f ' ' V " ■Iffl^lJ.UJiJif THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVt SLOVENSKI LIST V AMERIKI. . SH ■' B GESLO: Za vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. STEV. (No.) 137. Premogarska stavka se je začela. STAVKA TRDEGA PREMOGA JE NAPOVEDANA, DELO _ JE ODLOŽILO 158,000 PREMOGARJEV. — STOKANJE LASTNIKOV SE NADALJUJE. CHICAGO, ILL., TOREK, 1. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 1, 1925. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK XXXIV ZGLEDA KAKOR NA TRIGLAVU. IRSB Philadelphia, Pa. — Ker se ""lakomni lastniki premogovnikov trdega premoga niso hoteli ukloniti pravični zahtevi pre-mogarjev po desetodstotnem povišanju plače in po novi pogodbi, je John Lewis, predsednik rudarske organizacije napovedal stavko, delo se je prenehalo na polju trdega pren ga včeraj, dne 1. sept To pa ni mala stvar, ako se ^porine na cesto 158,000 delavcev ,ki so vršili svojo dolžnost in ker s sedanjo plačo niso mogli shajati, predložili so svoje skromne zahteve baronom, kateri so v svoji lakomnosti zamašili ušesa, da bi ne slišali stokanje trpina. Pretečni četrtek so se pre-mogarji in lastniki zopet po svojih zastopnikih pogajali, a do uspešnega zaključka niso prišli. Tudi pravični, zahtevi premogarjev, da bi bilo vedno enako število premogarjev zaposlenih po rovih, niso hoteli ugoditi zastopniki lastnikov, temveč vstrajajo pri tem, da oni razpolagajo z delavci lahko poljubno, to pomeni, da jih lahko odslavljajo od dela kakor se jim pač poljubi. Predsednik Lewis je dejal, da so zastopniki premogarjev storili vse kar je bilo v njih moči, da bi do stavke ne prišlo. 1'pali so do zadnjega, da se bodo sporazumeli z lastniki, a žal, ni bilo tako. Delo je prenehalo v ponde-Ijek o polnoči. Prizadetih je 828 rudnikov, ali 158,000 mož. Le kakih 10,000 delavcev ostane pri delu za razna popravila in pri sesalki. Kakor dajejo razumeti lastniki, so presenečeni, da je prišlo do stavke in stokajo ter tarnajo o izgubi, ki jo trpi sedaj njih industrija. Zgražajo se nad unijo, ker jim preprečuje še večje izkoriščanje delavcev. Kakor posnemamo po zadnjih tozadevnih poročilih,, kroži govorica, da se bo po mulah spoznalo bo li stavka trajala ■dolgo ali malo časa. Ako bodo mule takoj pripeljane na . po^ vršje je znamenje, da bo stavka trajala dolgo, ako pa ostanejo živali takoj ob izbruhu stavke še v jamah, bo stavke kmalo konec. Premogarji, po večina vseh rudnikih so mnenja, da bo stavka trajala dolgo. V soboto so že pospravljali svojo orodje. Trgovine, ki zakladajo premo-garje s potrebščinam so tudi odslovile uslužbence, ker so mnenja, da stavka ne bo kmalo končana. V Itezleton je železniška družba, ki prevaža premog odslovila delavce, ki so bili zaposleni pri prevažanju in nakladanju premoga. Lastniki Central Pennsylvania mehkega premoga so se sestali v Philadelphiji in razpravljali o sedanji situaciji, ki kaže dobro stran za nje. Odbor, ki je bil odbran iz vrst meščanov v Wilkesbarre in je imel nalogo posredovati med lastniki in premogarji v svrho preprečenja stavke, se je razpustil. — Valentine, Neb. — Frank Allen je umoril nekega rančar-ja, 48 ur po umoru je že bil obsojen, in sicer v dosmrtno ječo. _ij priklopitev avstrije k nemčiji. . Velika demonstracija na Dunaju za priklopitev Avstrije k Nem. mji. - Predsednik nem- državnega zbora Dunaju. na Dunaj. — Na Dunaju se je vršila velika demonstracija, ki je pokazala, da je ljudstvo v Avstriji navdušeno za priklopitev k Nemčiji. Predsednik nemškega državnega zbora Paul Loebe, trideset poslancev in 300 članov avstro-nemške ljudske zveze, je v soboto večer prišlo po Donavi iz Linza na Dunaj. Domalega prebivalstvo celega mesta je prišlo na pomol in navdušeno pozdravljalo goste. Navzoči so bili voditelji vseh strank. Prvič v zgodovini so socijalisti z opozicijo vred vzdignili svoj glas in na vse grlo vpili za veliko Nemčijo in krščanski socijalisti so z drugimi prepevali "Deutschland u-ber A lies." Bil je sprejem, ki je segal v srca nemškim poslancem. Tudi med vožnjo po Donavi je povsod, kjer je le bilo mogoče velikanska množica stala ob bregu- in navdušeno pozdravljala nemške goste. Predsednik Loeb je dejal, da je to dokaz, kako si želi avstrijsko ljudstvo priklopitve k Nemčiji. Dalje je dejal Loeb, da je meja med Avstrijo in Nemčijo le politična ločitev, katera pa nemore ločiti nemških src. Obe državi morata delati z vsemi svojimi močmi, da se doseže ta zveza, ki bo ustvarila veliko nemško republiko mirnim potom. V nedeljo je govoril predsednik Loeb veliki zbrani množici I v dvorani mestne hiše, kjer so tudi govorili zastopniki vseh nemških in avstrijskih strank. Predsednik Loeb je odpotoval včeraj (pondeljek) v Pariz, kjer je konferiral s predsednikom poslanske zbornice bivšim premierjem Herriotom, kateremu je dokazoval, da bo ves svet imel koristi, ako se o-jači nemško republiko. -o- PREKO ATLANTIKA V JADRNICI V 73. DNEH. New York. — Semkaj so prišli trije Norvežani, ki so v dvo-jadrnici dolgi 45 čevljev prepluli Atlantik. Na morju so bili 73 dni, od katerih je bilo le ,malo mirnih, večinoma jih je spremljal vihar. Drzni mornarji pa niso zadovoljni s tem kar so dosedaj doživeli, temveč se hočejo s svojo jadrnico povrniti tudi nazaj v domovino. Ko so pristali v tukajšnem pristanišču, se je vse čudilo drznim mornarjem, katerih jadrnica je zgledala v primeru z drugimi potniškimi parniki kakor orehova lupina. Pitne vode jim ni bilo treba stradati med potjo, kajti veliko je deževalo in so dežnico nalovili -v zato pripravljene vreče. Lansko leto so se tudi trije Norvežani podali na tako pot, o katerih pa ni ne duha ne sluha, postali so najbrže žrtev valovov. ^ ŠIRITE AM. SLOVENCA. KRIŽEM SVETA. Iz Jugoslavije. — Tokio, Japonsko. — Od jtukaj zopet poročajo o groznem viharju, ki je zahteval 11 človeških žrtev, materialna škoda znaša $3,500,000. Bili so tudi silni nalivi, grmelo je in bliskalo, da je bilo groza. Pod-fiul se je tudi neki tunel in več mostov je voda odnesla. — Gary, Ind. — Tukaj so a-retirali tri moške, ker so prehitro vozili s avtom. Eden are-tirancev je ponudil policistu nekaj bankovcev po $20.00 s prošnjo, da naj ne naznani. Policistu se je zdelo obnašanje •aretirancov sumljivo in je odve-del vse na policijo, kjer so našli pranjih nad 1000 dvajset dolarskih bankovcev, ki so bili vsi ponarejeni. Zagovarjali se bodo pred sodiščem kot pona-rejalci denarja. — Chicago, 111. — Štirje ban- Slika nam pokazuje skupino drznih iditi 80 stopili v pisarno Prima DOLGOTRAJNI SPOR MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO PORAVNAN. — VELIKA PONEVERBA NA HR. SELJ. BANKI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. plezalcev ki raziskujejo ledenike Kori Rainer v državi Washington. pivovarne na 821 Blackhawk cesti in dočim sta dva ustrahovala z revolvarji blagajničarja in uradnike, sta tovariša vzela iz blagajne vsoto $6000, nakar NJE SOC. STRANKE. USMRTIL SVOJO ŽENO. Sa£brisali z av" __~~ — Oklahoma City, Okla. — .. . ,. _ . ' ~ Zmešan od pijače je M. Boy- Vodja socialistov za rešitev V navzočnosti svojega 141etne- ki„ star 2G it.t prj ok„u nekega DEBS ZA REORGANIZIRA- POLICIJSKI NAREDNIK socialistov za propadajočega socijalizma v Zdr. državah. — Načrt za socijalistični dom, ki bi veljal $200,000. na plesalce, ga sina je policist usmrtil pIesišča streljal svojo ženo. — Vzrok umora dva je smrtno in tri lahko ra_ družinske razmere. ni| Xastala je panika med ple. salei, ki so zbegani letali sem in tja. Pozneje so našli Boyki-na nezavestnega na bližnjem c— San Francisco, Cal. — a sled so prišli zaroti, da bi oropali tovor zračne pošte, ki vozi med San Francisco in Chicago. Aretirali so 40 poštnih —o— j Chicago, 111. — Narednik po- j Chicago, 111. — Eugene V. ncije William T. Russell, je v Debs, vodja ameriških socijali- petek streljal z revolverjem na po]ju stov je ob priliki svoje oOletni- ^vojo ženo in jo usmrtil. Billy ce od kar se ukvarja z socija- Russell, 14 letni sin nesrečne N/ lizmom na banketu v Chicago družine je bil edina priča, ki je * dejal, da se mora stranka re- izpovedal, da sta se oče in ma-organizirati. Toraj s to izjavo ti prepirala, nakar je oče po- potrjuje da je boj. katerega tegnil revolver in .oddal dva uradnikov, ki so baje v zvezi z vodi sedaj socijalizem — ne- strela na mater, katera se je zarotniki vspešen, treba ga je zasukati smrtno zadeta opotekla in pa- _ Chicago Itt _ Na May- dr"faČ£ . . . .. , . , J . 'dla na dvorišču na zemljo. WQod IetJnem polju se je doI , Mr Debs je tudi dejal, da je Sosedje so slišali strele in Pri- dUa smrtnA nesreča> ri ka_ popolnoma okreval na posledi- hiteli poizvedovat po. vzroku. teri sta rfšla ob življenje jci slabe jetniske hrane, m da se Jack Hennessey, najbližnji so- rQČnik T p Smith rezervni počuti bolje kakor se je kedaj sed je izpovedal, da je slišal častnik w L Reptig Ro se je ^ , , . StreIe in tak°j nat° Videl PaStJ letalo nahajalo 500 čevljev vi- I Lpam, da bom živel do sto Mrs. Russell na zemljo. Kmalo soko v zraku je trčj]o z nekim let in razširjal idejo socijahz- pa tudi prihfti Mr. Russell, ki drugim nakar ge je ynelo in |ma, kateri bo po mojem mne- pade na kolena poleg trupla trešeil(J Ra zemljo Letaloje nju m prepričanju prevladoval in vije roke vpijoč: "Mary, doceIa uničeno in letalca sta n" J eJal m°J kaj Sem St°nl? MaTy. bila na mestu mrtva. Dalje tudi predlaga Debs, ti ne smeš uipreti." A Mary ni _ £eneva Svica _ v naj se potom prispevkov in čla- več slišala, bila je - mrtva. zgodovini je 'godbl'igrala v vi-narine nabira svota za gradbo Kolikor je znano policiji je sočini 10 *00 čevljev in sicer poslopja v katerem bi bil dom imel Mr. Russell razmerje z na Mont 'glanc l ,0 je 60 socijalistov, kjer bi se tiskal tu- neko Mrs. Hess, ki je stara 55 godbenikov> ki s0 imeIi veliko di socijalisticni tednik, katere- let in je že stara mati, kar je ga bi bil Debs urednik. Stavba dalo povod, da je bil med za-,bi veljala $200,000. konskima vedno prepir, ki se Debs odobrava stavko pre- je končal s žaloigro, katere žr-mogarjev. "Gibanje strokovnih tev je bila varana soproga, unij in gibanje socijalistične -o- stranke, ki se je do sedaj ločilo gre skupno pot, kar je v korist obema." Tako je dejal Debs. VELIK OGENJ, ZGORELO 35 AVTOV. težavo, da so spravili svoje godbeno orodje na vrhu hriba. strašanšk°oneurje v jugoslaviji. « MORSKI VOLKOVI V SEVERNI NORVEŠKI. Belgrad. — Od tukaj priha-Chicago, 111. — Ogenj je iz- ja vest, da je nad Banatom bruhnilV Goldfreed's garaži divjalo strašansko neurje. Pa-na 4715 S. Wabash ave., kate- dala je debela toča, ki je usmr-ro je docela uničil. Gasilci so tila dva moška in ranila 60 o-Oslo, Norveško. — Od tukaj neumorno delali in rešili iz go- seb. Mesto Starisviat je bilo poročajo, da je gorko vreme rečega poslopja 15 avtov, a 35 najbolj prizadeto. Poročilo pra-privabilo veliko morskih vol- vozil je ostalo v garaži, katere vi, da je Banat upostošen. Silen kov. v severna obrežja Norveš- je ogenj pokončal. Več tankov vihar je drevesa ruval s koreni-ke, kjer so se le redkokedaj z gasolinom je eksplodiralo, nami in vsa brzojavna in tele-pojavili. Tudi iz južnih obrežij kar je ogrožalo življenje gasil- fonska napeljava je potrgana, prihaja vest, da so postali vol- cev. Škoda znaša $50,000. Škoda je velikanska. Banat je kovi nevarni kopajočiip. V Ska- Lastnik je izpovedal, da je znan daleč po svetu glede ba-gerak so prišli čisto blizu kra- ogenj nastal vsled eksplozije naške koruze, katere se navad- Razmejtiev med Jugoslavijo In Albanijo. Na konferenci ambasadorjev v Parizu se je končno-vel-javno določila meja med Jugoslavijo in Albanijo in sicer na ta način, da se je naši državi prisodil znani samostan Sv. N'auma, Albaniji pa nekaj vasr v piškopejskem okraju. S tem bi bila zadeva rešena in dolgotrajni spor med našo državo in Albanijo poravnan. --o- Poneverba v hrv. selj. banki. Zagreb, 6. avg: Aretirali so Gjuro Simak-a, * ravnatelja Hrvatske seljačke zadružne banke, ker so mu prišli na sled, da je tekom časa poneveril vsoto 320,000 dinarjev. Zadevo je odkril že bivši upravni svet, ki pa je ravnatelju priza-nesel pod pogojem, da tekom 6 mesecev vsoto povrne. Ker pa Simak tega ni storil in ker se je med tem upravni svet menjal, ga je novi svet dal zapreti in z njim še nekaj drugih uradnikov, ki so za zadevo vedeli. -o- Drobne vesti iz stare domovine. V nedeljo dne 2. avg. je dežni naliv povzročil škodo v va-; seh Babno, Medlog in drugih tamošnjih krajih v celjski okolici. Potok Ložnica je izstopil in poplavil polja in travnike. Še drugi dan zvečer je izgledalo tam kakor jezero. Tudi druge vode so močno narasle. — V pondeljek dne 3. avg. je izbruhnil požar pri posestniku Iv. Jugu ter upepelil hišo in gospodarsko poslopje. — Najstarejši turist na Triglavu. Začetku meseca avgusta se je vzpel na Triglav ravnatelj češ-ške hranilnice vn Pragi g. Stigl. Šel je z Luknje po Bambergo-vi poti, ki je, kakor znano, ena najtežavnejših poti. Gospod je mladenič z 79 leti. —• Carinska oblast je pri nekem kmetu v Naklem na Gorenjskem zaplenila 93 kg saharina. S tem je bilo odkrito obsežno tihotapstvo s saharinom. Dognalo se je, da so saharin vtihotapili preko tunela na Ljubelju, ki ga je zgradil baron Born v lovske svrhe. Predor zapirajo železna vrata, od katerih sta imela ključ le Born in finarfearji. Za Borna je Čuval ključ neki lovec, ki pa je bil v zvez* s tihotapci. pravil na orožništvo, drago plačal. Po dolgem času sta se končno v nedeljo dne 2. m. m. sešla slučajno v krčmi Fr* Zdoljška v Dramljah, kjer je Dolgonoč zopet začel. Mastna-ku groziti. Iz tega je nastal najprej' prepir, v katerem je Dolgonoč najprej podrl Mast-naka na tla, ta je pa koj nato vstal, zagrabil za i nož in mu ga je porinil med rebrnico pod grlom s tako močjo, da si ranjenec ni mogel noža iz rane izdreti. Ko pa so mu ga drugi izdrli, je padel takoj ves okrvavljen na tla in kmalu nato tudi v gostilni izdihnil. -o- Smrtna nesreča se je pripetila v kamnolomu ol> cesti, ki pelje v Laško. Tam lomijo kamenje za grušč, ki ga rabijo pri cestah. Pri tem delu razstreljujejo skale s smodnikom. Tako so istega dne napolnili s smodnikom več navr-tanih lukenj in nato naboje prižgali. Neposredno po rast-relitvi se je pa neka skala, ki je bila le napočena, odlomila in pričela drveti po strmini V dolino, kjer je zadela tako nesrečno Čaterja ml. iz Pečovni-ka, da je kmalu izdihnil. Naša največja rečna ladja. Te dni so v Regensburgu preizkusili našo največjo rečno ladjo "Dubrovnik,^ Ladja je bila mažarska last in se je preje imenovala "Almas'\ Koncem vojne so jo naše oblasti zaplenile v Oršovi, kjer se je nahajala v zelo slabem stanju. Poslali so jo na popravo v Regensburg in sedaj je naša največja rečna ladja. Je last primetnega ministrstva, a v službi brodarskega sindikata SHS v Belgradu. ja, kjer so jih videli kopalci, ki so s strahom zapustili kopališče. V Bergen na Norveškem so usmrtili kita, ki je bil 60 čevljev enega tankov. no tam veliko pridela. leč proč. Eden od gasilcev je bil na mestu mrtev in dva tova-sta zadobila težke po- nsa ŽELEZNIŠKA NESREČA — EDEN MRTEV. La Grange, 111. — Gasilci so dolg. Da je prišel kit v to se- bili poklicani na neko mesto škodbe. verno vodovje, je nekaj nena- kjer je gorelo. Hiteli so v naj-1 V Chicago sta bila pri avto-vadnega. j večji naglici in. ker je bila pro- mobilski nezgodi usmrtena dva ——o--ga na križišču odprta niso pa- moža in en deček, kar je po- Nikar ne mislite, da je sra- žili, a baš v tistem trenotku maknilo kazalec smrtnih slu-motno pripoznati svoje na- pridirja vlak in zadene v ga-' čajev skozi avto nezgode od Pa^e* . , -silni voz, katerega porine da-: januarja tega leta na 489. ^ Uboj. VDramljah se je zgodil žalosten slučaj, ki ima izvor v maščevanju in alkoholu. L. 1922. je brat Karla Dolgonoč, ki je bil kazhovan radi nekega umora na 12 let leče, ušel iz zapora in se klatil po okolici Št. Jurija. Masinak Franc iz Dramelj' je to zvedel in naznanil orožništvu, da se kaznjenec potepa po okolici, na kar ga je orožništvo vjelo in prignalo spet v zapor. Sedaj sedi v Mariboru, kjer pa svoje kazni radi bolezni ne bo preživel. Njegovega brata Karla Dolgonoč je to dejanje strašno razburilo in je bil radi tega na Mastnaka zelo hud. Iskal je vedno prilike, da pride z Mastanakom skupaj in poračunata med seboj. Obetal mu je vedno, da mu bo naznanilo, ki ga je na- Argentinski konzulat v Zagrebu. Novi argentinski konzulat v Zagrebu Alfred Silvertini je od vlade prejel eksekvator. -o- Strupene' kače so se pojavile v velikem številu v Hercegovini. Opikale so že mnogo živine, da je poginila. Tudi več oseb je že umrlo vsled pika. DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zre* s pošto in zanesljivimi bankami . starem kraja in naše pošiljatve so de stavljene prejemniku na dom ali radnjo ooštr točno in bre* wikrr • dbitka Nate cene za poiiljke v dinarjih u» rah so bile včeraj sledeče: Skupno • poštnino: 500 — Din......... $ 9.70 1,000 — Din.........$ 19.05 2,500 — Din.........$ 47.50 5,000 — Din......... $ 94.50 10,000 — Din......... $188.00 100 — Lir ........ $ 4.45 200 — Lir ........ $ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. afe nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestolcrat menja, dostikrat docela nepričakovaaifr je absolutno nemogoče določiti eera vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. Vse po&ljatve naslov!.« na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK * CEŽAREK 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITT - 'AMERIKANSKI SLOVENKA" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 189V The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS — Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNir^V: prostaški način blatijo in zasmehujejo. Vrhunec hinavščine, s katero tako radodarno otepava okoli sebe Mr. Železnikar je pa v tem, ako on v svojem poročilu tuli v javnost, "da je vsakemu prosto verovati, kar hoče," v istem hipu pa začne fiesramno napadati prav vsako versko prepričanje, celo morda paganskih črncev, katerih je baje kot se sliši tudi nekaj v ^organizaciji. Vsak, ki le količkaj še da na svoje versko prepričanje, se bo lepo zahvalil za tako gobezdanje, ko se na eni strani govori o tem, "da je vsakemu prosto verovati, kar hoče," na drugi strani in v isti sapi pa se versko prepričanje smeši. Pri tem se »am ni treba čuditi, da dobi "rimski bog'' posebno prostaško brco. Drugih bogov pač ni, a "rimski bog," ta je na poti. Da bi tisti, ki v tega Boga verujejo, njega preklinjali, ker se baje ne zmeni za njih prošnje ifi rotenje, to obstaja pač le v Železnikarjevi razgreti glavi. flesoe SUBSCRIPTION: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.. ----$4.751 goslova naj ne Otepa preveč okoli sebe. Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 veste, da je to naša katdliška cerkev, mi je začudeno odgovoril. Ako se mi tudi čudite, Mister, a jaz tega nisem vedel, ker .sem prvikrat tu v Vašem kraju. O, mi imamo tu po Range več takih cerkev, katerih . „ zidanje se bo pozneje nadalje- Do danes» ko to Plšem m sc valo, ako bo denarja, a mislim, nobene vesti 0 morebitni porav-da mi na Biwabick-u ne bomo navi sPora med Premogarji in kmalu ali sploh nikdar imeli lastniki. Ce ostane pritem, o-cele cerkve, so delavske razme-1 dide Jutri okro& 151 tisoč Pre~ re preslabe. Tako, tako, sem1 m°2ar-ie na stavko- Poletje gre dejal in se zahvalil za podatke.' h svo^emu koncu in v kratkem Ogledal sem si potem vas Bi-' bo tukaj hladnejšo vreme in zi-iriKioi, h-: — ^„1________! ma. Stavka naibrže ne bo ta- StevUka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo N^i^yposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in_Pol pred_dgglom,_ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Ali je to pošteno? Martin Železnikar je predsednik glavnega porotnega odbora S. N. P. J. Na seji glavnega odbora dne 20. julija je podal svoje poročilo, kakor poroča Prosveta iz dne 19. avgusta. Ako je svojo st*;ar dobro opravil pri pritožbah, slava mu. Ma'nj do-_ bro in naravnost slabo je pa to, kar je poročilu dodanega. Kakor mnogi drugi, ki se ponašajo s svojo svobodomiselno podlago, je tudi on prav čuden patron. Da čitatelji možakarja spoznajo po lastnih besedah, naj sledi dobesedno, kako on zabeluje svojo poročilo. Pravi: "S. X. P. J. sloni na svobodomiselni podlagi, kar znači, da je versko prepričanje vsakega posameznika postranskega pomena. Vsakemu je prosto verovati, kar hoče. Jednota ne brani nobenemu hoditi v cerkev; lahko moli k vsem bogovom, katerih je, ako upoštevamo vse vere, preko dva tisoč in pet sto. Toraj bogov je dovolj na izbiro, edino, kar?? nastane uprašanje, je, kateri izmed bogov ima kako moč. Dokazano je, da je rimski bog brez moči (ta bo Mr. Železnikarju pač najbolj na poti), za-kar? ni čuda, če pa verski fanatiki sami prav ostudno preklinjajo svojega lastnega rimskega boga, ker jim očitno kaže roge in se ne zmeni za njihove prošnje in rotenje." Slovniško je vse skupaj skrpucalo prve vrste, a to ni, na kar opozorjamo. Predrzna infamnost je v besedilu samem in v tem, da kaj takega producira jednota, ki se ponaša po lastnih besedah dičnega Železnikarja, da je "najmočnejša in največja podporna slovenska organizacija na svetu." Tako bi ne smel govoriti uradnik take "ponosne" organizacije, ker tako govorjenje se sliši kvečemu med najostudnješimi šnopcarji v smrdeči be z niči. Da morejo ljudje, ki hočejo pri organizaciji in v javnosti nekaj veljati, pri najmanjši priliki tako ostudno gobčva- Tudi glede bla- wabick, ki je podobna kakemu 'ma> stavka najbrže ne bo ta ■ - , o .T ^ T . Mogočna, pravi, in zapuščenemu starokrajskemu ko kmaIu končana. Kdo bo naj- zmagovita je in bo S. N. P. J., docim najbolj versko fanatična mestu v katerem je vse bolj bolJ trPel lahko Pred uvidi vsak. jednota hira in je vsak dan bližje groba. S. N. P. J. nihče ni mrtvo' in ni pravega življenja Delavci bodo nosili posledice, nevošljiv, ako napreduje, a ošabnost nekaterih njenih glavnih radi slabega dela In to je tudi kateri bodo v boj'u za svoj in odbornikov'se mora nad njimi še zmaščevati. "Rimski bog" je'vzrok, da se vas čeravno ena svojih družin obstanek brez baje brez moči, pa more nastati neka moč, o kateri se prevzet- inajstarejših tukaj na Range, ni' dola iir zaslužka in to Bog ve povzdignila v blagostanju. Pre- kako dol2°- Premojfarski ba-!k:..„i„: „ narodnostij, ronje se Iahko Jgrajo z delavci, nežem niti ne sanja. Govoriti o svobodi verskega prepričanja, in ob enem tisto bivalei i prepričanje smešiti in ostudno zafrkavljati, to ni pošteno. Možje ! tako ne postopajo. so vseh med njimi tudi več Slovencev ker n^ih obstanek je zasiguran. in Hrvatov, katere skupno z Zasigurirali so jim ga trpini de-angleškimi katoliki oskrbuje lavci s svo->im žuliL Za Povra- slovenski župnik Rev. ,John čilo pa dobivajo delavci brce in Jerse. Še par pogledov na za- brezposelnost. Tako ravnajo z puščeni kraj in noge so me, če de5avci Uudje, ki nimajo nobe-tudi že malo utrujene, ponesle nti*a srca' nobenega spoštova-čez McKinley Albo na Gil- nia do svojega bližnjega. Njih bert, o katerem sem že v Cali- mamon Jim Je Bog, vse drugo forniji več krat slišal. Gilbert zato bi kapitalisti radi poje precej čedna vas z lepimi ftoPali z ubogimi delavci kot šolami in drugimi vkusnimi zasužnjeno živaljo, nad katero ... , Ktavhami v^^ino naj"bi prosto vihteli svoj su- Gilbert, Minn. ljal po celem mestu, dokler sem Bld^fmi' 1 reL>ivaIci so vecina- Ti precitrana vročina ti, kak- bival v njem. Crez nekaj ur se ma Slovencl in Hrvati, a jih šna je bila zadnje dni tam v podam na Range in izstopim ^Po^jo zalibože druge na-Vašej dimnatej Chicagi! Za na Aurori. Vas Aurora je pre- ™dnostl- ZakaJ Pa, sem vpra-znoreti je bilo, tako se je člo- cej velika in ima lepo urejena vek pekel na Božjem solncu. A poslopja. Posebno šole se odli-v senci, mislite, da je bilo bo- kujejo po svojem modernem lje? Kaj še. Hodil sem večkrat zidanju. Prebivalci, ki so v vena jezersko obrežje v Linkoln čini Slovenci in Hrvati, imajo ženjski bič. Toda, kako dolgo še, bo to šlo ? ! šal. Ki sloge med nami, mi odgovori neki rojak. O ti, nesrečna prirojena nesloga med našim narodom, koliko škode narediš, sem vzdihnil žalostno. .... "J v ■ ^....iiuw. Hill V IH I 111 1(111, 1111(4 J U i, v parku, zaril sem se tudi več- tudi lepo slovensko katoliško Ce pa tudl neslozni» vendar pa imajo precej lepo katoliško cerkev z lepim župniščem, v katerem prebiva lit. Rev. mnsg. Znani Zvonko je te dni krstil v Enakopravnosti Lawndalske izobraževalne akcijonarje za "jesiharje." Kako bodo Zavert-nik, Molek, Zajec in drugi s tem novim imenom zadovoljili ie seveda njih 'stvar. Vendar ta slučaj na novo potrjuje pre- krat v vodo, pa ni nič pomaga- cerkev, ki je bila pred nekaj lo, pa ni. Voda je curlela iz če- tedni popravljena in prebar- la, pa je. Ko sem nekaj časa vana, tako, da zdaj prav okus- 0.tu . bival na svojem potovanju v no zgleda. Vprašal sem po slo- b,lban' kl oskrbuje Gilbertsko njegove družine in pohitel sem Vašej vroče j Chicagi in požiral venskem župniku, a ljudje so ar°; Imenova™ gospod, sem na postajo. Street kara je hitro dim, ki obdaja mestno zidovje, mi rekli, da ga nimajo, ampak Jf P°stavi| krasno cerkev pridrla, vstopil sem in se ne- na hvelethu, a je pozneje faro kam zamislil, kar začujem — govor, ki pravi: da se tudi najbolj prijatli psi, od časa do časa zgrizejo! * * * Peterček baje nima slabega okusa, kakor mi t« poroča moj prijatelj. Najrajši baje hodi v židovske kleti pod mestni tlak. Seboj pa jemlje svojega učen-jca, da za njega plačuje. Uloga Kovačeve Mice je baje Peter-čkr najbolj priljubljena. Nima zastonj rdeč nos — ga pije rad — le plača ga nerad ! * * * Peterček, ki je najmanj že par tisočkrat povedal, da je naš list za nič itd. neprestano krade novice, kakor sraka iz našega lista. Če hoče objaviti kak razgled po slovenskjh naselbinah, tedaj pridno striže z lista, o katerem trdi da ni za nič. Tako nedosleden je res malo kateri pijanček, kakor je ravno Peterček. Temu kriva je najbrže židovska klet pod mestnim tlakom! , * * * i Jaz pričakujem, da bo Peterček nekoč, ko bo prišel zidane volje iz židovske kleti, povedal, kdo je pisal tisti dopis, ki ga je on objavil s podpisom: "Članica dr. št. 78." — Jaz vem le toliko, da ga dotična članica ni. Vem tudi, da ga je Peterček po svoji zlobni volji potva-ril, zakar smo ga že pošteno pocukali za njegov lažnjivi jeziček. Torej kdo ga je pisal?! Ce mi Bog da zdravje, bom polagoma razsvetlil dotično zakotno mahinacijo ,katere duševno obzorje se nahaja na Cortlandtu. Bo še špas še! zapustil in se preselil na Gilbert. Ko si ogledujem Gilbert, se h in tako prostaško žaliti prepričanja drugih, pogostoma takih, ki so z njimi v eni in isti organizaciji! Fej nad takim bezniš-kim početjem. Jednoti in drugim uradnikom, ki tako poročilo "vzamejo na znanje," to nikakor ni v ponos, ker ne vidijo, da nadut človek zgreši taktnost nad njimi in vsemi člani organizacije. Človek bi pri takih izbruhih divje strasti in protiverske : besnosti, ki pri drugih uradnikih ne najde nobene opozicije, moral soditi, da je ves glavni odbor dogovorjena kompanija', drug drugega vrednih kajonov, ki se med seboj podpirajo, da ostanejo na krmilu. Le tako se more tolmačiti, da se tako bez- I niško postopa in kaj takega "podpira in sprejme." Pa poglejmo si še malo natančneje ta duševni predsednika glavnega porotnega odbora jednote, ki šteje 55 tisoč članov. Mr. 2 e le z nikar govori o verski hinavščini, diktiranju, verski propagandi, navodilih iz farovžev, verskih gavranih blagoslovljenih postopačih. Ali je s takimi izrazi hotel pred drugimi odborniki in pred vso jednoto pokazati svojo izredno oliko ? Čestitamo taki jednoti nad tako olikanostjo. In če je kaj resnice na tem, kakor pravi, "da imajo člani, ki so prežeti z zasmehu-L-rvi- zopet mi je naenkrat šinilo v glavo jih pride obiskovat slovenski nekaj. Spomnil sem se besed župnik iz Biwabick-a. Pač ža-Vašega Vam dobro znanega po- lostno, sem si mislil, toliko Slo-potnika, ki mi jih je rekel, ko vencev, pa še svojega lastnega smo se v Vašem mestu srečala, župnika nimajo, ki bi stanoval mi pridruži rojak, me radoved-Vprašal me je, kako se mi do- n.ed njimi v lepem župnišču, no pogleduje in končno vpra-pade Chicago. E, prijatelj, za- ki so ga postavili. Narodno so ša: Ali si Ti, Janez? O, lej ga kaj to čudno vprašanje. Ti ven- precej prebujeni in imajo celo no Antona, kaj pa Ti tukaj de-dar vidiš, da se bodem kmalu svojega slovenskega župana. laš? In kaj delaš Ti, me vpraša mehko skuhal v tej strahovitej • Ko sem si ogledal po večjem oni. Bil je to moj šolski tova-vročini. Prijatelj, me pomilo- Auro.ro, jo mahnem hitro peš riš iz starega kraja, ki ga nisem valno pogleda, se mi nasmeje na Bi wabick. Ob potu tja sem več videl črez dvajset let, a ter reče : Vidim Te, dragi, da videl več večinoma slovenskih sem ga vendar hitro spoznal, si že na pol kuhan. A, zakaj si naselbin, ki spadajo deloma k Razume se, da me je hitro po-tako prismojen? Pusti to nez- Aurori, deloma k Bi\vabick-u, vabil v svojo gostoljubno hišo, gruntano Chicago, poberi šila kakor so mi pravili. Ko pri- kjer mi je predstavil svojo pre-in kopita, pa pojdi v Minnesoto, dem v bližino Biwabicka, opa- cej veliko družino. Imeli smo pojdi na Range tam Te bo po zim hitro ob potu neko nizko prav lepi večer in kramljali Eve let h. Hitro poberem svoje reči in izstopim. Ko pogledam okrog, zapazim na enej strani veliki New Park Hotel, preko ceste pa veliko, iz opeke zidano cerkev z visokim zvonikom, v katerem je velika ura, katera je ravno začela biti. Vprašam jednega fanta, kakšna cerkev je to in hitro mi z nekakim ponosom odgovori: To je naša slovenska cerkev, ki je zdaj tako lepa, da bi jo gledal cele ure. Le poglejte si jo. Da, fant, zato sem prišel sem. Aha, sem si mislil, ti prešmentani Eveleth-čani pa se postavijo tako veli- »j noči še zeblo, boš moral odejo novo poslopje z križem na pro- *mo do pozne ure v noči. Med cerkev 111 se uro v zvoniku, produkt j rabiti. Kaj praviš, vendar me čelju, ki izgleda kakor kaka drugim me je opomnil tudi ro-!lG P.a to' ka^ "ima vsaka slone imej za norca, ki bi Ti vse katoliška dvorana ali šola. Ka- jak, da imajo Slovenci na Eve-|Venska naaelb,na- Podal sem verjel. Ako nočeš verjeti, še še toliška šola na Biwabjcku, sem lethu sedaj krasno slikano cer- SC naravnost v cerkev. Ivo do-pa dalje peči, jaz pojdem že si mislil, to ni mogoče, dvorana, kev, da je vredno, da si jo ogle- spcm _ 1 . vrat v cerkev> jutri gori, pa z Bogom! In o- mogoče da. Radovednost me dam. O, to pa, sem dejal, lepe I"1 zab,lscl napis nasproti: My dišel je. A njegove besede mi je gnala, da sem vstopil. Kako cerkve pa rad vidim. Ali je da- h°US0 a h.°_USe of prayers — niso hotele iti iz glave, dokler se začudim, ko zapazim v sre- leč na Eveleth, vprašam. . Ka- 111 ^PodaJ. Moja hisa je hisa jo nisem popihal za njim, kaj- dini oltar in večno luč. Pa to k*h petnajst minut, mi odgovo- "10llUe-; Oko mi Jc zaostalo na ti popotnik je tu ali tam, kaj vendar ni cerkev, ker je okrog n, peš pa uro hoda. Ker so za- em tollko Pomenljivim napi-to iljemu mar. se več sob, mogoče, da je kape- 'čele noge, utrujene od velike som> zamislil sem se in vsklik- Ko me je Lukamatijec pri- lica šolskih sester, tako sem ho je prejšnega dne precej go- ' Ua res' a mnogl ne P°m,sh- tijo preganjane. Verski fanatizem ni pri tistih, ki svoje versko prepričanje lPrav Ko izstonim me ie ™ branijo, ampak pravi verski srd je pri tistih, ki, kakor v tem iT^t^Zter^ piihaia" Slučaju dicni Zelezmkar, versko prepričanje drugih na najbolj joč iz Jezerski me }e ču- peljal v Duluth, sem hitro spo- ugibal. Iz te negotovosti me drnjati, sem se odločil, da'vza- tega ! Ko vstopil v cer znal, kako je imel moj prijatelj ie rešil mož, ki se je vstopil k mem pouličnega konja in se ;. sem P°stal Popolnoma o- vratomin opazoval poslopje, popeljem na Eveleth. Se eden ,5lJ?ljen- ^a™or so me ponesle Vprašal sem ga„ kakšno je to ! pozdrav in objem in poslovil P51' povsod vse lepo in krasno, poslopje. Za Božjo voljo, ali ne sem se od svojega tovariša in Noge so me nehote ponesle - sprem- prostor glavnega oltarja, kateri prostor je res nekaj posebnega. Ozaljšan j« s slikami in raznimi okraski tako umetno, da ga človek mora občudovati. Že veliki oltar sam na sebi je nekaj posebnega v gotiškem slogu. Nad oltarjem na stropu je podoba nebeškega Očeta, sedečega v oblakih neba, ki blagoslavlja prihajajoče vernike s svojo mogočno roko. Na njegovih pr->ih je podoba sv. Duha, ki izhaja od Očeta in Sina od vekomaj. Ob vsakej strani slike nebeškega očeta sta dve sliki velikih angeljev, eden na desnej s palmovo vejo, drugi na levi s kraljevim žejlom v rokah. Na stenah pod stropom sta dve ki *asno izdelani sliki, jedna sv. Mihaela nadangelja in druga angelja varuha. Pod tema slikama pa so umetno naslikani štiri evangelisti. Zamislil sem se v pomen teh slik in si napravil sledečo sodbo. Bog oče kot vladar celega sveta, je najvišje na oblakih neba, kar pomeni njegovo vsegamogočnost. O-blaki neba so mu pokorni, mu služjjo kot sedež. Angel ji ga ponižno motijo. Palmova veja in žezlo v rokah angeljev najbrže pomenijo Boga kot očeta miru in ob jednem kof najvišjega kralja nebes in zemlje. (Konec jutri) Duh v Kentervilu. Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. "Mislim, da bi mi v Ameriki ne ugajalo." "Najbrž zato, ker nimamo nikakih razvalin in starin," je rekla Virginija zbadljivo. "Nikakih razvalin? Nikakih starin?" je odvrnil duh. "Saj imate svoje pomorstvo in svoja pravila medsebojnega občevanja." "Lahko noč; sedaj grem k očetu in ga bom prosila, naj da dvojčkoma posebej še osem dni počitnic." "Prosim, ne pojdite, gospodična Virginija," je zavpil duh; "tako zapuščen sem, tako nesrečen, in ne vem, kaj naj storim. Samo spal bi, pa vendar ne morem." "To je neumno! Pojdite kar v posteljo' in ugasnite luč. Včasih je tako težko ostati buden, posebno v cerkvi; toda če je treba i, pri tem vendar ni nikakih težkoč. Še celo mali otroci znajo to, in vendar niso ' pametni." "Že tristo let nisem nič spal," je rekel duh žalostno in Virginijiije lepe modre oči so se na široko odprle v brezmejnem začudenju, "že tristo let nisem spal, in tako truden sem.'' Virginija je postala hipoma popolnoma resna in njene male ustnice so se tresle kot dva rožna listka. Stopila je bliže k. njemu, pokleknila poleg njega in mu gledala v stari grozni obraz. "Ubogi, ubogi duh," je govorila tiho, "nimate nikakega prostorčka, kjer bi lahko spali?" "Tam daleč, preko teh gozdov leži majhen vrt," je rekel duh s sanjavim- glasom. "Tam raste visoka trava, tam cveto veliki beli zvezdnati cvetovi trobelike, in slavčki pojo vso noč. Vso noč pojo, mrzli, srebrni mesec sije in vrba ž^lostinka razprostira svoje široke veje preko spečih." Virginijine oči so se zalile 's solzami in zakrila je obraz z rokami. . "Vi menite vrt smrti?" je zašepetala. "Da smrt. Kako lepa mora biti smrt. Ležati v mehki rjavi zemlji, dočim se giblje nad nami visoka trava in prisluškovati v tišini. Nikakega včeraj, nikakega jutri. Pozabiti na čas in življenje, počivati v miru ! Vi mi lahko odprete vrata smili, zakaj na vaši strani stoji ljubezen, in ljubezen je močnejša kot smrt." Virginija je trepetala, mrzla groza jo je spreletela in nekaj minut je molčala. Kot strahotne sanje se ji je zdelo vse skupaj. Tedaj je duh zopet izpregovoril in njegov glas je zvenel kot stokanje vetra. "Ali ste brali staro prerokovanje na oknu v knjižnici?" "O, kolikokrat," je zaklicala mlada deklica, "prav dobro ga poznafti. Zapisano je s ^udnozavitimi, okrašenimi črnimi in je težko čitljivo; samo šest vrstic je: Ko "zlato dekle doseže to pridobitev, da leže na-grešna usta molitev; ko mandljevec suhi bo cvetje zlatilo, -ko dete nedolžno solze bo rosilo, tedaj se bo pokoj nad hiSo razlil, in mir se naselil vam v grad Kentfervil. 1 "A ne vem, kaj na to pomeni." "To pomeni: da morate zame jokati nad mojimi grehi, ker jaz nimam solz; damo-rate moliti zame za rtiojo dušo, ker jaz ni- nam vere, in potem, Če ste bili vedno dobri in nežni, se me bo usmilil angel smili. V temi boste videli strahotne pošasti, vase uho bo slišalo grozne stvari, a nič hudega se vam ne bo zgodilo, zakaj napram nedolžnemu otroku so vse peklenske4 sile brez moči." Virginija ni ničesar odgovorila in duh je obupan vil roke, ko je gledal na njeno sklonjeno glavo. Hipoma pa je vstala, vsa bleda, a njene oči so žarele. "Ne bojim se," je rekla odločno, "prositi hočem angela, naj se vas usmili." i. Z rahlim vzklikom veselja je duh vstal, s staromodno uljudnostjo prijel njeno roko in jo poljubil. Njegovi prsti so bili mrzli kot led in ustnice so žarele kot ogenj, a Virginila se ni obotavljala, ko jo je peljal skozi mračno sobo. Na obledelem, zelenem gobelinu so bili vdelani mali lovci, trobili so v svoje rogove in so ji š svojimi malimi rokami migali, naj se obrne. "Obrni se, mala Virginija," so ji klicali, uobrni se!" Toda duh je trdneje prijel njeno roko in zaprla je oči. Ostudne živali s kuščarjevimi repi in ognjenimi očmi so se ji režale: * ^aar i« n ■ "Pazi se Virginija! Pazi se! Mogoče te ne bodo nikdar več videli." — Toda duh je šel še hitreje in Virginija ni poslušala glasov. Na koncu sobe je,duh obstal in mrmral nekajw besed, ki jih ni razumela. Odprla je oči in videla, kako je stena zginila kot na megli in odprla se je velika, črna votlina. Ledeno mrzlo ji- je postalo in čutila je, da, nekaj vleče za njeno obleko. "Hitro, hitro," je zaklical duh, "siper bo prepozno," in že se je stena za njimi zopet zaprla in gobe-linska soba je bila prazna. V. Približno deset minut pozneje je poklical zvonec k večerji. Ker Virginija ni .prišla, je poslala gospa Otis služabnika v gornje nadstropje, da bi jo poklical. Kmalu se je vrnil in rekel, da ni mogel nikjer dobiti gospodične Virginije. Ker je ob tem času šla navadno na vrt trgat cvetice, da je z njimi okrasila mizo za obed, zato gospa Otis sprva ni bila nič v skrbeh, ko pa je bila ura šest in Virginije še vedno ni bilo, je postala nemirna in poslala dvojčka jo iskat, dočim je ona z gospodom Otisom ob sla vso hišo. nniiiifiiriii- I ril mr. i . vf "AMERIKANSKI SEOVENEC* Tvoj nedeljski tovariš. J Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR. I Vse "le po kratki dobi našega 14. po bink. — Deset gobo- zemskega življenja. Toda pri vih Luk. 17. Bogu je eno stoletje toliko ka- li..Nedelja — Zaharija. 7 Pondeljek — Labor Regina d. in muč. 8 Torek — Rojstvo B. D. M. j gi. In če bi tudi mi v tem boju Mala fiosp. padli, padli za pravično, za 0 Sreda — Gorgonij muč. sveto stvar, padli za resnico, 10 Četrtek — Nikolaj Tol. pa ne smete pozabiti, da bodo spoz. na naših grobih drugi katoliča- 1 I Petek fint muč. resnična zagovornika in prijatelja reveža, trpina hočejo u-ničiti. Da, previdnost je. Ona skrbi za ptice pod nebom, skrbi za cvetlice na polji, !je 19?5 80 imeli v državnem način mislijo Čehi izvažati tu-l — New, York, N. Y--Mr. proračunu za 40 milijonov raj- John M.: — Poslano 0 Peter- hovskih mark. Statistika pa ka-čku in njegovem učencu, je si- že, da je Nemčija prejela v i-cer zanimivo, vendar, ako ne stem času na davkih nad 112 dovolite Vašega podpisa pod milijonov rajhovskih mark So ne bo li skrbela tudi za člove- poslani dopis, stvari ne morem lorej davki daleč nadkrilili pro-ka, ki ji je najljubši izmed vse- priobčiti. Jaz vem, da Peterček račun. ^ di mnogotere Italijo. svoje izdelke v Na lovu za dotami. POZOR NAROČNIKI! ga stvarstva ? Ne godrnjajmo, ima grehov kot berač uši in - n t ^■ - l ~ -- prijatelji, kadar ga bo v. .. ekspediral v | Žitni pridelek v Argentiniji F nic" VIdl 111 zdruzu" zoper božjo previdnost. Ne ob- njegov ta spodnji penzjonski: Glasom poročil bo Artrenti day. je vsa stoletja v svoji previdno- sojajmo je, pa obsojajmo člo-, kot, bo v. . . v nevarnosti, da bi nija izvozila letos sti in jih obrača k konečni zma- veško lakomnost in sebičnost, "bruh'' d Ji . ni s pravim krščanskim življe-'bi objavili v Vašem listu?. Konjem. ga se bojite? Poslani dopis.je 12 Sobota - Marije Device. Bila je bogata družina, pri- Vam na razpolago, ako mi do-Protus in Kija- ni prepevali Te Peum in bla- šla je pa nesreča za nesrečo pošljete za 2c. znamko, ga • | goslavljali božjo previdnost. nad njo. Godrnjali so vsi zoper Vam vrnem, ali pa, če dovolite "»■Sladko . Ime Ne in ne. pravijo nekateri, božjo previdnost razun naj- svoj podpis, mi ne pripoznavamo božje pre- miajše hčere, ki je bila pravi [ — Milwaukee, Wis. — J. D.: j vidnosti. Vsaj vidimo, da je ce- angeL Nekega dne, ko so vsi — Ni mogoče. Je vse poskuša-PO h svet dolga veriga groznega drugi zopet godrnjali in mrmra-; nje zastonj. Čez kvoto je do-jtrpljenja. Revščina, bolezni, ne- lif je rekla. "Kako pa naj nas voljeno samo gotovim profesio-Išcite najpoprej božje sreče, sovraštva, razočaranja, Bog tolaži in nam pomaga, če nalcem kot raznimi ŠTIRINAJSTA NEDELJA BINKOŠTIH. obupi. . . Je li, mogoče videti v učiteljem, ^ živi naš oče brez vsake vere? profesorjem, itd. Bo moral ča- V Srbiji so si poiskali razni pustolovci nov vir dohodkov brez dela. Začeli so namreč zahajati na kmete, kjer so se Zadnje dni smo dobili par seznanili z raznimi ugledinimi pisem, v katerih se rojaki pri-; P°sestniki- račun teh znanj tožujejo, da lista ne prejemajo se začeli ženiti pri premož-redno. Ker pa je nam na tem nih kmečkih hišah. Računali da so naročniki glede dobiva- pa ni?° na neveste, ampak »a nja lista točno postrežem smo den»r- v Srbiji je namreč nase posvetovali z merodajnimi vada' da izplačajo ženinom "proše- restno mero. - taiw pmuiu wrocuuu, - '."V---------' fenm Kot poročajo iz Londona so P°Šti » rP£tem bod° n» ^I tXvtn ^ ' g° angleške banke znižale 5% ob-] Pr?tekal* kaJ ^ vzrok, da se Polovico rcstno mero za posojila na 4%.i ■ dostavlJa red"o. 1,290,000 dobil, če bo skušal vse ton pšenice Z zaupanjem se vdajmo bož-| njegove grehe na en mah zade- Na Angleškem znižujejo ob- faktorji. Naročilo se je nam, dallevico dote na dap " ji previdnosti, bodimo je vred- ti na rame. Sicer pa, zakaj ne naj vsako tako pismo izročimo vine" t. h ko vsak naročnik, ki lista kraljestvo. Mat. G. pogl. tem roko božjo? NMi res nič Qn je kriv vsega našega trplje-| kali, da pride na vrsto v kvoti. VNe skrbite za svoje življe- drugega kakor vse in samo to ? n ja t» Britke besede! j — La Salle, 111. — Naročnik : nje, kaj bote jedli, ne za svoje Vera fn naša pamet nam pravi- "iščite najpoprej božje kra--Naslov jugoslovanskega telo. s čim se bote oblačili. Ali ta, da so še nebesa, kjer se bo- jjestvo in njegovo pravičnost, konzulata v Chicagi je: Con-ni življenje več ko živež in telo rte trnje spremenilo v roze, na- vse drug0 vam bo privrženo," j sulate General of S. H. S., 936 \eč kakor obleka? Poglejte na še bolesti v nepopisno večno ve- končuje današnji evangelij. N. Michigan avenue, Chicago ptice pod nebom, ne'sejejo in selje. Po 50, 60, 70 in morda Ravnajte se po teh besedah, pa i 111. ne žanjejo, in ne posravljajo v več letih nas Čaka večno vese- bote imeij mir v svojem srcu, pa | _ Joliet, 111. _ F. Z • _ žitnice; pa jih vendar nebeški lje. Skozi marsikatero trpljenje |tudi vsakdanji kruh. Amen. .Natančno ne vem, vendar pri- o--čakuje se jih okrog 10-12. sep- vožnje zveze s Trstom itembra. ._. Pridelek sliv v Jugoslaviji. , ne dobiva, naj nam to pismeno Letošnji pridelek sliv bo zna- naznani in podpiše svoje polno šal samo v Bipsni nad 12 tisoč ime in naslov, nakar se bo po-vagonov. V Srbiji je letos tudi skrbelo, čegava je krivda, da večji pridelek sliv kot je bil lista redno ne dobiva. Naš list lansk** Igre redno na pošto na predve- čer vsakega dne, ko je datiran pa na dan poroke. Zato 2*emm so se vedno zadovoljili redno s Polovico dote in jo nato od- kurili. ŠIRITE AM. SLOVENCA. POZOR SLOVENCIH! Oče preživi. Ali niste vi veliko in muke moramo iti, če hočemo več kakor one?. . . In čemu skr- priti v nebeško kraljestvo. V bite za obleko? Poglejte na veselju, v žalosti se vedno v"klo-cvetlice na polju, kako rastejo: nimo bo?]"i previdnosti, ne delajo in ne predejo. Povem Ko bi bila božja previdnost, pa vam, da niti Salokion v vsi kriče zopet drugi, bi morala svoji slavi ni bil tako oblečen neenakost med ljudmi izginiti.1 kakor ena izmed njih. in če že Bilo bi li to v resnici mogo za travo na polji, ki je danes, če? • pa bo jutri že v ogenj vržena, Recimo, da bomo jutri vsi Bog tako skrbi, koliko bolj bo vstali kot največji bogataši, skrbel za vas, maloverni? Ne Koliko časa bi tako življenje skrbite torej, kaj bote jedli in trpelo? kaj bote pili in s čim boste ob- Niti leto ne! lačili. Po vsem tem gledajo po- Lenuh in pijanec bi svoj de-gani. Vaš nebeški Oče, kaj po- lež kmalu zapila, in bila bi zo- tolikoč; trebujete. Iščite torej najpoprej pet reveža, kakor sta bila po-božjega kraljestva in njegovo prej. Drugi bo moral zopet pravičnost, vse drugo vam bo vsled svoje dolgotrajne bolezni pa privrženo/ porabiti svoj delež, tretjemu G le j t lažilne so te bedesede našega mu bo vse ogenj, in zopet bo re-Zveličarja v današnjem evan- vež kakor je bil poprej. Vidite, j gel ju. Kako primerno je oči- bogatini in reveži bodo vedno tanje, katero daje Bog tako na svetu, "ba bi bili mi vsi ena-mnogo, ki godrnjajo zoper bož- ki, bi morali imeti vsi ljudje jo previdnost. _ isto pamet in razum, iste zmož- Božja previdnost je. Ne pa- nosti, iste moči, isto zdravje, de list razdrevo, da ne bi Bog isto voljo, iste kreposti. Da bi tega hotel Bog vidi, in Bog skr- na svetu zavladala enakost bi. Bog ne opusti svojih stva- med ljudmi, bi bilo treba od-rij. Bog je vedno blizo tega, 'straniti vse slabotneže, vse bol-kar je vstvaril. Sv. Avguštin nike, pravi : "Bog ni vstvaril in odšel, to mo ZDRAVSTVO. Pridelek hmelja v Slavomii Icer Vsak*ga dne, ko je datiran'v J r?da se epa nadstropna Hmelj letos ni obrodil kot je in ni od naši strani nobenega ^f bhzu ^venske cerkve V lansko leto. Lansko leto ga jelVZroka ne zadržka' da bi J°J kak^ bilo nad 5500 centov Letos' ročniki ,ista ne Pojemali koPalne s°be pravijo, ga bo precej manj no' Naročnike pa opozarjamo, lt( • Vsako »adstropje ima 6 ^ da navedejo v taka pisma samo . upostavijo zračno zvezo resnico, ker pošta bo preiska- RoJakl zamudite te lepe s Trstom. j vala do zadnje pošte, ki je list P*!Uike' kajti hiša se Proda radi Glasom poročil iz Prage se naslovljen in bo v vsakem slu-začno v kratkem poganjanja z čaju tudi dognala resnico in Italijo, za uspostavitev zračne vzrok, zakaj se list ne dostav- Na ta lja. BOLEZEN RAK. 4,Rak je med največjimi nevarnostmi za človeštvo. Never- GOSPODARSTVO. Žitni pridelek. jetno naglo se širi. Na vsak na- Letošnja žetev bo baje daleč " čin se mnogo hitreje širi v Ze- prekašala lansko v Združenih . dinjenih državah kakor na an- državah, kakor to poročajo gleških otokih." razni poljedelski uradi iz raz- To ne baš razveseljivo izjavo nih držav. Na žitnem trgu je je podal slavni ameriški Lane, živahno kupčijsko gibanje. Le-Po trditvi tega slavnega zd- tošnji mesec august daleč pre-ravnika raka ne povzroč cil, katerega znanstven isa iščejo, temveč stru- farmarji zadovoljnost, razven pi, ki jih razvija v telesu hra- malih farmarjev, kateri so hu-na, ki jo jemo. Rak je bolezen do prizadeti ne radi pridelka, nesnage in prepričiti se pa mo- temveč radi organiziranih vele- , , j | . , i , , , ras tem, da so organi, ki vrše farmarjev, ki s svojimi veliki- . irl1}; l.Ll ^ r_blIa_ prebavo, vendno temeljito iz- nii pridelki lahko konkurirajo čiščeni vseh izmečkov. z malimi in jih na ta način go- Dr. Lane pravi: "Ce se ho- spodarsko uničujejo. čemo izogniti raku, moramo železniški promet, jesti pšenični kruh iz cele pše- Mosec julij je dvi?nil želez_ nice, sirovo sadje ter zelenja- ni^ki promet za celih :i2 odstot, vo m opustiti meso. Na ta na- kov 0(, lanskega juHja. V Unci n bomo prvič bolje hranjeni, skcm ,etu so ameriske želozni. drugič bomo laže izločali ne-prebavne snovi ter na ta način primerno čistili hišo, v kateri , . , .... živijo naše celice. Kdorkoli iz- vse lenuhe itd. Ali je pa i • , , , , , ... . XT . , 1 haja brez belega kruha, koristi goce : Ne, ne in ne! .. . . . f an pak vstvaril in ostal." Bog Človeška družba je kakor na-premika in vlada in vodi ne- še telo. V njem je velik gos-zmerno svetovje. Slon in ko- pod, ki samo je, pije in bega mar, \ isoka gora in zrno peska, od zabave do zabave; so to na-človek in angel, vladarji in naj- ša usta. Sta dva mlada gospo-zadnji pastir, veda, znanost in da,, vedno čista in zvedava, so nevednost, bogastvo in revšči- to naše oči. Je v našem telesu na, poštenje in krivičnost, vse velik lenuh, ki se nič ne pregi- .... , ' odvisno od njega, ki vse vo- ba, ki vedno išče samo dober "a ° m°g°Ce drži omenjene hrane, se zadosti giblje na pro- v silni meri sebi. Beli kruh vabi smrt." Težko pa je seveda izpreme-niti prehranjevalne navade! kakega naroda ali pa pripravi-; ti ljudi do tega, da dnevno delajo ali telovadijo. Dr. Lane meni: "Kdorkoli se kolikor i * 4* ča ba- sega žitni promet lanskega au- 4 liki že gusta. V splošnem vlada med * + SLOVENSKI JAVNOSTI V CHICAGO! odhoda v staro domovino. Podrobnosti se poizve pri Martin Laurich-u 1900 W. 22nd. Pl. Aug. 28, sept. 1, sept 2 ce zaslužile okrog 75. milijonov dolarjev. Letos so ga pa v isten. mesecu če čez 100 milijonov dolarjev. Sladkorni trg. V mesecu septembru se bo importiralo velike množine cu-banskega in filipinskega sladkorja. Sedanja cena na Cubi je $2. izgubila, ako ne bi rabila \Vahčicevc Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam se-dai en iard in tri palce dolge lase za-kar se g. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere hi morala imeti vsaka družin* pri romali v slučaju potrebe, kakor so moškfc, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grjute, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sivg lase, revmatizem. kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHGIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. Plione: Canal 4340. V I It K O ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. ISth Street, CHICAGO, ILL. Vcncc za pogreba, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dcia izvršujem točno. Po naročilu dostav ljatn na dom. . Cene zmerne. 143S E. 95th St-CLEVELAND, OHIO. NAROČNIKOM ¥ CLEYELANDU! Če želite obnoviti naročnino ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku, FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. . Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega podjetja: glede oglaspv, tiskovin itd. Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine. NemeccK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SU KE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! ■ -- m • 'AMBRIKANSKI SLOVENEC* Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus*. — Angleški spisal G. J. Why te Melville. Prevedel Paulus. Kako rad bi bil ves posel zvrnil Oarsesu na ramena! — Pa opazjl je zadnje dni, kakor da bi ga Placid omalovaževal kot nepotrebnega in neporalfnega snedeža in da več zaupa prekanjenemu Egipčanu. In če "bi bil pustil Oarsesu, da spelje do konca podjetje, ki ga je v resnici tudi on začel, — bi utegnilo priti Placidu na misel, da je nepotrebno, rediti dva postopača, kjer lahko eden opravi vse delo. In poznal je svojega patrona dovolj in je vedel, kake posledice bi imelo tako naziranje za njegov osebni dobrobit —. Pognati v glad ali pa obesiti nepotrebnega klienta, to je za tribuna pomenilo toliko kakor izpuliti si iz brade nepotreben las —. Zato je na vsak način moral sam pripeljati Mariamno na tribunov dom. In to je bilo težko in nevarno. Na vozu je bilo komaj prostora za ujetnico, zanj, za voznika in za enega sužnja. JMariamna je divje otepala krog sebe in s krepko roko jo je bilo treba držati. Udušiti njene krike, pa nje ne zadušiti, to tudi ni bilo lahko. Razen tega ni smel vzbuditi pozornosti — in štirje beli konji in lep pozlačen voz in ženska postava z zavito glavo — take prikazni se ni da-io izlahka skriti v rimskih ulicah. Oarses je seVeda priporočal nosilnico, pa Damasip je predlog odklonil, češ, da je treba hiteti. — Hiteti pa vkljub vsem štirim konjem po taki gnečj tudi ni bilo mogoče. Nekolika tolažba za bojazljivega Damasi-pa so bili oboroženi sužnji, ki so spremljali voz. — Tud* noč jim ni mnogo koristila, ker je mestio gorelo na več krajih, — in ko se je voz morel pred gnečo umakniti v stransko u-lico proti gorečemu Kapitolu, je upadlo Da-masipu srce v smrtnem strahu, kakršnega še nikoli v svojem življenju ni občutil. X. Iz dežja pod kap. Gori in doli po ozkih ulicah, vedno izogibajoč se glavnih cest* polnih gneče in nemira, sta hitela oproščena v velikih težavah s svojim plenom proti tribunovi hiši. Mariamna je utihnila ,bodisi da je izgubila zavest, bodisi da se je vdala v svojo bridko usodo. Nepremično in molče je čepela v vozu. 3J Damasip se je že tolažil, da so minile vse ovire in nevarnosti, in je delal trdne sklepe, da se nikdar več ne bo spuščal v take pustolovščine. Že je sanjal, kako izroča Placidu svoj s težavo pridobljeni plen in zahteva plačilo za svojo spretnost —. Kač ga ustavi nova zapreka, ki je obljubo-vala dolgotrajno in nevarno oviranje. Sprevod vestalk se je v vsej svoji počasni dol žini dostojanstveno in slovesno pomikal preko ceste ravno pred glavami belih tribu-novih konj.* Ni bilo v Rimu človeka, ki bi se'ne bil v praznovernem strahu stresel že ob sami misli, da hoče motiti slovesni pohod vestalskih devic, posvečenih službi boginje, ki je njene o-brede odeval skrivnost in častita starodavnost in ki je kruto maščevalo vsako raz žal jen je. Odete v belo obleko, priprosto in strogo v kroju, z glavo zayito v gost pajčolan, ki ga je krasil ozek škrlatni rob — edini lišp na celi o-bleki — so stopale mimo v počasni, veličastni vrsti, kakor prikazen iz drugega sveta. Po- * Vestalke so bile Vesti, boginji domačega ognjišča in družine, posvečene device. Ohraniti so morale vedno devištvo in so živele strogo ločene od sveta, slično kakor naše redovnice. Čuvale so "večni ogenj", posvečen boginji Vesti. — Vestalke so imele mnogo pred-pravic, ki so jim bile zajamčene po rimski državni postavi, in ta deviški red je celo pri razuzdanih, poganskih Rimljanih užival najvišje spoštovanje. nosna svečenica, bleda in mirna in dostojanstvenih kretenj, je vodila sprevod. Njim je bila poverjena sreča države, o tem so bile prepričane vestalke, in vsa varnost in mir v mestih, in da so v skrivnostnih simbolih svojega tempeljna čuvale življenje naroda. Kadarkoli so se vneli nemiri in poboji v mestu, so se prikazale vestalke ter so skušale s svojim nastopom državi in mestu povrniti mir in red. In ni se jim bilo treba bati žalitev ali napadov. Kdor se je dotaknil deviške vestalke ali že samo njene nosilnice, je zapadel smrti in javno mnenje je v takih slučajih sodilo često hitreje nego postava. Pa tudi vsakovrstne pred pravice je jamčilo rimsko pravo vestalskim devicam. Na ulici so liktorji spremljali vestalke in če je slučajno srečala vestalka hudodelca, obsojenega na smrt, je bil na mestu pomiloščen in takoj o-proščen. Morebiti da se je Mariamna, vsaj nejasno, spominjala te navade, kajti komaj so se konji ustavili, da pustijo sprevod mimo, je na ves glas zakričala. ; Sprevod se je ustavil, oboroženi Placidovi sužnji so se zbrali krog voza in se pripravili na brambo, Oarses se je modro potirhnil v o-zadju, Damasip pa se je trudil, da bi kazal drzno in pogumno lice, in se je vkljub temu tresel na vsem telesu. ^ Liktorji so prijeli konje za uzde in obdali voz in njegove spremljevalce, za njimi pa se je nagnetla radovedna množica in žar gorečega Kapitola je obseval njihove temne, poželjive obraze in bele, zagrnjene postave vestalk, ki so stale mirno kakor marmornati kipi sredi ulice. Damasipa sta dva liktorja brez posebnih vljudnih poklonov prijela za rame in ga postavila pred svečenico. Tam je padel na kolena, lomil roke v smešnem brezupu in javkal, radovedni gledalci pa so se mu režali in ga zasmehovali in le navzočnost vestalk jih je zadrževala, da ga niso napadli. "Sužnja je, naša sužnja l" je začel Damasip s cvilečim glasom. "S svojim lastnim denarjem sem jo kupil na trgu, o posvečena devica ! Prisegam ti, da je res! Dokažem ti to, ako je treba! Tule-je mož, ki jo je plačal!_ O nesrečni Oailses, ali si me pustil v moji nesreči — ?" Zlikavi Egipčan je stopil bliže, mirno in u-merjeno, z licem človeka, ki ima vse zaupanje v pravičnost svoje stvari. Mariamna pa se je zastonj trudila, da bi se izvila iz svojih povojev. Tako dobro so jo zavili in zvezali, da se je komaj genila, in da govoriti sploh ni mogla. V divjem upu, da se reši, je bila krog sebe in napenjala vse moči, da bi si vsaj odstranila prevezo, ki ji je zapirala usta. Z dostojanstvenim mirom, s katerim so znale nastopati vestalke, je pokazala svečenica na voz in izpod njenega pajčolana je vprašal jasen, rahel glas, ki ga je množica poslušala s spoštljivim strahom: "Kaj je zagrešila?" "Ničesar ni zagrešila, posvečena devica, prav ničesar ni zagrešila!" je odgovoril zlikavi Oarses. Pretkano je računal, da bi sicer vestalka pomilostila hudodelko, nikakor pa ne nepokorno sužnjo. — "Uboga sužnja je, pijana plesalka, grešna oseba —. Kako se naj drznem, tebi o njej pripovedovati ? Teden je temu, kar sem jo kupil, tule moj prijatelj je priča, in prisegel bo, da je res. — Ali ne, Damasip, častivredni meščan? — Samo dva tisoč sestercijev sem' dal zanjo, pa to je veliko denarja za mene, ki sem ubog človek in še izposoditi sem si moral polovico od tegale svojega prijatelja. v Strašen napad z žvepleno kislino. ki jo je pobesneli mož najbolj polil z žvepleno kislino. .Vsa . V P0*deljek dne 27. m. m. se ;njena glava je ena sama straš-je pripetilo v Budimpešti nekaj na rana. -groznega. Delavec Rihard Takoj je prihitela rešilna postaja z vozom, s katerim so vse tri ranjene ženske prepe- Fuhrmann je poročil sestro znanega nogometaša Hurzer- >> PISANO POLJE j J. M. Trunk. Š ja. Njegov svak je dobil pred Ijali v bolnišnico. Fuhrmann v Ljubljani je bil kongres za proučavanje vzhodne- kratkim pri igri tako hud sunek v trebuh, da je kmalu potem umrl. Drugi brat je bil preteklo nedeljo tako strašno nabit, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. je pobegnil. SMRT DVEH TIHOTAPCEV ŽGANJA. Chicago, 111. — Irving Schli-eg, ki je tihopil žganje za kar ga bogoslovja. Glasu Sv. seve to ni po volji. "Dobrorejeni gospodje v talarjih naj bi raji sklicali kongres za razorožitev Veda je mnogo odkrila in b<3 še, izpremenila marsikatero naziranje, ki tje zdaj veljavno in se bo to naziranje našim potomcem zdelo smešno, a če bi kdo še danes "veroval," da je in socialno bedo." Kakor bi zemlja štirioglata,, ploščasta, talce stvari spadale v delogrog da zdrkne v neki prepad, kdor škofov in kardinalov, dasi se bandit, sta bila po možnosti tudi zato pobriga- večja od solnca, središče sveta, in je hotel tudi svojo ženo hip-!"a:, kozli in koziice rimskim * romarjem dali ali v dar, ali z Peter Zgaga meni, da bo tre- * njim naročili nekaj ma5> Rev< bi —* H " " ti | ^^HP plevel. Pričakuje, da bo Kazi-ižupljani SQ zložiH nekaj na(J mir prinesel iz Rima gnojil. £1Q00f enako župljani Kev. Dvomin, da bi bilo treba. Naj- Zakrajska, ki, sam nima prav boljše gnojilo je ono, ki naj-bolj smrdi. Sam g. Zgaga je pa ^ pisal, da so v Pisanem polju svinjarije, in Enakopravnost se vjmo papežu> se bo dobrQ obr-je izrazila, da je tam polno ^ ^^ ,amerfHra 8VO-smrdljivih lazi. Za gnojila m bodomiselc> da bo ubožal ve3 smrad že gg. nasprotniki skr- slovengki nah)d v Ameriki po blJO- * * „ taki "zapravijivosti." Jaz sta- _ , __ , , . vim, da samo čikaški Slovenci, Povodom 25 letnice Rev. Mi- ..koštruni in nekoštruni _ po-klavčiča in spalirja in ofra in gebno zadnj. _„ v nede-rož in otrok in ljudstva meni ,jah reg „ j^,, dvakrat Proletarec, da se splača biti i.^,,-,^ i j , . ' • x toliko slovenskega denarja, ko- duhovnik, zelo nehvaležna „ • , „ . . ' , likor so ga požrle mase in vsi stvar je pa b.t. soc.al.sticen romarj. Bgžt ^ zabav,ja. pridigar. Res čudno. Dan na tj hQ-ete ni5 d , dan in leta in leta goni zelo * ^ * močno nasprotno časopisje: ~Socializemt -e člove-, vseh brans, da so duhovniki sa- ___- „ , , , . . . t\a meni Proletarec povodom nio humbugarji, vera kolosal- . -mm i , i - j go\ora Debsa v Milwaukee. no sleparstvo, vse samo laz, da .____x . . * , . .. .v . Kaj porečejo k temu komum- ni za vratmi smrti ničesar vec, farji prav za nič, samo peto kolo, ljudstvu kvečemu v škodo, ' ker ga poneumnujejo. . . da se je narod naučil prosto in svo- porecejo sti, ki gojijo enaka upanja v svoj komunizem? Upanja polni so še drugi, ki postrani gledajo socializem, komunizem, j socialpatriotizem in ne vem še bodno misliti, je razredno za- , , . ,T , . , , . , . , . • . » kak izem. Nekaj dobrega ima iveden, misli z lastnimi mozga- ... , , . , ti i * i socializem, tudi komunizem, ni. . . in vendar: splača se biti , . , ! j, -i x -i • i- i. kakor pac vsaka stranka ali duhovnik,' tozi milo socialist. , , Baje bo imela črna žavba več-lVSak° naziranje, u- jo privlačno silo, kakor razkri-?anja pa' kl bl se ,kdaj m0^10 čana rdeča. (izpremeniti v popolno rešenje, Pa kaj, ko bi gospodje, ka- ?! n!kjer tam* kjer ni P^lage, j .. . . - ... . ki slom na resnici. Proletarec dar jim je pri spalirjih, ofnh, > , , v deci. . . milo pri srcu, malo pre- ^?krat rad potoz1' kako tuhtali, na kateri strani bi uteg- ma!°briJn\ ljudje napram nila biti resnica?? To bi bila f?ciahsticmm upanjem in strm- zelo dobra žavba. ljenjem/ uJe Pač težk« i živeti, m ker je vedno govor o upanjih, ki se nočejo uresniči- Vera in veda in — Bernoto- ti, potem se prikrade v srca mi- va zmeda. Prav nihče ni bil sel, da morajo biti taka zežgan, niti v srednjem veku, ]nja — brezupna. upa- ako je mislil, da je zemlja o-krogla. Malo kakega prepira je bilo, kakor ga je tudi danes glede evolucije. Če je bil kdo od "cerkve*' nadlegovan ali res kako kaznovan, so bili mero-dajni čisto drugi razlogi. Vsakdo se rad opravičuje in se ga od gotove strani opravičuje, če se more dati le zasovraženi cerkvi kaka brca. Politični revolucionarji, ki bi bržkone niti pred širokousthimi svobodnjaki ne našli usmiljenja, in ko bi bilo še v navadi, prišli na grmado, so se radi lepšega sklicevali na — vedo, in oni, ki jih opravičujejo, se še danes sklicujejo, da so revčki trpeli, ker so menili, da je zemlja — okrogla. NAŠLI DVA TRUPLA V VODNJAKU. Hot Springs, Ark. — V Vodnjaku na posestvu Hartgrave-sa so našli truplo William Hartgravesa, ki je bil star 67 let, poleg njega tudi truplo ne-« kega neznanega moškega. Kakor sodijo, sta bila tamkaj trupla najmanj devet dni. Hart-graves je bil vdovec in neznanec je prišel k njemu kot za hlapca pred 14. dnevi/ Nikdo ne more dati nobenega pojasnila o zadevi, tako da bo najbrže ostalo nepojasnjeno. -o- Umrli so v Ljubljani: i Viktor Deisinger, trgovski Vsak čas ima svoje posebno-; potnik, 27 let.—Julijan Berlič, sti, a vera kot taka s temi mu-;sin mizarskega mojstra in po-hami nima prav nič opraviti, in sestnika, 5 let.-Jakob Zupančič, rejenec, 12 let. —Emil Trotovšek, varnosti stražnik, 31 let. — Anton Rupnik, pe« kovski pomočnik, 40 let. —Marija Demšar, dninarica, 73 leti M »m • . - •. ..... : ni imela niti v srednjem veku. Ljudje so bili morda nekako muhasti, recimo celo morda nestrpni, a to se ne sme zapisati [na rovaš veri ali cerkvi.