v najemu MO Ptuj, ker ga je v celoti prevzel novi najemnik. Občina ostaja v zgodbi s protokolarnim delom ob rezu trte in trgatvi. Vino bodo nabavljali od novega najemnika, in sicer glede na potrebe. Previsoka najemnina Projekt ureditve mestnega vinograda se je začel v obdobju, ko je že potekala denacionalizacija. Leta 2003 je bil z denacionalizacijsko odločbo mestni vinograd uradno vrnjen Alojzu Fureku. Pogodbe o najemu so sklepali za vsako leto posebej. Irena Furek, hčerka Alojza Fureka, ki skupaj s sestro Petro z očetovim pooblastilom po novem skrbi za mestni vinograd, je povedala, da jih je mestna oblast seznanila, da jih najem mestnega vinograda ne zanima več. Najemniki bi ostali pod pogojem, če bi bila najemnina nižja, na kar omenjeni lastniki niso pristali. Za najemnino vinograda je MO Ptuj v letih 2020, 2021 in 2022 skupaj plačala 1.821 evrov, skupni stroški košnje in škropljenja pa so v letih 2020 in 2021 znašali 9.232 evrov. Tudi kmetijci ugotavljajo, da so bili stroški najema previsoki, enkrat preveč tudi po uradnih cenah najema. Za to površino naj bi bila najvišja cena najema 300 evrov. Upoštevati pa bi bilo treba tudi vlaganja v obnovo in zasaditev mestnega vinograda, pravijo. Za najem se je po odstopu MO Ptuj odločila Ptujska klet. Tako bo mestna zanimivost še naprej živela. Malo je namreč mest, ki imajo na svojem območju vinograd, ptujski pa je na tako atraktivni lokaciji, da vinarjem z izjemno tradicijo ne bo težko sestaviti kakšne privlačne turistične zgodbe, vezane na pridelavo mestnega vina. Irena Furek je ob tem povedala, da so za grad uredili tudi služnost ob zidu, da se bo lahko zid nemoteno obnavljal, ko bo to potrebno. Andrej Rebernišek, mestni viničar od leta 2012 in predsednik Društva vinogradnikov in sadjar- Foto: Črtomir Goznik Ptujski mestni vinograd so zasadili leta 1996, z njim je doslej upravljala MO Ptuj, po novem pa ga prevzema Ptujska klet. jev Osrednje Slovenske gorice, ki se je skupaj z njim zelo angažiralo pri skrbi za mestni vinograd, je povedal, da so s sedanjim razpletom zadovoljni. Rebernišek ostaja mestni viničar za modro kavčino, po- tomko najstarejše trte na svetu, ki raste na grajskem dvorišču od leta 1994, kjer rasteta tudi ranfol in rumeni rivček. Še naprej pa ostaja tudi skupna trgatev modre kavčine treh občin: Ptuja, Vidma in Destrnika. S pridelkom kletari Rudi Potrč, vsako leto pa med župane teh treh občin razdelijo enako število steklenic protokolarnega vina. MG Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 28. junija 2022 Ptuj z Sprejem za najboljše dijake in dijakinje Za naj dijake svečana listina in tristo evrov Na ptujski mestni občini so se minuli teden s podelitvijo nagrad in priznanj poslovili od najboljših dijakov in dijakinj srednješolskega strokovnega, poklicnega in gimnazijskega izobraževanja v šolskem letu 2021/2022. To so mladi, ki se niso izkazali samo s šolskim uspehom, ampak tudi z uspehi in delovanjem izven šole. Na svečanem sprejemu jih je počastila in nagradila županja Nuška Gajšek ter jim zaželela uspešno nadaljnjo življenjsko pot. Učiteljski zbor Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj je za naj dijaka triletnega poklicnega izobraževanja izbral inštalaterja strojnih inštalacij Aneja Florjančiča (Strojna šola Ptuj). V obrazložitvi so zapisali, da je šolsko leto zaključil z odličnim uspehom in bil izjemno aktiven (sodeloval je na šolskih prireditvah, bil član šolske nogometne ekipe, predstavnik dijaške skupnosti). Na matematičnih tekmovanjih Kenguru je redno dosegal priznanja tako na šolski kot na državni ravni. Njegovi odliki tako pri delu v šoli kot na praksi sta Najboljši dijaki in dijakinje srednjih šol 2021/22: Strojna šola Ptuj: Anej Florjančič, inštalater strojnih inštalacij (SPI), in Domen Lešnik, strojni tehnik (SSI) Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo: Karin Vogrinec, smer trgovec – prodajalec (SPI), in Nejc Pevec, okoljevarstveni tehnik (SSI) Elektro in računalniška šola: Nejc Strelec (SPI), Svarun Čelan (SSI) Gimnazija Ptuj: Matija Berden Strelec natančnost in vestnost. Okoljevarstveni tehnik Nejc Pevec (Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo) je najboljši dijak štiriletnega srednješolskega programa. Po oceni njegovih profesorjev je bil vsa leta vzoren dijak, sodeloval pa je tudi pri projektih in nizal uspehe na številnih tekmovanjih (Ekokviz, logika, matematika, slovenščina). »Nejca poznamo kot nasmejanega, prijetnega, umirjenega, razsodnega in izjemno prilagodljivega fanta, ki bo na šoli pustil trajen in neizbrisen pečat,« so zapisali. Za tri naj dijake tudi denarna nagrada Naj dijak Gimnazije Ptuj Matija Berden Strelec je prejemnik števil- Foto: ČG Najboljši dijaki posameznih šol so prejeli stekleno medaljo z grbom ptujske občine in knjižno nagrado. nih zlatih in srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih iz znanja, tako iz naravoslovja kot družboslovja in jezikov. Njegovi profesorji so izpostavili predvsem njegovo neverjetno zvedavost in zavzetost pri odkrivanju novega znanja. Veli- ko izzivov je našel tudi pri šolskih projektih in krožkih. Ker ga zanima veliko stvari, se je zelo težko odločil za smer študija. »Rad imam kemijo, fiziko, biologijo, pa tudi ljudi, zato sem izbral medicino,« je dejal. Vsi trije naj dijaki so prejeli svečano listino in denarno nagrado v višini 300 evrov. Najboljši dijaki posameznih šol pa so prejeli spominsko priznanje – stekleno medaljo z grbom ptujske občine – in knjižno nagrado. Estera Korošec Ormož z Pestra ponudba za mlade v času počitnic Ptuj z Selitev prinaša manjše stroške in boljšo dostopnost Uprava Vrtca Ptuj končno v svojih prostorih Plačljivi tabori in brezplačne aktivnosti Vsaj 15 let, če ne celo več, so na občini iskali primerne prostore za umestitev uprave Vrtca Ptuj. Po dolgih letih delovanja v neustreznih pogojih na Prešernovi ulici so se preselili na Puhovo, kjer so bili zadnjih sedem let. Zaradi drage najemnine so se na občini lani odločili za obnovo ene izmed enot, ki so jo delno namenili za delovanje uprave. V Narciso pod gradom so se preselili prejšnji teden. Foto: ČG Mateja Lobenwein in Nuška Gajšek »Najemnina je bila dodaten strošek, hkrati pa je bila uprava oddaljena od večine enot. Ta oddaljenost je tudi za starše predstavljala dodatno breme. Zelo me veseli, da je občina našla rešitev in preuredila prostore na Raičevi 12. Novi prostori so dolgoročna pridobitev, saj bomo bližje našim enotam, otrokom, zaposlenim in staršem. Najbolj pa sem hvaležna, da bomo v prihodnje v svojih lastnih prostorih,« je na otvoritvi dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Mateja Lobenwein. Uprava deluje v pritličju objekta na Raičevi 12, v zgornjem nadstropju so še štiri skupine predšolskih otrok. Vhoda sta ločena. Gradbena dela so začeli izvajati januarja letos in zaključili maja. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Lipa Lenart. Skupna vrednost investicije je znašala 282.670 evrov. Izvedla so se rušitvena dela, na novo so urejene sanitarije, v celotnem objektu so zamenjali zunanje stavbno pohištvo, okna in varnostne rešetke ter skoraj vsa vrata. V notranjosti Foto: ČG Novi prostori na Raičevi 12 so lepi, zračni, prostorni, moderni in tudi lokacijsko bolj primerni kot dosedanji. so na novo uredili še vodovodno inštalacijo, kanalizacijo in elektroinštalacije. »Za selitev uprave v enoto Narcisa na Raičevi ulici 12 smo se odločili zaradi gospodarnega ravnanja s proračunskim denarjem, saj je uprava delovala v najetih zasebnih prostorih. Mesečna najemnina je predstavljala visok strošek, s selitvijo pa smo uredili tudi lastniške prostore občine za upravo vrtca. S preselitvijo smo izboljšali pogoje za delovanje uprave,« je odločitev argumentirala županja Nuška Gajšek. Zaveda se, da bodo v prihodnjih letih morali izvesti še nekaj naložb za zagotavljanje boljših pogojev za delovanje predšolske vzgoje. V ptujskem vrtcu že leta čakajo novo kuhinjo. »Delamo fazno, selitev uprave je bil prvi korak. Kuhinjo bomo morali še urediti, trajalo pa bo kar nekaj let, da bomo zaključili vse investicije.« Županja je dejala, da se bo naložba v prenovo prostorov enote Narcisa povrnila v nekaj letih, saj ne bodo več plačevali najemnine. Dženana Kmetec Šolske počitnice so se začele. Otroci si bodo oddahnili in posvetili čas tistemu, kar jih zanima in veseli. Osnovnošolci bodo v Ormožu lahko počeli marsikaj, saj so organizatorji zopet pripravili pestro ponudbo brezplačnih in plačljivih aktivnosti. Plačljivi so predvsem tabori, katerih cene se gibljejo od 65 evrov navzgor. Edini brezplačen je le gasilski tabor. Mladinski center Ormož je tudi letos pripravil Poletni kompas, v katerem je povzel poletne aktivnosti različnih organizatorjev. Kot kaže, bodo zase našli nekaj tako tisti, ki radi ustvarjajo, kot tisti, ki imajo raje športne dejavnosti. Minuli konec tedna je Gasilska zveza Ormož pripravila brezplačni tabor gasilske mladine. Ta teden bosta potekala nogometni tabor NK Ormož, na katerem jih bo obiskal tudi Marcos Tavares (cena tabora je 65 evrov, za drugega otroka iz družine 55 evrov), ter poletni počitniški tabor z Mavrico, v okviru katerega se bodo med drugim odpravili na dva večja potepa v trampolinski park na Ptuj in v zabaviščni park v Mursko Soboto (cena tabora znaša 230 evrov za dva tedna, za en teden 130 evrov ter za posamezni dan 30 evrov; dvema ali več otrokom iz družine pripada popust). Danes, v torek, 28. junija, se bodo ‚ta večji‘ lahko preizkusili v pripravi različnih balkanskih jedi na delavnici Pita ali burek, naslednji in vsak nadaljnji četrtek pa za otroke in mladino v kavarni Frko organizirajo ormoški kino. Vsakemu obiskovalcu pripadajo tudi kokice in sok. Cena vstopnice je 7 evrov. Veliko zanimanje za brezplačno varstvo V začetku julija vabijo na zanimivo ter poučno preživljanje počitniških dni v Ormoške lagune, Center za družine Ormož pa ponuja več terminov za brezplačno organizirano počitniško varstvo, kjer bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Število mest je omejeno, večina terminov tudi že zasedenih, zato pohitite s prijavami. Vsak de- lovnik, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure ali po predhodnem dogovoru, pa vabijo v prostore Mladinskega centra Ormož, kjer se otroci lahko pridružijo in spoznajo mednarodni prostovoljki Isabel iz Španije in Cansu iz Turčije. Sicer pa bodo v juliju in avgustu organizirali še več plačljivih poletnih taborov in tečajev, od že tradicionalnega 10-urnega začetnega plavalnega tečaja na ormoškem bazenu (cena je 60 evrov za cel teden – petkrat po dve šolski uri) do otroškega počitniškega tabora na Treh kraljih, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Ormož (cena je 150 evrov). Rokometni klub Ormož pa bo pripravil 24. poletni tabor, ki bo potekal v Poreču na Hrvaškem (cena z avtobusnim prevozom bo okrog 150 evrov). Monika Horvat Foto: arhiv M24 Precej zanimanja je za brezplačno poletno počitniško varstvo, saj je večina terminov že zapolnjenih. Fotografija je simbolična. Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika torek z 28. junija 2022 5 Markovci z Na zadnji seji občinskega sveta so se kresala mnenja Kaj imata skupnega cerkvena fasada in zemljišče za križišče V Markovcih bi radi uredili križišče z izgradnjo nove povezovalne ceste v Strelcih. V proračunu za leto 2022 so za nakup zemljišča in pripravo projektne dokumentacije zagotovili 60.000 evrov. Svetniki so že pred časom potrdili odkup 400 m2 velike parcele za 12.000 evrov, kjer bo speljana nova cesta. Nato pa se je zapletlo pri treh lastnikih, ki so dali jasno vedeti, da obe parceli, potrebni za cesto, prodajo samo v celoti ali pa ne bo nič. Glede na načrte namreč nova povezovalna cesta celotno območje prepolovi in posledično zmanjša vrednost zemljišč. Župan Milan Gabrovec je zato na zadnji seji tik pred sprejemom rebalansa svetnikom predlagal, da potrdijo nakup dodatnih 800 m2 zemljišča na tem območju. To bi občino stalo še 20.000 evrov, torej bi za nakup zemljišč v Strelcih v celoti namenili približno 32.000 evrov (25 €/m2). Ob tem je ponovno poudaril, da je cena za nakup kvadratnega metra zemljišča skladna s sodno cenitvijo, ki pa ni vedno enaka. »To zemljišče bi lahko izkoristili za ureditev postajališča za kolesarje ali pa za poslovno dejavnost,« je dodal Gabrovec. Ker gre za projekt v okviru gradnje regionalnih kolesarskih povezav, je bil županov predlog za marsikoga nesprejemljiv. »Strinjam se, da je treba križišče z varnostnega vidika čim prej urediti, nikakor pa ne podpiram nakupa celotne parcele. V tem primeru gre za dvojna merila, saj so bili nekateri lastniki zaradi gradnje kolesarske steze Sredstva za ureditev križišč v Strelcih bo v celoti (približno milijon evrov) zagotovila Direkcija RS za infrastrukturo. Strošek občine je tako samo nakup potrebnih zemljišč, študija o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija in investicijski inženiring. Dela naj bi se začela v prihodnjem letu. razlastninjeni. Mogoče bi se tudi ti ljudje takoj strinjali s prodajo nekega večjega kosa zemljišča, samo se o tem ni nihče pogovarjal z njimi. Pravila morajo biti za vse enaka,« je bil kritičen svetnik Daniel Korošec, ki ga je precej zmotilo tudi to, da niso mogli posebej glasovati o nakupu zemljišča v Strelcih. Župan je namreč k že omenjenemu predlogu podal še enega – zagotovitev dodatnih 10.000 evrov za obnovo fasade na župnijski cerkvi, kar so seveda vsi navzoči soglasno podprli. »Ne morem verjeti, kako zlahka ste podprli dodatna sredstva za obnovo fasade, o projektu v Strelcih pa debatiramo že nekaj mesecev in iščemo najrazličnejše razloge, kaj vse je župan spet naredil narobe,« je dejal Gabrovec. Svetniki dali zeleno luč za Strelce in cerkveno fasado skupaj Svetnik Korošec je nato postavil vprašanje, ali »se morebiti sredstva za cerkev pogojuje z nakupom zemljišča«, kar je župan Gabrovec odločno zanikal. Jasno pa je, da bi lahko dve različni postavki (ena za nakup zemljišča in Foto: EK Župan Milan Gabrovec je zagovarjal odkup dodatnih 800 kvadratnih metrov zemljišča za ureditev križišča z novo povezovalno cesto. druga za sofinanciranje cerkvene fasade) povzročili, da bi svetniki podprli pomoč cerkvi, ne pa tudi nakupa dodatnih zemljišč ... Svetnica Hedvika Rojko je sicer povedala, da podpira tako ureditev ceste v Strelcih kot fasade: »Smo zelo bogata občina, z veliko denarja, vendar včasih nekatere stvari niso predstavljene na primeren način.« Oglasil se je tudi podžupan Zvonko Črešnik, ki je bil sprva pro- ti nakupu dodatnega zemljišča v Strelcih, nato pa si je očitno premislil. »V tem trikotniku bi lahko uredili počivališče za kolesarje. Res je tudi, da ni enako, če gre cesta ob robu parcele ali pa po sredini, zato podpiram oba predloga.« Župan je sprva nameraval glasovanje o omenjeni skupni postavki izvesti v naslednjih dneh na dopisni seji, nato pa je navzoče vendarle vprašal: »Ali se strinjate, da damo na glasovanje rebalans tako s Strel- ci kot cerkveno fasado – ja ali ne?« Že trenutek pozneje in po nekaj pritrditvah so izpeljali glasovanje. Rezultat je bil sedem za, eden proti, dva vzdržana. Lastniki v Strelcih bodo tako lahko prodali svojo parcelo v celoti in zanjo od občine prejeli 32.000 evrov, župnik pa bo dobil občinski denar za obnovo fasade na cerkvi. Ali je bilo dolgotrajno razpravljanje sploh potrebno, pa je že drugo vprašanje. Estera Korošec Ptuj z Zaključek projekta Sodobna oskrba starejših Ptuj z Stavba na Osojnikovi 9 ima novega lastnika Kako bodo živeli od tega tedna naprej, ne vedo ... V hostlu Kurent kmalu nova vsebina Ta teden se izteče dveletni projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), v sklopu katerega so v Podravju pomagali 226 uporabnikom, oddanih pa je bilo še enkrat toliko vlog. Izkušnje s terena kažejo, da je potreb na področju pomoči na domu izjemno veliko. V zadnjih dveh letih so ponujali storitve, ki so starejšim omogočale podaljšano preživljanje starosti v domačem okolju. Takih storitev sedaj ne bo več. Čeprav je bila pred kratkim sprejeta odločitev, da se zaradi morebitne potrebe po nameščanju beguncev iz Ukrajine prodaja stavbe, v kateri je deloval hostel Kurent, ustavi, so se lastniki vendarle odločili drugače. Za ta objekt na Osojnikovi 9 je bila minuli teden razpisana dražba, ki je bila uspešna. Zgodba o hostlu za mlade na Ptuju je bila zastavljena velikopotezno, a v realnosti ni nikoli prav zaživela, zato so objekt v prejšnjem mandatu oddali zasebniku in si s tem nakopali težave. Najemnik je vanj namestil tuje delavce, za seboj pa pustil dolgove. Občina in država sta nato s prazno stavbo dolga leta imeli le stroške, zato sta se odločili za prodajo. Prodali po znižani, a še vedno precej visoki ceni V začetku letošnjega leta so to stavbo v skupni površini 995 m² želeli prodati za 690.000 evrov. Na dražbi prodana tudi hiša v Kicarju Glede na izjemno velik interes za nakup nepremičnin ne preseneča dejstvo, da je bila prodaja stanovanjske hiše v Kicarju uspešna. Občina je to 147 m² veliko nepremičnino ponudila na dražbi v četrtek minuli teden, in sicer po izklicni ceni 61.000 evrov. Za toliko so jo tudi prodali. »Hiša na naslovu Kicar 22d je bila pobotana s terjatvijo do Občine Podlehnik iz naslova gradnje OŠ Ljudevita Pivka,« so odgovorili na vprašanje o tem, kako so sploh dobili lastniško pravico na tej nepremičnini. Takrat se na dražbo ni prijavil nihče. Na tokratni dražbi pa je edini dražitelj ponudil 621.000 evrov, kolikor je znašala izklicna cena. Foto: ČG Vesna Šiplič Horvat (desno), direktorica Doma upokojencev Ptuj, in Metka Miško, koordinatorica projekta SOS. Od prispelih 448 vlog so storitve na domu nudili 226 uporabnikom, 33 jih je imelo pomoč že obljubljeno, a jim storitev zaradi izteka projekta niso mogli ponuditi. Zavedajoč se dejstva, da bodo z junijem ostali brez zaposlitve, so si številni zaposleni v projektu že pred njegovim iztekom poiskali nova delovna mesta. 12 jih bo odslej delalo v Domu upokojencev Ptuj. Pomoč, ki so jo nudili zadnji dve leti, je temeljila na nudenju širokega nabora storitev za ohranjanje samostojnosti uporabnikov, ki želijo jesen življenja preživeti v domačem okolju, za to pa potrebujejo pomoč. Ponujene so jim bile raznolike storitve, delno tudi paliativna oskrba. Metka Miško, koordinatorica projekta, je dejala, da so uporabniki in njihovi svojci zaskrbljeni, kako bodo zmogli od julija dalje. Mnogim to prinaša bistveno oteženo nadaljevanje življenja v domačem okolju. Nekaj se jih je odločilo za domsko oskrbo, drugi so poiskali pomoč na domu preko centra za socialno delo, ki pa ne nudi enakih storitev. »Žal opažamo, da nekateri uporabniki še vedno iščejo rešitve zase, kar kaže na to, da v našem okolju še zmeraj ni dostopa do primernega obsega dodatnih storitev, ki bi tem uporabnikom omogočile podaljšano preživljanje starosti v domačem okolju,« pravi Miškova. Najbolj iskani storitvi, ki so ju ponujali v sklopu SOS, sta bili pomoč pri negi in osnovnih življenjskih aktivnostih, veliko je bilo tudi povpraševanja po fizioterapevtskih, delovnoterapevtskih storitvah in psihološki podpori. V Domu upokojencev Ptuj, ki je bil vodilni partner v projektu (izvajali so ga s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje, Lekarno Ptuj in Zdravstvenim domom Ptuj), so si prizadevali za izvajanje vsaj dela teh storitev tudi po izteku projekta. Računali so na finančno pomoč občin, a so naleteli na gluha ušesa. Dženana Kmetec Foto: ČG Dejstvo, da ima ta objekt novega lastnika, je tudi za mesto velika pridobitev. Občina bo iz tega naslova prejela okrog 200 tisočakov, preostanek predstavlja delež države, ki je večinska lastnica. Na občini niso povedali, kdo je kupec; najprej bodo počakali na sklenitev prodajne pogodbe. Neuradna, a zelo zanesljiva informacija pa je, da bo v tem objektu v prihodnje deloval Kirurški center Toš. Zadnje tedne so v hostlu nameščeni šolarji slovenskih osnovnih šol, saj objekt Štrk v Spuhlji obnavljajo. Upravitelj hostla je Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). »Težav zaradi dejstva, da je stavba prodana, nimamo. V pogodbi je namreč dogovorjeno, da do 31. 12. 2022 lahko tu izvajamo svojo dejavnost,« je pojasnil Branko Kumer, direktor CŠOD. Iz tega torej izhaja, da bo novi lastnik večino svoje dejavnosti na novo lokacijo selil šele naslednje leto. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 6 Podravje 6 torek z 28. junija 2022 Trnovska vas z Gradnja nove pošte se je zavlekla Spodnje Podravje z Občine različno radodarne ob počitniški odsotnosti otrok v vrtcih Odkupili še del župnijske zemlje Ponekod brez oprostitve plačil, drugod do 70 odstotkov nižja cena Na Pošti Slovenije (PS) bi z investicijo v novo poslovalnico v Trnovski vasi gotovo že začeli, če ne bi sredi priprave dokumentacije ugotovili, da ne bo dovolj velika. Občine so različno radodarne pri napovedani daljši odsotnosti vrtčevskih otrok med počitnicami. Tako na primer središka občina počitniške rezervacije in znižanega plačila ne omogoča, medtem ko nekatere okoliške občine odstotnost krijejo različno, večinoma od 50 do 70 odstotkov zneska, določenega z odločbo. Foto: SD Sedanja pošta v Trnovski vasi je že dolgo premajhna za vse večji poštni promet, zato bo čez cesto zrasla nova in večja. Poštni promet se je namreč močno povečal, predvsem zaradi več paketnih pošiljk, zato se je pokazala potreba po še večji poslovalnici od sprva predvidene. Pošta v Trnovski vasi je razdelilna, saj vanjo prihajajo pošiljke tudi za sosednji občini Destrnik in Sveti Andraž. Nova stavba bo imela približno 300 kvadratnih metrov dodatnih površin, zato potrebujejo tudi večje zemljišče. Pri državnih poštarjih so izdelali idejno zasnovo z umeščanjem objekta na večjo parcelo, ta pa je služila kot osnova za parcelacijo dodatnega zemljišča in za njegov odkup. »Trenutno se izvaja projektiranje z dodatnim zemljiščem, sledi pridobitev gradbenega dovoljenja, po katerem bomo lahko začeli z investicijo, njena natančna vrednost pa bo znana po zaključku gradnje, ki je predviden v prihodnjem letu, ko se bodo poštni uslužbenci iz sedanjih preselili v nove prostore,« so pojasnili na PS. Kot je znano, je sedanja trnovska pošta že dolgo premajhna in neustrezna. Ker se stavbe ne da ustrezno obnoviti in povečati, so na PS izbrali novo lokacijo za gradnjo, in sicer na drugi strani ceste, ki vodi skozi Trnovsko vas, v neposredni bližini cerkve. Del zemljišča je tam v lasti občine, ki je pred časom odkupila tako imenovano Kirnovo domačijo, del pa v lasti župnije. Občina je skoraj 2.000 m2 veliko zemljišče očistila in 800 m2 prodala pošti za 39 evrov po kvadratnem metru, zase pa obdržala pas ob cesti, poskrbela za vse potrebne priključke in uredila dovozno pot, ki jo je pred kratkim tudi asfaltirala. Najprej bo ob njej stala nova pošta, poleg nje pa naj bi župnija sv. Bolfenka v Slovenskih goricah zgradila novo župnišče. Trnovski župan Alojz Benko meni, da je na drugem koncu zemljišča, proti šoli, še dovolj prostora, tako da ga bodo lahko prodali za individualno stanovanjsko gradnjo. SD Lenart z 60 let knjižničarstva Ko se vprašamo: Ke 'mo jeli? Knjižnica Lenart je nedavno slavila 60-letnico delovanja oziroma 60 let tkanja družine bralk in bralcev v Slovenskih goricah, kot so dejali na prireditvi v počastitev jubileja v dvorani knjižnice. Občina Središče ob Dravi v primeru daljše odsotnosti tako zaradi bolezni kakor tudi v primeru daljše odsotnosti v času poletnih počitnic staršem ne zaračuna nič manj, razen zneska za živila, kar predstavlja manjši delež. Lahko pa otroka začasno izpišejo in so tako v celoti oba meseca oproščeni plačila. A stoodstotnega zagotovila, da ga bodo jeseni lahko ponovno vpisali, ni. Na občini trdijo, da to ne bi smel biti problem: »Nimamo počitniških rezervacij, vendar pa glede na to, da imamo vedno več prostih mest, kot je otrok, ni nikoli problem z omejitvijo pri ponovnem vpisu, če že kdo izpiše otroka.« Podatka, koliko je staršev, ki bi se tega posluževali, na občini nimajo. Ormož, Gorišnica in Sveti Tomaž s polovičnim zneskom Starši, ki imajo svojega otroka v ormoških vrtcih in so tudi njihovi občani, lahko izkoristijo počitniško rezervacijo oz. začasni izpis in hkrati rezervacijo mesta v izbranem oddelku. Za enomesečno odsotnost so oproščeni 50 odstotkov plačila, določenega z odločbo (od zneska odbijejo tudi strošek neporabljenih živil). Če starši otroka odjavijo ali izpišejo iz vrtca za dva meseca in ga nato ponovno vpišejo, niso skoraj nič na boljšem, saj so prav tako samo za prvi mesec oproščeni polovičnega zneska plačila, medtem ko za drugi mesec plačajo celotni znesek (določen v odločbi), od katerega se odbije samo strošek neporabljenih živil. Starši morajo počitniško odsotnost pisno najaviti vrtcu vsaj deset dni pred načrtovanim začasnim izpisom. V primerih nenadnih ali hudih bolezenskih stanj, ki zahtevajo daljšo neprekinjeno odsotnost otroka (več kot 10 delovnih dni), pa lahko starši za čas odsotnosti v vrtcu uveljavljajo oprostitev plačila s Foto: MH Nekateri starši izkoristijo počitniško rezervacijo, drugi ne. pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Poleg neporabljenih stroškov za živila se jim zniža plačilo za čas odsotnosti. Za starše iz drugih občin, ki imajo otroke vključene v ormoški vrtec, velja to določilo samo v soglasju z občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. Počitniško rezervacijo v juliju in avgustu uveljavi do 30 % staršev. Občina za pokritje razlike na letni ravni nameni približno 34.000 evrov. V občini Gorišnica starši v primeru enomesečne napovedane odsotnosti otroka v juliju ali avgustu prav tako plačajo 50 % prispevka. Tudi v času neprekinjene otrokove odsotnosti zaradi bolezni (več kot 30 dni) se jim plačilo na podlagi zdravniškega potrdila prepolovi. Do te olajšave so upravičeni otroci, ki so občani občine. Kot so še sporočili, poletne rezervacije uveljavljajo praktično vsi starši otrok. Občina za pokritje razlike na letni ravni nameni 5.000 evrov. Podobno je v občini Sveti Tomaž. V času poletnih počitnic starši za enomesečno odsotnost plačajo 50 % z odločbo določenega zne- ska. Za čas otrokove nepretrgane bolezenske odsotnosti (najmanj 30 dni) pa ob predložitvi zdravniškega spričevala prav tako plačajo polovico zneska, od katerega so odšteti še stroški neporabljenih živil. Sporočili so, da to velja za otroke, ki so njihovi občani oz. za katere je občina po veljavnih predpisih dolžna plačevati. Počitniško rezervacijo običajno izkoristi 15 do 16 % staršev, kar za občino pomeni približno 7.000 evrov doplačila. Markovci najbolj radodarni Tudi starši otrok, za katere je občina Markovci v skladu z zakonodajo dolžna kriti del cene vrtčevskega programa, lahko enkrat letno uveljavljajo rezervacijo v primeru neprekinjene odsotnosti otroka za najmanj en in največ dva meseca. Rezervacijo so dolžni pisno napovedati najkasneje tri dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca, v tem primeru pa plačajo le 30 odstotkov zneska, določenega v odločbi. Za čas otrokove nepretrgane daljše odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi drugih upravičenih razlogov (najmanj 15 delov- nih dni in največ 23 delovnih dni v posameznem mesecu) pa starši krijejo 75 % določenega zneska. V primeru bolezni oz. poškodbe, zaradi katere otrok ne more obiskovati vrtca več kot 23 dni, so za drugi in naslednji mesec oproščeni plačila. Občina krije plačilo za otroke, ki so njihovi občani. »V obeh primerih (uveljavljanje daljše odsotnosti, rezervacija vrtca) lahko starši otrok iz drugih občin, za katere občina Markovci v skladu z zakonodajo ni dolžna kriti dela cene programa v vrtcu, uveljavljajo pravico le v primeru, če občina, ki je dolžna kriti razliko do cene programa, pisno soglaša, da bo v navedenem primeru krila razliko med plačilom odsotnosti oz. rezervacije in ceno programa,« so dodali. V vsakem primeru pa se staršem zniža cena za stroške neporabljenih živil, če pravočasno sporočijo otrokovo odsotnost. Daljšo odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe oz. rezervacijo uveljavlja približno polovica staršev. Za ta namen je občina v preteklem letu porabila nekaj čez 18.000 evrov. Monika Horvat Gorišnica z Pri športnem parku spremenjen prometni režim Z avtomobilom samo do parkirišča Foto: arhiv občine Nova pridobitev Knjižnice Lenart ob 60-letnici njenega delovanja je vračalnik izposojenega gradiva. Medse so povabili sestro Nikolino Rop, lenarško častno občanko in priznano slovensko kuharico, ter v njeni družbi spomnili na vrednost domače hrane. Zaposleni v knjižnici so oblekli folklorna oblačila in na tak način v svet pospremili novo knjigo receptov z naslovom Ke 'mo jeli?, ki so jih sami zbrali, uredili in oblikovali. Recepte za knjigo so prispevala društva kmečkih žena in deklet ter gospodinj iz Benedikta, Cerkvenjaka, Lenarta, Svete Ane, Svetega Jurija, Svete Trojice in iz Voličine. V knjižnici pa so ponosni na še eno pridobitev – vračalnik gradiva, ki spominja na poštni nabiralnik, le da vanj skozi loputo na zgornjem delu ne mečemo pošte in časopisov, pač pa le izposojene knjige, revije, CD-je in DVD-je. Novi »pomočnik« knjižnice tudi ni primeren za vračilo igrač in bralnih nahrbtnikov, dodajajo v knjižnici. Gradivo je mogoče vrniti vsak dan v tednu ob katerikoli uri, tudi ponoči, vračalnik pa je seveda namenjen zgolj uporabi izven delovnega časa knjižnice. SD Gradnja športnega centra v Gorišnici je po nekaj letih zaključena. Ker se bo na tem območju v prihodnosti zadrževalo večje število ljudi, predvsem mladih in družin, so se odločili za spremembo prometnega režima. Svetniki so na zadnji seji potrdili sklep, da se cesta, ki vodi mimo športnega centra, zapre za motorna vozila. Na to bo voznike vsaj zaenkrat opozarjal prometni znak, če bo treba, pa bodo postavili tudi Foto: EK Cesta mimo športnega centra bo samo delno odprta za voznike motornih vozil. fizične ovire. Kot je pojasnil župan Jožef Kokot, se lahko vozniki avtomobilov odslej pripeljejo samo do parkirišča, nato pa se krožno vračajo po isti cesti. Na ta način bodo zagotovili večjo prometno varnost. Po cesti naprej, do bližnjega križišča, bodo lahko zapeljali samo lastniki tamkajšnjih zemljišč – s traktorji oz. kmetijskimi stroji. V naslednjih dneh nameravajo v neposredni bližini športnega centra poostriti nadzor prometa. Redarji oz. policisti bodo morebitne kršitelje sprva samo opozorili, nato pa tudi oglobili. EK Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Podeželje torek z 28. junija 2022 stran 7 7 Haloze z Število rejcev drobnice se povečuje Ovce skrbijo, da površine ne zaraščajo V Halozah se število rejcev drobnice povečuje, saj ovce in koze redijo že na 120 kmetijah. Skupno na haloških strmih pobočjih in ozkih dolinah obdelujejo okoli 450 hektarjev površin. To sicer za slovenske razmere ni veliko, za Haloze pa je izjemnega pomena. Gre namreč za težke obdelovalne površine, ki bi bile v nasprotnem primeru zaraščene. Na območju Haloz je v tem trenutku okoli 3.000 ovac in 650 koz, najpogostejša je avtohtona slovenska pasma jezersko-solčavska. Ker v Halozah ni na voljo velikih površin, imajo rejci v povprečju od 15 do 20 živali. To ni dobičkonosna dejavnost, ampak je najbolj primerna za območja, kjer so možnosti kmetovanja omejene. »Veliko ceneje je rediti deset ovc, ki počistijo površine, kot pa dvakrat na leto sam kositi oz. koga drugega plačati za to opravilo,« je izpostavila Matilda Golc iz Velikega Okiča. Na njihovo kmetijo so prve ovce pripeljali pred več kot dvajsetimi leti, v letu 2000 pa so pomagali tudi pri ustanovitvi Društva rejcev drobnice Haloze. Trenutno imajo v čredi 20 mladic in 25 jagnjet. V zimskih mesecih so v hlevu, kjer jih krmijo s senom in zrnjem, ves čas pa imajo prost izhod. »Nekateri rejci imajo vse leto ovce na prostem, česar mi ne prakticiramo. Živali potrebujejo hlev in dostop do čiste vode.« Njihova kmetija je bila nekoč samooskrbna, kjer so pridelovali žita, redili pa krave in svinje. »Vse te površine je bilo seveda treba v veliki večini ročno obdelovati. Ko so tete in stric ostareli, pa vsega tega več nismo zmogli. Takrat smo se odločili za nakup petih ovac, z leti pa smo čredo še nekoliko povečali.« Ogradili so dva hektarja površin, kar je za njihove potrebe dovolj. Ostalih pašnikov pa ne kosijo, ampak jih zmulčijo. Med drugim je treba zagotoviti tudi dovolj krme za zimski čas. Redijo izključno jezersko-solčavsko pasmo križano z romanovsko, gre za nekoliko manjšo ovco, pri kateri so pogostejši dvojčki. ravja. Pred desetimi leti je vodenje društva prevzel Ivan Hemetek, ki na svoji kmetiji v Cirkulanah redi 45 odraslih plemenskih ovac in 40 jagnjet. V prodajo gredo jagnjeta, stara od 4 do 5 mesecev. Cena za kilogram ovčetine je okoli sedem evrov, kar je v primerjavi s sosednjo Hrvaško za okoli evro manj, v Avstriji na primer pa dosegajo tudi 12 evrov/kg. Po njegovem mnenju so največje prednosti ovčereje v Halozah preprečevanje zaraščanja strmih haloških površin. »Ovca je na nek način ‚živa kosilnica‘, zato nas izjemno veseli podatek, da se tako število ovac kot rejcev na našem območju povečuje,« je dejal Hemetek. Rejci si želijo višje odkupne cene mesa drobnice Ovčereja ne prinaša večjih zaslužkov Golčevi so že vse od začetkov ustanovitve vključeni v Društvo rejcev drobnice Haloze, ki danes šteje 120 članov s širšega območja Pod- Milan Hercog je med najmlajšimi kmetovalci v občini Cirkulane. Za ovčerejo sta se skupaj z ženo odločila pred šestimi leti. Na kme- Foto: EK Zakonca Golc se ukvarjata z ovčerejo že več kot 20 let. tiji v Gruškovcu sta naselila 65 glav drobnice, cikasto govedo in štiri osle. Skupno sta zagradila kar okoli šest hektarjev zemljišč. Po Foto: EK Na kmetiji Ivana Hemetka ovce prezimujejo v hlevu. V trgovinah jagnjetine skorajda ni Foto: EK Trenutno je v teku projekt Na(j)prej lokalno (LAS Haloze, LAS Bogastvo podeželja in LAS Dobro za nas), katerega cilj je vzpostavitev kratke prodajne verige za meso drobnice iz Haloz. V projekt se je vključilo 21 rejcev drobnice, ki si želijo povečati dostopnost jagnjetine tako v trgovinah kot pri prehranski kulinariki. Glede na statistične podatke je namreč meso drobnice v Sloveniji relativno zapostavljeno, prav tako ne obstaja organizirani sistem odkupa, razkosanja in obdelave mesa jagnjetine. Po zadnjih znanih podatkih je bila poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije v letu 2020 le 0,87 kg in je še vedno za približno polovico manjša od povprečja porabe v EU (okrog 1,3 kg). Milan Hercog je med najmlajšimi kmetovalci v občini Cirkulane. besedah Hercoga mora biti ograja dovolj visoka in kakovostna, drugače lahko imaš težave s potepuškimi psi ali šakali, včasih pa se jim katera izmed ovac nehote izmuzne. Njihov cilj je, da ovce čim več travnatih površin popasejo. Obdelujejo sicer okoli 20 hektarjev kmetijskih površin. »Največ dela je pozimi, ko so živali v hlevu in jih je treba hraniti; ena bala sena zadostuje za tri do štiri dni. Nekoliko več skrbi je tudi ob kotitvah,« je povedal Hercog in dodal, da je dela sicer veliko, zaslužka pa bore malo. »Na naši kmetiji bi se lahko glede na obseg dela zaposlila ena oseba in pol, vendar je to nemogoče, saj niti približno ne zaslužimo dovolj za eno normalno plačo,« je povedal in dodal, da je ena izmed težav v Halozah razdrobljenost kmetijskih zemljišč. »Kmetije so premajhne, prav tako na hektarju njive v Halozah pridelamo približno 40 % manj koruze ali pšenice v primerjavi z ravninskim delom. Prav zato bi morala država razmisliti o tem, na kakšen način bo spodbujala kmetovanje na takih območjih, ker za nami ni prav nikogar več, ki bi želel to početi.« Estera Korošec Haloze z Na začetek dela čaka 13 lokalnih turističnih vodnikov Vodniki pripravljeni, zakonske podlage še ne Haloški svetniki so na zadnjih sejah obravnavali odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm. S sprejetjem odloka zagotavljajo zakonsko podlago, ki bo omogočala turistično vodenje po Halozah. »Skrajni čas je, da občine odlok sprejmejo, saj smo izobraževanje zaključili že lani,« je dejala lokalna turistična vodnica Nataša Pulko iz Podlehnika. V okviru projekta Turistična destinacija Haloze se je lani za turističnega vodnika po Halozah izobrazilo 13 oseb. Vsi ti in drugi, ki so izobraževanje opravili že pred časom, bodo vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov in s tem prejeli pravico za razkazovanje in strokovno vodenje po naravnih in kulturnozgodovinskih lepotah ter zanimivostih Haloz. Storitve bodo zaračunavali po ceniku, ki je priloga odloka. Med 13 lokalnimi turističnimi vodniki je tudi Marjana Logar Kelc iz Zavrča. »Prijavila sem se, ker gojim ljubezen do Haloz in turizma, Cenik vodenja v Halozah (do 50 oseb) Čas vodenja Do dve uri Poldnevno vodenje Celodnevno vodenje Vodenje v slovenskem jeziku 40 € 60 € 100 € Vir: Občinski odloki ob tem pa bom nadgradila svojo turistično ponudbo s panoramsko vožnjo s kočijo,« je zaupala Logar Kelčeva in dodala: »Zanimanje turistov za obisk Haloz je! Vsi, ki nas obiščejo, so presenečeni nad razgledi in prijaznostjo ljudi.« V Podlehniku so v okviru projekta pridobili tri lokalne turistične vodnike. »Uradno še nismo turi- stični vodniki, saj vsi odloki še niso sprejeti. Pričakujemo pa, da bodo čim prej v veljavi,« je dejala Nataša Pulko. Za izobraževanje se je odločila, ker želi prispevati k razvoju občine oz. Haloz. »Sem podjetnica in želim tudi na področju turizma nekaj več narediti za naše okolje. Imamo namreč ogromno ponuditi,« meni. Foto: Marko Vindiš Lokalna turistična vodnica Nataša Pulko je kot turistično prednost Haloz izpostavila številne razglede. Fotografija Marka Vindiša nudi pogled na Zgornji Leskovec. Kot najbolj mikavne turistične bisere Haloz pa označuje vinograde in prečudovit razgled. V okviru zadnjega izobraževanje so preizkus znanja za lokalnega turističnega vodnika opravili po štirje občani iz Majšperka in Cirkulan, trije iz Podlehnika in dva iz Zavrča. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK torek z 28. junija 2022 V središču 8 stran 8 Podravje z Nekatere podeželske občine urejajo svoje knjižnične prostore Ustanavljanje lastnih knjižnic je za občine ogromen Knjižnice so bile (in večinoma še vedno so) v domeni večjih mestnih središč. Občine Spodnjega Podravja za bralno pismenost svojega prebivalstva skrbijo s sofinanciranjem tako Knjižnice Ivana Potrča v MO Ptuj kot s s sofinanciranjem Bibliobusa, ki deluje v okviru omenjene knjižnice in skrbi za dostavo knjig v njihova naselja. V nekaterih nekoliko večjih podravskih občinah pa se odločajo za ureditve lastnih knjižničnih prostorov. Mariborska knjižnica ima tako vedno več enot izven mestnega središča. Letos so na seznam dodali knjižnico v občini Rače-Fram, načrtujejo pa jo tudi v Miklavžu in Staršah. V večini občin Spodnjega Podravja, kjer knjižnično dejavnost izvaja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ne razmišljajo o ustanavljanju svojih enot. Tovrstne investicije so namreč povezane s precejšnjimi stroški. »Če bi katera izmed občin ustanoviteljic ali pogodbenic izrazila zanimanje, da bi v njihovi občini ustanovili enoto krajevne knjižnice, bomo to možnost proučili ter ocenili realna pričakovanja, ki jih imamo mi kot knjižnica in občina kot financerka. Stroške delovanja krajevne knjižnice namreč v skladu z veljavnimi predpisi v celoti krije občina, v kateri krajevna knjižnica deluje, področni predpisi pa določajo pogoje, ki jih je treba ob tem izpolnjevati,« je pojasnila Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Po njenem mnenju je Bibliobus odlična rešitev za izvajanje knjižnične dejavnosti po razgibanem terenu Spodnjega Podravja: »Bibliobus se ustavlja na kar 53 postajališčih in svoje poslanstvo izvrstno opravlja. Zelo nas veseli dejstvo, da iz leta v leto beležimo večji obisk. Po predhodnem dogovoru z osnovnimi šolami in vrtci pa na njem izvajamo tudi pravljične urice.« Kot je razvidno iz podatkov ptujske knjižnice, je vseh 11 občin ustanoviteljic in pet občin pogodbenic za delovanje Bibliobusa letos namenilo nekaj manj kot 90.000 evrov (stroški dela in materialni stroški). Zneski na posamezno občino so odvisni od števila občanov in višine glavarine ter znašajo med 1.500 do 8.000 evri, prispevek Mestne občine Ptuj za leto 2022 je 28.800 evrov. Precej višji so zneski, ki jih občine prispevajo za pokrivanje skupnih stroškov (stroški dela, materialni stroški in nakup knjižničnega gradiva). Finančna obveznost se nanje razdeli premo sorazmerno s številom prebivalcev in po metodi enotne glavarine. Slednja letos znaša 12,11 evra, za ptujsko občino pa 30,90 evra po prebivalcu. Manjše občine so letos za delovanje knjižnice namenile med 15.000 in 35.000 evri, večje med 50.000 in 80.000 evri, Mestna občina Ptuj pa 729.000 evrov. V zadnjih štirih letih so vse občine zagotavljale sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti v stoodstotnem deležu oz. v skladu s sklenjenimi pogodbami, enako je tudi letos. Bibliobus je zelo dobra rešitev za izvajanje knjižnične dejavnosti po razgibanem terenu Spodnjega Podravja. Ureditev knjižnice v Račah je stala pol milijona evrov V občini Rače-Fram s 7.550 prebivalci so letos odprli novo knjižnico (enota Mariborske knjižnice), ki domuje v severozahodnem delu gradu Rače. Kot so sporočili z občine, je skupna vrednost investicije 450.000 evrov. Za letno obratovanje in vzdrževanje so v proračunu predvideli 30.000 evrov. Knjižnica je odprta samo tri dni v tednu (sreda, četrtek in petek), od 27. junija naprej pa samo ob sredah popoldne. Obiska Bibliobusa po odprtju nove knjižnične enote niso ukinili. Foto: Knjižnica Rače Foto: Knjižnica Rače Občina Rače-Fram je sodobne knjižnične prostore uredila v prostorih gradu. Sofinancerski deleži občin za delovanje Bibliobusa (v evrih) Občina/Leta Sv. Andraž Žetale Trnovska vas Zavrč Podlehnik Cirkulane Juršinci Destrnik Dornava Hajdina Gorišnica Markovci Majšperk Videm Kidričevo Ptuj Skupaj: 2018 1.360 1.549 1.639 2.171 2.245 2.803 2.836 3.041 3.466 4.475 4.737 4.795 4.795 6.597 7.663 27.733 81.905 2019 1.430 1.602 1.687 2.186 2.306 2.871 2.937 3.158 3.567 4.630 4.976 4.944 4.972 6.847 7.975 26.425 82.513 2020 1.491 1.609 1.685 1.747 2.234 3.892 2.928 3.202 3.280 4.708 4.910 5.024 4.959 6.781 7.977 27.561 82.988 2021 1.474 1.636 1.706 1.848 2.250 2.930 2.973 3.302 3.626 4.847 5.138 5.047 5.068 7.029 8.173 28.433 85.480 Sofinancerski deleži občin za delovanje knjižnice Ivana Potrča Ptuj v evrih 2022 1.519 1.652 1.737 1.925 2.336 2.998 3.056 3.334 3.648 4.981 5.257 5.095 5.144 7.185 8.270 28.876 87.013 Vir: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Občina/Leta Sv. Andraž Žetale Trnovska vas Zavrč Podlehnik Cirkulane Juršinci Destrnik Dornava Hajdina Gorišnica Markovci Majšperk Videm Kidričevo Ptuj Skupaj: 2018 12.367 14.066 14.834 19.682 20.341 25.362 25.698 27.526 31.432 40.542 42.934 43.402 43.453 59.759 69.432 647.308 1.138.138 2019 12.912 14.461 15.231 19.726 20.810 25.928 26.502 28.497 32.192 41.788 44.912 44.621 44.867 61.793 71.971 668.651 1.174.862 2020 13.946 15.045 15.755 16.328 20.873 27.033 27.366 29.919 30.652 43.991 45.892 46.956 46.773 63.890 75.078 683.652 1.203.149 2021 13.941 15.465 16.139 17.474 21.278 27.706 28.119 31.227 34.287 45.830 48.583 47.720 47.921 66.459 77.281 711.495 1.250.925 2022 14.568 15.780 16.639 18.492 22.440 28.797 29.318 32.055 35.072 47.689 50.389 48.743 49.167 68.833 79.187 729.581 1.286.750 Vir: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Štajerski TEDNIK torek z 28. junija 2022 torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 Sp. Podravje z Mestni bazeni denarnicam veliko bolj prijazni od term Na ormoškega za 3, ljutomerskega 3,5 in slovenjebistriškega le 2,5 evra finančni zalogaj V občini Hajdina o ustanovitvi svoje krajevne knjižnice niso nikoli razmišljali. Lani so namenili kar nekaj denarja za ureditev šolske knjižnice, ki jo lahko koristijo tudi ostali občani in občanke. V Gorišnici doslej potrebe po svojih knjižničnih prostorih niso zaznali, v občini Markovci pa imajo že vrsto let svojo malo knjižnico v gasilskem domu v Bukovcih. Krajanom je na voljo več kot 8.000 enot gradiva. Pred leti so sicer skupaj z osnovno šolo razpravljali tudi o ustanovitvi krajevne enote Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, vendar te ideje vsaj za zdaj še niso realizirali. Foto: ČG V Staršah in Miklavžu na Dravskem polju načrtujejo svoje knjižne prostore Občinam, ki so že ustanovile svoje knjižnične enote, so se stroški za delovanje knjižnične dejavnosti zvišali. Prav tako so morale zagotoviti dodatna sredstva za ureditev knjižničnih prostorov. A to, po mnenju nekaterih županov, ne bi smelo biti ovira. »Našim občanom želimo dati višjo kakovost tovrstnih storitev, zato razmišlja- mo o umestitvi knjižnice v pritličje novega poslovno-stanovanjskega objekta v Staršah. V knjižnici ne bi izposojali samo knjig, ampak bi prostor služil tudi za organizacijo manjših kulturnih butičnih dogodkov,« je dejal Stanislav Greifoner, župan občine Starše, in dodal, da imajo sedaj res izjemno priložnost za realizacijo te ideje. Z investitorjem, ki namerava objekt graditi, se dogovarjajo, na kakšen način bi ta projekt lahko uresničili. Gre namreč za precejšen finančni zalogaj v vrednosti okoli 800.000 evrov. Starška krajevna enota bi po vzoru sosednjih občin delovala v okviru Mariborske knjižnice. Knjižnično dejavnost, ki je glede na zakonodajo obveza vsake občine, zagotavljajo z obiskom Bibliobusa. Tudi v občini Miklavž na Dravskem polju si želijo svojo knjižnico. Za ta namen nameravajo graditi nov objekt na zemljišču v bližini OŠ. V njem bi uredili knjižnične prostore in najverjetneje tudi dvorano. Projekt bi želeli realizirati v prihodnjih štirih letih, vse pa bo odvisno od možnosti pridobivanja sofinancerskih sredstev. Prve projektantske ocene so precej visoke, in sicer od enega do dveh milijonov evrov. Investicija bo občutno dražja, če bo knjižnica vključevala še dvorano. Župan Egon Repnik o prednostih knjižnega prostora pravi: »V prostorih knjižnice bomo lahko organizirali različne kulturne prireditve, česar Bibliobus ne omogoča.« Estera Korošec Foto: Sta/M24 Mariborska knjižnica ima vedno več enot izven mestnega središča. Poletje se začenja, mnogi pa že iščejo osvežitev v okoliških kopališčih. Zaradi vse višjih cen turističnih aranžmajev, zlasti pri južnih sosedih, pa tudi dražjih vstopnic domačih term bodo najbrž to poletje bolj iskani mestni bazeni, ki so precej cenejši. Pripravili smo kratek pregled cen vstopnic treh okoliških bazenov. Foto: MH Ponudba med tremi okoliškimi mestnimi bazeni se sicer nekoliko razlikuje, podobno tudi cene vstopnic. Na fotografiji ormoško kopališče. Foto: Mapio.net Mestno kopališče Ljutomer Foto: FB Mestno kopališče Slovenska Bistrica Najugodnejše bo prav gotovo kopanje na mestnih kopališčih. Tako ponudba kakor cena se med tremi okoliškimi bazeni, in sicer v Ljutomeru, Ormožu in Slovenski Bistrici, nekoliko razlikujejo, a so razlike dokaj majhne. Na Letnem kopališču Ormož, kjer ponujajo ohladitev v športnem (v dolžini 25 metrov) in otroškem bazenu ter gostinsko ponudbo, zelene površine, odbojkarsko igrišče in napihljiva igrala, cena vstopnice za odrasle znaša 3 evre, za otroke od 6. do 14. leta, dijake, študente, upokojence in invalide dva evra, celodnevna družinska vstopnica pa 8 evrov. Popoldanska vstopnica (od 15. ure dalje) stane dva evra za odrasle, pol manj za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide, medtem ko družinska vstopnica znaša pet evrov. Na voljo so tudi mesečne in druge vrste vstopnic. Lani so prodali okoli 7.000 vstopnic, od tega največ popoldanskih (1.544 vstopnic za otroke in dijake ter 1.419 za odrasle), sledijo celodnevne (1.172 za odrasle in 853 za otroke in dijake), najmanj, le 51, pa je bilo prodanih mesečnih vstopnic. Direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andrej Vršič, ki upravlja bazen, pričakuje večji obisk od lanskega. Razlogov je po njegovem več; dražji turistični aranžmaji in draginja nasploh, zaradi katerih si bo marsikdo morje težko privo- ščil, ter po drugi strani višje cene toplic in ugodne cene bazenov, ki so v glavnem ostale na lanskoletni ravni. Za pol evra višja cena vstopnice, a tudi večji bazen Osvežitev v nekoliko večjem, 50-metrskem olimpijskem bazenu in otroškem bazenu, ponuja sosednje letno kopališče v Ljutomeru, kjer so na razpolago prav tako zelene površine, igrišča ter gostinska ponudba. Na voljo je skupno okoli 1.300 kvadratnih metrov vodnih površin. Cena celodnevne vstopnice za odrasle je v primerjavi z ormoškim višja za 0,50 evra in znaša 3,50 evra, popoldanska pa je tako kot v Ormožu dva evra. Za pol evra sta višji tudi dnevna in popoldanska vstopnica za otroke, upokojence, dijake, študente in invalide (2,50 evra oz. po 15. uri 1,50 evra). Družinske celodnevne vstopnice znašajo od 8 do 12 evrov, popoldanske od 5,50 do 7 evrov. Na voljo so tudi mesečne in sezonske vstopnice. Kot so dejali, so cene vstopnic na lanskoletni ravni. Pestro dogajanje tudi na slovenjebistriškem bazenu Ob koncu šolskega leta je tradicionalno vrata odpirlo mestno kopališče v Slovenski Bistrici. Obisk prvega dne nove kopalne sezone je bil brezplačen, sicer pa celodnevna vstopnica za odrasle znaša 2,5 evra, za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide dva evra, popoldanska do dva evra. »Imeli bomo tudi jutranje in večerno plavanje, ki bo namenjeno vsem plavanja željnim obiskovalcem. Zjutraj bo to med 9. in 11. uro, zvečer pa med 19. in 21. uro. Vstopnica za plavanje stane en evro,« je povedal direktor Zavoda za šport Boštjan Fridrih. Ohladiti se je mogoče v osrednjem bazenu, ki meri 25 x 17 metrov, brezskrbna otroška vodna igra pa je omogočena v otroškem bazenu. Obratovalni stroški bazena, ki zajemajo vzdrževanje, reševalno službo in študente za prodajo vstopnic, so ocenjeni na 60.000 evrov, pokrili jih bodo iz občinskega proračuna in prodanih vstopnic. Lani so na mestnem kopališču našteli 8.000 kopalcev (število je nekoliko manjše zaradi ukrepov epidemije covid), letos se nadejajo, da bo ta številka višja. »Letošnje leto bo pestro, tudi kar se dodatne ponudbe tiče. Organizirali bomo otroške plavalne tečaje, jutranjo vadbo v vodi, kino večere, lutkovne prireditve za najmlajše, pripravljamo pa še kakšno presenečenje,« je zaupal direktor športnega zavoda, ki si v prvi vrsti želi, da bi jim bilo vreme tako kot lani tudi letos naklonjeno. Monika Horvat, Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Na sceni 10 stran 10 torek z 28. junija 2022 Skrinja domačih viž — ansambel Petka Avtorska glasba – identiteta ansambla Ansambel Petka je vsem ljubiteljem narodnozabavne glasbe zaželel lepo poletje in obilo dobre glasbe z novo skladbo Ko ozrem se nazaj, ki poje hvalnico življenju. Govori o trenutku, ko se človek ustavi, se zamisli in začne podoživljati trenutke svojega življenja. Klarinetist in vodja ansambla Matjaž Vodišek je skladbo napisal in poskrbel za priredbo. Besedilo je napisala Vera Šolinc. Vsak izmed nas ima kdaj trenutek, ko se ozre nazaj, in tudi člani ansambla Petka niso nobena izjema. Živeti je lepo, pravijo. Ansambel Petka je na narodnozabavni oder prišel leta 2008, stopajo pa v 15. leto delovanja. V sestavi Matjaž Vodišek (klarinetist, vodja ansambla), Dejan Frece (trobenta), Stane Žekar (harmonika), Roman Rošer (pevec), Franci Kolar (kitarist) in Jernej Klakočar (basist) nastopajo zadnji dve leti. Prihajajo iz občine Šentjur pri Celju, kjer tudi vadijo. Vsi člani imajo redne službe, narodnozabavna glasba pa je že od nekdaj njihova ljubezen, ki se ji predajajo vsak prosti trenutek. Po koronskem obdobju so njihovi termini polno zasedeni, vsi so komaj čakali, da se ponovno vrnejo na odre, da zaigrajo v živo pred občinstvom, ki je prav tako željno čakalo na ta pristni stik z muzikanti. Nastopajo po celi Sloveniji, na različnih prire- Foto: zasebni arhiv Ansambel Petka ditvah, v zaključenih družbah, na porokah. Ansambel Petka sodi med tiste slovenske narodnozabavne ansamble, ki dajejo velik poudarek na avtorsko glasbo. Doslej so se predstavili že z okrog štiridesetimi lastnimi skladbami, posneli pa so tudi tri zgoščenke: Muzike na svetu nič ne ustavi, Čista petka in Vse bi storil, sinko moj. Pripravljajo že četrto zgoščenko. Brez lastne glasbe ni lastne identitete, so prepričani člani ansambla Petka. Tudi ljubitelji narodnozabavne glasbe znajo ceniti ta avtorski pristop. Sicer pa preigravajo tudi glasbo Avsenika, Alpskega kvinteta in drugih prepoznavnih narodnozabavnih ansamblov. Letos se bodo ponovno predstavili na festivalu Graška Gora poje in igra, ki bo revijalnega značaja. Na Graško Goro, kjer so bili leta 2011 absolutni zmagovalci, se radi vračajo. Leta 2012 so zmagali tudi na ptujskem festivalu NZG; bili so naj- boljša kvintetovska zasedba 43. festivala, ki je potekal na spodnji grajski ploščadi ptujskega gradu. Če bi imeli 19. avgusta letos prosti termin, bi jih po vsej verjetnosti ponovno gostili tudi na najstarejšem slovenskem festivalu NZG. Nazadnje so se ptujskemu festivalskemu občinstvu predstavili ob 50-letnici festivala, leta 2019. Bolj ali manj pa se že umikajo s festivalskih odrov. Doslej so se uspešno predstavili na skoraj vseh slovenskih festivalih narodnozabavne glasbe, zdaj pa je po njihovem mnenju čas za mlajše ansamble, da stopijo na te odre. Veseli jih, da ima narodnozabavna glasba vse več pristašev, da je vse bolj priljubljena tudi med mladimi. Škoda le, da je med mladimi ansambli tako malo kvintetov. Povedali so, da bodo identiteto ansambla še naprej gradili na lastni glasbi ter s svojo glasbo prinašali veselje in razveseljevali ljudi povsod, kjer bodo igrali. Ptuj z Z osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti Gorišnica z Tabor gasilske mladine Dilema med novimi pristopi in vračanjem v stare, dobre čase 82 mladih gasilcev na kupu MG Junija je v Zagojičih potekal tabor mladine GZ Gorišnica. Iz vseh osmih društev se je tabora udeležilo 82 otrok, starih od 6 do 12 let. Letošnja osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, s katero se spominjamo 25. junija 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna, je napolnila mestno tržnico. Dan državnosti so s proslavami obeležile tudi številne druge občine v Spodnjem Podravju. Slavnostna govorka na ptujski slovesnosti je bila ptujska županja Nuška Gajšek. »Vsaka preizkušnja nas je utrdila in naredila močnejše. Zgodba za zgodbo, ki smo jo pisali, je bila uspešnejša. Čeprav se zdi, da je vojna nekaj preživetega, nekaj, kar sodi na smetišče zgodovine, nas samo en pogled v soseščino postavlja na realna tla in krepi spoznanje, da mir ni samoumeven, da svoboda ni dana vsakemu in vsem, da pravice naroda niso tako neodtujljive, kot smo mislili, in da tuljenje sirene ni zgolj preizkus, ali alarma še dela. Varnosti ni več, vsaj take, kot smo jo poznali in v kateri smo živeli. Grožnja danes kaže različne obraze. Moralni okviri so se tako zrahljali, da je skoraj vse dovoljeno. Vrednostni sistem je nevarno skrhan. Kolektivne vrednote nadomeščajo individualne. Vse to gradi neko novo realnost, novo okolje, nove izzive, zato potrebujemo nove pristope ali pa obnovo dobrih starih časov. Obnoviti bo treba lekcije, kako biti človek, kako ohranjati človečnost, humanost. Manjka nam predvsem razsodnosti, preudarka, človeška neumnost zato lahko dobi- Foto: BŠ Foto: Črtomir Goznik Nuška Gajšek, slavnostna govorka Foto: Črtomir Goznik Pihalni orkester je tako kot vedno navdušil s koncertnim programom in letošnjim gostom Tilnom Artačem. va nove dimenzije brezmejnosti. Zato je tudi mir tako zelo ranljiv,« je izpostavila županja, ob tem pa spomnila tudi na dejstvo, da se vse premalo zavedamo pomena države in da nas čakajo težki časi. Če pa se bomo zavedali, da k miru in blaginji prispevamo vsi, bo lažje. Boj za Slovenijo, za našo domovino, ne sme biti nikoli pozabljen, kot naj ne bo nikoli odveč se spominjati preteklosti, da bi obvarovali skupno prihodnost. Kulturni program ob 31. dnevu državnosti je ob bučnem aplavzu več kot 1500-glave množice izvedel Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča in v sodelovanju z enim in neponovljivim Tilnom Artačem. Na proslavi so pozdravili tudi praporščake domoljubnih in veteranskih organizacij. MG V petek so se najprej nastanili in dvignili svojo taborniško zastavo. Nato so imeli gasilsko-športne igre z mentorji. Najbolj so se zabavali ob pantomimi mentorjev. Sobota je bila polna obiskov in dogodkov. Najprej so izvedli orientacijski pohod. Otroci so med seboj tekmovali, kdo bolje pozna zemljevide in zna prebrati navodila. Na poti so jih pričakale različne naloge. Obiskali so jih tudi policisti in Modmed – podjetje za reševalne prevoze iz Zagojičev. Pokazali so jim svoja vozila, pripomočke in predstavili svoje delo. Obiskali so jih predsedniki in poveljniki društev. Tudi z njimi so se otroci igrali različne gasilsko-športne igre. Zvečer so se še malo pozabavali ob taborniškem ognju in seveda disko glasbi. V nedeljo so prišle na tabor gasilske članice, s katerimi so izdelovali gasilne aparate, ki bodo ob dnevu gasilca na razstavi. Obiskal jih je tudi župan in poskrbel, da so se posladkali z lučkami, popili sok in pojedli napolitanke. Pred odhodom domov smo poskrbeli še za presenečenje in otrokom pripeljali napihljiva igrala. Otroci so se na taboru učili, družili in se hkrati zabavali. Barbara Šumenjak Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 28. junija 2022 11 Ormož z Mitja Kelenc: »Tatuji zopet popularni« Ptuj z Kulinarični dogodek ŠETK Vse več strank po tetovažo za abrahama Gastronom – poklic prihodnosti Ormožan Mitja Kelenc je pred dobrimi tremi leti in pol stopil na samostojno poslovno pot in se začel ukvarjati s profesionalnim tetoviranjem. Posel je stekel odlično. V tem trenutku ima zapolnjene termine že za več kot leto dni vnaprej. Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj se izobražujejo tudi bodoči kadri v gostinstvu in turizmu. Gastronomi so svoje znanje in spretnosti ob pomoči učiteljev prikazali na zaključnem kulinaričnem dogodku v učilnici za strežbo. Gostom so postregli zdravilno pijačo kombuča (fermentirani čaj) in testenine po recepturi kuharske mojstrice Ane Roš. Trgovci so poskrbeli za promocijsko gradivo, podjetje Engrotuš pa je brezplačno prispevalo surovine. Foto: ČG Gastronomi so pripravljali jedi in napitke, trgovci pa so poskrbeli za promocijsko gradivo. Foto: Denis Žuran Tetovator Mitja Kelenc 36-letnik se je nad tetoviranjem navdušil, ko je sam dobil prvi tatu. V tetovaži ima oblečeni celotni roki. A ni si jih naredil sam. »To je zelo težko izvedljivo,« takoj na začetku razčisti. Naredil mu jih je mojster in tetovator Igor Muršič ter ga navdušil. Pred približno štirimi leti je pustil službo v Slovenski vojski in po okrevanju zaradi poškodbe kolena stopil na samostojno podjetniško pot: »Na začetku sem vse skupaj dojemal bolj kot hobi, popolnoma neobremenjeno, v smislu, poskusim in vidim, kako bo. Nikoli si nisem mislil, da mi bo posel tako zacvetel. Risanje je bila od nekdaj moja strast, od risanja na papir do stenskih poslikav. Pri takem delu enostavno moraš imeti to žilico,« pove sogovornik. Z umetnostjo se ukvarja vse življenje, z aktivnim profesionalnim tetoviranjem pa torej dobra tri leta. Na vprašanje, zakaj ravno risanje na kožo, nam obetavni mojster pove, da se mu ravno koža zdi zanimiva, ker je kot nekakšno živo potujoče platno. »Na koži poslikava povsem drugače izpade. Zanimivi so kontrasti, odzivi, to ni list papirja. Danes bi težje risal na papir kakor na kožo,« pristavi. Toda začetki niso bili enostavni. Šole, kjer bi poučevali tetoviranje, ni. Učenje po besedah Kelenca poteka ves čas, bolj kot ne se uči sam. »Oseba, ki se ukvarja s to dejavnostjo, mora biti po poklicu kozmetični ali zdravstveni tehnik. Ker sem obrt želel zagnati čimprej, sem opravil enoletni program za kozmetičnega tehnika, ki je bil sicer precej natrpan.« Nato pa je v začetku leta 2019 v osvetljenem in sodobno opremljenem prostoru nad svojim stanovanjem v mestu Ormož odprl svoj studio. »Najprej sem tetovaže izdeloval prijateljem, potem pa se je krog hitro širil. Danes k meni prihajajo praktično iz vseh koncev Slovenije, tudi iz tujine. Poleg družabnih omrežjih veliko naredi dober glas, kajti to je le koža in nek trajni zaznamek, kjer postajajo ljudje vse bolj previdni.« Tetovira največ do pet ur Na dan naredi le en oz. del tatuja, odvisno od velikosti in motiva. Tetovira do največ pet ur, več noče in ne zdrži – tako on kakor tudi stranke ne. Kljub temu pa si za stranko vzame tudi do osem Tetovaže bolj družbeno sprejemljive Tetovaže so postale precej razširjen trend. Medtem ko so nekdaj veljali predsodki, da se tetovirajo samo pankerji ipd., je danes situacija popolnoma drugačna. Na tetoviranje prihajajo tudi starejši, tetovaže so pogosta darila za – verjeli ali ne – abrahame. Sicer pa je največ pogumnežev, ki si želijo tetovaže, starih od 25 do 35 let. Kot opaža, se vse več strank odloči za tatuje, ki nosijo globoko sporočilo oz. izvirajo iz njihovih pomembnih življenjskih postaj. Foto: Denis Žuran ur časa. Stranka pride, izrazi željo, Mitja skicira – večinoma na računalnik in le redko na papir, nato pa skico odtisne na kožo in začne … Kaj pa bolečina? »Novejše iglice in pištolice so precej bolj kakovostne, zaradi česar je bolečina tudi manjša. Ni tako hudo, kot je to bilo s starejšimi variantami, ko je tudi veliko bolj tekla kri, koža je bila precej bolj razdražena …« Kot pravi, so predstavnice nežnejšega spola, kar se tiče bolečine, precej bolj vzdržljive: »Zgodi se tudi, da ženske, medtem ko jih tetoviram, celo zaspijo. Moški so redkokdaj tako sproščeni.« Cena: od 70 do 750 evrov za termin Trenutno so sicer najbolj zaželeni večji tatuji. Teh ne naredi v enem dnevu oz. terminu, tetoviranec pride v studio večkrat, podoba nastaja po delih. Zanjo porabi od 20 ur naprej, odvisno od motiva. Ta čas so najbolj priljubljeni živalski motivi: volki, levi, tigri. Zgodilo pa se je tudi že, da ga je stranka presenetila z nenavadno, celo bizarno željo. Z nadvse nenavadnim tatujem na intimnem predelu. »Ne predstavljam si, kako bi to njeno željo izvedel,« se nasmehne. Kopij ne dela, vsak njegov tatu je unikat. Sam sicer najraje riše ženske obraze. Izdelava tatuja stane od 70 do celo 750 evrov za termin. Cena pa navadno ni težava. »Vedno manj je povpraševanja po ceni, bolj jim je pomembna kakovost.« Spominja se Mariborčana, ki si je dal tetovirati skoraj celo telo, razen ene noge. Termine ima zapolnjene vse do 24. julija prihodnje leto. »Najlepše je, ko tetovažo končaš in vidiš zadovoljen izraz. Doslej na srečo – vsaj ne da bi vedel – še nisem imel nezadovoljnega odziva,« še pove Kelenc. Obetavni podjetnik, ki je bil pred časom razglašen tudi za naj mladega podjetnika v občini za leto 2021, pa pravi, da je priznanje zanj veliko presenečenje in dodatna spodbuda za naprej. V studiu že pripravlja nekaj novega, česar v Sloveniji še ni zasledil … Monika Horvat »V učilnici za strežbo oz. ‚restavraciji v malem‘ naši dijaki pripravljajo jedi pred gosti, prav tako so poskrbeli za vso postrežbo osvežilnih napitkov in njihovo dekoracijo. Na tak način jim omogočimo delovne pogoje, podobne tistim v restavracijah in gostilnah. To je zares zelo pomembna izkušnja, veliko se naučijo, premagajo tremo,« je povedal Zlatko Kekec, učitelj strežbe in kuharstva, ter dodal, da je letošnja generacija izjemno uspešna, spoštljiva in zavzeta za delo ter učenje. »Prepričan sem, da bo večina izmed teh 12 dijakov tudi v bodoče ostala v gastronomiji. Je pa res, da je veliko odvisno tudi od lastne angažiranosti, ciljev in želja. Kadri v gostinstvu in turizmu so zelo iskani, zato si želimo v prihodnje še višji vpis.« Dijakinja Silva Korez se je med gosti zelo vešče premikala z velikim strežnim pladnjem. Že kot majhna deklica je zelo rada pomagala v ku- hinji, zato se je odločila za izobraževanje v gastronomiji. »Seveda je na začetku stresno, ko je treba postreči veliko število ljudi, vendar se vsega navadiš. Tudi v šoli smo pridobili veliko znanja s področja strežbe. Gostinstvo me veseli in mogoče bo to poklic, ki ga bom čez nekaj let tudi z veseljem opravljala.« Njena sošolka Eva Dimitrovski bi rada nekoč imela svojo gostilno, najprej pa bo seveda treba zaključiti izobraževanje. »Doma pečemo piškote in izdelujemo testenine, zato je bila seveda logična odločitev, da se vpišem v program gastronom. Sem zelo družaben človek, zato me še toliko bolj veseli delo z gosti.« Ob kuharskih loncih je bil dijak Nik Volgemut, ki je pripravljal paradižnikovo omako. Odločen je, da bo nekoč postal kuhar, zato vso svojo energijo vlaga v učenje. Pred njim je še eno leto šolanja, nato pa se namerava zaposliti v restavraciji, si nabirati izkušnje ter čim več delati na lastni prepoznavnosti. »Mogoče bom nekega dne res odprl svojo gostilno in goste razvajal s svojimi sladicami.« Dijaki radi kuhajo Po izkušnjah Vide Babšek, učiteljice praktičnega pouka kuhanja, dijaki zelo radi pripravljajo jedi, so zainteresirani, radi kreirajo in ustvarjajo: »Ko pa pridejo v realno delovno okolje, ugotovijo, da je gostinski poklic zelo težak, zato se nekateri odločijo za drugo pot. Vsekakor bo treba mladim zagotoviti ustrezno plačilo za njihovo delo, da bodo ostali v gostinskih poklicih.« V gostinstvu in turizmu v tem trenutku primanjkuje več tisoč ljudi, zato je po mnenju Tanje Srečkovič Bolšec, direktorice Zavoda za turizem Ptuj, nujno potrebno, da bi mladi razvijali svojo poklicno pot na teh področjih. Estera Korošec Cerkvenjak z Priznanja ob občinskem prazniku Zlati grb za gasilce Vrhunec 24. občinskega praznika, ki ga v Cerkvenjaku z najrazličnejšimi aktivnostmi proslavljajo skoraj ves junij, je bila nedeljska proslava v dvorani kulturnega doma. Foto: SD Za 24. rojstni dan samostojne občine so v Cerkvenjaku pripravili številne aktivnosti in dogodke. Na njej se je župan Marjan Žmavc zahvalil vsem tistim občanom, ki so s svojim delom kakorkoli zaznamovali lansko in del letošnjega leta. Za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole je podelil županovo petico, medtem ko je denarna nagrada pripadla srednješolskim odličnjakom pa tudi sveže pečenim magistrom in diplomantom. Priznanja župana so dobili posamezniki za aktivno delo v društvih in družbenem življenju, spominski grb je za pomoč pri realizaciji nekaterih projektov prejel poslanec Franc Breznik, protokolarno vino z Johanezove trte pa za dobro sodelovanje med občinama župan Radelj ob Dravi Alen Bukovnik. Plakete na področju gospodarstva, podjetništva in turizma so si prislužili Marjan Fekonja, Jože in Rosvita Mihorič in Silvo Trinkaus, zahvalo za večletno prostovoljno delo v društvih pa Stanko Žmavc in Franc Čeh. Bronasti in dva srebrna grba so šli v roke posameznikov za njihove dosežke na področju društvenih dejavnosti, in sicer Dejana Žmavca, Rudolfa Druzoviča in Mirka Kozarja. Najvišje občinsko priznanje, zlati grb občine, pa je ob 70-letnici delovanja dobilo Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak. SD Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 torek z 28. junija 2022 Središče ob Dravi z Sprejem najboljših učencev Ptuj z 95 let dr. Cvetka Dopliharja Leonard, Lea in David pri županu Ponosen na Ptuj in opravljeno delo Župan Jurij Borko je pred dnevi sprejel Leonarda Kolariča in Leo Munda, ki sta vsa leta osnovnošolskega izobraževanja opravilo z odliko, ter Davida Felzerja, ki je v metu vorteksa na državnem tekmovanju dosegel tretje mesto. Foto: MH Z leve: župan Jurij Borko, učenci David Felzer, Leonard Kolarič in Lea Munda ter ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda Obetavnim učencem je čestital za uspeh ter jih v sproščenem klepetu povprašal o načrtih za prihodnost. Lea Munda se lahko pohvali tudi z izjemnimi dosežki na glasbenem področju. Pri igranju na klavir pobira najvišja priznanja. Lani je na mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju osvojila zlato priznanje in 1. mesto v svoji kategoriji, letos pa med drugim srebrno priznanje na državnem tekmovanju. Svojo izobraževalno pot bo po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kasneje pa načrtuje šolanje na akademiji za glasbo. Tudi Leonard Kolarič se poleg odličnega uspeha lahko pohvali s številnimi priznanji na različnih tekmovanjih, med katerimi je prav gotovo najbolj žlahtno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja geografije. »Odličen uspeh mi pomeni veliko, saj ob doseženem zlatem priznanju želim pridobiti Zoisovo štipendijo,« pravi Leonard in dodaja, da bo šolanje nadaljeval na biotehniški šoli, smer veterinarski tehnik. »Doma imamo veliko kmetijo in delo na njej me veseli. Za ta poklic me je navdušil tudi stric, ki je veterinar.« Po uspešno opravljeni srednji šoli se bo odločil, ali bo študiral veterino ali turizem. »Morda bom obudil babičin kmečki turizem,« pove. Za poseben dosežek, bronasto priznanje na državnem tekmovanju v metu vorteksa, pa je župan čestital tudi Davidu Felzerju. »Ta dosežek mi veliko pomeni, saj se s športom ukvarjam od prvega razreda. Treniram nogomet, odlično pa sem se odrezal na tekmovanjih v atletiki,« je dejal. Vpisal se je v srednjo lesarsko in gozdarsko šolo, smer mizar, nato pa bi želel nadaljevati šolanje in postati lesarski tehnik. Borko jim je v zahvalo in trud podaril knjižno darilo in vstopnico za ormoški bazen ter jim zaželel veliko uspehov. Izrazil je željo, da bi se po končanem šolanju vrnili v domačo občino. Monika Horvat stran 12 Za dr. Cvetka Dopliharja, po rojstvu sicer Mariborčana, lahko rečemo, da je zaprisežen Ptujčan. Na Ptuj se je kot mlad veterinar priselil pred 68 leti, 1. februarja leta 1954, ko je bila ustanovljena tudi veterinarska bolnišnica. Ljudje in mesto so ga v trenutku osvojili. Tako je še danes, Ptuja ne bi zamenjal za nobeno mesto. Že takoj ob prihodu je začel opravljati strokovno delo. Ostanki kužnih bolezni so namreč ogrožali živinorejo. Pregledati je moral 5.000 krav, da so odpravili okužbe. Uspelo jim je tudi s podporo takratnega okraja, katerega podpredsednica je bila Lojzka Stropnik, kasnejša prva ptujska županja. Ob tem pa so razvijali še umetno osemenjevanje. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju. Veterinarsko fakulteto je končal v Zagrebu, kjer je tudi magistriral in zagovarjal doktorsko disertacijo iz reprodukcije. Zaposlen je bil v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Ptuj in Kmetijskem kombinatu Ptuj – vsega skupaj 40 let. En mandat je bil tudi predsednik Skupščine občine Ptuj. Vedno pa je imel tudi veliko dodatnih funkcij. Za delo v politiki pravi, da je približno tako kot v gospodinjstvu: če imaš čisto vse v redu, tega sploh nihče ne opazi. Če pa nekaj delaš narobe, se to opazi takoj. »Na vsak sestanek sem prišel z lastnim mnenjem, sicer ne dokončnim, a tako se je bilo tudi lažje usklajevati po soočenju različnih mnenj. Pogovor vselej prinese prave rešitve,« je prepričan. Leta 1975 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v letih 1963–1975. Posebej ponosen na izgradnjo Ptujskih toplic Na svoje aktivno delo je ponosen. Vlagali so v kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo, uvedli novo tehnologijo, predvsem v reprodukciji svinj na farmi prašičev. Še prav posebej pa se je zavzemal za začetek gradnje Ptujskih toplic ob vrtini termalne vode. Še danes je najbolj ponosen, da je Kmetijski kombinat takrat prevzel dolžnost Foto: Črtomir Goznik Ob 95. rojstnem dnevu je dr. Cvetku Dopliharju vse lepo zaželela tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki ga je obiskala skupaj s predsednikom DU Grajena Vinkom Lozinškom. za izgradnjo Ptujskih toplic. »Ko danes razmišljam o tem, sem prepričan, da drugi tega projekta ne bi mogli realizirati. Izvažali smo hmelj in vino, da smo imeli devize za nakup najboljše keramike iz Nemčije. Ko je bilo že vse dogovor- jeno za uvoz, so ga prepovedali. V zadnjem trenutku nam je uspelo, da smo jih uvozili, še preden je potekel rok za začetek prepovedi uvoza. Spomini na 10. avgust leta 1975, ko smo odprli Ptujske toplice, zbralo se je nekaj tisoč ljudi, Foto: Črtomir Goznik Dr. Cvetko Doplihar na Ptuju živi že 68 let. V mestu ob Dravi je preživel tudi vsa svoja aktivna leta. Pravi, da je bilo resnično lepo in zanimivo. Kljub visoki starosti še vedno zelo aktiven Cvetko Doplihar je 13. junija letos dopolnil 95 let, upokojil se je pred 25 leti. Pri svojih letih je še vedno zelo aktiven, najmanj trikrat tedensko s svojo življenjsko partnerico Marijo Ano igrata bovling v Bovling centru na Ptuju. Vedno je prijetno, povesta, ob tem pa poskrbita še za telesno aktivnost. Pogosto tudi plavata. Rada hodita na izlete s člani Društva upokojencev Grajena. ostajajo nepozabni,« se spominja jubilant, ki je del svoje mladosti preživel tudi v izgnanstvu v Srbiji, kamor so ga odpeljali na njegov 13. rojstni dan. Brat je imel deset let, sestra pa tri. Zgradili so olimpijski, rekreativni, otroški in notranji bazen s pripadajočimi objekti. To je bila vizionarska odločitev, odločitev za turistični razvoj Ptuja, saj so Terme Ptuj še danes temelj, na katerem gradi ptujski turizem. Ob bazenih so takrat zgradili tudi prva tri teniška igrišča, ki so postala osnova za razvoj teniškega športa in zelo uspešnega trenerskega kadra na Ptuju. Olimpijske mere bazenov so omogočile tudi razvoj plavanja in uspešnih plavalcev. Takšnih odločitev bi si za mesto Ptuj želel tudi danes, da bi bilo več enotnosti in smelosti za nekatere večje posege, ki jih manjka, da bi bilo mesto še bolj turistično razvilo, še zlasti staro ptujsko mestno jedro. Cvetku Dopliharju ob njegovem življenjskem jubileju čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Cirkulane z Gasilci so svečano obeležili 80-letnico »Naj bo dan ali noč, mi gremo vedno na pomoč« V Sloveniji je 1.400 gasilskih društev, od tega jih letos 170 obeležuje obletnice. Med njimi 80. rojstni dan praznuje samo eno – PGD Cirkulane. Visok jubilej so počastili s svečano sejo in gasilsko parado. Najzaslužnejšim članom in prijateljskim gasilskim društvom pa so v znak zahvale za požrtvovalno delo in pomoč podelili priznanja (osem zlatih in 13 srebrnih plaket, 33 društvenih zahval in devet grbov). Osrednja slovesnost se je začela z gasilsko parado pod vodstvom Ivana Tetičkoviča, poveljnika PGD Cirkulane, v kateri je sodelovalo 120 uniformiranih gasilk in gasilcev. Na čelu parade so bili nosilci zastav Republike Slovenije, Občine Cirkulane in Evropske unije, za njimi pa godba na pihala, nosilki gasilskega znaka in ešalon praporov, gasilske mladine ter članov in članic. Strumno in z resnim pogledom so korakali mimo gasilskega doma do prireditvenega šotora, kjer so najprej prisluhnili slovenski himni, nato pa so sledili pozdravni nagovori. Anton Kokot, dolgoletni predsednik PGD Cirkulane, je na kratko strnil bogato zgodovino gasilstva v teh krajih, ki se je začelo leta 1942 na domačiji Slavka Furmana na Pohorju. Takratna gasilska četa je štela 20 članov in bila za tiste čase zelo dobro opremljena. »Ob 80-letnici je prav, da se spomnimo vseh ustanovnih članov in gasilskih generacij, ki so s svojo predanostjo, delavnostjo in medsebojno pomočjo postavili smernice razvoja našega društva. Veseli me, da je v vseh teh letih članstvo naraščalo, prav tako nam je uspelo modernizirati opremo in vozni park.« Leta 1958 so razvili prvi prapor in nanj napisali: »Naj bo dan ali noč, mi gremo vedno v pomoč« – in temu sloganu sledijo še danes. Število gasilske mladine je navdušujoče Foto: EK Prejemniki priznanj PGD Cirkulane na osrednji prireditvi Županja Antonija Žumbar se je zahvalila vsem, ki skrbijo za po- žarno varnost v občini. Izpostavila je številčnost gasilske mladine, na katero so izjemno ponosni. Za podmladek se jim prav gotovo ni treba bati, saj je trenutno aktivnih več kot 40 mladih. Cirkulanskim gasilcem sta ob tej priložnosti za vse doseženo čestitala tudi Janez Liponik, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik sveta podravske regije, ter Edvard Pušnik, predsednik OGZ Ptuj. Ob tem slovesnem jubileju so izdali zbornik z naslovom PGD Cirkulane – 80 let humanega dela, v katerem so strnili vso zgodovino društva. Pri njegovi izdaji so pomagali številni donatorji in občina, za kar so jim zelo hvaležni. Cirkulanski gasilci so tako ponovno dokazali, da je moč v skupnem sodelovanju in povezovanju. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 13 Ljudje in dogodki torek z 28. junija 2022 13 Ptuj z Martin Golenko je doslej daroval kri že 150-krat Izjemna družina Golenko, ki nesebično pomaga mnogim ljudem Družina Golenko iz Cirkovc je ena najbolj dejavnih krvodajalskih družin daleč naokrog. Sedem članov je skupaj doslej kri darovalo skoraj 500-krat. Po številu odvzemov krepko prednjači Martin Golenko, ki je ta teden opravil 150. odvzem, kar je šele drugi tak primer na območju ptujskega Rdečega križa. Tradicija, ki je globoko zakoreninjena, se nadaljuje. Po njegovih stopinjah gre sin Damijan, zelo aktivna krvodajalka je tudi žena Marija. Martin je izjemno pomemben aktivist na področju krvodajalstva, doslej je k temu pritegnil več sto novih darovalcev. Foto: arhiv ŠT Tako visok mejnik je redek Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa (RK) Ptuj, je dejala, da so na pomemben mejnik, ki ga je dosegel Golenko, izjemno ponosni. To je šele drugi krvodajalec na našem območju, ki ga je dosegel. Tako visoka stopnja odvzemov je namreč zelo redka, saj krvodajalci ponavadi prej presežejo starostno mejo. Pohvalijo pa se z velikim številom 'stokratnikov'; skoraj 150 vitezov jih je na širšem ptujskem območju, kar nas v slovenskem merilu uvršča v sam vrh. Cafutova je izpostavila pomemben prispevek Golenka k spodbujanju novih darovalcev in dejala, da sta s Francem Trčkom spisala pomemben del te zgodbe v Cirkovcah. S trenutnim številom krvodajalcev na območju, ki ga pokriva ptujski RK, je zadovoljen tudi predsednik Aleksander Solovjev. V Enoti za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, je bilo v torek zelo veselo. Čeprav krvodajalcev številke praviloma ne zanimajo preveč, saj darujejo kri iz povsem drugačnih razlogov, je treba nekatere jubileje vseeno primerno obeležiti. Eden takih je 150. darovanje krvi Martina Golenka, ki je bilo nekaj posebnega. Skupaj z njim je na ta dan kri darovalo več njegovih najbližjih sorodnikov, med njimi žena Marija in sin Damijan. Ob tej priložnosti je slavljenec s seboj na odvzem pripeljal tudi dva nova krvodajalca, ki sta darovala prvič, in tako poskrbel za nadaljevanje tradicije v Cirkovcah. Martin Golenko je pomemben organizator krvodajalskih akcij v svojem kraju, ki so vedno zelo dobro obiskane. Prav cirkovška krajevna organizacija je izjemno dejavna in med najbolj uspešnimi na tem področju. Kamorkoli grem, skušam ljudi prepričati v krvodajalstvo »Pot do sem je bila lahka, še najtežje je bilo kri darovati prvič. To se Foto: ČG Martin Golenko je v torek kri daroval 150., njegova žena Marija 40., sin Damijan pa 67. je zgodilo v vojski. Leta 2001 sem postal predsednik Krajevne organizacije RK Cirkovce, drugi mandat pa vodim tudi komisijo za krvodajalstvo v ptujskem RK. Zgleda, da imam to v sebi. Kamorkoli pridem, skušam najti še kakšnega novega krvodajalca. Letos sem prepričal 17 novih, v vseh teh letih se jih je nabralo kar nekaj. Letno okrog deset, skupaj torej več sto,« je dejal Golenko ob visokem jubileju, ki ga je dosegel. Če bi lahko, bi daroval še naslednjih nekaj let. Predlog, ki je bil nekaj časa aktualen (da se starostna meja za darovalce zviša na 70 let), se mu zdi na mestu. Želi si, da bi lahko opravil še en odvzem krvi, preden jeseni dopolni 65 let. Sedem družinskih članov ima za seboj skoraj 500 odvzemov Tudi oče, brat, sestra, žena, sin in snaha Martina Golenka so krvodajalci. Skupaj so zbrali neverjetnih 482 odvzemov. Vse so opravili v ETD Ptuj, kjer se, kot pravijo, počutijo odlično. »Gospod Golenko je privabil cele generacije krvodajalcev iz širše regije. Njegov prispevek je izjemen, za kar smo mu vsi neizmerno hvaležni. Tudi v imenu prejemnikov krvi in njihovih svojcev se vam iskreno zahvaljujemo,« je dejala zdravnica Petra Leber. Sin v dvajsetih letih do 67 odvzemov Martinov sin Damijan gre vztrajno po očetovih stopinjah. V 20 letih je daroval že 67-krat; začel je pri 18 letih: »Vsi so bili krvodajalci, tako da je bilo to samoumevno. Pa še zdravo je za telo. Nekomu pomagaš, obenem se kri obnavlja in imaš redne zdravniške preglede. Vsi imajo korist od tega. Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bom daroval.« Zgodba družine Golenko je torej zgodba o tem, kako lahko eden ali več posameznikov svet spreminja na bolje. Dženana Kmetec Ptuj z Podelitev odlikovanj Agencije za varnost prometa Gimnaziji svečana listina Prejemniki priznanj Agencije za varnost prometa (AVP) v Mestni občini Ptuj so Gimnazija Ptuj, ki je nosilka svečane listine AVP, Marjan Pšajd (zlati znak) ter Vesna Sodec Grula in Luka Žižek, ki so ju odlikovali s srebrnim znakom. Gimnazija Ptuj je v preventivno delovanje na področju prometne varnosti aktivno vključena dve desetletji. Organizirajo ali gostijo delavnice in izobraževanja o varnosti v cestnem prometu. Na šoli imajo mentorja, ki dijake pripravlja na tekmovanja Kaj veš o prometu. Šola več let sodeluje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Mestne občine Ptuj, so tudi soorganizator vsakoletne svečane prireditve ob svetovnem dnevu prometnih nesreč. Prejemnik zlatega znaka Marjan Pšajd je že 50 let član Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj. Na področju varnosti v cestnem prometu deluje od zgodnje mladosti. Zaposlen je bil kot voznik avtobusa, svoje delo je opravljal vestno in odgovorno. Po upokojitvi se je še aktivneje vključil v delo ZŠAM in postal nosilec funkcij – poveljnik uniformiranih članov, podpredsednik in predsednik. Deluje na področju ljubiteljske kulture, je pobudnik več preventivnih akcij, ki so postale tradicionalne, in član ptujskega SPVCP. Prejemnika srebrnih znakov Luka Žižek in Vesna Sodec Grula prihajata iz pedagoških vrst. Vesna Sodec Grula je zaposlena v Vrtcu Ptuj in pri svojem delu veliko pozornosti namenja vzgoji otrok na področju prometne varnosti. So- deluje pri vseh dejavnostih vrtca, ki so povezane s področjem prometne preventive in varnosti. Kot članica SPVCP organizira in vodi preventivne dogodke Kolesarček, Teden mobilnosti, Ulice otrokom, Prometna vila in koordinira izvajanje projekta Pasavček. Skrbi za nabavo didaktičnega gradiva za izobraževanje na področju prometne varnosti in si prizadeva za nenehne izboljšave pri izvajanju posameznih programov oziroma projektov. Luka Žižek je učitelj na OŠ Ljudski vrt, kjer sedmo leto opravlja naloge mentorja prometnega krožka. Je član SPVCP, skrbi za posodabljanje načrta šolskih poti in Letošnji podatki o prometni varnosti skrb vzbujajoči Iskreno zahvalo in čestitko je prejemnikom odličij izrekel tudi Franc Kozel. Izrazil je zadovoljstvo, da se rezultat dolgoletnega dela SPVCP kaže v tem, da so bili otroci in mladostniki do 18. leta starosti udeleženi le v peščici prometnih nesreč, niso pa bili med povzročitelji. »Vrsto let tesno sodelujemo z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami. Ohraniti človeško življenje je največja vrednota. Sledimo viziji nič, kar pomeni, da je naš cilj, da se ne zgodi nobena nesreča s smrtnim izidom. EU nam je naložila, da moramo število prometnih nesreč in posledic zmanjšati. Žal pri hudo in lahko telesno poškodovanih tega letos ne bomo dosegli, saj se je po sprostitvi kovidnih ukrepov enormno povišalo število prometnih nesreč s poškodovanimi udeleženci. Stanje po 15. marcu se je bistveno poslabšalo. Kljub temu sem prepričan, da bomo člani SPVCP tudi v prihodnje delali tako aktivno in s takšno vnemo.« Foto: MO Ptuj Z leve: Franc Kozel, Luka Žižek, Vesna Sodec Grula, Boštjan Šeruga (Gimnazija Ptuj), Marjan Pšajd in Nuška Gajšek je tudi član komisije, ki pregleduje šolske poti na območju četrtnih skupnosti Ljudski vrt, Grajena in Rogoznica. Na tekmovanjih Kaj veš o prometu z učenci dosega zelo dobre rezultate; leta 2017 je sodeloval pri izvedbi državnega tekmovanja, ki je potekalo na Ptuju. Sodeluje v več drugih projektih na področju prometne varnosti, kot mestni svetnik si med drugim prizadeva za izboljšanje prometne infrastrukture v ptujski mestni občini. Županja: »Nič ni samoumevnega, nič ni podarjenega« Odlikovanja sta nagrajencem izročila županja MO Ptuj Nuška Gajšek in predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel. Županja je poudarila, da so nagrade zaslužene in imajo poseben pomen: »Nič ni samoumevnega, nič ni podarjenega, za vse se je treba znova in znova truditi ter učiti, pa tudi opozarjati na pomen preventive v cestnem prometu. S tankočutnostjo je treba gledati na ranljive skupine udeležencev v cestnem prometu, vemo pa tudi, da naša cestna infrastruktura ni na zavidljivi ravni. Na tem področju nas čaka še ogromno trdega in težkega dela. Veseli me, da ste med nami tisti, ki vam ni vseeno in svoj prosti čas namenjate varnosti drugih. Navdaja me zadovoljstvo, da so v naši skupnosti takšni ljudje.« Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 28. junija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Spet v družbi Nočna vožnja iz Vana proti Kayseriju je trajala dobrih 14 ur, in ker sem bil precej utrujen od nenehne vožnje avta, sem se naspal. Kayseri ima zelo moderno avtobusno postajo, tako da sem se zjutraj ob prihodu lahko najedel in na toplem malo razgledal. Kot povsod je tudi tukaj zgodaj zjutraj že zelo živo in splača si vzeti kakšno urico zase ter opazovati ta vrvež ljudi, ki pa spet ni tako hektičen kot npr. v Ljubljani ali New Yorku. Vsi hodijo umirjeno, vzamejo si čas za čaj, pridejo pravi čas do odhoda, nihče ne gleda na uro in nihče nervozno ali neučakano ne cepeta zaradi čakanja. Območje Kayserija je naseljeno že 5.000 let, saj je zaradi ugodne geografske lege večina trgovskih poti potekala po tem območju. Poleg tradicije pa gre tudi za zelo moderno mesto, saj se v neposre- Foto: Dani Zorko Piščančji kebab s solato in ostalo zelenjavo dobiš povsod dni bližini bazarja nahaja tudi gospodarska četrt z večjimi bankami, poslovnimi stavbami in prestižnimi znamkami avtomobilov, del mesta pa je povezan celo s tramvajem. Zelo ponosni so na svoj nogometni klub Kayserispor, ki je leta 2006 osvojil takrat še pokal Intertoto, kar ima še po petnajstih letih takšno vrednost, kot če bi Drava osvojila CopoAmerica. Razlog, da sem se znašel tu, je bil predvsem ta, da sva se s prijateljem Otom dogovorila, da se od tu odpraviva na ogled Kapadokije, ki se nahaja dobro uro stran. Stanoval sem čisto v centru, čas pa sem izkoristil za raziskovanje in z veseljem ugotovil, da cene hrane in vsega ostalega niso kaj dosti zrasle glede na vzhod. Cene v Turčiji namreč zelo variirajo že znotraj samih krajev, kaj šele med območji, ki so nekaj sto kilometrov narazen. Imel sem dovolj časa, da se dobro Foto: Dani Zorko Mošeja Bürüngüz, največja v Kayseriju najem, zato sem najprej naredil en krog, preveril vse lokante (ulične menze) in se odločil za klasičen piščančji obrok s prilogo. Pri Turkih mi je všeč, da je večina prehranskih surovin popolnoma sveža, saj je odjem hrane tolikšen, da se zaloge sproti porabijo. Če sem zvečer šel kdaj jest ali zgolj mimo lokante, je bila večina posod že praznih, pri- logo k mesu si dobil že zelo težko. Oto je prikolovratil šele zvečer, stanovala pa sva celo v istem nadstropju. Čez dan sem že naredil načrt za naslednja dva dni, saj je Kapadokija veliko območje, videti pa je treba ogromno stvari. Naslednji dan sva si morala najprej izposoditi avto kar precej izven centra, zato sem kar na ulici pobral taksista, ki je seveda takoj vedel, kje je ta izposojevalnica avtomobilov. Če verjameš … Možakar sploh ni znal uporabljati navigacije, ni znal besede angle- ško; in potem je tip kar sredi nekega krožišča ustavil avto in skupaj sva šla, kako ironično, povprašat v neko izposojevalnico avtomobilov, kje ima njihova konkurenca pisarne. To je bilo tuhtanja, risanja in mletja misli, da bi najraje šel peš. Še dobro, da sva odrinila kar zgodaj, saj smo se po nekih nepomembnih ulicah fijakali dobro uro, preden sva prišla do pravega podjetja. Je pa res, da sva videla del mesta, ki ga drugače ne bi. Zdaj sem bil znova oborožen z avtom in neodvisen na poti. Foto: Dani Zorko Tramvaj v mestu Kayseri KOLOFON Neptis sappho Razpon kril je od 35 do 45 mm. Zgornja stran kril je črna z izrazito širokim in ožjim pasom belih lis. Na sprednjih krilih je v celici dolga prekinjena bela lisa, ki poteka od metuljevega telesa proti zunanjemu robu kril in se konča s trikotno liso. Spodnja stran kril je svetlo rdečerjava s številnimi belimi pasovi. Gosenica je nežno kosmata, rjava z vzorci in grbico z izrastkom. Hranilne rastline gosenic: Spomladanski grahor, robinija. Razširjenost: Nižinski listnati gozdovi. Doba letenja: V eni generaciji od maja do avgusta. ADOBE - na zraku sušena opeka iz blata, AIMEE, Anouk - francoska igralka (Sladko življenje, Moški in ženska), IZOBAR različek kemijskega elementa z enako maso, a različnim številom protonov Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 28. junija 2022 COLOR CMYK torek, 28. 6. 2022 Za kratek čas 15 Markovci z Državno tekmovanje OŠ v nogometu Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Markovske nogometašice druge Radio Ptuj ima najbolj aktivna družabna omrežja v Spodnjem Podravju Na OŠ Markovci že vrsto let žanjejo uspehe v različnih športih, eden izmed njih je tudi mali nogomet. Starejšim učenkam se je letos za las izmuznil že tretji zaporedni naslov državnih prvakinj v malem nogometu. Življenja brez družabnih omrežij si v časih, ko naša življenja zaznamujejo mobilni telefoni, računalniki in druge pametne naprave, ne moremo več predstavljati. Zato tudi Radio Ptuj s pridom uporablja in izkorišča prednosti in priložnosti, ki jih nudijo omrežja TikTok, Instagram in Facebook. TikTok nagovarja otroke, Instagram mlajšo generacijo, Facebook pa starejše, a vsi trije ciljno publiko seznanjajo z dogajanjem v programu Radia Ptuj, obveščajo o akcijah, projektih in nagradnih igrah, ki jih pripravljamo. TikTok je namenjen predvsem zabavi in projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Instagram dnevni zabavi, ki jo poslušalcem ponuja Štajerska budilka, Facebook pa v svet ponaša klasične objave, ki zajemajo aktualne informacije o dnevnih dogodkih v Spodnjem Podravju, vabijo k poslušanju rednih radijskih oddaj ter predvsem vabijo k sodelovanju v številnih nagradnih igrah, ki jih pripravljamo skupaj s partnerji. Posebej odmevni so videoposnetki, ki jih ustvarja ekipa Štajerske budilke, saj po številu ogledov in komentarjev dosegajo izjemne rezultate. V teh dneh si lahko na Facebook profilu Radia Ptuj ogledate nastope najboljših mladih pevskih talentov iz našega okolja. Od sobote, 25. junija, so namreč tam na ogled izseki nastopov otrok, ki so se v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavili na treh polfinalnih prireditvah v Celju, Mariboru in na Ptuju. Videli in slišali smo 83 glasbenih nastopov. Ob posameznem nastopu je tudi informacija, kako glasovati za mlade pevce, saj bodo rezultati SMS-glasovanja trem iz višje in trem iz nižje kategorije pomagali na poti do finalnega nastopa. Vsak nastop ima za glasovanje dodeljeno posebno telefonsko številko, glas za svoje favorite pa lahko do 10. julija do polnoči oddate s poslanim SMS-sporočilom na številko 4246, in sicer s ključno besedo POJEM in zaporedno številko posameznega nastopa. Cena SMS-sporočila je 0,99 evra. (NŠ) Foto: OŠ Markovci Ekipa malega nogometa OŠ Markovci Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 8 3 4 7 4 8 6 7 9 5 3 6 2 8 1 4 9 Kot so sporočili iz OŠ Markovci, se je njihova dekliška ekipa malega nogometa ponovno uvrstila v veliki finale, ki je letos potekal v večnamenski dvorani v Markovcih. Po otvoritvi tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločal pare za polfinale. Markovskim nogometašicam je le malo zmanjkalo, da bi osvojile še tretji zaporedni naslov državnih prvakinj. »Kljub temu je to za našo šolo in občino izjemen dosežek,« je dejal ravnatelj Ivan Štrafela. Veselje v domači ekipi je bilo kljub porazu veliko, saj so na tekmovanju osnovnih šol v nogometu po dveh prvih mestih sedaj osvojile še drugo mesto v državi. Domače igralke so se po besedah mentorja Zlatka Marčiča v prvi tekmi pomerile z ekipo iz Šmarjete in zmagale (1:0). »Vso tekmo so prevladovale na igrišču in veselje na koncu je bilo nepopisno, saj so si finale priigrale že tretje leto zapored. V drugi polfinalni tekmi je OŠ Rakek po začetnem vodstvu OŠ Trbovlje zmagala in si odprla pot v finale (5:1). Tekma za tretje mesto je bila odločena z enim zadetkom; več sreče je imela OŠ Šmarjeta in si z rezultatom (1:0) prislužila tretje mesto,« je dogajanje na igrišču opisal Marčič in dodal, da je težko pričakovani finale med OŠ Markovci in OŠ Rakek upravičil vsa pričakovanja. »Po rahli pobudi OŠ Markovci na začetku tekme so se igralke OŠ Rakek pokazale za čvrstega nasprotnika in v zadnjih trenutkih tekme povedle z 1:0 ter kljub hudemu naletu domačink zadržale vodstvo, kar je bil tudi končni rezultat tekme.« EK Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 5 6 2 1 stran 15 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< < << << <<< < << < << <<< << < -------------- Denar €€ €€€ € €€€ € €€ € €€€ €€ € €€€ €€ Zdravje › ›› ›› › ››› › ››› › › ››› ›› ››› Za ekipo OŠ Markovci so nastopile: Eli Bezjak (kapetanka ekipe), Julija Skuhala, Neža Meglič, Teja Slanič, Lana Kristovič, Tjaša Pfeifer, Doris Cimerman, Lara Krajnc in Mia Pernat. Mentor ekipe je učitelj Zlatko Marčič. Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Da boste izvedeli prvi! (Velja za teden od 28. junija do 4. julija.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično www.tednik.si www.tednik Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,4. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Naja Škoda, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK 16 Kultura in izobraževanje Ptuj z Zaključek Bralne skrinje v Šolskem centru Cirkovce z Visok jubilej Prosvetnega društva Cirkovce in folklorne skupine Gremo mi v tri krasne Proslavili devetdeset in sto let delovanja Dijaki, zadnja leta pa tudi zaposleni v ŠC Ptuj so že 16. leto brali za priznanje Bralne skrinje – bralne značke za srednješolce. Da bi bolj poudarili pomen branja za osebnostno rast mladostnikov, smo letos povezali še projekta Rastem s knjigo in Unescov Menjam branje in sanje. Foto: Simona Kotnik Gostja literarnega srečanja je bila gledališka igralka in priznana mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, ki danes z družino živi v Novi Gorici. Rdeča nit vseh treh projektov je bila namreč prav Natašina knjiga Gremo mi v tri krasne, ki nas opozarja na pretirano uporabo sodobne komunikacijske tehnologije, motnje hranjenja pri mladih … Pretresljive življenjske izpovedi mladih na poletnem taboru oz. različne oblike zasvojenosti pisateljica predstavi s prefinjeno rahločutnostjo, včasih celo na humoren način. Vsekakor je zagovornica takšnih taborov. Po njenem mišljenju imajo mladi v vseh časih podobne notranje potrebe. Žal pa se krivulja zvedavosti pri njih vedno bolj nagiba navzdol. Zato je za starše pohvalno že, če njihovi otroci v času vseh teh pametnih naprav sploh še berejo. Vsem je položila na srce misel pisca Amosa Oza, da naj bralec v vsaki knjigi (liku) išče sebe, ne pa avtorja. Prireditev je na začetku popestril harmonikar Jan A. Habjanič, gostjo in vse zbrane pa je pozdravila Anja J. Grašič, ravnateljica Strojne šole, saj so letos med bralci prevladovali prav ti dijaki. O zares dobrih Natašinih knjigah, ki jih je vredno brati ne glede na bralčevo starost, je pohvalno spregovorila tudi Liljana Klemenčič. Ob zaključku obiska je pisateljica bralkam in bralcem iz vseh treh šol podelila priznanja in nagrade, knjižničarke pa smo se ji zahvalile z dobrotami, ki jih pridelajo pridne roke dijakov in profesorjev ŠETK. Terezija Kekec Nataša Konc Lorenzutti je avtorica več mladinskih del, ki so bila večkrat nominirana za literarne nagrade. Med drugim je za knjigo Kdo je danes glavni leta 2016 prejela priznanje zlata hruška. Leta 2020 je bila knjiga Zvezek in brezvezek uvrščena na častno listo IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost). Destrnik z Podravske kmečke igre 2022 letos v Desencih Malo zares in veliko za šalo Društvo podeželske mladine (DPM) Spodnje Podravje je gostilo regijsko tekmovanje za nastop na državnih kmečkih igrah, ki bodo 2. julija v Tržiču. stran 16 torek z 28. junija 2022 Sredi junija je v Cirkovcah potekalo praznovanje ob visokih društvenih jubilejih, ki smo ju dosegli v preteklih dveh letih: Prosvetno društvo Cirkovce je zabeležilo 90 let, Folklorna skupina Vinka Koržeta pa že 100 let delovanja. Po ustnih virih je okoli leta 1920 v Cirkovcah nekaj vaščanov ustanovilo kulturno društvo. V njem so se zbirali ljubitelji petja, plesa, gledaliških iger in bralci knjig. V 100 letih delovanja društva so člani ustvarjali v različnih skupinah: dramski sekciji, pevskem zboru, skupini ljudskih pevcev, v likovni sekciji. Leta 1975 je bil ustanovljen Tamburaški orkester Cirkovce, ki je danes eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tamburaških orkestrov. Vsak član, bilo jih je več kot 200, je pripomogel k temu, da so zgradili uspešno zgodbo. Repertoar Tamburaškega orkestra je znan po raznolikosti, saj pod vodstvom dirigenta Petra Krajnca igrajo vse: od slovenskih popevk do svetovnega rocka. S pevkami iz skupine Kreativke so zaigrali tudi skupno pesem, nato pa so le-te nadaljevale z ljudskimi pesmimi in popevkami. Foto: TU Folklorna skupina Vinka Koržeta je v letu 2021 obeležila 90 let obstoja in je ena izmed najstarejših folklornih skupin v Sloveniji. Od ustanovitve leta 1931 je skupina delovala pod vodstvom Vinka Koržeta. Po njegovi smrti je vodenje prevzel Anton Brglez, nato Liljana Brglez, od leta 2015 pa skupino vodi Tina Urih. V 90 letih delovanja se je zgodilo marsikaj lepega. Skupina je prepotovala večino Evrope ter po dolgem in počez prečesala Slovenijo. Člani plešejo štajerske plese in ohranjajo tudi druge oblike izročila. Cirkovški folkloristi so v pustnem času posebej znani kot cirkovški ploharji. Poleg mini godbe Pepi Krulet so za popestritev poskrbeli še zbrani glasbeniki vseh generacij: Peter Kranjc, Zvonko Gregorc, Ivan Kojc, Miran Kovačič, Miran in Davorin Urih, Štefan Lenart, Jurij Lah in Matic Fišer, ki so igrali in spremljali folkloro na nastopih v zadnjih 30 letih. Vesele Polanke so svoj nastop začele s poročnim valčkom – za vse folkloriste, ki so se med plesanjem zaljubili in skupaj nadaljevali življenjsko pot. S svojo prisotnostjo sta nas počastila velikan slovenske folklore Bruno Ravnikar ter župan Anton Leskovar, ki je vse zbrane presenetil z jubilejno torto. Sledila je skupna točka vseh 170 nastopajočih, v kateri so plesalci zaplesali šotiš in zapeli Tam dol na ravnem polju. Novi predsednik društva Žiga Ciglarič je na prireditvi poudaril pomen medgeneracijskega povezovanja, prenosa znanj in sodelovanja med sekcijami. Ob prireditvi smo pripravili tudi brošuro, v kateri so predstavljene sekcije Prosvetnega društva Cirkovce. Tina Urih Ptuj z Po desetih letih ponovno srečanje pevcev Večer petja in obujanja spominov V Šolskem centru Ptuj je med letoma 1984 in 1994 deloval izjemno uspešen mešani mladinski zbor pod vodstvom Darje Koter. V tem obdobju so člani med seboj stkali tesne prijateljske vezi, zato so našli čas za srečevanja tudi po tem, ko je zbor nehal delovati. Zadnje tako srečanje je bilo pred dnevi, ko so se pevci in pevke zbrali v Rimskem taboru na Ptuju. »Naše srečanje je bilo čustveno, veselo, zabavno in polno ubranega petja. Zdelo se je, da je od našega zadnjega nastopa minilo kakšno leto ali dve. Še vedno smo v dobri pevski kondiciji. Nazadnje smo se v podobni sestavi srečali pred desetletjem, ko smo svoji zborovodkinji pripravili presenečenje za rojstni dan. Ta dan nam je vsem ostal v prijetnem spominu, zato je bil to razlog za ponovno snidenje,« je povedala pobudnica dogodka Tanja Krivec in dodala, da so preživeli večer, poln spominov, pesmi in Foto: Darja Gavez Pevci in pevke Mešanega mladinskega zbora SŠC Ptuj veselja. Pevci in pevke so si tokrat obljubili, da se bodo ponovno srečali čez dve leti. Zbor je bil v času delovanja eden boljših v Sloveniji, saj je na različnih tekmovanjih dobival visoke nagrade in priznanja za svoje ubrano petje. To mu je odprlo vrata na številne odre doma in v tujini. Gostoval je v Kopru, pa tudi izven slovenskih meja, v Italiji, na Madžarskem, v Franciji in ZDA. DG, EK Podlehnik z Sprejem vrtičkarjev in odličnjakov Devetošolci se poslavljajo, prihajajo minimaturanti Foto: DPMSP Podravski podeželani so se v Desencih pomerili v košnji in grabljanju, nato pa so se sprostili z zabavnimi igrami, kot je šajtrga pobiralka. V spretnostih, zlasti košnji in grabljanju, so se pomerile ekipe gostiteljev in DPM Maribor ter mladi podeželani iz Svetega Jurija ob Ščavnici. Državne kmečke igre so sicer vseslovenski dogodek pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Nastop na državnih kmečkih igrah so si na regijskem tekmovanju prislužili gostitelji. »Ker naša regija zajema štiri društva, ob DPM Spodnje Podravje in DPM Maribor še društvi mladih Podlehnik in Slovenske gorice, se bosta državnega tekmovanja s šestimi člani udeležili ekipi Spodnjega Podravja in Maribora,« je povedala Damjana Žampa, predsednica spodnjepodravskega društva. Poleg tega da so iskali najboljšega kosca in grabljico, so imeli v programu še številne zabavne igre, za katere so združili moči v ekipi Podravski Jurij in se zraven tudi do solz nasmejali. Med njimi je bila igra šajtrga pobiralka, kjer je moral »svetovalec« po poligonu voditi »slepega pobiralca« v samokolnici in njegovega »slepega šoferja«, da so nabrali največ vrednega sadja za zmago. Člani TD Destrnik so jim predstavili projekt Od lanu do platna, pa tudi nekaj starega kmečkega orodja in opravil. SD Župan Sebastian Toplak je imel ob koncu šolskega leta eno najprijetnejših županskih dolžnosti. Sprejel je odlične učence OŠ Podlehnik, ki se poslavljajo od osnovnošolskih klopi, ter pozdravil otroke, ki zapuščajo vrtčevske igralnice in bodo 1. septembra prestopili šolski prag. Obilo uspeha pri nadaljnjem šolanju je podlehniški župan zaželel Gaji Fideršek, Evi Pulko in Nicku Šibili, ki so odličen uspeh dosegli v vseh devetih letih, ter devetošolkama Vanesi Vidovič in Niki Plajnšek, ki jima je čestital za odličen uspeh v zadnjem razredu. »Znanje je zaklad, ki ga vedno nosimo s seboj,« je odličnim najstnikom dejal Toplak in jim zaželel, naj sledijo svojim sanjam. Popotnica znanja je glede na rezultate nacionalnega preizkusa bogata. »Izvedli smo preverjanje učencev v tretjem, šestem ter devetem razredu. Devetošolci so bili preverjani iz predmetov matematika, slovenščina in geografija. Na vseh predmetnih področjih je OŠ Foto: Občina Podlehnik Župana so z žvižgi piščalk in petjem pozdravili otroci iz vrtca Podlehnik – minimaturanti, ki bodo 1. septembra postali prvošolčki. Podlehnik dosegla rezultate, višje od državnega povprečja. Sodelavke in sodelavci učitelji so opravili vrhunsko delo, saj v zadnjih dveh letih zaradi epidemije ni bilo nikomur lahko. Vsa energija in vložki so se izjemno obrestovali,« pa je povedal ravnatelj Dejan Kopold. MV COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 Tenis Krajnc prevzel Juvanovo, v Wimbledonu tudi s Tamaro Stran 18 Tenis Tudi na Ptuju tenis spisal nekaj izjemnih zgodb Stran 19 stran 17 Rokomet »Razmišljamo pozitivno, a nismo odvisni sami od sebe« Stran 19 Šport mladih Mladi veseli ponovnega druženja in tekmovanj Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros z Dirka za VN Indonezije Slovenec in dva Španca, dve hondi in gasgas Po dveh tednih premora, ki ju je vodilni v skupnem seštevku točkovanja za svetovno prvenstvo Tim Gajser izkoristil za krajši oddih, so se najboljši motokrosisti sveta znova zbrali v Indoneziji. Gre za povsem novo prizorišče dirk za svetovno prvenstvo, tako da so imeli vsi vozniki enako izhodišče. Pri tem se je pokazala velika moč 25-letnika iz Pečk pri Makolah, ki so ga v Indoneziji sprejeli kot velikega zvezdnika. Najprej je suvereno opravil s sobotnimi kvalifikacijami, kjer si je priboril najboljše štartno izhodišče za nedeljske dirke v konkurenci. To je na najboljši možni način izkoristil v prvi vožnji, kjer je že v prvi ovinek zapeljal kot vodilni, v nadaljevanju dirke pa povsem kontroliral dogajanje na progi in do cilja ohranil vodilni položaj. Za njim sta se zvrstila Španca Jorge Prado na gasgasu in Ruben Fernandez na hondi. »Prva vožnja je minila v vročem Dirka za VN Indonezije, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Jorge Prado 3. Ruben Fernandez 4. Romain Febvre 5. Glenn Coldenhoff 6. Mitchell Evans Slovenija Španija Španija Francija Nizozemska Avstralija Honda Gasgas Honda Kawasaki Yamaha Honda 25 22 20 16 18 15 Honda Gasgas Yamaha Yamaha Yamaha 535 410 405 365 363 25 22 18 20 15 16 50 44 38 36 33 31 Skupni vrstni red v SP (12/19): 1. Tim Gajser 2. Jorge Prado 3. Jeremy Seewer 4. Maxime Renaux 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Španija Švica Francija Nizozemska vremenu, a je bila skoraj popolna; bil sem najhitrejši na startu in nadzoroval dogajanje. Tudi steza je bila precej boljša kot dan prej, očitno je ekipa, ki jo pripravlja, svoje delo dobro opravila,« je po prvi dirki dejal Gajser. V drugi vožnji je Gajser sicer slabše začel in bil v uvodnih krogih tretji, nato pa sta mu uspela dva prehitevalna manevra, ki bi se lahko uvrstila v motokrosistične učbenike. Najprej je z odlično izpeljano notranjo linijo prehitel Febvreja, potem pa je na neverjeten način presenetil še Prada, ki ga je prehitel po zunanji liniji prav tam, kjer ga Španec sploh ni pričakoval. Nato so ga lahko tekmeci gledali le še v hrbet, vse do zaključka je imel od tri do pet sekund prednosti. Za njim sta to vožnjo končala Prado in Febvre; slednji je sicer poskušal z nekaterimi manevri ogroziti Španca, a je bilo za prehitevanje premalo. Febvre je posledično ostal brez odra za zmagovalce, saj so bili tam Gajser s popolnim izkupičkom 50 točk, drugi Prado (44) in tretji Fernandez (38). Foto: MXGP Indonezija je pomembno tržišče za Hondo, zato so bili vozniki teh motorjev še posebej motivirani: na koncu so se trije uvrstili med najboljših šest. »V drugi vožnji začetek ni bil tako dober, nato pa mi je uspelo nekaj res lepih prehitevanj. Ves čas sem se dobro zabaval, brez težav sem nadzoroval potek dirke in sem zelo srečen. Bil je res odličen dan, po dveh zmagah imam sedaj že 125 točk prednosti in sem res lahko zelo zadovoljen z dosedanjim potekom sezone. Seveda pa gre velika zahvala ekipi, pa tudi prebivalcem Sumbawe, ki so Atletika z DP v Velenju »Veliko tekem sem imel po vrsti v zadnjem času, ni bilo dovolj treninga in zato tudi ne pravega občutka. Se pa kdaj posreči tudi dober met in takrat gre disk zelo daleč,« je hudomušno povedal Čeh. Po krajšem premoru se je na tekmovališče vrnila Veronika Domjan in v metu diska slavila s povprečnim rezultatom 50,51 metra. To znamko je dosegla že v prvem poskusu; v nadaljevanju ji ob treh prestopih ni uspelo preseči daljave. Z zadnjim metom v neposredno bližino 50 metrov ji je precej zapretila Hana Urankar iz celjskega Kladivarja, a ji je za ptujsko atletinjo vseeno zmanjkalo dobrega pol metra … Za tretje ptujsko odličje je v Velenju v skoku v daljino poskrbela Maja Bedrač, ki je osvojila medaljo z bronastim leskom. Za vse je bila premočna Neja Filipič iz ljubljanskega Massa, ki je izvedla tri skoke v bližini 650 cm. Maja je imela samo en veljaven poskus. Meril je natančno 600 cm, dosegla pa ga je v tretjem poskusu. Vse do zadnje serije je bila na 2. mestu, nato pa jo je za pet centimetrov prehitela Urša Matotek iz Športnega društva Dolenjske Toplice. Iz AK Ptuj so v Velenju nastopili še trije mlajši atleti, ki so tekmovanje izkoristili za nabiranje izkušenj in za primerjavo s starejšo konkurenco. Andraž Rajher je tekmoval v metu kladiva, Blaž Jurgec in Sara Šeruga pa v teku na 400 metrov. JM Nogomet z Pripravljalna tekma Strelca za Aluminij: Skiba, Topić. ALUMINIJ (1. polčas): Banić, Jovan, Črnčec, Schaubach, Zukić, Jagič, Marinšek, Kmetec, Brest, Topić, Skiba. (2. polčas): Pavli, Munič, Mihalić, Erniša (Vidovič), Đuran, Ciganović, Frešer, Kozjak (Privošnik), Borovnik, Medved, Demiri. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so po tednu priprav že odigrali prvo pripravljalno srečanje. V soboto popoldne so v domačem športnem parku gostili Fužinar. Trener Robert Pevnik je priložnost za dokazovanje ponudil kar 24, zvečine mladim nogometašem, srečanje pa se je končalo brez zmagovalca z rezultatom 2:2. Naslednji pripravljalni obračun bodo rdeče-beli odigrali v nedeljo, ko bodo v kidričevskem športnem parku gostili romunskega prvoligaša FC Universitatea Cluj. UR Športni napovednik Atletika z Na Ptuju državna liga za paraplegike in tetraplegike Društva paraplegikov Podravja vabi na ogled državne lige v atletiki za paraplegike in tetraplegikev. Tekmovanje bo potekalo v torek, 28. junija, med 16. in 19. uro na ptujskem Mestnem stadionu. To je za atlete četrti, finalni nastop za leto 2022. Organizatorji, posebej pa še športniki invalidi, bodo veseli vaše podpore. 69,91 m 55,50 m Mali nogomet z Turnir ŠD Rim v Nadolah 66,41 m 57,48 m 51,82 m 6,55 m 6,05 m 6,00 m Foto: AZS 50,51 m 49,96 m sta, JM Aluminij – Fužinar Vzajemci 2:2 (2:1) Člansko DP v Velenju, rezultati: - disk (m): 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 2. Tadej Hribar (Krka) - kladivo: 1. Jan Emberšič (Domžale) 4. Jurček Korpič Lesjak (Kladivar) 6. Andraž Rajher (Ptuj) - daljina (ž): 1. Neja Filipič (Mass) 2. Urša Matotek (DTO) 3. Maja Bedrač (Ptuj) - disk (ž): 1. Veronika Domjan (Ptuj) 2. Hana Urankar (Kladivar) s hrano in je bil le deveti. Na dirki v Samoti Sumbawi sicer ni bilo vseh dirkačev, saj je bilo na startu razreda MXGP le 20 voznikov. Manjkal je tudi Francoz Maxime Renaux, pred tedni še najresnejši tekmec Gajserja, ki se je poškodoval na prejšnji dirki. Naslednja dirka bo na sporedu 17. julija v češkem Loketu. Neodločeno s Korošci Disk v domeni ptujskih metalcev V Velenju je v petek in soboto potekalo državno člansko prvenstvo med posamezniki. Člani Atletskega kluba Ptuj so se veselili treh medalj, dveh zlatih in bronaste. Ptujska paradna disciplina ostaja disk, kjer sta Kristjan Čeh in Veronika Domjan stopila na najvišjo stopničko. Najboljši slovenski atlet je v zadnjem tednu nastopil na dveh tekmovanjih v Estoniji, kmalu po vrnitvi v domovino pa ga je že čakal nastop na domačem državnem prvenstvu. Kot vedno se je tudi tokrat močno potrudil in iz sebe iztisnil maksimum, disk pa je poletel zelo daleč – le pičlih devet centimetrov manj od znamke 70 metrov … Atlet iz Podvincev je imel na velenjskem mestnem stadionu tri veljavne poskuse. V drugi in tretji seriji je zmogel 68,61 in 69,91, v zadnji pa 66,34 metra. nas res lepo sprejeli. Komaj čakam, da se naslednje leto vrnemo,« je še dodal Gajser. V skupnem seštevku za svetovno prvenstvo je zdaj slovenski as že pri 535 točkah. Po novem mu je najbliže Prado s 410 točkami, na tretje mesto pa je zdrsnil Švicar Jeremy Seewer (405), ki je imel konec tedna v Indoneziji veliko težav z zastrupitvijo Kristjan Čeh (AK Ptuj) Športno društvo Rim vabi na 26. tradicionalni turnir v malem nogometu (futsal pravila), ki bo izveden v soboto, 2. 7., od 10. ure naprej na igrišču ŠD Rim v Nadolah. Prijavnina znaša 50 evrov za vsako ekipo in se poravna na dan turnirja, pred začetkom tekmovanja. Nagrade bodo organizatorji razdelili iz prijavnin (100 %). Nagrajena bosta tudi najboljši vratar in igralec. Informacije ali prijave: Robi (041 962 297) ali Tomaž (068 620 845). JM Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 18 stran 18 torek z 28. junija 2022 Tenis Krajnc prevzel Juvanovo, v Wimbledonu bo sodeloval tudi s Tamaro Pred dvema tednoma smo v Štajerskem tedniku poročali o tem, da je ptujski teniški trener Zoran Krajnc privolil v delno sodelovanje s trenerskim taborom Kaje Juvan. Sodelovanje je bilo zamišljeno tako, da bi se Zoran ekipi pridružil le občasno, glavni trener bi bil še naprej Belgijec Philippe Dehaes. »Za mano so uvodne analize Kajine igre, po katerih sem že podal nekatere predloge za izboljšave. Lahko dodam, da sva se z glavnim trenerjem že precej argumentirano uskladila glede sodelovanja. S Kajo sem sicer občasno delal že v prejšnjih letih, še v času sodelovanja s Tamaro Zidanšek, zato zelo dobro razume moje metode dela in jih tudi sprejema. To pa je zaenkrat to, kar je najpomembnejše,« je takrat sporočil Krajnc. V nadaljevanju so se stvari zelo hitro odvile v drugo smer, Kaja je tako prejšnji teden sporočila novico, da se razhaja z Dehaesom. »Želim sporočiti, da sva se s Phillipom razšla. Zahvaljujem se mu za vse trdo delo in predanost, ki ju je vložil v najino sodelovanje, želim mu vse najboljše na njegovi nadaljnji poti,« je zapisala Juvanova. V naslednjih dneh se je trenutno 60. igralka sveta hitro odločila, prvi izbor je bil (pričakovano) Zoran Krajnc. Prepričevanja so bila uspešna in mesto glavnega trenerja je dejansko prevzel Ptujčan. Zanj je to pomenilo hitro spremembo načrtov. Na vprašanje, kako zelo so se spremenili, je napisal kratek, a jasen odgovor: »Zelo …« Kaja in Tamara skupaj v dvojicah Za začetek skupnega sodelovanja je pred tandemom Krajnc-Juvan izziv nastopa na sveti travi Wimbledona, tretjega grand slam turnirja v sezoni. Med posameznicami je Kaja svoj dvoboj prvega kroga odigrala v ponedeljek na igrišču št. 12, kjer se je merila s trenutno najbolj »vročo« Foto: ČG Tudi na Ptuju je tenis spisal nekaj izjemnih zgodb Terme Ptuj Open, TE U-16, rezultati Dekleta, posamezno, polfinale: E. Plošnik (2.) – N. Kovačič (4.) 3:6, 7:6 (2), 6:1; I. Sagmar (Romunija, 5.) – M. Brnić (Hrvaška) 6:3, 6:2; finale: E. Plošnik (2.) – I. Sagmar (5.) 6:2, 6:1. Dvojice, finale: N. Kovačič/K. Najzer (2.) – P. Berezina/N. Wada (Rusija/Japonska) 6:4, 5:7, 10:7. Fantje, posamezno, finale: H. Koyama (Japonska) – N. Maislinger (Avstrija, 11.) 6:2, 6:0. Dvojice, finale: M. Hribar/G. Matijašič (1.) – N. Maislinger/D. Snajdr (Avstrija/Češka) 6:4, 6:2. Izmed članic domačega kluba sta nastopili Alja Širovnik in Alja Plohl. Širovnikovi se je uspelo prebiti čez prvo oviro, med 32 najboljših, Plohlova pa je obstala na prvi stopnički. JM Zoran Krajnc, Tamara Zidanšek in Kaja Juvan Tenis z TE Ptuj Open U-16 Teniški klub Terme Ptuj junija tradicionalno organizira turnir serije Tennis Europe za igralke in igralce do 16. leta starosti. Po prisilni prekinitvi zaradi epidemije je turnir letos spet zasijal v polnem obsegu. Udeležili so se ga igralci iz 21 držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Madžarske, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Grčije, Romunije, Velike Britanije, Ukrajine, Latvije, Litve, Estonije, Rusije, Kanade in Japonske. »Udeleženci s celega sveta so nas letos prijetno presenetili z množično udeležbo – zbralo se je kar 122 igralcev in igralk. Če k temu prištejemo še spremljevalce, hitro vidimo, da se je številka približala meji 200, kar je za nas kot organizatorje predstavljalo resen zalogaj. Letos smo imeli v primerjavi s prejšnjimi leti srečo z vremenom, zato je vse potekalo po programu, brez zamikov,« je v uvodu povedal predsednik TK Terme Ptuj Luka Hazdovac. V nadaljevanju se je dotaknil pomena takšnih turnirjev za slovenske igralce in za mesto Ptuj. »Za mlade slovenske igralce so takšni turnirji odlična priložnost za primerjavo s konkurenco iz tujine. Ugodni so tudi z vidika stroškov. Doma so ti bistve- Foto: Črtomir Goznik Finalistki turnirja na Ptuju med posameznicami sta bili Slovenka Ela Plošnik ... finalnim dvobojem izvedel jutranje ogrevanje z njim, kar sem seveda z veseljem storil. Čestitam mu za turnirsko zmago; res se je dobro boril,« je kot zanimivost dodal predsednik domačega kluba. Ob organizacijskem je bil turnir za Slovence uspešen tudi s tekmovalnega vidika, saj so slavili v treh kategorijah od štirih: med posameznicami in v obeh dvojicah, tujci so lovoriko odnesli med posamezniki. Posebej je bila pod drobnogledom Ela Plošnik, ki je bila edina Slovenka v finalu posameznic. »Slovenci so se letos v obeh konkurencah, tako med dekleti kot med fanti, precej srečevali med seboj že pred izločilnimi dvoboji. Na koncu se je v finale uspelo prebiti le eni. Veseli smo, da je to uspelo Eli, ki že tri mesece trenira v našem klubu. Tako smo tudi mi prispevali svoj delček k uspehu,« je dejal Hazdovac. »Trenutno sem bolj Ptujčanka« Ela Plošnik je zgovorna mladenka, rojena l. 2008. »Sicer prihajam iz Frama, trenutno pa sem bolj Ptujčanka, saj tukaj veliko treniram (smeh). Na Ptuju se res odlično počutim, trener Luka Hazdovac pa je najboljši trener, kar sem jih imela doslej. Enega trenerja imam še v Portorožu, Gorana Jelena. Oba se dopolnjujeta in meni to zelo ustreza.« Nato je nekaj besed namenila igri na turnirju in željam v prihodnosti. »Na celotnem turnirju, še posebej v finalu sem zelo uživala v igri, predvsem zaradi tega, ker sem lahko igrala proti igralki iz druge države, kar mi vedno predstavlja izziv. Začela sem sproščeno, nisem si dopustila Članski ITF-turnir: Čehinja Bayerlova v Švici izločila dve Slovenki Nina Potočnik V Klostersu v Švici je potekal članski ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, ki sta se ga udeležili tudi Nina Potočnik (358.) in Dalila Jakupovič (289.). Bili sta tretja in prva nosilka. Obe sta bili umeščeni v zgornji del žreba, tako da je bil mogoč slovenski polfinale. Tega je preprečila 23-letna Čehinja Michaela Bayerlova (484.), ki je najprej v četrtfinalu ugnala Jakupovičevo, za nameček pa je v polfinalu izločila še Ptujčanko Nino Potočnik. Nina je sicer na poti do polfinala premagala 31-letno Italijanko Anastasio Grymalsko (528.), 19-letno Grkinjo Sapfo Sakellaridi (461.) in 23-letno Švicarko Jenny Duerst (517.). Goran Djurdjević, trener Nine Potočnik: »Turnir v Klostersu je specifičen zaradi nadmorske višine, ki je več kot 1200 metrov. Nina je to kar dobro izkoristila sebi v prid, predvsem v 1. in 2. krogu je prikazala zelo dobro igro. V četrtfinalu ji je nasproti stala zelo razpoložena domačinka, ki jo je Nina z borbeno igro izločila. V polfinalu ji kljub dobremu začetku (vodstvo 4:2 v 1. nizu) ni uspelo dokončati dvoboja v svojo korist, tekmica je bila v ključnih trenutkih bolj zbrana.« ITF-turnir v Klostersu, rezultati: 1. krog: Potočnik (3.) – Grymalska (Italija) 6:2, 6:0; 2. krog: Potočnik (3.) – Sakellaridi (Grčija) 6:1, 6:4; četrtfinale: Potočnik (3.) – Duerst (Švica) 3:6, 6:2, 6:2; polfinale: Potočnik (3.) – Bayerlova (Češka) 6:7 (4), 3:6; finale: Bayerlova – Fruhvirtova (Češka, 6.) 5:7, 5:7. Foto: Črtomir Goznik ... in Romunka Ilinca Sagmar (obe rojeni leta 2008). Zmage se je veselila Slovenka. no manjši kot v tujini, ker ni prenočitev. Tenis je že sam po sebi precej drag šport, če pa k temu prištejemo še nastope v tujini, kar za vsak turnir – mladi jih odigrajo 15 ali 20 na leto – posebej predstavlja teden dni bivanja v hotelih ali zasebnih sobah za igralca in spremljevalca, potem je seštevek res visok. Za klub je takšen turnir lepa promocija, za naše mlade igralce pa je predvsem priložnost za primerjavo z igralci iz drugih okolij. Gre za močan in pomemben motivacijski vidik. Omenil pa bi še turistični vidik turnirja: na Ptuj zaradi tega pride približno 200 ljudi, veliko od njih jih je tukaj tudi nastanjenih, tukaj se prehranjujejo, opazni so v mestu,« je dejal Hazdovac. igralko na travnati površini – Beatriz Haddad Maio (28.). 26-letna Brazilka je zmagala na dveh pripravljalnih turnirjih v Angliji, v Nottinghamu in Birminghamu, v Eastbournu pa jo je šele v polfinalu ustavila Petra Kvitova in prekinila njen niz 13 zaporednih zmag. Druga Slovenka v Wimbledonu je Tamara Zidanšek. Nekdanja varovanka Zorana Krajnca je imela v ponedeljek na igrišču št. 6 lažjo nalogo od Juvanove, saj je bila njena tekmica 23-letna Madžarka Panna Udvardy (100.). Še posebej zanimivo pa bo med dvojicami, kjer bosta najboljši Slovenki – Tamara in Kaja – znova združili moči. Krajnc bo ob strani tako lahko istočasno dajal nasvete nekdanji in sedanji varovanki … Lanski naslov bo pri moških branil Novak Đoković, pri dekletih pa branilke naslova ni, saj je Ashleigh Barty končala teniško kariero. Zanimivost: številčna zasedba iz Japonske Posebnost letošnjega turnirja je bila številčna zasedba iz Japonske. »Ta ekipa je na evropski turneji; z nami so stopili v stik že precej pred turnirjem. Ker ti igralci niso visoko rangirani, smo jim podelili vabila za kvalifikacije, zaradi česar so bili zelo hvaležni. Tudi sicer so na turnir s svojo kulturo in ponižnostjo prinesli posebno energijo. Res so bili simpatični in zelo smo veseli, da so bili del turnirja. Na koncu je eden od njih celo osvojil turnir, kar je posebna zgodba: celotna ekipa je morala že v soboto na naslednji turnir v Koper, zato je Hiromasa Koyama ostal sam na Ptuju. Prosili so me, da bi pred Foto: Črtomir Goznik Med fanti sta se v finalu merila Japonec Hiromasa Koyama (na fotografiji) in Avstrijec Niklas Maislinger (oba let. 2007); prepričljivo je slavil igralec iz dežele vzhajajočega sonca. dodatnega pritiska zaradi tega, ker tukaj treniram, in uspelo mi je. Igrala sem tudi v dvojicah, in sicer skupaj z najboljšo prijateljico Terezo (Čehinjo Serticovo, op. a.). Tesno sva izgubili v polfinalu. Ko se bova bolje uigrali, bova še boljši. Skupaj s trenerjem sva ponosna na opravljeno, čeprav je seveda še veliko stvari, ki jih je treba popraviti. Upam, da bom tudi na naslednjih turnirjih zmagovala. Sicer doma igram zelo malo turnirjev, večino sem v tujini. V tenisu želim napredovati postopoma, tako tudi igram – točko za točko, dvoboj za dvobojem. Upam, da bo vse ostalo prišlo sproti.« Ela je v finalu ugnala Romunko Ilinco Sagmar, ki se ji je na Ptuju zgodilo prav posebno doživetje: zanjo sta ob očetu namreč zelo goreče stiskali pesti nekdanja odlična rokome- JM tašica Ana Mihaela Ciora (sedaj Ptujčanka, prihaja pa iz Romunije, op. a.) in njena hči. Predvsem mladenki sta se hitro spoprijateljili in bili med turnirjem nerazdružljivi. Ilinca Sagmar: »Turnir na Ptuju mi je bil zelo všeč. Vse je bilo odlično organizirano, zato se zahvaljujem organizatorjem in sodnikom. Všeč mi je tudi mesto in Slovenija kot država. Sedaj sem bila prvič tukaj, a bom zagotovo še prišla. Zadovoljna sem tudi s svojimi nastopi, še posebej pa mi je bilo všeč to, da sem imela tukaj pomoč prijateljice, ki je odlično skrbela zame in mi prinašala vodo, napitke ter mi tako pomagala na igrišču in izven njega. V tenisu želim priti med top 20 igralk sveta, upam tudi, da mi bo nekoč uspelo osvojiti grand slam turnir.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Šport, šport mladih torek z 28. junija 2022 19 Rokomet z RK Drava Ptuj »Razmišljamo pozitivno, a nismo odvisni samo od sebe« »Zadeve v Rokometnem klubu Drava gredo zaenkrat v takšno smer, kot smo si želeli, je pa seveda vedno vse odvisno od finančne situacije,« je v uvodu povedal Aleš Belšak, predsednik RK Drava Ptuj. Lanska sezona ptujskega ligaša je bila zelo skromna. Klub je padel na najnižjo točko svojega obstoja, končali so na zadnjem mestu tretjeligaške konkurence (2. SRL, višji sta 1. A- in 1. B-liga). Že takrat je Belšak napovedal obnovitev moštva in vrnitev nekaterih domačih igralcev, ki so igrali v drugih klubih, predvsem pa je bila aktualna povezava s celjskim kolektivom, najmočnejšim v državi. »Vse to drži, prve korake smo že storili, manjkajo le še nekatere formalnosti. Tako prihajajo Jan Maroh in Domen Krasnič iz Gorišnice ter Matej Rojht iz Radgone. Aktivirati želimo tudi igralce, ki so vmes opustili aktivno igranje rokometa, takšna sta npr. Luka Reisman in Staš Krabonja, k članom pa bomo vključili nekaj mladincev, v mislih imam Matjaža Bezjaka, Jureta Peklarja, Jana Kuzmo in Matija Šeruga, pa še kakšnega. V pripravi je tudi dogovor o prihodu mladih Celjanov. Dogovarjamo se za šest ali sedem igralcev. Kader bo širok,« je dejal Belšak in dodal: »Ekipa bo zagotovo konkurenčna za sam vrh, razmišljamo o naskoku na 1. B-ligo. Fotozapis JM Foto: Črtomir Goznik Jan Maroh in Domen Krasnič naj bi v naslednji sezoni znova zaigrala v dresu Drave. Kidričevo z 44. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel Razstava o slovenskem športu tudi na Ptuju Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ) je ob lanskem dnevu slovenskega športa (23. septembra) pred predsedniško palačo v Ljubljani pripravil razstavo Telesna kultura na Slovenskem. Gre za mobilno razstavo, ki potuje po Sloveniji. V prejšnjem tednu so jo odprli v galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju. Razstava, ki sta jo na Ptuj pripeljala ptujska regijska pisarna OKS – ZŠZ in Mestna občina Ptuj, v petih vsebinskih sklopih predstavlja šport V isti sapi pa resnično upamo, da bo vzdržala trenutna finančna situacija. Razmišljamo pozitivno, a pri tem moramo imeti tudi podporo sponzorjev. V RK Drava smo vedno izpolnili vse svoje dogovorjene obveznosti, a nismo odvisni samo od sebe.« Zadnje vprašanje je bilo povezano z imenom novega trenerja. »Trener bo Sebastjan Oblak, ki trenutno opravlja naloge selektorja slovenske ženske mladinske reprezentance U-20 (ta trenutno igra na domačem svetovnem prvenstvu, op. a.), obenem pa je tudi vodja mini rokometa pri Celju Pivovarni Laško,« je zaključil Belšak. Mladi veseli ponovnega druženja in tekmovanj na Slovenskem skozi zgodovino, in sicer od najstarejših omemb Janeza Vajkarda Valvasorja, preko začetkov sodelovanja na svetovnih tekmovanjih ter olimpijskih igrah do organizirane športne dejavnosti za vse. Gre za pregled določenih zgodovinskih športnih dogodkov in osebnosti, ki so na posreden ali neposreden način vplivale na različne športe v Sloveniji. Razstavo, ki slavi slovenski šport, si bo mogoče ogledati do začetka julija. David Breznik Foto: Aleš Fevžer Utrinka s tekmovanja v nogometu … V petek in soboto, 17. in 18. junija, je občina Kidričevo gostila tradicionalno Foto: Črtomir Goznik dvodnevno 44. srečanje Od leve: Franjo Rozman, Nuška Gajšek, Janez Soderžnik in Stanislovenskih športnikov iz slav Glažar obmejnih dežel, ki poteka pod okriljem Olimpijskega Tenis z 1. ženska članska liga komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Mariborčanke preprosto boljše V prejšnjem tednu so športnice odigrale letošnjo ligaško sezono v 1. ženski ligi. Ekipe so v četrtfinalu in polfinalu nastopale tako, da je v vlogi domačina nastopala nižje razvrščena ekipa. V četrtfinalu nobeni od ekip (TK Terme Ptuj, TK Murska Sobota, TK Nova Gorica in ŠD LTA) ni uspelo presenetiti favoriziranih tekmic; vsi obračuni so se končali z rezultatom 1:3. TK Terme Ptuj so v letošnji sezoni pod vodstvom Luka Hazdovca zastopale Maja Makorič, Tjaša Breznik, Alja Širovnik in Alja Plohl. Med prijavljenimi je le Maja nekoliko izkušenejša (letnik 2001), vse ostale so zelo mlade igralke. V takšni zasedbi proti močni ekipi Branik Maribor (Pija Brglez, Kim Žižek, Anja Gal) niso imele pravih možnosti. Edino točko je na mestu prvopostavljenih igralk osvojila Makoričeva; Brglezovo je ugnala s 3:6, 6:0, 10:4. 1. ženska liga, rezultati: četrtfinale: TK Terme Ptuj – TK Branik Maribor 1:3, TK Murska Sobota – ŽTK Maribor 1:3, TK Nova Gorica – TK Radomlje 1:3, ŠD LTA – TK Triglav Kranj 1:3; polfinale: TK Radomlje – ŽTK Maribor 3:0, TK Branik Maribor – TK Triglav Kranj 1:3; finale: TK Radomlje – TK Triglav Kranj 2:2 (igralke Triglava so zmagale zaradi večjega števila osvojenih iger). UR Po dvoletnem premoru zaradi COVIDA so se med seboj znova merili mladi športniki, letniki 2007 in mlajši. Srečanja so se udeležile delegacije Zveze slovenskih športnih društev iz Italije (ZSŠDI), Slovenske športne zveze s Koroške (SŠZ), Zveze Slovencev na Madžarskem (Porabje) in Športne zveze Občine (ŠZO) Kidričevo. Za ce- Foto: Aleš Fevžer … in košarki lotno organizacijo in izvedbo tekmovanja je z odliko poskrbela Športna zveza občine Kidričevo v sodelovanju z Občino Kidričevo. V petek je v Parku mladosti potekala otvoritvena slovesnost, na kateri je prisotne pozdravil in nagovoril tudi Bogdan Gabrovec, predsednik OKS-ZŠZ. V soboto zjutraj so se športniki pomerili na igriščih Športnega parka Aluminij (nogomet) in v športni dvorani OŠ Kidričevo (košarka, odbojka, namizni tenis). V nogometu in košarki so zmagali domačini, v odbojki in namiznem tenisu pa zamejci iz Italije. Vsi športniki so prejeli spominske medalje, najuspešnejše ekipe pa še pokale. JM Rezultati: - nogomet: Zveza Slovencev na Madžarskem – ZSŠDI 0:1, ŠZO Kidričevo – Zveza Slovencev na Madžarskem 9:0, ŠZO Kidričevo – ZSŠDI 2:2; vrstni red: 1. ŠZO Kidričevo; 2 ZSŠDI; 3. Zveza Slovencev na Madžarskem; - odbojka: ŠZO Kidričevo – ZSŠDI 0:2, SŠZ – ZSŠDI 0:2, ŠZO Kidričevo – SŠZ 0:2; vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. SŠZ, 3. ŠŽO Kidričevo; - namizni tenis: fantje: ŠZO Kidričevo – ZSŠDI 3:2; dekleta: ŠZO Kidričevo – ZSŠDI 1:4; vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. ŠZO Kidričevo; - košarka: ŠZO Kidričevo – ZSŠDI 43:42, SŠZ – ZSŠDI 26:38, ŠZO Kidričevo – SŠZ 49:34; vrstni red: 1. ŠZO Kidričevo, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ. Foto: Aleš Fevžer Zaključno slovesnost so začeli s slovensko himno. sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HQH HQHP HHQ PHVWX QD QDMGHWH QDM DMGHWH QQDMYH DM DMYHĀ DM MY R åSRUWQ åS W Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Šolski šport, šport mladih 20 stran 20 torek z 28. junija 2022 Šolski šport z Atletika Atletika se je znova vrnila na veliko sceno Po dveh letih „premora“ zaradi covid razmer so se na atletske steze znova vrnili učenci in učenke osnovni šol. Po uspešno izvedenih medobčinskih tekmovanjih na Ptuju (več kot 500 nastopajočih iz vseh 17 osnovnih šol), Ormožu in Slovenski Bistrici so se najboljši iz omenjenih tekmovanj med seboj pomerili še na območnem tekmovanju. Zavod za šport ga je izvedel v sodelovanju z Atletskim klubom Ptuj. Na njem je bilo število nastopajočih v posameznih panogah omejeno na 20 oz. 24, v vseh disciplinah je bilo med starejšimi in mlajšimi učenci in učenkami tako znova več kot 500 nastopajočih. Območno tekmovanje, rezultati, mlajši učenci: vorteks: 1. Denis Haliti (Ormož) 53,02, 2. Ozimič Ahac (Poh. Odred S. Bistrica) 49,31, 3. Aleks Mrčinko (Kidričevo) 48,46 m; višina: 1. Maks Majhen (Ormož) 1,46, 2. Rožle Jurčec (Ormož) 1,40, 3. Andraž Črešnik (Črešnjevec) 1,35 m; 300 m: 1. Tai Primc (Ljudski vrt) 43,76, 2. Gal Timošek (Poh. Odred S. Bistrica) 44,21, 3. Izak Šilak (Ormož) 44,43 s; daljina (cona odriva): 1. Benjamin Dobnikar Klepe (2. OŠ S. Bistrica) 5,73, 2. Jan Žafran (Majšperk) 5,11, 3. Blaž Hren (Črešnjevec) 4,69 m; 60 m: 1. Taras Rajh (Ivanjkovci) 8,05, 2. Šan Kelc (Markovci) 8,20, 3. Nejc Potočnik (Črešnjevec) 8,24 s; 600 m: 1. Filip Rom (Destrnik) 1:42,10, 2. Maj Bohak (Tinje) 1:46,45, 3. David Adam (Majšperk) 1:47,39 min; mlajše učenke: vorteks: 1. Maja Veis (Hajdina) 36,78, 2. Urška Tement (Gorišnica) 35,77, 3. Elin Kokol (Sp. Polskava) 34,96 m; daljina (cona odriva): 1. Ajda Brumen (Juršinci) 4,42, 2. Larisa Vrabl (Hajdina) 4,39, 3. Živa Miklin (Miklavž pri Ormožu) 4,20 m; višina: 1. Maruša Rak (Črešnjevec) 1,43, 2. Lara Perdan (Poljčane) in Lana Lešnik (Cirkovce) obe 1,30 m; Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Andraž Petrovič (OŠ Ljudski vrt) je zmagal v skoku v daljino. 300 m: 1. Hana Zorec (Miklavž pri Ormožu) 49,63, 2. Julija Dovečar (Velika Nedelja) 50,26, 3. Tajda Anderlič (Velika Nedelja) 51,84 s; 60 m: 1. Ana Čurin Prapotnik (Gorišnica) 8,06, 2. Živa Majdič (Ivanjkovci) 8,49, 3. Julija Petrovič (Kidričevo) 8,53 s; 600 m: 1. Hana Horvat (Ljudski vrt) 1:50,27, 2. Lili Praznik (2. OŠ S. Bistrica) 1:51,00, 3. Žana Ciglar (Ljudski vrt) 1:51,89 min.; starejši učenci: daljina (cona odriva): 1. Andraž Petrovič (Ljudski vrt) 6,22, 2. Lovro Lešnik (Cirkovce) 5,61, 3. Luka Tomac (Sp. Polskava) 5,47 m; krogla (4 kg): 1. Gašper Plavec (Ljudski vrt) 13,88, 2. Žiga Pučnik (Črešnjevec) 11,77, 3. Kevin Polajžer (Majšperk) 11,41 m; vorteks: 1. David Felzer (Središče) 71,55, 2. Jan Žuran (Gorišnica) 61,79, 3. Lan Pečovnik (Sp. Polskava) 59,82 m; 300 m: 1. Aleksej List (Mladika) 38,75, 2. Gašper Rak (Črešnjevec) 39,23, 3. Filip Vodovnik (Oplotnica) 39,35 s; višina: 1. Kevin Meško (Ormož) 1,69, 2. Andraž Jurič (Sp. Polskava) 1,62, 3. Rok Kozel (Ljudski vrt) 1,62 m; 60 m: 1. Gašper Pešak (Videm) 7,49, 2. Klemen Zupančič (Oplotnica) 7,55, 3. Rene Rajh (Ormož) 7,64 s; 1000 m: 1. Jan Furman (Žetale) 2:56,28, 2. Gašper Galun (Majšperk) 2:57,60, 3. Alen Kurež (Poljčane) 2:57,73 min; 4 x 100 m: 1. Videm 48,04, 2. Ljudski vrt 48,48, 3. Ormož 48,69 s; starejše učenke: višina: 1. Vita Majcen (Ljudski vrt) 1,49, 2. Maša Horvat (Mladika) 1,45, 3. Nika Bračič (Videm) 1,43 m; vorteks: 1. Sara Jambriško (Kidričevo) 47,20, 2. Lea Petek (2. OŠ S. Bistrica) 43,06, 3. Iva Čeh (Ljudski vrt) 42,38 m; 300 m: 1. Katarina Simonič (Ljudski vrt) 44,27, 2. Maša Polanec (Miklavž pri Ormožu) 45,72, 3. Pia Škorjanec (Ormož) 46,19 s; daljina ()cona odriva): 1. Nina Kocmut (Destrnik) 4,77, 2. Ema Vidovič (Ljudski vrt) 4,77, 3. Taja Fridrih (Oplotnica) 4,59 m; krogla (5 kg): 1. Tia Kelc (Destrnik) 9,85, 2. Aleja Horvat (O. Meglič) 8,78, 3. Ema Krevs (Destrnik) 8,70 m; 60 m: 1. Barbara Krivec (Juršinci) 8,30, 2. Maša Rus (Dornava) 8,67, 3. Živa Šmigoc (Breg) 8,70 m; 1000 m: 1. Nina Turčin (P. Voranca Maribor) 3:15,62, 2. Anika Sever (2. OŠ S. Bistrica) 3:34,15, 3. Maruša Šeruga (Ljudski vrt) 3:35,02 min; 4 x 100 m: 1. Ljudski vrt 1 53,68, 2. Juršinci 55,50, 3. Ljudski vrt 2 55,72 s. UR Judo z Judo klub Drava Ptuj Mladi so uspešno opravili pasovno polaganje V Judo klubu Drava vadijo vse starostne kategorije, od mlajših cicibanov do članov. Prva, najmlajša skupina, ki je vadbo začela pred dvema letoma, se je soočala z izpadom treningov zaradi epidemiološke situacije. Kljub temu pridno vadijo in so nadoknadili zamujeno, nekateri tekmovalci se tudi že udeležujejo tekmovanj. Pomemben vidik treniranja juda je napredovanje po pasovih, s katerim se judoistom priznava dosežen tehnični napredek. Je tudi eden izmed pomembnejših motivacijskih faktorjev za še bolj zavzeto vadbo mladih VIII. kyu (belo-rumeni pas): Ema Štumberger, Jaka Čuš, Jakob Kozel Jus, Maks Svenšek, Tibor Veber, Mik Krapša, Anej Kostanjevec, Anej Kocmut, Matic Biškup, Neo Voršič, Matic Zavratnik IX. kyu: Urban Šamperl, Morgana Šenica, Nejc Žnidaršič X. Kyu: Jernej Jus, Nik Čeh športnikov. S programom Judo zveze Slovenije je določena vsebina posameznih tehnik, prav tako pa so podane tudi starostne omejitve. Najmlajši športniki in športnice JK Drava so konec aprila izvedli demonstracijo juda s polaganjem pasov, program so si ogledali tudi starši. Stopnje šolskih pasov si sledijo po vrstnem Mlajši učenci pred nastopom v teku na 600 metrov Foto: Črtomir Goznik Najboljše ekipe v štafetnem teku 4 x 100 metrov Šah z Državno prvenstvo OŠ Učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj ponovno državni prvaki, učenke tretje Pod okriljem Zavoda za šport RS Planica in Šahovske zveze Slovenije je na Ptuju potekalo državno ekipno prvenstvo za osnovne šole. Organizatorja sta bila OŠ Ljudski vrt Ptuj in Šahovsko društvo Ptuj, ki sta svojo nalogo opravila več kot odlično. K temu so svoj delež dodali še učenci gostujoče šole, ki so v konkurenci fantov do 12 let osvojili prvo, učenke pa tretje mesto. Po svečanem kulturnem programu v izvedbi učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj so prisotne nagovorili ravnateljica šole Tatjana Vaupotič Zemljič, županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in predsednik ŠD Ptuj Da- nilo Polajžer. Slednji se je posebej zahvalil ravnateljici za vso podporo in gostoljubje pri pripravi in izvedbi tekmovanja. Obenem je izrazil zahvalo vsem šolam, ki spodbujajo mlade za to kraljevsko igro, saj so prav šole največji »bazen« mladih za članstvo v šahovskih klubih in društvih. »Biti šahist je privilegij in ta privilegij je dodobra izkoristila sedanja ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki je bila daleč najboljša ptujska in tudi slovenska šahistka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Le splet okoliščin jo je za malo oddaljil od najvišjega šahovskega naslova, naslova velemojstrice. Zato ni slučaj, da imajo njeni redu od 10 proti 1, pri čemer 1 pomeni 1. Kyu rjavi pas, ki je predstopnja mojstrskega. Mladi športniki so polagali pasove od desete do osme stopnje. Pri pripravah na polaganje sta judoistom najbolj pomagala Silva Čuš in Aljaž Ajdič, ki v Judu klubu Drava Ptuj trenirata in vodita prvo skupino. DB učenci pri šahovskih aktivnostih vso podporo, kar vračajo z izrednimi rezultati,« je v svojem nagovoru poudaril Polajžer. Tokrat se je v štirih kategorijah pomerilo 51 ekip. Ptujsko področje sta zastopali ekipi OŠ Ljudski vrt Ptuj in Kidričevo, ki sta si pravico priborili na regijskem tekmovanju, obe v konkurenci do 12 let. V najštevilčnejši skupini fantov do 12 let so bili razred zase učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki so drugič zapored osvojili naslov državnih ekipnih prvakov in to brez poraza s štirimi točkami naskoka pred zasledovalci. Vsi štirje člani ekipe so bili izredno izenačeni, najboljši pa je bil Dejan Levanič, ki je bil z 8,5 točke brez poraza med tremi najboljšimi s tem izkupičkom. Njihov uspeh so dopolnile še učenke do 12 let z osvojenim 3. mestom, učenkam OŠ Kidričevo pa je pripadlo 4. mesto in to s samo dvema tekmovalkama. Najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah so prejele medalje oziroma nagrade Zavoda za šport RS Planica. Končni vrstni red: Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Udeleženci polaganja pasov Zmagovalna ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj (skrajno levo), po vrsti so Tilen Kovačec, Anej Levanič, Mihael Kukovec in Jure Stojanovič. - učenke U12 (10 šol): 1. OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 16, 2. OŠ Ob Rižni Kočevje 14, 3. OŠ Ljudski vrt Ptuj 14 (Zoja Pintarič 7, Eva Medik 7, Katarina Lampič 3), 4. OŠ Kidričevo 12 (Alisa Beranič 6, Arandjela Horvat 8) … - učenke U15 (9 ekip): 1. OŠ Sava Kladnika Sevnica 13, 2. OŠ Murska Sobota I 12, 3. OŠ Selnica ob Dravi 12 točk … - učenci U12 (18 šol): 1. OŠ Ljudski vrt Ptuj 18 (Tilen Kovačec 8, Anej Levanič 8,5, Mihael Kukovec 8, Jure Stojanovič 6,5), 2. OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 14, 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 14 točk … - učenci U15 (14 ekip): 1. OŠ Solkan 16, 2. OŠ Jurija Dalmatina Krško 15, 3. OŠ Komenda Moste 13 točk … Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 21 JUNIJ, 2022 Foto: Črtomir Goznik Dan, prepoln ljubezni, srčnosti in navdiha Po lanski prireditvi, ki je potekala v omejenem obsegu, je letošnja, že osma po vrsti, prinesla veselje in radost za okrog 1350 udeležencev iz cele Slovenije in Hrvaške: uporabnikov socialnih zavodov in drugih institucij, kjer skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo, rejniških družin, prostovoljskih organizacij in drugih okolij. Vsi so ponovno prinesli sporočilo srčnosti, humanosti, spoštovanja do drugih, drugačnosti in ljubezni, predvsem pa so potrkali na zavest družbe, da moramo vselej in povsod, ne glede na drugačnost, biti predvsem ljudje. Vsak izmed nas je zgodba zase, vsi skupaj pa smo uspešni le, če omogočimo priložnost vsem, da se izkažejo. 23. junij je bil za udeležence prireditve Vsi skupaj smo za-enakost-prijateljstvo-sopomoč ponovno eden najlepših dni v letu, ki se ga vselej vsi neizmerno razveselijo. Vsak se ga je veselil po svoje. Nekdo je ponovno objel prijatelja, drugemu sta veselje in nasmeh prinesla druženje, tretji je neizmerno užival v bazenih, na plesišču. Povedanih je bilo veliko zgodb, takšnih in drugačnih. Še posebej lepi so bili trenutki za družine, ki si sicer takšnega sku- pnega celodnevnega druženja ne morejo privoščiti. Za mnoge med njimi je tudi morje nedosegljivo, zato je vsakoletni obisk Term Ptuj, ki jim omogočajo celodnevno kopanje, ena sama brezmejna radost in uživanje. Poln amfiteater zadovoljnih in srečnih obrazov, ki ob na- stopu glasbenikov veselo poplesujejo, pa vedno znova spodbuja organizatorko tega projekta, družbo Radio-Tednik Ptuj, in vse, ki jo aktivno podpirajo, da z njim nadaljuje, ga nadgrajuje, saj gre za neprecenljiv del v izgrajevanju humane in spoštljive družbe. Zagotovo pa je bil to dan, ko so se pisali spomini, saj so nekaj najlepšega, kar ostane v naših mislih in srcih. Pomnili ga bodo tudi mladi iz Ukrajine, ki jih je nesmiselna vojna odgnala daleč stran od domovine, od njihovih najdražjih. ŰŪ Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 22 Foto: Črtomir Goznik Larisa Majcen, Petovia kvintet: »Počaščeni in veseli smo, da lahko znova sodelujemo na prireditvi Vsi skupaj smo za-enakost-prijateljstvo-sopomoč, da lahko s svojo glasbo in petjem razveselimo in poskrbimo za veselje vseh, ki so se je letos udeležili v tako velikem številu. Z največjim veseljem nastopamo na takšnih in drugačnih prireditvah, ki bogatijo vse. Želimo si, da bi bilo vsem lepo, da bi skupaj uživali v teh izjemnih trenutkih, ki so dragocene izkušnje za vse, ki sodelujejo v tem projektu.« Projekt Vsi skupaj smo za – enakost – prijateljstvo – sopomoč so omogočili: Terme Ptuj, Zavarovalnica Triglav, Mestna občina Ptuj, Talum, Serioplast SL, Zerox, AH Terbuc, Občina Markovci, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Kaass avto, Vzajemna, Občina Majšperk, Avtoservis Turnšek in Logo-tech. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, je udeležence letošnjega srečanja pozdravila v imenu MO Ptuj. Izrekla jim je toplo dobrodošlico in jim zaželela, da na Ptuju doživijo še en lep, vesel in nepozaben dan ob druženju, uživanju ob glasbenih nastopih ter plesu do izčrpanosti. Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, organizatorke tega edinstvenega in največjega slovenskega srečanja ljudi s posebnimi potrebami: »Hvala za obisk. Letos smo že osmič skupaj. To je naša uspešna skupna zgodba. Skupaj tudi dokazujemo, da človeške vrednote sodelovanja, povezovanja, medsebojne pomoči niso v krizi, kot to želijo predstaviti nekateri. Družimo se, zabavamo se, spoznavamo se, okolju dajemo tisto, kar človek najbolj potrebuje: spoštovanje do sebe, drugih, različnih, družbe, ki jo vsi skupaj tudi gradimo. Vsi skupaj pa se tudi veselimo življenja in vsega, kar to daje, prinaša.« Foto: Črtomir Goznik Milena Mojzeš, izvršna direktorica Term Ptuj, Sava Turizem: »Lepo je videti poln amfiteater veselih, srečnih in nasmejanih obrazov. Tudi letos smo se potrudili in omogočili kopanje, v amfiteatru pa večerno zabavo s plesom. Veseli smo, da lahko sodelujemo z vsemi, ki omogočajo ta izjemni dogodek. Tudi v prihodnje želimo ostati del te edinstvene zgodbe. Skupaj jo pišemo že od leta 2014.« Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 23 23 Foto: Črtomir Goznik Tanja Žagar: »Meseca junija si ne predstavljam več brez našega druženja; sploh pa po tem obdobju, ko druženja ni bilo. Zato smo vsi toliko bolj veseli drug drugega. Saj se lahko poslušamo preko radijskih postaj, gledamo preko TV-ekranov – tudi to je lepo, če ni drugega. Nič pa ne more zamenjati druženja iz oči v oči, ko se lahko človeka dotakneš, ga objameš in si ob blizu izmenjamo energijo. Tega pa ne more nič nadomestiti. Na takšnih prireditvah pogosto sodelujem že od petnajstega leta starosti, od skupine Foxy Teens dalje, tudi v okviru varstveno-delovnih centrov po Sloveniji. Pri teh otrocih gre za srčnost, posebno hvaležnost, ki je ne doživiš povsod. Vedno, ko nastopam zanje, ko se tako lepo zlijemo in se imamo radi, me to izpolni z neizmerno energijo. Ko vidim te iskrice v očeh in kako malo je potrebno, da je človek srečen, zadovoljen in dobre volje … Od njih se človek lahko zelo veliko nauči.« Foto: Črtomir Goznik Jagoda Car (tajnica), Društvo prijateljev mladine Metlika: »Veseli in navdušeni smo, da se lahko vsako leto udeležimo tega srečanja. Naši otroci uživajo, ker nimajo možnosti, da bi se z družinami lahko udeležili takšnega celodnevnega srečanja, ki je eno samo uživanje ob druženju, ki vključuje tudi koncert. Iz leta v leto se jih več želi udeležiti tega srečanja, letos nas je bilo za en avtobus. Žal vsem nismo mogli ustreči.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Andrej Praznik, spremljevalec, OŠ Juričevega Drejčka, Ravne na Koroškem: »Prireditve Vsi skupaj smo za-enakost-prijateljstvo-sopomoč se udeležujemo že nekaj let. Vedno poteka v prijetnem vzdušju, organizatorji lepo poskrbijo za vse nas. Letos je bilo za to srečanje veliko zanimanje, kar potrjuje, da gre za izjemen dogodek. Udeleženci smo prišli iz cele Slovenije.« Selina Kosec Karnet, Ozara, stanovanjska skupnost Maribor: »Redno prihajamo na ta junijski dan na Ptuju. Zelo smo veseli, da se lahko srečamo in v takšnem številu udeležimo tega srečanja. Naši uporabniki radi pridejo in se vsako leto zelo veselijo tega. Spremljamo jih strokovni delavci. Tudi sama osebno mislim, da gre za zelo dobro srečanje, ki je dobrodošlo za vse, ki se ga udeležijo. Super je, nimam kaj dodati.« Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 24 Foto: Črtomir Goznik 24 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Irena Orešnik, društvo Ozara Sevnica: »To je moje drugo srečanje, ki sem se ga udeležila skupaj z našimi uporabniki. Resnično je zelo lepo, organizacija odlična, zaključki so enkratni. To ni samo moje mnenje. Temu se pridružujejo tudi vsi ostali udeleženci, med njimi Martin Oblak, Ksenja Gorišek in Tanja Kragl.« Aleksander Franetič, prostovoljec, Postojna: »To srečanje je zame, ki sem prostovoljec v Hospicu in Šentu, ena izkušnja več. Gre za izjemno lepo prireditev s pomembnim sporočilom o spoštovanju drugačnosti, da je vsak človek posebej nekaj izjemnega, dragocenega. Udeležba na tem srečanju je bila v bistvu nagrada za moje prostovoljno delo.« Renata Kos, OŠ Tomislav Špoljar, Varaždin: »Zelo smo veseli, da smo tudi letos lahko ponovno prišli na Ptuj, v Terme Ptuj, da ste nas povabili. Otroci so zelo veseli, vedno komaj čakajo, da lahko gredo na Ptuj. Danes smo resnično vsi uživali, odlično je bilo. Nimam besed, da bi lahko opisala izjemne občutke, ki spremljajo ta srečanja.« Peter Kolar, Zavod Dornava: »Srečanje je zelo lepo. Radi prihajamo, veliko je druženja in veselja. Še posebej pa smo vsi veseli nastopa glasbenikov, radi imamo vse, ki nastopijo na našem druženju.« Foto: Črtomir Goznik TP_Oglas_stajerski tednik_3005_22_N.indd 1 30/05/2022 10:37 Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 25 25 »Mi smo Serioplast« 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Marsikdo nas še ne pozna, ko povemo, da delamo v podjetju Serioplast. Verjamemo SDGDYVDNSR]QDQDŕHL]GHONHVDMVRQDPHQMHQLYVWRSDQMXYQDŕDũLYOMHQMDLQGRPRYH Skrb za osebno nego je stalnica vsakega posameznika. Naj se predstavimo. Smo GHOVNXSLQH6HULRSODVWSRGMHWMD]JODYQLPVHGHũHPY,WDOLMLYPHVWX%HUJDPR1Dŕ obrat Serioplast Slovenija se nahaja v Limbušu. Usmerjeni smo prav v proizvodnjo NR]PHWLËQHHPEDODũHLQHPEDODũH]DRVHEQRQHJR Foto: Črtomir Goznik Maja Oderlap: »Taka srečanja so eno prijetno občutenje, ki ga lahko človek doživi, ko pomaga. Pravijo, da je najlepše pomagati iskreno, iz srca. V zadnjem času je bilo zaradi korone teh priložnosti malo manj. Zdaj pa je spet priložnost, da dokažemo, da smo Slovenci složni, da znamo pomagati, da sprejemamo drugačnost in da se znamo tudi poveseliti, dati skrbi na stran. Radi praznujemo in se imamo radi. Prav je tako. Zakaj si ne bi kdaj dovolili tudi uživati?« Foto: Črtomir Goznik Letošnja prireditev je prinesla veselje okrog 1350 udeležencem iz cele Slovenije in Hrvaške. Avtomobilska zavarovanja. Vse bo v redu. triglav.si Bodite komplet varni na poti. • 'FM<Á@K<MJ8Q8M8IFM8EA8 ' Á@K A M8Iõ@K8CEF GFJCFM8EA<MCFA8CEFJKE@GIF>I8D +I@>C8MBFDGCC8M ‘‡  Ž‡–ƒ ͸Ͷͷͼǡ ‘ Œ‡ ’‘†Œ‡–Œ‡ —”ƒ†‘ ‘†’”Ž‘ ˜”ƒ–ƒ •˜‘Œ‡ ’”‘‹œ˜‘†Œ‡ǡŒ‡–‘œƒ‡•–‘ƒ”‹„‘” ’‘‡‹Ž‘ „‘ŽŒæ‡ «ƒ•‡ǡ •ƒŒ –‘˜”•–‡ ‹˜‡•–‹ ‹Œ‡ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ‘˜‡ ’‘•Ž‘˜‡ ’”‹Ž‘ā‘•–‹ǡ ‹ ’”‹ƒæƒŒ‘ ‘˜ƒ †‡Ž‘˜ƒ ‡•–ƒǤ †Ž‘«‹–‡˜‘‘†’”–Œ—‘„”ƒ–ƒ˜ƒ”‹„‘”—Œ‡„‹Žƒ‹œŽŒ—«‘’‘•Ž‡†‹ ƒ •–”ƒ–‡æ‡ Ž‡‰‡ ‡•–ƒǡ •ƒŒ –ƒ‘ ŽƒŠ‘ „‘ŽŒ‡ ’‘•”„‹‘ œƒ •–”ƒ‡˜˜œŠ‘†‹‹•‡˜‡”‹˜”‘’‹Ǥ •ƒ œƒ«‡–‡ Œ‡ –‡ā‡Ǥ ŽŒ—„ ˜‹•‘‹ œƒ«‡–‹ ‹˜‡•–‹ ‹Œ•‹ •–”‘捑 •‘ •‡ ˜ œ‡Ž‘ ”ƒ–‡ «ƒ•— —•’‡Ž‹ ’”ƒ˜‹Ž‘ ‘”‰ƒ‹œ‹”ƒ–‹ ‹ ’‘†Œ‡–Œ‡ —•‡”‹–‹ ˜ •˜‡–Ž‘ ’”‹Š‘†‘•–Ǥ ƒ‡• ”‡œ—Ž–ƒ–‹ ’‘˜‡†‘ •˜‘Œ‡Ǥ ‘œ‹–‹˜‡ ‘„”ƒ– ˜ ’‘•Ž‘˜ƒŒ— Œ‡ ’‘•Ž‡†‹ ƒ ”ƒ ‹‘ƒŽ‹œƒ ‹Œ‡ ’‘•Ž‘˜ƒŒƒ ‹ ’‘˜‡«ƒ‡‰ƒ ‘„•‡‰ƒ ’”‘‹œ˜‘†Œ‡Ǥ  ’‘˜’”‡«Œ— Ž‡–‘ ’”‘‹œ˜‡†‡‘ ‘”‘‰ ͷͽͶ ‹Ž‹Œ‘‘˜•–‡Ž‡‹«‹˜•ƒ‘Ž‡–‘‹ƒ‘ ‹ŽŒ–‘文˜‹Ž‘œ˜‹æƒ–‹Ǥ –”‡‹‘‡‡Š‹‘’–‹‹œƒ ‹Œ‹ †‡Ž‘˜‹Š ’”‘ ‡•‘˜ǡ • ƒ–‡”‘ œƒ’‘•Ž‡‹ŽƒŒæƒ‘†‡Ž‘ǡ‘„‡‡ ’ƒ•Ž‡†‹‘‹œ„‘ŽŒæƒ˜ƒǡ‹Œ‹Š’‘—Œƒ–”‰ǡ‹–ƒ‘‘•–ƒŒƒ‘‘—”‡«‹†”—‰‹’‘†Œ‡–Œ‡Ǥ œ˜‡†Ž‹ •‘ ā‡ ƒ˜–‘ƒ–‹œƒ ‹Œ‘ ’ƒ‹”‹Š Ž‹‹Œ‹•–‡•’”‡‡„‘ƒƒ†”‘˜•‡ ’‘†”‘«Œ—Ǥ ƒ’‘•Ž‡‡ •‘ ’”‡˜ƒŽ‹Ƥ ‹”ƒŽ‹ ƒ †”—‰‘ †‡Ž‘˜‘‡•–‘ǡŒ‹•–‡œ˜‹æƒŽ‹ ’Žƒ«‡ ȋ’‘˜’”‡«ƒ ‡•‡«ƒ „”—–‘ ’Žƒ«ƒ ͷǤͻͿͼ Ȍ ‹ ’‘˜‡«ƒŽ‹ †‘†ƒ‘ ˜”‡†‘•– œƒ’‘•Ž‡‡‰ƒǡ ‹ Œ‡ Ž‡–ƒ ͸Ͷ͸ͷ œƒæƒŽƒ ͼ͹ǤͷͻͶ  ƒ œƒ’‘•Ž‡‡‰ƒǤ ˜‡•–‹ ‹Œƒ ˜ ƒ˜–‘ƒ–‹«‡ ‘˜‹ŒƒŽ‡ Ž‹‹Œ‡ Œ‡ ’”‹’‘‘‰Žƒ  ”ƒœ„”‡‡‹–˜‹ œƒ’‘•Ž‡‹Š ‹ ‘‘‰‘«‹Žƒ Š‹–”‡Œæ‹†‡Ž‘˜‹’”‘ ‡•Ǥ–‡Ž‡–—’ƒ ā‡Ž‹‘ ‹œ’‡ŽŒƒ–‹ æ‡ †‹‰‹–ƒŽ‹œƒ ‹Œ‘ ’‘†Œ‡–ŒƒǤ ƒæƒ˜‹œ‹ŒƒŒ‡æ‡ƒ’”‡Œ‘•–ƒ–‹˜‘†‹Ž‹‹—˜‡ŽŒƒ˜ŽŒ‡’‘—†‹ƒ‘˜‘•–‡’Žƒ•–‹«‡‡„ƒŽƒā‡ƒ ’‘†”‘«Œ— ‘œ‡–‹‡ œ ˜”Š—•‘ ‹’”‡’‘œƒ˜‘„Žƒ‰‘˜‘œƒ‘Ǥ ƒæ‡ •’‘æ–‘˜ƒŒ‡ ‹ ƒæƒ ’”‡†ƒ‘•– ’”‹ƒæƒ–ƒ ˜”‡†‘–‡ǡ ‹•‘†‡Žƒæ‡‹†‡–‹–‡–‡ǡ‘”‡«‡‘»Mi smo SerioplastǼǤ Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 26 26 Foto: Črtomir Goznik Glasbeniki in pevci so tako kot vedno doslej ustvarili izjemno vzdušje. VS SI SK KUPA AJ SM MO ZA .... Proizvved den. Upo ora abljjen. Zb bra an in sorrtiran n. Preetaljeen. Po ono ovno uporab bljeen. © s. RENAULT CAPTUR ɛ     Ţ+@' ww ww.ttalum m.si 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** z dodatnih 400 € popusta pri menjavi Staro za novo*** *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.290 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 23. 5. 2022. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.885,64 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 4,99 % in polog v višini 6.947,15 €. EOM je 6,27 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.457,21 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.585,75 €, od tega znašata zavarovalna premija 209,78 € in strošek odobritve kredita 326,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). ***Ob nakupu novega vozila Captur E-Tech hibrid v primeru zamenjave Staro za novo kupec prejme 400 € dodatnega popusta. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. +4';2:68/6585ï' AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 renault. Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 27 27 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zlatko Černej, CUDV Dobrna: »Zelo dobro je bilo danes, tudi kopali smo se. Že večkrat sem se udeležil te prireditve, srečanja, koncerta. Tudi letos sem plesal. Lepo je bilo.« Foto: Črtomir Goznik Tina Kališek: »Vesela sem, da sem lahko v Dobrni, da imam prijatelje, da gremo kam, da nastopamo. Plešem, pojem, gledam televizijo.« Žan Žuman, Maribor: »Vesel sem, da smo po dolgem času, ko se nismo družili zaradi korone, ponovno skupaj. Vesel sem, da sem se kopal, voda je bila prijetna. Tudi na koncertu je bilo veselo. Upam, da bo tudi prihodnje leto. Upam še na kakšen koncert v jeseni. Zelo rad imam glasbo in tudi plešem rad, posebej še s kakšnim dekletom.« Foto: Črtomir Goznik Od leta 2014, ko se je začela celodnevna prireditev Vsi skupaj smo za-enakost-prijateljstvo-sopomoč, je za udeležence prireditve to dan, ki ga komaj čakajo. Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 28 28 NOVI KAROQ ZA NOVE SPOMINE KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 7,5 – 4,7 l/100 km in 171 – 123 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0408 – 0,0152 g/km, trdi delci: 0,00035 – 0,00003 g/km, število delcev: 0,00075 – 0,00 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju www.radio-tednik.si kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.   11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 stran 29 Nasveti torek z 28. junija 2022 29 Zeleni nasveti Pravni nasvet Poletna vročina in vrtnine Do sedaj je bilo vreme, vsaj kar se tiče temperatur, za vrtnine ugodno. Res je, da so ponekod svoje že naredila neurja, tudi toča, prav vroče pa še ni bilo. Za nami je prvi, sicer krajši vročinski val, ki pa verjetno ni zadnji. Tako prenizke kot previsoke temperature vrtninam ne godijo preveč. Letošnje leto pa je sploh polno temperaturnih skokov, ki so rastline res oslabili in utrudili. Največ naredimo čez leto in ob sajenju Največ lahko naredimo s tem, da ostaja skrb za zemljo naša prva skrb čez celo leto. Zemlja, ki vsebuje dovolj organske snovi (4–8 %), je prvi pogoj, da rastline lažje prestanejo stresna, vroča obdobja. Vedno se vprašajte, ali je treba za pobiranje pridelka stopiti na gredice. Mnogi menijo, da lahko brez skrbi hodijo po suhi, zbiti zemlji. Pa ni tako. Tudi ko je zemlja presuha, s hojo po njej lomimo, kvarimo njeno strukturo, in to enako oz. včasih celo bolj kot takrat, ko je zemlja mokra. Druga pomembna obramba je pravilno gnojenje. Mnogi se ne zavedajo, da je rastlina, ki ima na razpolago preveč dušika, ne glede na to, ali je njegov izvor organski ali mineralni, veliko bolj žejna in veliko slabše prenaša vročino. Ko se temperature zvišajo, običajno vse rastline samodejno upočasnijo rast, zaprejo listne reže in mnogi se ustrašijo. Predvsem kapusnice se v obdobju vročine sploh ne spremenijo. Mnoge zato premami in jih dodatno gnojijo z dušikom. S tem pa naredijo škodo za okolje in rastline spravijo še v dodatni stres. Enak učinek ima tudi zalivanje s koprivami. Še nekaj je pomembno narediti spomladi. Poskrbeti moramo, da bodo rastline razvile dovolj močan in globok koreninski sistem. To dosežemo s kvalitetnimi sadikami v dovolj velikih lončkih, ki imajo dobro razvit koreninski sistem. Posadimo jih pravočasno in jih ne pustimo zastarati. Z zgodnjo setvijo ne hitimo brez potrebe oziroma vrtnine, ki se bolje počutijo v hladnem delu leta (čebula, česen, grah, bob, solata …), sadimo dovolj zgodaj in COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Starejši delavec in delavec pred upokojitvijo Star sem 57 let. Slišal sem, da mi delodajalec kot starejšemu delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Ali to drži? Katere pravice imam kot starejši delavec? Foto: MP Vsaj v vročini prekrijte zemljo, saj vroče sonce uničuje korenine vrtnin. ne zamujamo. Prepozno sajenje čebulčka, jarega česna itd. namreč pomeni slabše razvit koreninski sistem, posledice pa so vidne vedno in predvsem v suši in vročini. Vrtnine v času stresa (vročinskega ali kakšnega drugega) potrebujejo veliko kalija. To imejmo v mislih že pri osnovnem gnojenju. Težave s pomanjkanjem kalija so še večje, kadar je zemlja preveč založena s fosforjem in seveda pri plodovkah, kadar pretiravamo z uporabo kalcija. Tudi previsok ali prenizek pH vplivata na sprejem kalija v rastline. Kako pomagati rastlinam Kako reagirati v času stresa? Odzvati se je treba pravočasno. Osnovno pravilo je, da imajo rastline dovolj vode. Namakanje je osnovni ukrep za blaženje vročinskega stresa. Pravilo številka ena je, da čeprav je napovedan dež, namakanja ne izpustimo. Namakamo tudi tisti dan, ko so napo- vedane padavine, posebej če je količina vode v zemlji ves čas na robu pomanjkanja. Namakanje izpustimo šele po padavinah. Prav letos imamo s tem že zdaj veliko težav. Dežuje skoraj vsak dan, če pa pogledamo zemljo, je izsušena. Namakanje je bilo torej že vsaj 14 dni nujno potrebno. Ker se mnogi še vedno sprašujejo, naj ponovno povem, da je vedno bolj smiselno namakati zjutraj kakor zvečer. Tisti, ki smo v službah, moramo počakati, da se zemlja in rastline ohladijo. Prav tako je treba paziti, da zvečer ne namakamo s premrzlo vodo. Pa še ena nevarnost preži. Mnogi vrtnarji imajo cevi napeljane preko travnika ali kako drugače izpostavljene soncu. V njih voda tudi zavre, zato je prvi curek lahko nevaren za rastline. Pozorni bodimo na to, da ga ne bomo spustili neposredno po njih. Drugi ukrep pa je uporaba pripravkov, ki pri rastlinah blažijo stres in jim pomagajo. Te pripravke je treba uporabiti pravočasno, zagotovo vsaj 48 ur pred nastopom Foto: MP Namakanje je že vsaj mesec nujen ukrep tudi za zdrave vrtnine Zalivanje je odvisno od sestave tal Koliko vode določena rastlina potrebuje, je odvisno od sestave in tipa tal ter sposobnosti rastline, da vlago izkoristi. Vedeti moramo, da se peščena tla hitreje izsušijo, torej moramo rastline v takšnih tleh zalivati pogosteje. Danes so na voljo tudi sodobnejši dodatki, ki imajo visoko sposobnost absorbiranja vode. Gre navadno za želatinaste polimere, ki jih dodajamo prsti ob sajenju posodovk, z njimi pa lahko izboljšamo tudi prst v gredicah. Za vrtnine je najprimernejša deževnica, a če nam je v daljšem sušnem obdobju zmanjka, moramo po zaloge vode iz vodovoda. Svetujemo vam, da jo nalijete v večje posode ali celo cisterne, v katerih sicer zbirate deževnico, in jo tam pustite stati. Cisterne pokrijte, da se v njih ne zaredijo komarji, zmanjšali pa boste tudi izgube zaradi izparevanja. Če boste zalivali z vodo neposredno iz vodovoda, obvezno uporabljajte pršilke. Tako se bodo kapljice vsaj malo ogrele v zraku, preden bodo padle na tla, kar bo za rastline precej manj stresno. vročinskega vala. Potem pa jih v vročih dneh uporabljamo redno, a ne prepogosto; enkrat na teden bo zadoščalo. Pred vročinskim valom osebno dajem prednost aminokislinskim pripravkom. Če dodamo še kakšno listno gnojilo, ki vsebuje kalij, bo še bolje. V času suše raje uporabljajmo pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Na vrtovih lahko uporabimo tudi čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Ti cvetovi so lahko suhi ali sveži. Ko vročina mine, ponovno začnemo uporabljati aminokisline; med domačimi pripravki so to namočene koprive, s katerimi zalivamo rastline. Seveda pa je pred tem (če je zemlja zbita, ker je niste želeli pokriti) nujno okopavanje, zračenje in rahljanje zemlje. Zastiranje tal Zaradi visokih temperatur je običajno sprejem hranil v rastline moten, posebej če rastejo na goli, nezastrti oz. nezasenčeni zemlji. Zastirke imajo zelo pomembno vlogo pri premagovanju vročinskih in sušnih težav. Zmanjšujejo izhlapevanje vode in s tem zmanjšujejo sušni stres ter prispevajo k varčevanju z vodo. Preprečujejo zbijanje zemlje zaradi močnega sončnega obsevanja, predvsem pa omogočajo, da zemlja ostaja hladnejša; s tem mikroorganizmi v tleh delno delujejo, posledično pa je rastlinam na razpolago vsaj nekaj hranil. Zastirke so lahko organske, naravne ali pa uporabimo ustrezne folije. V Sloveniji sta na razpolago tudi ovčja volna ali agrofilc. Pokrita zemlja je tista, ki koreninam rastlin omogoča dovolj ugodne pogoje za rast in razvoj. Zelo sem vesela, da prav zdaj v nekaterih kmetijskih trgovinah na Ptuju in v okolici lahko kupimo tudi biorazgradljivo folijo, ki bo mnogim olajšala delo na vrtu, obenem pa ne bo škodila okolju. Kar poiščite jo v najbližji kmetijski zadrugi. Opozarjam pa, da jo polagamo vedno zgodaj zjutraj, saj je namreč bolj raztegljiva kakor umetna, zato mora biti pri polaganju folije čim bolj hladno. Rastlinjake in vse setve seveda zasenčimo, saj je tam temperatura veliko višja. Miša Pušenjak Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči pojma starejši delavec in delavec pred upokojitvijo. Starejši delavec je delavec, starejši od 55 let. Delavec pred upokojitvijo je delavec, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavec, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Delodajalec ne sme delavcu pred upokojitvijo brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ko torej delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, varstvo pred odpovedjo ne velja več. Foto: Pravni nasvet ZDR-1 določa štiri izjeme, ko varstvo pred odpovedjo ne velja, in sicer če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino; če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev; če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo in v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. Delodajalec lahko pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobi podatke o tem, ali delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe in ali delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo pred odpovedjo velja le v primeru odpovedi iz poslovnega razloga. Iz drugih razlogov, kot so npr. krivdni razlog, razlog nesposobnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi tudi delavcu pred upokojitvijo. Prav tako lahko delodajalec takšnemu delavcu poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na vašo starost uživate varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga le, če vam do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Če vam manjka več, boste imeli status delavca pred upokojitvijo, šele ko boste dopolnili 58 let. V tem primeru vam delodajalec sedaj še lahko odpove pogodbo o zaposlitvi (če seveda obstajajo zakonski pogoji za odpoved). V vsakem primeru se glede na vašo starost (ne glede na dolžino pokojninske dobe do upokojitve) štejete za starejšega delavca. Kot slednjemu vam sicer varstvo pred odpovedjo ne pripada, vam pa pripadajo določene druge pravice. Delodajalec vam brez vašega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Pripada vam pravica do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Prav tako lahko sklenete pogodbo o zaposlitvi oziroma imate pravico, da začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokojite. Kolektivne pogodbe lahko določajo še dodatne pravice ali ugodnejše pogoje, zato je treba preveriti tudi kolektivno pogodbo, ki velja za vas. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 30 torek z 28. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 30 DUANE MANN IN PEGGY YAMAGUCHI Veteran po skoraj 70 letih spet ɿƳȸɖʁƺȇɀɀɮȒǴȒǼǴɖƫƺɿȇǣǴȒ KATARINA SFORZA ñƏɮɀƏǸȒƬƺȇȒǴƺƫȸƏȇǣǼƏɀɮȒǴȒƳȸɖʁǣȇȒ 0zhxXzk«z0ÁX" XǕȸƏǼƬǣɀȅȒȵȸǣɮǣǼƺǕǣȸƏȇǣ TANJA ZAJC ZUPAN ñƏƳȇǴƺƮƏɀƺɀƺɮƺƮǸȸƏɎɮȵȸƏɄƏ‫ي‬ kƏǴȅǣǴƺƫǣǼȒɎƺǕƏɎȸƺƫƏٍّ MOJCA MAVEC ¨ȒǸƏɿƏǼƏًɀǸƏǸɄȇǣȅǼƺȵȒɎƬƺȅ ȵȸƺʁǣɮǼǴƏȵȒǼƺɎǴƺ razgaljamo slavne www.odkrito.si Na izb branih prodajjni n h mest mestiih na voljjo v ko komple etu tu ɀ ƮƏ ɀ ƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice e Sv vet24 24,, za za sa am mo 3,59 EU UR, v ko ompletu z rev evij ijo Liza iz za Ma M ja ja, za a samo 4,79 EU UR. in n v kom ompl om plet pl etu z re et revi vijo jo Lady, za sam mo 4,99 EU UR. R Vsak to orek www.salomongroup.si www.salomongroup.si Poletno branje! Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.salomongroup.si VSAK PONEDELJEK Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave torek z 28. junija 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 31 Spomini so kot iskre,ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš,vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN 26. junija je minilo 13 let, odkar nas je zapustil dragi Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji www www w .re .rrepor p ter.si si IZ NO PLEŠE Z VOLKOVI ŠTEV V E ILKE Ozadje brutalnega spopada med Golobom in Janšo pri prevzemanju vzvodov oblasti INTERVJU Mirko Štular, direktor Radia Slovenija: Za prejšnjo vlado je bil RTV malodane nebodigatreba REPORTAŽA Kako so se za grajskim zidovi na kupu znašli Jože Možina, Nina Krajnik in Milan Balažic ALARM FISKALNEGA SVETA Zaradi pretiranega trošenja Janševe vlade nas bo še bolela glava Vse življenje boriti si se znal, v tiho noč utrujen od bolezni si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da tebe več med nami ni. SPOMIN 28. 6. mineva leto dni, odkar se je za vedno poslovil dragi mož, oče, dedi, sin in brat Miran Čuš KRAIGHERJEVA 18, PTUJ Hvala vsem, ki se za trenutek ustavite pri njegovem zadnjem domu in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Z bolečino v srcu tvoji najdražji www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ Ž¡ ¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ —”“”  “’  —”—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ Ļ“”“”” ¡Ž¤ Ž¤Ž Ž¤Ž– ¤Ž–—œ£¤“ဘ œ ¤“ဘ“ Naročila: tajništv tvoo družbe Radio-Ted Tednik nik Pt P uj. Cena izvoda z darilno embalažoo je je zgol zgolj 15 evrov, za nar aroočnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.tednik.si w.te œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–ŠŠ¯¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš  š“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Štajerski TEDNIK torek, 28. 6. 2022 COLOR CMYK Kronika 32 stran 32 torek z 28. junija 2022 EU, Slovenija z Zaradi vojne v Ukrajini močno naraslo število prosilcev za azil Azilni dom ves čas polno zaseden Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov je danes na območju Slovenije več kot 4.000 oseb, ki imajo urejen status začasne zaščite. V azilnem domu in njegovih izpostavah biva več kot 700 oseb, ki imajo status prosilca za mednarodno zaščito, skupaj pa so letos tam nastanili že 3487 oseb. Direktorica Urada Katarina Štukelj je povedala, da so kapacitete azilnega doma ves čas zapolnjene, vsem, tudi tistim 700, ki že imajo mednarodno zaščito in bivajo drugod, pa omogočajo vse pravice, ki so jim zagotovljene z zakonom, poleg tega pa jim skušajo na različne načine pomagati tudi pri lažjem vključevanju v družbo. Takoj po začetku vojne v Ukrajini so vzpostavili dva večja nastanitvena centra, v Logatcu in na Debelem Rtiču, ter se dogovorili za druge namestitve po Sloveniji, ki so primerne za nastanitev posameznikov, družin ali večjih skupin. Na Poljskem več kot milijon Ukrajincev Število prošenj za mednarodno zaščito narašča tako v Sloveniji kot v drugih državah Evropske unije, in to predvsem na račun ruske agresije v Ukrajini. V primerjavi z letom 2020 se je število lani v Sloveniji povečalo skoraj za polovico, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa v primerjavi z enakim obdobjem lani za skoraj 250 odstotkov. Po Eurostatovem poročilu je marca letos za mednarodno zaščito v državah članicah EU zaprosilo 73.850 nedržavljanov EU, kar je 115 odstotkov več v primerjavi z marcem 2021, ko jih je bilo 34.310, in 35 odstotkov več kot februarja 2022, ko je bilo prošenj 54.565. Porast od februarja do marca je v veliki meri posledica povečanja števila Ukrajincev, ki so prvič zaprosili za azil; Foto: SD Po Eurostatovem poročilu je marca letos za mednarodno zaščito v državah članicah EU zaprosilo 73.850 nedržavljanov EU, od tega 12.875 Ukrajincev. v februarju jih je bilo 2.370, marca pa je zaradi vojne to število naraslo na 12.875, torej se je povečalo kar za 443 odstotkov. Največ Ukrajincev je začasno zaščito v EU dobilo na Poljskem; tam jih je bilo konec letošnjega maja 1.142.375. Nemčija ostaja obljubljena dežela Foto: Sta/M24 Kapacitete azilnega doma v Ljubljani so ves čas polno zasedene. Čeprav so največja begunska skupina v EU, pa Ukrajinci niso edi- ni prosilci za azil v državah Evropske unije. Marca so zabeležili tudi 7.770 prošenj Afganistancev, 7.320 Sircev, 4.705 Venezuelcev in 3.565 Kolumbijcev. Za večino ostaja Nemčija še vedno obljubljena evropska dežela številka ena. Tam se je marca prvič za status azilanta prijavilo 14.135 oseb, kar je 19 odstotkov vseh prijav v EU. Sledile so ji Španija (11.130, 15 %), Francija (10.240, 14 %), Italija (6.035, 8 %), Avstrija (4.295, 6 %) in Romunija (4.270, 6 %). V omenjenih šestih državah članicah si želita bivati več kot dve tretjini (68 %) vseh novih prosilcev za azil. Med njimi je tudi 2.570 mladoletnikov brez spremstva, kar je 98 odstotkov več kot marca 2021. Skoraj polovica jih prihaja iz Afganistana, sledita pa Sirija in Somalija. Avstrija s 590, Nemčija s 435 in Bolgarija z 275 prošnjami so na vrhu lestvice držav EU za azil mladoletnikov brez spremstva. Senka Dreu Sveti Andraž z Varnostne razmere v občini stabilne Lani obravnavali štirinajst kaznivih dejanj Lani so policisti v občini obravnavali 14 kaznivih dejanj, za katera so na okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali tudi kazenske ovadbe. Med njimi je najti tudi primer gospodarskega kriminala, velike tatvine ter lahke telesne poškodbe. Doslej so preiskali deset kaznivih dejanj, kar predstavlja 71,1-odstotno preiskanost. Policisti so imeli opravka tudi s petimi kršitvami predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, od tega je bil v dveh primerih kršen javni red in mir, obravnavali pa so še po eno kršitev zakona o prijavi prebivališča, zakona o orožju in zakona o ohranjanju narave. Lani se je na andraških cestah zgodilo šest prometnih nesreč. Ena od njih se je končala s hudimi telesnimi poškodbami in ena z lažjimi, pri drugih pa je bila na srečo poškodovana zgolj pločevina in je ostalo le pri materialni škodi. Sicer pa policisti lani v občini niso imeli veliko dela, kar pripisujejo tudi dobremu preventivnemu delu in sodelovanju z lokalno oblastjo in društvi. Poročilo o svojem delu v občini Sveti Andraž so pripravili tudi na Medobčinskem redarstvu. Kot pojasnjuje vodja redarstva Robert Brkić, njihovo težišče ostaja na preventivi in opozarjanju, redarji pa izvajajo nadzor na posameznih lokacijah ali kritičnih točkah. Tako so pred začetkom šolskega leta nadzirali prehodnost šolskih poti (mo- rebitno parkiranje na pločnikih), preverjali, kako so otroci in njihovi starši prečkali cesto, ali so med vožnjo uporabljali varnostni pas … Kršiteljem so izrekli devet opozoril. »Z akcijo Bodi preVIDEN smo pešce opozarjali na nevarnost, če pri sebi niso imeli odsevnih teles, da bi jih vozniki motornih vozil pravočasno opazili. Delili smo jim odsevna telesa, to dejavnostjo pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ugotovili smo, da večina mladostnikov in odraslih poskrbi za svojo vidnost, ko se sprehaja v mraku po Foto: SD Na andraških cestah se je lani zgodilo šest prometnih nesreč, od katerih se je ena končala s hudimi telesnimi poškodbami. površinah, ki niso posebej urejene za pešce. Za tovrstne prekrške smo izrekli štiri opozorila pešcem in tri kolesarjem.« Hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo lani na območju obči- ne Sveti Andraž sicer niso merili, so se pa občasno z redarskim vozilom postavili na cesto skozi Vitomarce in Novince, kjer zaznavajo prehitro vožnjo. Redarji ugotavljajo, da bodo morali v prihodnje pogoste- Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, obilno zemlja rodi. Rojstva: Klara Bedrač, Zg. Leskovec 16b, Zg. Leskovec – deklica Tinkara; Špela Vitasovič, Krčevina pri Vurbergu 135c, Ptuj – deček Staš; Sabina Mlakar – deklica Iza; Maruša Korber – deček Maj; Urška Cafuta – deček Tim; Irena Majcen – deklica Vita. Poroke – Ptuj: Slavko Čuš in Lidija Trunk, Tibolci 9a; Pavel Polanec in Maja Nadelsberger, Kungota pri Ptuju 116; Simon Feguš in Sonja Arnuš, Ptuj, Poljska c. 8; Tadej Šmigoc in Andreja Butolen, Sp. Leskovec 21a. je nadzirati način vodenja psov in pobiranje njihovih iztrebkov na asfaltnih površinah v naseljih in na površinah, namenjenih rekreaciji in igri otrok. SD Danes bo sprva precej jasno, popoldne pa bo predvsem na zahodu več spremenljive oblačnosti. Popoldne in zvečer bodo v notranjosti možne posamezne nevihte. Pihal bo vzhodnik, na Primorskem zahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, na Primorskem do 21, najvišje dnevne od 29 do 35, na Primorskem do 37 °C. Napoved za Podravje Vir: ARSO