Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-6? — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgehuhr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 20. März 1943
Kr. 12
Nemško prodiranje v prostoru okrog Harkova
Masao Ha? k o v zopet v nemških rokah • Zmagovit konec rimske bitke med ;njeprcrsi in tžonecom - Težke izgube sovjetov ob jezeru Imen - i udi prt
H-e^v-drostu zavzemajo Nemci naefa jna področja
Preteklo sredo so nemške čete odbiie več valovnih napadov na vzhodni fronti kubanskega mostišča ter prizadejale sovražniku težke izgube. V prostoru pri Harkovu so vrgle medtem naše divizije sovražnika v smeri proti mestu tako, da so se že v sredo vršili baji na severnem in zapadnem robu mesta. Pri tem sta bila uničena dva sovjetska polka. Velik obrambni uspeh so nemške čete dosegle v prostoru okrog Orela, kjer so odbile opetovane vehementne napade cdv-jetov ob izredno krvavih izgubah za sovražnika. Tudi južno od Choima so se izjalovili vsi sovjetski napadi. Medtem je opešala udarna sila sovjetskih čet v prostoru krog Staraje Rusje. V času od 1. do 10. marca je bilo na vzhodni fronti uničenih ali zaplenjenih 773 sovjetskih tankov^_Dne 10. marca so nemški letalci ob peterih iastnih izgubah uničili 61 sovjetskih letak
Dne 12. marca je objavilo nemško vrhovno poveljstvo vest, da so. nemške čete po zmagovitem koncu_ zimske bitke med Dnjeprom in Donecom uničile sov-jstslio upanje, da bi si zopet pridobili
krajino, preko tega pa so nadaljevale svoje napade v smeri proti Harkovu.
emške čete so v tem prizadevanju vdrli dne 12. t. m. iz vseh strani v mesto Harkov, kjer so se odigravale hude poulične bitke. Pri Orelu 'e sovražnik vsled strahotnih izgub nekoliko ponehal s svojimi napadi. V teku načrtnega skrajšanja fronte pa so nemške čete izpraznile brez boja mesto Vjasma potem, ko so uničile vse važne naprave in odstranile ves materijal.
Po poročilu z dne 13. marca so nemške čete v Harkovu vdrle že do kolodvora, medtem pa so itemške divizije zapo-čele zapadno od Bjelgoroda svoj napad na široki fronti. Pri tem so zavzele mesta Bogoduhov, Ahtirka in Graivoron. Dan poprej pa so sovjeti ustavili svoje napade v prostoru okrog Orela in Staraje Rusje.
14. marca je bila izoona posebna vest, da so formacije Waffen-ff po večdnev-
»Nur aus Manneszucht und Opiergeist, wie solche sich stets im deutschen Heere bewährt haben, kann ein Geschlecht erstehen, das den Aufgaben, vor welche die Geschichte das deutsche Volk stellen wird, gewachsen ist.«	von Hindenburg
tiih trdih bojih s pomočjo letalstva zavzele mesto Harkov v obsežnih bojih s severne in vzhodne strani. Še istega dne je bil največji del mesta trdno v nemških rokah. Le v jugovzhodnem delu so se še odigravale srdite borbe. Zapadno od Bjelgoroda so nemške čete vrgle sovražnika v žilavih bojih proti vzh.tdu ter v naskoku zavzele mesto BorisovKa. V letalskih bojih 13. marca so sovjeti izgubili 50 letal.
Po poročilu, izdanem 15. marca, so skušali sovjeti zapadno od Bjeigoroda zaustaviti nemško napredovanje s pritegnitvijo nov.h sil. Sovražni protinapad se je izjalovil ob izredno velikih in krvavih zgnbah v sovjetskih vrstah. Pri tem je unič la pehotna divizija »GroSdeutsch-land« 44 od 68 napadajočih sovjetskih tankov. Medtem je obnovil sovražnik svoje napade pri Stara.ii Rus,ji s pomočjo artilerije, tankov in bojnih letalcev. Letalstvo nemške vojske je ob dveh lastnh izgubah uničilo 64 sovjetskih letal. Nemške mornariške sile so pri Tuapse potopile neko sovjetsko petrolejsko ladjo s 7C00 hrt.
V ¡»rostoru Harkov—Bjelgorod in se-verozapadno od Kurska je pridobil nemški napad še dalje na terenu. Jugovzhodno od Harkova so nemške divizije obkolile neko sovražno skupino. Zapadno od Bjelgoroda pa so se medtem izjalovili vsi sovjetski protinapadi. Ob jezeru II-men je poskušal sovražnik dne 15. marca z močnimi silami prodreti nemške postojanke. Ti napadi so bili razbiti v učin-kujočem ognju nemškega obrambnega orožja deloma v zelo žilavih bojih od moža do moža. 15. marca so izgubili sovjeti 56 letal, štiri lastna letala se niso vrnila.
Sovražne sile, ki so bile obkoljene v prostoru jugovzhodno od Harkova, so bile
Dne 11. marca je izdalo nemško vrhovno poveljstvo posebno vest, da so nemške podmornice skozi več dni napadale neko sovražno spremljavo, ki je vozila iz Severne Amerike proti Angl.jl. črede
kljub silnemu odporu stisnjene na najožjem prostoru ter uničene. Pr. Bjeigorodu je napredoval nemški napad daije proti vzhodu. Pri odbijanju močnih sovjetskih protinapadov, so nemške čete uničile 63
Majvečie odfočitve zaliteva o na vačfi napor!
Čim ostrejša je vojna, tem bolj si moramo zapomniti, da gre v tej največji vojni vseh časov za brezpogojno onemogočanje cilja, ki so si ga postavili plutokra- e, židje in boljševiki: za popo' o uničen e nemškega naroda. Sovraštva, ki ga je bKa zmožna ta navi^pzso r id s-boj ssrta družba, moramo radi te*a zopersfaviti niše sovraštvo ki naj utrjuje srca :n namt slehernega N^nca. Mrši sovražniki bo*-- o preko tega cilja un^nie reda, ki so "a ustvaril'; si'e osi Trojnega	R-"-
ševizaera Evrone '*ot brvi -oifoj b' nrr> čila tiirli konec Evrone. Zato mi--' s'»« feerni N~mec, a'i v <?0<"0v'ni a'; na ?rrn*i, zbrati vse svo!e za dok«r^»»o zvn-^t. Samo zmaga Nsmčšje in n!«sn'h z^ve-ri-kov je garancija lenše in bo''-?e bodočnosti. Največje odločitve v zrfo^ovmi zahtevajo radi tega največji napor tudi nemškega naroda.
sovjetskih tankov. Letalski odredi so medtem učinkovito bombardirali in obstreljevali umikajoče se sovjetske kolone. Ob jezeru Ilmen so dosegle nemške čete velik obrambni uspeh. Sovjetske čete so se ves dan zaganjale brez uspeha v nemške črte. Imele so krvave izgube. Mnogo razbitih tankov je obležalo pred nemškimi postojankami. Na ostalih odsekih vzhodne fronte je. bilo belež'*i zgolj boje lokalnega značaja.
podmornic so se oprijele ter izstrelile in potopile 13 do vrha z vojnim maierijalom naloženih ladij s skupno tonažo 73.000 brt. Tri nadaljne ladje so bile obenem torpedirane. S tem so potopile nemške
Novi udarci za sovražno plovbo
Nemške podmornice so beieži^e v maicu pet velikih uspehov - Potek operacij v lunezji
PK.-Aufn.: Kriegsberichter John (Wb.)
Die Front am Dmensee hat gehalten, ¡finde Februar warfen die Bolschewisten Ihre Massen über das Eis des Ilmensees, ¡im die deutsche Front am Siidufer zu durchstoßen. Der Angriff wurde abgeriegelt, der Feind durch Gegenangriffe unter schwersten Verlusten zurückgeworfen. — Gegen ein Fischerdorf, das vom Feinde vorübergehend besetzt ist, wird am Seeufer eine Angriffsgruppe mit Panzerabwehrgeschütz bereitgestellt.
podmornice v teku 24 ur 36 ladij s skup-.10 tonažo 207.000 brt. Med temi ladjami se je nahajalo osem municijskih ladij, ki so zletele pri torpediranjii v zrak.
Po poročilu z dne 12. t. m. so čete osi v Tuneziji odbile več sovražnih tankov-sldh napadov na nemško-italijauske postojanke. Pred luko Bone so nemška letala poškodovala iz neke spremljave tri tovorne ladje in nekega rušilca.
Angleška letala so v noči na 12. marec napadla jugovzhodno Nemčijo, zlasti mesto Stuttgart. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predmestjih, na javnih poslopjih in na nekaterih bolnišnicah je nastala škoda. Enajst napadalcev je bilo zbitih na tla.
Nemška letala so z uničujočim učinkom podnevi bombardirala mesto Hastings v južni Angliji. Opaziti je bilo obsežna razdejanja. V noči na 12. marec so nemški letalski odredi težko bombardirali mesto in pristanišče Newcastle, v jutranjih arah pa London, ki je bil obstreljevan v nlzS;om poletu ter bombardiran z bombami težkega kalibra. Letala so se vrni-»a brez lastnih izgub. Dne 12. marca je bila izdana posebna vest, da so nemške podmornice potopile 11 nadaljnih dovoznih ladij s skupno tonažo 75.000 brt. štiri druge ladje so bile torpedlrane. Skupno je bilo v treh zaporednih dneh potopi jenih 47 ladij s skupno tonažo 282.000 brt.
Angleška letala so v noči na 13. marec napadla zapadno Nemčijo, zlasti mesta Essen, Bottrop, in Duisburg. Prebivalstvo |e Imelo izgube, /lasti v stanovanjskih področjih je nastala znatna škoda, 22 sovražnih bombnikov Je bilo pri tem zbitih na tla. Nemško letalstvo pa je po-' ievi izvedlo težak napad na neko luko
južni Angliji, ponovno pa tudi na pristaniško in industrijsko področje v New-cjistle-u. Pred holandsko obalo so nemški stražnl čolni 'zmagovito potopili tri angleške hitre čolne. Dva nadaljna hitra čolna sta ¡«gorela, tretji pa je bil težko poško-
dovan. V Kanalu je bil od neke clruge es-kadrile stražnik čolnov odbit napad 12 sovražnih hitrih čolnov. Dva sta bila potopljena, dva druga sta zgorela. Eno izmed lastnih vozil se je potopilo. V operacije so z obeh strani Kanala posegale dalekometne baterije.
14.	marca je bilo na severoafrlški fronti mirno. V Južni Tuneziji so nemški lovci brez lastnih izgub zbili 14 od 18 v boj segajočih ameriških lovcev. Na mesto Bone so padale nemške bombe z dobrim uspehom.
Angleški bombniki so napadli nekaj krajev zasedene francoske obale. Prebivalstvo je imelo izgube, šest napadalcev so zbili na tla. Nemško letalstvo je medtem podnevi in ponoči bombardiralo vojaške cilje ob južnoangleški obali.
V	noči na 13. marec so nemški hitri čolni pred alžirsko obalo v drznem zaletu potopili dva angleška rušilca. Dva druga rušilca sta se bržkone tudi potopila. Vsi čolni so se vrnili v svoje baze.
Nemško letalstvo je bombardiralo 15. marca vojaške cilje na vzhodni obali Anglije, v noči na 15. marec pa ladjedelnice v Sunderlandu.
15.	marca je bila izdana posebna vest o novih uspehih nemških podmornic, ki so ob vzhodni obali južne Amerike potopile iz močno zavarovane spremljave sedem parnikov s skupno tonažo 49.000 brt. Nadaljnih sedem ladij s skupno tonažo 43.000 brt. je bilo potopljenih v drugih operacijskih področjih Atlantika. Tako je bilo zopet potopljenih 14 ladij s skupno tonažo 92.000 brt.
V	noči na 16. marec so težka nemška letala bombardirala pomembno angleško oskrbovalno, pristanišče Grimsby.
Na južnem delu tuneške fronte se je po poročilu z dne 17. marca odigravala le živahna artilerijska bitka. V Sredozemskem morju je letalstvo potopilo neko sovražno 10.000tonsko ladjo. Pri nekem letalskem napadu na neko sovražno spremljavo so zgorele tri ladje.
Anglija v službi Moskve
Že opetovano smo tudi v našem listu iznesti nemško uradno ugotovitev, da obstaja med Anglijo in med Sovjetsko Unijo pogodba, po kateri se je Anglija obvezala, da bo v slučaju zavezniške zmage izročila Evropo boljševikom ter jim priznala gospostvo nad evropskim zapadom. Da ima laž kratke noge, je znana resnica. Tudi angleške laži je lahko razkrinkati, zlasti če nam pomagajo pri tem delu Angleži sami. Pa si torej poglejmo, kaj je zapisal znani list »The New Statesman and Nation« v eni izmed svojih zadnjih številki Zapisal je namreč sledeče: »Anglija je prepričana, da brez Sovjetske Unije ne more zmagati, zato je voljna plačati za sovjetsko pomoč vsako ceno, vldjučiv-ši tudi bodočo sovjetsko hegemonijo v Evropi.« Vedeti je treba, da ima omenjeni angleški list izredno dobre zveze z vladno palačo v londonski ulici Downing Street. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je prišla informacija iz vladnih krogov. Vsi dosedanji lažnjivi poskusi Angležev, tajiti intimno zvezo med Londonom in Moskvo, so se spričo citirane obelodanUve radikalno onemogočili. Sedaj ve ves svet, da je Anglija vedoma in hotoma izdala Evropo, ker je Angliji samo še za svojo Tešitev. V to svrho je Anglija pripravljena plačati tudi najvišjo ceno: prepustitev Evrope sovjetski hegemoniji.
Omenjena ugotovitev ni pomembna samo za Nemčijo, temveč v daljšem smislu tudi za vso ostalo ogroženo Evropo. Nekoč je imela Anglija glede Evrope svoj političen nauk ali doktrino. Kje so tisti časi, ko je Anglija izigravala na evropskem kontinentu narod proti narodu pod geslom »balance of power«?! Takrat je veljala vsa njena skrb ohranitvi takozvanega »evropskega ravnotežja«. Ta politika je bila nekak lundament vsega političnega neha-nja in hotenja Velike Britanije. Nizko s že padla Anglija, da se je morala Sovlc-tiji na ljubo odreči sploh vsakega vmešavanja v evropske zadeve I S toliko odkritostjo Angleži še niso manifestirali svoje totalne politične in vojaške onemoglosti kot s to ugotovitvijo, ki je kremlsldm oblastnikom potrdila njihovo požrešnost in skrito željo po oblasti nad vso Evropo. Churchill je moral torej v četrtem letu borbe, takorekoč pred velikimi odločitvami prihodnjih mesecev, izjaviti javno svoj politični in vojaški polom. To je sad, ki ga zanje tista angleška vodilna plast, ki je uporabila spor za Danzig in za koridor v svoje obkroževalne in protinem-ške načrte. Nemčiji je očitala Anglija, češ, da je baje »motila evropsko ravnotežje*, Anglije pa nič ne moti, da y tisti Evropi, kakor si jo zamišlja tabor naših sovražnikov, sploh ne bo več nikakega ravnotežja. Angleži dobro vedo, da bi v takem čaju zavladala nad vso kulturno in civilizirano Evropo silna tema, da ne govorimo o krvoprelitju, ki bi ga v takem slučaju povzročila Stalinova strahovlada.
Zavest, da ne morejo zmagati brez Sov-jetije, je torej politični aksiom, ki se ga oklepa današnja Anglija. Kako klaverna je vendar njena pozicija v taboru zaveznikov. Ni naša stvar, iznašati intimnosti
Druck und Verlas: Alarburger Verlags- und Druckerei-Oes m. b. Ii. — Verlagsleitung: Elton Baumgartner- Hauptscbrinleitcr Friedrich Golob: alle ja Marburg a d. Drau. Badeasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preististe Nr. 1 vom t. Juli ¡942 sliitig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Beiriebsstflning
gibt keinen Anspruch aut Mckzahtung des Bezuss-
*eMe«

Bundesführer Franz Steindl:
Totalna mobilizacija na Spod. Štajerskem
Pod trdimi udarci nemškega orožja so v aprilu 1941 brezpogojno kapitulirale armade Jugoslavije. Državna prisilna konstrukcija kot otrok pariških predmestnih diktatov 1918/19 je našla po dveh desetletjih nenaravnega življenja svoj neslavni, toda zasluženi konec. Med grmenjem topov v jugovzhodnem vojnem pohodu se je Spodnja štajerska zopet povrnila v Reich. Ze od prvih ur je zakon vojne odločilno določal skozi dve leti naše delo v vrnjeni Spodnji štajerski. Radost v dolinah in na hribih osvobojene dežele še ni izzvenela, ko so že Junija 1941 nemške naskočne divizije napadle sovjetske armade, pripravljene na napad, otvarjajoč na ta način odločilno fazo totalne vojne.
Obnova in vrnitev Spodnje štajerske radi tega ni bila naloga, ki se jo je zamo-glo rešiti v miru pod najboljšimi predpogoji počasi, pač pa se je odigrala pod nezaslišanimi vojnimi težavami osebnega in gmotnega značaja: sredi največje vojne vseh časov.
Dva vidika, medsebojno' kavzalno povezana, sta načelno določila delo na Spodnjem štajerskem.
A: Izvedba obnovitvenih in voditeljskih ukrepov, ki so bili potrebni, da se deželi, ki je bila četrt stoletja pod tujevlado, vtisnejo zopet nemške poteze in da se 500 tisoč ljudi, ki so rasno, biološko, kulturno in zgodovinsko pač naši, toda ločeni vsled jezikovne prepone ter stoječ pod napačno politično ideologijo, zopet povede v
iz tabora naših sovražnikov. Njihovi spori so že tako glasni, da vznemirjajo že publiko v sovražnih državah. Anglija se na eni strani komaj otepa ameriške požreš-nosti po angleškem kolonijalnem carstvu, na drugi strani pa mora prepuščati Evropo boljše vikom. Zaman so bila vsa prizadevanja Anglije, onemogočiti nemško vodstvo v Evropi. To vodstvo se je v teku let celo še utrdilo, česar v Angliji pač nikakor ne morejo utajiti. Kar je Anglija sejala, je pričelo kliti kot hudičeva lju-Hka. Edini program, ki ga imajo, je sedaj še golo življenje. To golo življenje si hoče Anglija rešiti in ga odkupiti za vsako ce-i>o, tudi za ceno izdajstva nad Evropo. Dobro se še spominjamo, kako so oholi Angleži govorili o svoji »dražestni vojn:«. Sedaj se ne morejo več otresti duhov, ki so jih bili priklicali. Nemška vojska skrbi ne samo na vzhodu, temveč tudi na vseh f'.ruiih ogroženih točkah »kontinentalne Evrope za to, da se satanski načrti vojnih -ločincev v Londonu nikdar ne bodo ures-rJčili. Vsekakor je prizor za bogove, da se je nekdaj tako ohola in ošabna Anglija Ponižala, saj je postala dekla Sovjetije. Pozabila je na svojo bogato politično tradicijo ter se podala na opolzko pot naj-rizkotnejšega gangsterstva. Pobratimija s komunizmom povzroča treznemu delu angleškega naroda že sedaj glavobol. Histerična Anglija se je zvezala celo z rdečim vragom, da bi rešila, kar se še rešiti da. Toda izdajstvo, ki ga je zakrivila nad Evropo. se bo maščevalo. Nemčija nikdar ne bo dopustila boljševizacije Evrope, za to j?.mči njena hrabra in nenadkriljiva vojska. Politični zgodovinarji pa bodo nekoč objektivno zabeležili, da je bila Anglija tista velesila, ki je hotela za ceno lastne rešitve pogubiti omikano človeštvo našega kontinenta.
življenjsko ln usodno skupnost nemškega naroda.
Zgraditev nemške uprave, ustanovitev organizacije Steirischer Heimatbund kot edine totalne politične organizacije na Spodnjem štajerskem, pojasnitev držav-nopravnega stališča Spodnještajercev po poreklu, izpovedi in dejanstveni pripravljenosti, odstranitev sledov slovenske tu-jevlade, obnova nemškega šolstva, otroških vrtcev, mladinskih domov itd., uvedba mezdnih in tarifnih redov, odgovarjajočih našim socialističnim načelom, izravnava gospodarstva na Spodnjem Štajerskem — vse to je uspešno služilo namenu, povesti deželo in ljudstvo v Reich.
B: Mobilizacija sil Spodnje štajerske ter njih vpostavitev v vojni. Ljudi in vrednote tega prostora — do aprila 1941 še v službi nasprotnika — je bilo treba preko indiferentne nevtralizacije čimprej postaviti v službo vojskujočega se Reich-a.
Tako je nacionalno-politični vidik >Po-nemčite mi to deželo!« v potezi za potezo odstopil primat jasni, z vojno povezani zahtevi: »Vse sile za vojno in zmago!«
Totalna mobilizacija nemškega naroda kot posledica zimske bitke 1942/43 na vzhodu je stavila tudi Spodnji štajerski kot konsekventno nadaljevanje zavestno započetega razvoja nove naloge. Nacionalno-politični problemi in obnovitveni ukrepi doživljajo svojo realizacijo v bodoče samo tam, kjer nosijo v svojem dej-stvovanju predikat »vojno važno« ali »voino odločilno«. Preko »jarka Spodnja štajerska« ne smemo prezreti zahteve, ki jih stavi »fronta Nemčija«. Tudi najbolj nemška Spodnja štajerska bi bila iluzo-rična, ako bi Reich izgubil vojno. Zmagovita Nemčija bo nacional-politično vprašanje »Spodnja štajerska« — temelji so že položeni — igrajoče in mimogrede do-vedla k dokončni rešitvi. Pri tem je mnogo vojnih potreb, čijih posledic sploh ne moremo dovolj visoko ceniti. Dejstvo, da stojijo danes že tisoči SpodnjeStajeroev pod nemškim orožjem in da se borijo za svojo novo domovino, za katero so se bo-
rili njih očetje že pred 25 leti, da se žrt-vujejo n umirajo, vse to bo Spodnjo štajersko tesneje privezalo na Reich kot bi to zamoglo tisoč proklamacij, govorov in člankov.
Z železnim križem odlikovani Spodnje-štajerci še menda okorno govorijo nemščino, toda s sukanjem orožja in pripravljenostjo svojih duš so že pred sovražnikom dokazali, da je njihovo držanje nemško.
Prva naloga nemške Spodnje štajerske v letu 1943. po povelju in smernicah šefa civilne uprave, Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja dr. Sigfried Uibe -reither-ja, bo obstajala v tem, vse vrednote in sile, ljudi kot vojake, delavce in kmete, premog1 v zemlji, potencijal tova-ren in delavnic, les v gozdovih, agrarno produkcijo stopnjevati, mobilizirati in veselo oddajati za jačenje moči vojskujočega se Reich-a.
Pri tem pa Spodnja štajerska — čeprav je šele dve leti osvobojena in je morala gospodarsko zelo trpeti na posledicah slovenskega režima — nikakor noče biti zapostavljena od ostale Štajerske, s katero se čuti od Dachsteina do Save ne-razdružljivo povezana. Spodnještajerski ljudje polagajo vrednost na to, da reagirajo na Führer-jev poziv k toialni mobilizaciji vseh sil tako, kakor da so oni in dežela, ležeči v srcu Nemčije, že tisoč let pokrajina Reich-a.
Parole dela in borbe za leto 1943. so bile objavljene s strani govornikov organizacije Steirischer Heimatbund v zboro-valnem valu od 21. februarja do 7. marca na 460 zborovanjih pred 120.000 zbo-rovalci po mestih in na deželi. Te parole so našle odprta srca, budne možgane in za delo pripravljene roke. V naslednjem naj ponovim in ugotovim te parole v raj-enostavnejši obliki:
1. Absolutni red in mir na Spodnjem Štajerskem! Jasna izpoved za Führer-ja, narod in Reich potom de!a in borbe.
Velika večina prebivalstva je svojo, aprila 1941 podano izpoved, že tisočkra; podkrepila z dejanjem kot vojaki in
PK.-Aufn.: Kriegsberichter John (Wb.)
Nach dem Gegenstoß beziehen unsere Grenadiere am Seeufer Sicherungsstellungen Am 23. Februar warfen die Bolschewisten ihre Massen über das Eis des nmen-Sees, um die deutsche Front am SUdufer zu durchstoßen. Der Angriff wurde abgeriegelt, der Feind un"er schw^r^in Ve rVsten zurüf^eworfen.
Wehrmann-i, kmetje in delavci v mestih in na deželi. To nam jasno potrjujejo rezultati zbirk za WHW, produkcijske številke naših tovaren in rudnikov, storitve .jtših kmetov, obisk jezikovnih tečajev s strani nad stotisoč Spodnještajercev, uspeh prostovoljne oklopne šihte itd.
Tistim posameznim stranpotnikom, ki skušajo kot nosilci neke komunistično-slovenske ideologije z orožjem v roki motiti red in mir ali pa z napačnimi parolami, lažmi in beganjem premotiti srca dobro mislečih ljudi, pa napovedujemo borbo do uničenja. 8. januar 1943 na Ba-chemu je bil jasen začetek naše odločnosti, zadeti in udariti teroriste in ban-dite. Ista usodo bo zadela vse tiste, ki kot podporniki pod krinko nedolžnih ljudi podpirajo in ščitijo moskovske pla-iance.
Kdor dvigne na Spodnjem Štajerskem »voj© roko proti Nemčiji, bo izgubil svojo glavo.
Tistim potnikom med dvema svetovoma, ki niso niti vroči niti mrzli, ki se ne priznavajo niti k Berlinu niti k Moskvi, ki stoje na stališču »pričakovanja«, da bi potem — kakor bo pač izpadla vojna
—	počastili ali Adolf Hitler-ja ali Sta-lin-a, pa kličemo že danes: »Pivcev pri proslavah zmag je bilo že v vseh časih dovolj na razpolago, mi pa potrebujemo tovariše v borbi, kjer gre trdo na trdem«.
—	Mi zahtevamo izpoved, toda ne šele tedaj, ko bodo objavljali zvonovi zmago Nemčije, temveč sedaj, dokler še boginja usode drži nevidno v svojih rokah »nago ali poraz, četudi počiva vera v «nago v naših srcih kot železni funda-ment.
1. Vojaki na fronto!
Na tisoče Spodnještajercev (dokončni državljani in državljani na preklic) se t* seč mesecev vežbajo v vojašnicah Reich-a ali pa so se že odlikovali na fronti v borbi s sovražnikom. Mnogi izmed njih že nosijo hrabrostne svetinje na prsih aH pa so žrtvovali svoje mlado življenje Nemčiji kot najvišjo žrtev. V prihodnjih mesecih bodo poklicani nadaljni letniki spodnještajerske mladine pod orožje da se preizkusili kot FUhrer-jevi vojaki. Kakor so se nekoč očetje odlikovali v pešpolkih 47, 87 In drugih frontnih formacijah iz Spodnještajerske pred sovražnikom, in sicer s ponosom kot najboljši vojaki svetovne vojne, se bodo tudi danes odlikovali sinovi pod zastavo mlade, »lavne nemške oborožene sile. Tako bo postavljala Spodnja Štajerska četo za četo, bataljon za bataljonom, ki bodo — uvrščeni v velike armade nemške vojske
—	garantje zmage.
3. te ne In može kot vojake dela v tovarne in delavnice!
Fiihrer ne rabi za odločilno borbo leta 1943 samo vojakov, ki jih bo treba vzeti večinoma iz produkcije v domovini. Tem vojakom se mora dati tudi najbolj- 1 Se orožje v velikem številu. Produkcija vojnega materijala v domovini pa ne »me padati kljub temu, da se ji odvzame na tisoče najboljših moči. Ta produkcija se mora še odločilno stopnjevati.
Poziv k totalni delovni obveznosti vseh Nemcev se bo tudi na Spodnjem štajerskem konsekventno izvedel. V prvi vrsti gre za to, da se doslej izpočite roke iz-premenijo v delovne roke. Odslej mora vsakde delati. Kdor ne bo hotel prostovoljno delati, se ga bo k temu prisililo. <""as rentirjev in upokojencev s 30 in 40 j leti, sinčkov, ki žive od premoženja svojih očetov, in hčeri, ki v brezdelju do viso-
ke starosti čakajo na željno pričakovanega moža, je mimo. Ako se bori narod za biti ali ne biti, ako se glasi parola »Smrt ali zmaga«, se ne sme nikdo odtegniti svojim dolžnostim napram svojemu narodu.
Treba pa bo nadalje tudi delovne sile, ki so bile doslej zaposlene v trgovini, rokodelstvu in tujskemu prometu, čijih delo je v mirnih časih zaželjeno in vredno, v vojni pa ne prispeva k zmagi, prestaviti v vojno važne funkcije.
število frizerskih salonov je prav gotovo v neposredni zvezi s kulturno višino naroda Toda trajnih kodrov, barvanih las, trgovine z znamkami, dragulji, izdelovanja novih klobukov, bare in luksuzne lokale pač nikakor ni možno spraviti v zvezo z zmagovitim koncem vojne. Boljševizmu nikakor ne imponirajo taki produkti evropske kulture ali civilizacje, boljševizem ima spoštovanje zgolj pred nemškimi vojaki, oboroženimi z najboljšim orožjem. Da bi se moglo kovati to orožje, bodo gotovi obrati, trgovine, rokodelstva in tujski promet načelno zaprti, vse druge obrate pa se bo reduciralo na tisto najmanjšo mero, ki,je potrebna za oskrbo domovine. Na ta način oproščene delovne sile se bo stavilo na razpolago produkciji vojnega orodja. Razumljivo je, da se posameznemu trgovcu, ki mora svojo trgovino zapreti do zmage, toži po njej. Toda ta mali prispevek se sploh ne more primerjati z žrtvijo, ki jo doprinašajo dnevno milijoni vojakov. Vsakdo bo nekoč deležen zmage, nikdo se pa ne sme izključevati pri vojskovanju in doseganju zmage.
V prvi vrsti velja poziv glede vposta-vitve v delo ženam. Po naših nacional-socialističnih načelih spada žena kot mati, hišna gospodinja in tovarišica moža, v rodbino. Načela imajo včasih samo svojo pogojno veljavnost. Vojni čas zahteva trde zakone. žene naših prednikov so bile v burjah in nevarnosti kot pomočnice ob strani svojih borečih se mož. Če danes brani mož domovino na fronti, mora žena — mnoge žene delajo že z edinstveno pripravljenostjo — zavzeti mesto svojega moža v domovini.
Tako stoje že danes žene v delovnih oblekah pri stroju, vodijo žerjav, delajo pri strugalnici, na pošti, na železnici in pomagajo tako garantirati dnevno življenje domovine, obenem pa ustvarjajo orožje za zmago.
Možje in žene Spodnje štajerske»
Vam vsem velja poziv, da še bolj kot doslej, marljivo in neumorno, podarite vaši moči potom del in storitev Fiihrer-ju. Tanki, letala, podmornice, orožje, mu-nlcija in .vojni materijal najboljše kakovosti in v največji izmeri so tisto, kar naj
UNTERSTEIRER !
Deutsch Ist nicht nur die Sprache deiner schönen, großen und starken Heimat, sondern auch die führende Weltsprache. Das Vervollständigen de'ner deutschen Sprachkenntnisse durch den Gebrauch derselben beim Spree i, Schreiben und Denken, ist daher deine Pflicht und dein Vorteil!
SPODN3EŠTAJERC!
Nemščina ni samo jezik tvoje lepe, vel ke in močne domovine, temveč hkrati vodilen svetovni jezik. I ¿Izpolnitev tvoje nemščjne z nemškim govorjenjem, nemškim pisanjem in nemškimi mislimi, je tvo-dolžnost in tvoja korist!
nastane v letu 1943. Boj defetistom, postopačem in krokarjem! Vse moči kot vojaki domovine v delavnicah in tovarnah za zmago!	. j^j
Kmetice in kmetje k plugu!
Vojskujoči se vojak in delovni človek sta brez obrambe, ako za njima ne stoji kmetovalec, ki jamči z znojem in delem za vsakdanji kruh. V vojnih časih je žito prav tako važno kakor naboj. Svetovna vojna 1914/18 je bila najboljši dokaz za pravilnost te teze. Kjer primanjkuje kruha in kjer vlada glad, nehata "borba in delo. Revolucija m kaos sta poslednji konsekvenci.
V Adolf Hitler-jevi Nemčiji ni treba kljub vojni nikomur gladovati, četudi se moramo v gotovih stvareh najsfcrajneje omejevati. Živilske nakaznice skrbijo za pravično razdelitev vseh življenjskih potrebščin po socialističnih načelih, živilski obroki najvišjega uradnika se ne razlikujejo od obrokov, ki jih dobiva pomožni delavec. Denar, stalež, stan in ime so nevažni pojmi pri dodeljevanju obrokov.
Kmetje pa morajo tudi v letu 1943. za-jamčitl prehranjevalno svobodo nemškega naroda potom zvišanih storitev. Vzhod nam bodi pozdravljen kot dobrodošlo oja-čenje prehranjevalne baze, ne sme nas pa zapeljati k zamisli, da agrarna produkcija domovine ni važna. Nemški kmet Je dolžan v letu 1943. v zvišanem naporu pridelati na domači zemlji čim največ ter staviti pridelke vojskujoči se skupnosti na razpolago. Spodnještajerski kmetovalec se bo odzval tej paroli. Smernice za pridelovalno bitko 1943 na Spodnjem štajerskem so bile izdane od pristojnih oblasti in so splošno znane vsem kmetom in kmeticam na Spodnjem štajerskem. Skupno delo potom pomoči v sosedstvu pod vodstvom pristojnega Ortsgruppen-fiihrer-ja, župana in Ortsbauernfiihrer-ja bo premagalo pričujoče težave ter ho za jamčilo uspeh.
Ortsgruppe in posamezni kmetje bodo že v naprej spomladi obveščeni, katere pridelke in katere množine bodo imeli oddati v jeseni 1943. O teh obvestilih naj se ne vodi račun, nasprotno, posamezni kmetje in Ortsgruppe kot skupnost! morajo s ponosom stremeti za tem, da zahtevanih kontingentov ne samo ne bodo izpolnili, temveč jih bodo z dodatno oddajo še znatno zvišali.
Pri tem bo treba v Spodnji štajerski še močno razširjeno trgovino, kopičenje živil, verižništvo in navijanje cen kaznovati eksemplarično, in sicer brez razlike porekla, stanu in distinkcije krivca.
Kopičenje živil — v svetovni vojni 1914 —1918, življenjska, nujnost in akt samoohranitve — je v tej vojni, zahvaljujoč Fiihrer-jevi dalekovidnosti in delavoljno-sti naših kmetov, ne samo nečastno, temveč pomeni vojni zločin prvega reda.
Kmetje in kmetice na Spodnjem štajerskem bodo leta 1943. z zvišano marljivostjo in največjim naporom vseh sil obdelali svoja polja, v jeseni bodo zvozili v skednje in shrambe bogato žetev in isto stavili na razpolago ljudski skupnosti.
štiri omenjene parole so jasne In veljajo za vsako ženo In moža na Spodnjem štajerskem!
Spodnja Štajerska, ki je bila v aprilu 1941 med grmenjem topov osvobojena srbsko-slovenskega jarma, bo v letu 1943 «ledila zakonu vojne ter bo v delu in borbi podarila svoje moči Reieh-u in njegovemu Fiihrer-ju.
Vse za vojno — vse za zmago!
Bojna pripravljenost do končne zmage
Na dan pete obletnice vrnitve obdonav-skiii in alpskih dežel Reich-u ter ustanovitve Velike Nemčije je v Miirzzuschlag-u govoril Gauleiter dr. Uiberreither. Velika dvorana hiše Coburg je bila nabito polna. Vse, kar je še v domovini in je lahko zapustilo svoja delovna mesta, je prišlo na shod, da je na ta, za vsakega Nemca važen zgodovinski dan slišalo Gauleiter-ja.
Resnost časa, tako je začel Gauleiter stoj govor, od zborovalcev veselo ; >-zdravljen, prepoveduje velike proslave, » bi tako velikim dogodkom bile primerne.
Dan vrnitve obdonavskih in alpskih pokrajin bo kot dan rojistva Velike Nemčije za vedno mejni kamen v nemški zgodovini. Naša domovina je lahko ponosna, da se je februarja 1938 ravno tukaj začelo valiti kamenje. Takratni bojevniki so, ne da bi se zavedali, postali orodje usode. Nikdo takrat ni mogel vedeti, ali predvidevati današnja vojna dogajanja. Z zadovoljstvom je Gauleiter ugotovil odločujoč uspeh enoletne obnove Gau-a, ko je isti imel čas, da se je liki ostalim Gau-om Reich-a, pripravil, nositi bremena vojne dobe. O petletnem delovanju pa da-
lz govora Gauleiter-ja dr. Uiberreü
nes, na obletnico vrnitve, lahko podamo razveseljivo bilanco.
Vai navdušenja je 6prožila ugotovitev Gauleiter-ja, da so se naši vojaki v ve-likonemški oboroženi sili tudi odlično odlikovali. Planinski lovci iz alpskih dežel ter štajerski planinski lovci, ki so leta 1938. bili še nepoznani, so danes pojm za ves svet. Z upravičenim ponosom je Gauleiter nato omenil, da je po tri in polletnem vojskovanju naše prehranjevalno gospodarstvo v redu. Pri nas nikdo ne gla-duje in nikdo ne prezeba. V štajerskih oboroževalnih Industrijah tekmujejo, kdo bo izdelal vei orožja in municije.
Tudi podeželsko ljudstvo producirá več, kakor v mirnem času. Na področju gradbene delavnosti se je ustvarilo tridesetkrat več kakor v času sistema.
Veseli in ponosni so bili aktivisti, ko je Gauleiter v izbranih besedah ganljivo izrekel zahvalo vsem tistim, ki so s po-1 žrtvovalnim delovanjem omogočili ob
¡koncu prvega polletja njegovega delovanja na čelu Gau-a, Fiihrer-ju poročati, da Štajerska izvršuje svoje dolžnosti.
ther-ja
Gauleiter je nadalje z 'vso strogostjo obsodil elemente, ki so skupnosti sovraž-i ter izdajalce naroda, ki ne poznajo za prek in se stavljajo boljševiškim sovražnikom na razpolago. Ti ljudje sicer pomenijo nevarnosti in nam tudi ne morejo preprečiti naše zmage, lahko nam pa vojno zavlečejo, če jim z vso strogostjo ne stopimo na prste. Treba je prt tem misliti, da je vsak dan vojne izguba dragocene krvi.
Nikdo naj si ne domišlja — tako j« nadaljeval govornik — da bo nacional-socialistično vodstvo kedaj koli po vzgledu meščanskih politikov »pred silo klonilo«. »Mi ostanemo«, je izjavil Gauleiter, med velikanskim pritrjevanjem poslušalcev, »na mestu, na katerega se nas je postavilo, dokler nam Bog pusti življenje in dokler uživamo Fiihrer-jev» zaupanje.
Končno je Gauleiter še enkrat omenit odločitev pred petimi leti. Takratno geslo »naskočiti« v duhu takratne Stalo* bojne pripravljenosti, mora biti tudi danes naša parola.
Reschspressechef dr. Dietrich Je obračunat z Rooseveltovim namestnikom
Hlimba ameriške demokracije razkrinkana - Odgovor, kakor si ga je potfpreds. Wallace zaslužil
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je imel ameriški podpredsednik Wallace v državi Ohio na nekem kongresu govor, v katerem je skušal oprati boljševike, obenem pa je napovedal tretjo svetovno vojno, ako demokracije ne bodo mogle ustvariti atmosfero zaupanja napram Sovjetski Uniji. Reichspressechef dr. Dietrich je odgovoril preko kratkovalovnega radia podpredsednika Wallace-u tako, kakor si je ta zastopnik toliko hvalisane ameriške demokracije po pravici zaslužil.
Wallace je govoril v svojih izvajanjih o »treh filozofijah«. Najprej je omenil takozvano »prusko filozofijo«, o kateri je zatrjeval, da se klanja načelu, da je vojna med posameznimi narodi neizogibna, dokler ne preostane ena sama gosposka rasa kot gospodarica sveta. Druga »filozofija* v izvajanjih ameriškega podpredsednika je »marksistična«, ki izhaja iz stališča, da je razredna borba neizogibna vse dotlej, dokler nima proletariat povsod na svetu oblasti v svojih rokah. Tretja pa je »demokratsko-krščanska«. Ta f;loaofija je baje mnenja, da lahko živi človečanstvo tudi brez te razredne borbe, ker je zanjo mir neizogiben, ker so vsi ljudie bratje, Bog pa njihov oče. O tej tretji filozofiji je g. Wallace mnenja, da je doina v Ameriki, da se jo pa najde tudi pri Sidih, Hindustancih, muslimanih m pristaših Konfucija.
Reichspressechef dr. Dietrich je v svojem odgovoru povdaril, da je mislil Wal-IJuie zadeti s svojo »prusko« filozofijo nacionalsocializem, toda krogla nI zadela., kajti to, kar je Wallace podtaknil pruski filozofiji, je znano načelo Angležev, ki pravijo: »Right or wrong — ray cwintry«. (Pravo ali krivično — moja Jomovina.) Wallace je pri svoji falztfika-
ciji spregledal, da je bila ravno tolikanj zasramovana Prusija prva država, ki je svobodo Zedinjenih držav mednarodnopravno priznala, v času torej, ko so Angleži poetopali z Amerikanci še kakor s kolonijalnimi tlačani. Nasprotno trditvi ameriškega podpredsednika pa zagovarja nacionalsocializem idejo sklenjene nacionalne države ter odklanja vsako željo po svetovnem gospostvu. Nacionalsocializem je torej po svojem bistvu anttimpe-rialističen.
S tem svojim pojmovanjem pa Je prišel nacionalsocializem v konflikt z angleškim imperijem, ki si je podvrgel četrtino sveta, prav tako pa tudi s Sovjetsko Unijo, ki hoče boljševiško zrevolu-cionirati ves svet. Nacionalsocializem pa je prišel v spor tudi s svetovnim imperializmom gospoda Roosevelt-a, ki se je polastil oporišč že v vseh delih sveta. Kot zastopnik tega svetovnega Imperializma je Wallace podtaknil lastne namene in načrte nemškemu narodu, zato si Je izmislil nacionalsocialistiftno »filozofijo«, ki je dejansko ni. Nacionalsocializem hoče baš nasprotno od tistega, kar trdi Wallace. Potom nacionalsocializma naj se namreč odpravi stanje, ki je povzročilo vedno nove vojne na ta način, da sta si samovolja in kapitalistična požreSnost vzeli pravo jačjega, da sta potlačila in izkoriščala slabotnega. V nacionalno ela-listični ljudski državi je odpravljena vsaka predpravica rojstva, stanu in posesti. Vsak posameznik ima odgovarjajoče svojim storitvam tudi enako šanso uspeha.
Wallace — tako je dejal dr. Dietrich — pa prisega na kapitalizem in zato tudi ne more zanikati razredne borbe. Konec njegove pameti je zagovarjanje pakta med kapitalizmom in boljševizmom, i Ta oakt naj bi preprečil, da bi vojni part-
nerji radi delitve svetovne hegemonij» sprožili novo svetovno vojno. Wallaee pa se usodno moti, ako misli, da se bo boljševizem odpovedal svetovni revolucij, ako mu bodo vrgli pred nogo Evropo. Višek nesramnosti pa je iznesel Waltace « svojim poskusom istovetenja zapadne demokracije s krščanstvom. Samo političen lump kakor Wallace, je mogel iznesti trditev, da so krivuliaata pota grwpo-da Roosevelt-a tudi »božja pota«.
IZREK TEDNA
Vse za končno zmago
in za boljšo bodočnost
Führer je nekoč rekel: »Das deutsch* Volk und seine Soldaten arbeiten kämpfen heute nicht nur für »ich wi< ihre Zeit, sondern für kommende. Ja fernste Generationen. Eine geschichtliche Revision einmaligen Ausmasses wurde wm vom Schöpfer aufgetragen, die m vollziehen wir nun verpflichtet sind«. Prevedeno v naš jezik, se to pravi: »Nemški vojak in nemško ljudstvo ne dela in s« a« bojuje danes samo za sebe m svojo dobo, temveč tudi za bodoče, daljne generacije. Stvarnik nam je naročil zgodovinsko revizijo edinstvene izmere, kt «o» jo dolžni izvršiti«.
Vojna, ki so jo hoteli naši sovražniki in jo vodi naš narod, res ni vojna za reševanje kakšnega sodobnega spora, ki M kalil razmerje med narodi in bi se kakor nekoč, po porazu ene ali druge vojn« strani, s sklepom miru končal. DanaSnja vojna ima globlja ozadja in večje cilje. Današnji oboroženi konflikt, v katerega je posredno ali neposredno zapleten ve« svet rešuje probleme, kakršnih še ni reševala nobena vojna. Spor, ki se rešuj« z orožjem, gre predvsem za tem, aa se za bodoča stoletja odloči, kdo bo gospodar sveta. Na eni strani si židovsko-kapitalt-stična plutokracija, podpirana po Vdovskem komunizmu prizadeva na vse načine, da bi si še mi naprej ohranila pred-pravice In last do večine zemeljskih dobrin in da bi po nacioaalsociali«m«
ORlic ž
Za dokončno pojasnite v vset) še nerešeni/> vprašanj državljanstva spodnje štajerskega prebivalstva.
Načelni predpogoj za priznanje nemškega državljanstva je za vsakega Spodnještajerca članstvo v organizaciji Steirischer Hei-matbund. Pri delu spodnještajerskega prebivalstva pa pripadnost k organizaciji Steirischer Heimatbund in s tem njenega državljanstva še ni pojasnjena.
Vsi tisti Spodnještajerci (možje in žene), ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in čijih državljanstvo še ni dokončno urejeno, se pozivajo, da se do spodaj navedenega roka javijo pri pristojnem zglasilnem mestu organizacije Steirischer Heimatbund.
Za prijavo prihaja v poštev sledeči krog oseb:
1.	Vse osebe, ki so prejele od organizacije Steirischer Heimatbund odklonitvene odloke in ki mislijo, da je bila ta odklonitev krivična.
2.	Vse osebe, ki so se potegovale za sprejem v organizacijo Steirischer Heimatbund, ki pa
a)	niso prišle pred nobeno sprejemno komisijo ter radi tega njihova prošnja ni mogla biti obravnavana,
b)	ki so prišle pred sprejemno komisijo, a doslej še niso prejele članske izkaznice ali službene legitimacije A od strani »Deutsche Jugend«.
3.	Vse osebe, ki se doslej še sploh niso potegovale za članstvo v organizaciji Steirischer Heimatbund.
Javiti se ni treba:
Članom organizacije Steirischer Heimatbund, ki so v posesti rdeče ali zelene članske izkaznice ali pa službene legitimacije A »Deutsche Jugend«.
Nemškim državljanom, ki so bili to že pred aprilom 1941 ali pa so od tistega časa bili priseljeni (preseljenci, tuji državljani, v kolikor je bilo to že uradno potrjeno).
Na osnovi te zglasitve se bo po najhitrejši poti uredilo vsa viseča vprašanja v zvezi z nemškim državljanstvom.
interesu vsakega Spodnještajerca, čegar članstvo v organiza-ciji Steirischer Heimatbund še ni pojasnjeno, je torej, da se temu pozivu točno odzove, ker obstaja sicer nevarnost, da se ga bo po lastni krivdi proglasilo za zaščitenca.
STEIRISCHER HEIMATBUND Bundesführung
vzdramljen in za vodstvo in gospodarstvo usposobljen nemški narod uničila in ukrotila, ter mu za vedno izbila iz glave želje po bcljšem in vodilnem položaju v svetu. Nemški narod, povezan z Italijani ln Japonci, je radi krivične razdelitve zemeljskih dobrin, ki jih Anglosasi držijo v svojih krempljih, da na račun revnih narodov lep., in dobro živijo, ne samo prisiljen, braniti se pred uničenjem, temveč se tudi boriti za mesto in položaj, ki mu pod soncem pripada.
Kakor znano, je nemško . ljudstvo po številu, po delavnosti, zmožnosti ln vseh svojih lastnostih prvo ljudstvo sveta, ki je poklicano in določeno ne samo svobodno živeti in izkoriščati nahajališča surovin, ki so za delo, napredek in civilizacijo potrebne, temveč, da vodi in dviguje tudi druge, bolj zaostale narode. Novi družabni red, ki ga uvaja nacionalso-cializem, sloni tudi na pravičnejši, boljši in poštenejši podlagi kakor demokratsko-plutokratski, da ne govorimo o komunističnem. Nemško ljudstvo in nemška vojska se bojujeta, da bi pridobitve, ki sta si jih pridelala in pridobila, ne samo ohranila ter bila deležna njenih dobrih strani, temveč, da bi jih uživali tudi naši poznejši zanamci. Izguba sedanje vojne bi nemškemu narodu odvzela vse, kar Ima, ter bi ga uničila. Ker je pa, kakor pravi Fiihrer, stvarstvo namenilo in naročilo nemškemu narodu, da kot edino poklicano in zato primemo ljudstvo uredi in revidira krivično urejen svet in ga vodi po najboljši vesti in prepričanju, bo pod umnim vodstvom našega ženlalnega Adolf Hitler-ja to tudi na celi črti izvedlo. Zgodovina nacionalsocializma nas uči, da je Fiihrer vse naloge, ki al jih je kot vodja zarisal, vedno tudi na celi črti in dosledno izvršil. Zato ni prostora za malodušnost, Če se v toku gigantskih bojev, ki se bijejo kot členi v verigi mogočnih vojnih dogajanj, pripetijo tudi zastoji in težave. Saj vemo, da tudi boj nacionalsocializma za oblast ni šel vedno popolnoma gladko. Nacionalsocializem, ki si je zarisal nalogo, da zmagovito konča sedanjo vojno za sedanjost in bodočnost nemškega ljudstva ter izboljša življenje in svet nemškemu in s tem vred tudi drugim narodom, bo to edinstveno misijo pravilno, zadovoljivo in uspešno izvršil. Vojno, ki jo vodimo z vsemi trdotami, vodimo v prvi vrsti za naš obstoj, za našo sedanjost, našo bodočnost in za bodočnost naših otrok. To je naša naloga in naša sveta dolžnost.
POLITIČNE BELEŽKE
■ Amerika bi rada zagos podarila nad vsem svetom. Ameriški časopis »""he American« je nedavno objavil poročila o delu profesorja Columbia-univerze, dr. Ben Wooda, ki trenutno poučuje učitelj-etvo Zedinjenih držav, da bi se šolski pouk prilagodilo razmeram ameriških vojno političnih aspiracij po svetovnem go-epodstvu. V isto svrho je Wood v sporazumu s profesorjem geopolitike, dr. Ge-t>rg Renner-jem, ki je že lansko leto v tasopisu »Colliers Magazine« objavil razdelitev Evrope, Afrike, Britanskega imperija in Azije, izdal nove učne knjige za učiteljišča Zedinjenih držav ter nov svetovni zemljevid. Mnogo pokrajin se že poučuje po teh novih knjigah in zemljevidih, da bo ameriška mladina navdušena za Roosevelt-ovo imperialistično politiko, še bolj jasno se je v teh problemih pokazala ameriška pisateljica Dorothy Tompeon. V »Journal American-u« je objavila predloge o bodoči duhovni ameri-
kanizaciji zemeljske oble. V svojih izvajanjih napoveduje, da bo treba vojno zaključiti s »plošnim zažiganjem knjig ter v glavnem uničiti vse zgodovino predstavljajoče knjige. Namesto istih je uvesti knjige z ameriško svetovno zgodovino, ki bo veljala za vse narode in ves svet. Nadalje hoče Tompson-ova posebno nadarjene učence vzgojiti na posebni mednarodni podlagi. Tako si Amerikanci predstavljajo prehod iz sedanjega stanja v svetovno državo pod ameriškim klobukom. K sreči predstavlja vse to samo ameriške fantazije in bo tako tudi ostalo.
■ Vsa Evropa v borbi proti boljševizmu. Agencija Štefani ugotavlja v enem svojih zadnjih komentarjev, da se združuje vsa Evropa v borbi proti boljševizmu. V tej borbi korakajo na čelu dežele, ki so jih osvobodile nemške čete,
t j. Baltik, Finska, Romunija in Ukrajina. V vseh teh deželah vedo iz lastnih izkušenj, kaj pomeni boljše viS ko go-spodstvo. Samo v Litvanski iso umorili po ugotovitvah Hansen-ove komisije v času od 14. do 27. junija 1941 nič manj kot 1400 duhovnikov. 15.000 ljudi so tako dolgo mučili, dokler niso izdihnili. Mimo tega je bilo ubitih 50.000 oseb, do-čim so nadaljnih 80.000 oseb zavlekli v Sovjetijo. Iz baltiških držav so deportiran 700 katoliških duhovnikov v koncentracijska taborišča ob Belem morju. Moskovska vlada teh dejstev nI nikdar zanikala. Finska je danes simbol junaške obrambe malih narodov proti boljše-viškemu uničevanju. V zadnjih tednih je zapustilo 100.000 Gruzinov, Armencev, Kalmikov in Kirgizov svoja naselja. Podali so se proti zapadu v paničnem »tra-
hu, da ne bi padli v • roke boljševikom. Romuni so danes — po osvoboditvi Bes-arabije — slejkoprej nadaljevalci žilave borbe proti boljševizmu, in sicer do dokončne zmage. Tudi nevtralni narodi že uvidevajo vso nevarnost, ki jo predstavlja boljševizem.
U Izraz sramotnega sistema. Bolgarski list »Dnes« se je te dni bavil v uvodnem članku z barbarstvom angleških požigal-cev ter ugotavlja pri teni, da uničujejo Angleži s svojimi napadi na nemška mesta predvsem umetnine, ki so last vsega j človeštva. Tragika je po mnenju bolgar- i skega lista v tem, da ti napadi na ne- i dolžne žene, deco in kulturne spomenike niso slučajni, temveč' posledice izrecnega namena. Ti napadi so izraz sramotnega sistema, ki obvezuje današnjo angleško vlado. Angleži so bili prvi narod, ki je pričel ž bombardiranjem civilnega prebivalstva in z uničevanjem kulturnih spomenikov. Pravorek zgodovine bo Anglijo obsodil in za vse veke obremenil s sramoto.
■ Zahteve Flamcev. Vodja nacionalnih Flamcev, Elias, je imel v nedeljo v Bruslju govor, v katerem je obrazložil motive in temelje svoje flamske politike. Iz te vojne — tako je dejal Elias — se bo izcimil nov pojem: na mesto suverenosti evropskih narodov bo stopil pojem o solidarnosti Evrope. Logično in naravno je, da se bodo germanski narodi tem tesneje oklenili svoje kristalizacijske točke, t. j. Nemčije, ki je glava germanskega Rei-ch-a. Flamski narod v vojaškem pogledu noče biti več mostišče proti Nemčiji. Flamski narod se pa tudi noče več vrniti k politiki nevtralnosti, ki vodi v onemoglost, pa tudi' ne k politiki ravnotežja, ki vodi v vojno. V gospodarskem pogledu pa flamski narod noče nič vedeti o svobodi. ki bi ga obsodila na bedo in smrt.
H A"gleška zahvala na naslov Francije.. Kakor je izračunal pariški list »So-ir«, so anglo-ameriški bombniki v času od junija 1941 do februarja 1943 ubili ' 3556 Francozov, dočim je bilo 7563 Fran-cozov ranjenih. Tu pa vsekakor niso všteti številni mrliči in ranjenci v Oranu, Da-karju, Siriji, Madagaskaiju in Severni Afriki. Bivši zavezniki, Angleži,' imajo naravnost veselje, če morejo bombardi-. j rati in iz zraka obstreljevati francoska-naselja, kmetije, vlake itd. Tako čuti se- j daj Francija na' lastnem telesu, kako po- 1 stopa Anglija z zavezniki, ki se r.e' morejo več boriti za interese plutokratskega otoka.
■ Kriza vlade poljskih emigrantov.
Med takozvanimi zavezniki še slej kakor prej visi v zraku zadeva povojne Poljske, ki jo hočejo obnoviti po »dobojevani zmagi« nad silami osi. Kakor znano, sta Anglija in Poljska leta 1939 stopili v vojno, ker sta se smatrali kot garanta nedotakljivosti poljskih mej. Ko je pa po porazu "^oljske Sovjetija anektirala vzhodni del Poljske, so v Londonu bili ogorčeni. Po izbruhu nemško-sovjetske vojne je pa baje vodja vlade poljskih emigrantov, Si-korski, s Stalinom sklenil pogodbo, da se bo Poljsko po končani vojni upoštavilo v okvir starih predvojnih mej. Danes pa v Moskvi zanikajo to obljubo ter trdijo, da hoče Sovjetija po vojni obdržati tudi svo-ječasno zasedeni vzhodni del Poljske. General Sikorski leta sedaj iz Londona v Washington, protestira v Moskvi, prosi tu, se pritožuje tam in vse do danes še ni dosegel, da bi londonska ali washing-tonska vlada bili k tej zadevi zavzeli uradno stališče.' Tako se zavezniki prepirajo za medvedovo kožo ter sanjajo o neki bo-drči zmagi.
odniešta
Važno!
Cä.'a le S
Na drugem mestu objavljamo oklic aH poziv, ki ga je naslovil B uiidesführer organizacije S t e i r i s c h e r Heimatliund na vse tiste spodil ješ ta jerske može hi žene, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927, in ki iz kakršnihkoli vzrokov doslej še niso bili sprejeti V organ za-cijo Steiriseher Heimatbund. Bundesführer-jev oklic bo v ostalem pla-katiran po vsej Spodnji Štajerski. Kakor znano, je pridobitev nemškega državljanstva (dokončnega ali na preklic) na Spodnjem štajerskem brezpogojno vezana na članstvo organizacije Steiriseher Heimatbund. Spod-nještajersko prebivalstvo je imelo doslej skoro dve leti časa sa 'e priznanje k Führer-ju in Keich-u. Kdor doslej še ni »topil v nikako razmerje do organizacije Steirlacher Heimatbund, bodisi da je bil sprejet ali odklonjen, je o njem težko reči, ali se bo v bodoče priznal k Veliki Nemčiji. Nä drugi strani je bilo nekaj Spodnještajercev, ki niso našli poti do organizacije Steiriseher Heimalbund bodisi iz nevednosti ali pa vsled tega, ker so bili prometno oddaljeni. Bilo je pa tudi tak h slučajev, ki so bili pozitivno rešeni. Dotični so sicer bili sprejeti v Heimatbund, pa iz nepojasnjenih vzrokov niso dobili legitimacije, ter se jih je po krivici smatralo kot zaščitence Nemčije.
Da bi se vprašanje članstva organizacije Steiriseher Heimatbund rešilo pravično za vse tiste, ki doslej iz teh in takih vzrokov niso bili sprejeti ali dobili svojih legitimacij, je odredil Bundesführer za čas med 27. marcem in 30. junijem generalni pregled vseh nepojasnjenih s 1 uč a j e v. To je tretji in tudi poslednji pregled te vrste. Po 1. juliju 1943 se ne bo več sprejemalo članov organizacije Steirische. Heimatbund in Deutsche Jugend.
Možje in žene, ki priliajajo v smislu povedanega v po štev, so bodo imeli /glasiti v zglaševalnicah posameznih Ortsgrupp sledeč« dni:
KREIS MARBURG-STADT:
27. in 28. marca 1943: zglasilna mesta so Brunndorf, Drauweiler, Gams Kötsch, Marburg VI,
in 4. aprila 1913: zglasilna mesta Ortsgiuppe Marburg I, Marburg II, Marburg III, Marburg IV in Marburg V.
ic .in 11. aprila 1943: zglasilna mesta Leitersberg, Lembach, Rotwein, Thesen in Zwettendorf.
KREIS MARBURG-LAND:
10. in 11. aprila 1943. ZglasiLia mesta: Egidi in den Büheln, Frauenberg bei Marburg, Jahring, Jakobstal, Kun'gund, Ranzenberg,
Wachsenberg in Würz.	.
17. in 18. aprila 1943: Frauheim, Kerschbach, Pulsgau, Rast, Schleinitz bei Marburg, Schober, Windischfeistritz in Zellnitz a. d. Drau.
KREIS PETTAU:
10. hi 11. aprila 1943: Zglasilna mesta: Ankenste'n, Friedau, Großsonntag, Kaisersberg, Margareten bei Pettau, Polstrau, Sauritsch in Thomasberg.	, ,	_
17. ii> 18. aprila 1943. Zglasilna mesta: Haslach, LiclUenegg, Maxau, Monsberg, Mörtendorf, Schilfern, Treun.
KREIS CILLI:
3 in 4. aprila 1943: Zglasilna mesta: Bärental, Erlachstein, Ponigl, Rohitsch, Rohitsch-Sauerbrunn, Schleinitz bei Cilli, Süssenheim in Win-
dischlandsberg.	^ .
10. in 11. aprila 1943. Zglasilna mesta: Anderburg, Bad Neuhaus, Bischofdorf Hochenegg, Hofrain, Neukirchen, Rabensberg in Tüchern.
17. in 18. aprila 1943. Zglasilna mesta: Cilli-Forstwald, Cilli-Kot-ting, Cilli-Laisberg, Cilll-Schloßberg, Römerbad in Tüffer.
KREIS LUTTENBERG:
17. in 18. aprila 1943. Zglasilna mesta: Abstal, Bad Radein, Ober-radkersburg, Roßhof in Süssenberg.
_ Litvinov in sovjetski vojni cilji. Sovjetski poslanik v Washtngton-u, znani Žid, Litvinov-Finkelst,ein, je v Washington-u izjavil pri neki neobvezni debati ameriškim poročevalcem, da bi Sovjetija morala s svojimi armadami vedno nor», katl sem in tja, če bi hotela akceptirati vse predloge, ki jih dobiva od raznih strani. Ko so nato dopisniki vprašali, če bodo Sovjeti ustavili boje, ako jim uspe osvoboditi svoje ozemlje, je Litvinov rekel 'sledeče: »Nekateri hočejo, da ustavimo boje, predno pridemo na naše stare meje. So pa tudi taki, ki pravijo, da mo-
ramo iti še dalje. Ne manjka pa predlogov, da moramo še dalje nazaj«. Na izrecno vprašanje, kaj bo Sovjetija stvarno storila, je odklonil vsak konkreten odgovor ter izjavil, da je sedaj najvažnejše, koncentrirati vse sile na uničenje nemške vojaške sile. Končno je še dodal, da je Nemčija še vedno sila, ki se jo bo dalo zdrobiti šele tedaj, kadar bosta Amerika in Velika Britanija na zapadu Udarili z velikimi silami.
■ Roosevelt-ovi sinovi niso junaki. K°-kor znano, ima Roosevelt štiri nadepol-ne sinove, o katerih se v ameriških časo-
pisih večkrat kaj čita. Ravnokar je ameriško časopisje o istih med drugim poročalo: Najmlajši Roosevelt-ov sin se v New Yorku v nekem luksuznem nočnem lokalu s svojo mlado ženo prav rad zadr-žava. ne da bi šel na fronto. Javnost je na-šla v tem kamen spodtike, ker živimo v časih, ko je treba misliti na vojno in ne na zabavo. Iz ameriškega tiska se je pa hkrati posnelo, da je poslanec ameriškega kongresa, Mr, Lanham, dobil v roke ter obelodanil pismo najstarejšega sina predsednika Roosevelta. podpolkovnika Elliota Roosevelt-a, ki ga je pisal svojemu visokemu očetu, kot poveljnik fotografov v štabu generala Eisenhower-a v Francoski Severni Afriki. Pismo se med drugim glasi: »Utrujen sem ln domov hočem, da bom doma z družino v miru na mojem posestvu živel. To pa seveda čimpreje, tem boljše.« — Kajtor najmlajši, tako je tudi najstarejši sin raje v varni ameriški domovini v udobnih razmerah, kakor pa kot poveljnik fotografov v Afriki, kjer ne bi rad čakal na-daljnih dogodkov. TI gospodiči dajejo ameriškim fantom in možem prav slab vzgled.
■	<"eški narod je zvest Fiihrer-ju.
Državni predsednik Hacha je na četrto obletnico ureditve protektorata sprejel člajie protektoratske vlade. Dr. Hacha je v odgovor na nagovor ministra dr. Krej-čija izjavil med drugim, da mora biti 15. marec dan ojačenja svoječasno načetega dela. ki ga je nadaljevati. Spomin velja v prvi vrsti Fiihrer-ju Velike Nemčije, Adolf Hitler-ju, kateremu se znova zagotavlja nepogojna vdanost in neomejena zvestoba. Navzoč zastopajoči Reichsprotektor ft -Obergruppenführer und Generaloberst der Polizei Daluege je pri tem naglasi], da mora inozemstvo slišati, da je češki narod Češke in Moravske končno voljan spoznati resnost položaja ter se po tem ravnati ter mimoidoče omejitve in žrtve voljno sprejemati.
■	»Madžarska pozna samo eno geslo: Boj.« Tako je izjavil madžarski vojni minister von Nagy zastopniku lista »Giornale d' Italia« v Budimpešti. Sličen odgovor, je rekel Nagy, je dala Finska, s katero nas veže skupno poreklo, eorodno pleme in kri Niti govora ni, da postanemo izmučeni, dokler sta naše življenje in naša svoboda ogrožena. Mi se bomo nadalje ogorčeno bojevali.
■	Sovjetska unija predstavlja »rusko obliko demokratskega liberalizma«. S takimi frazami krmijo Angleži svoje ljudstvo, odkar so zavezniki Sovjetov. Londonski radio je namreč v eni svojih oddaj raztrobil v svet sledeče: »Počasi in morda tudi podzavestno se je Sovjetija oddaljila marksističnih naukov ter se premaknila na rusko obliko demokratskega liberalizma.« V času finsko-sovjetske vojne za Karelijo leta 1939, ko še Sovjeti niso bili zavezniki Angležev, so vodilni krogi Anglije čisto drugače govorili o boljševizmu.
■	Roosevelt in njegova socialna poli-lika. Kakor znano, so v Angliji nedavno odklonili vse socialno-politične načrte, ki ¡¡h je za povojno dobo izdelal in zakono- | dajnemu mestu predložil politik Beverid-ge. Sedaj je pa Roosevelt ameriškemu kongresu prečital poslanico, ki naj v Ze-dinienih državah reši socialne probleme. Kdor pozna židovsko plutokracijo, dobro j v4, da je to pesek v oči ameriškemu ljudstvu, da bi bilo bolj pridno in poslušno, dokler ga Roosevelt potrebuje za svoje vojne cilje.
■	Dr. Goebbels pred zastopniki zunanjega tiska. Preteklo soboto je sprejel Reichsminister Dr. Goebele zastopnike
GOSPODARSTVO Žito in krompir
Na področju Velike Nemčije, njenih za-
in cma:ih Pod njeno upravo stoječih držav, se je glasom statistike, ki so jo zbrah kmetijski strokovnjaki v zadnjih dveh letih pridelalo v vsakem pridelovalnem letu po 190 milijonov ton raz. nega žita in krompirja. V tem je krompir vračunan v vrednosti žita. Ta količina Žita m krompirja, ki ga pridela evropska celina, ne krije samo potrošnje in semenskih potreb, temveč vrže celo nekoliko prebitka.
Kakor žito, tako uporabljamo tudi krompir na več načinov. Najboljše blago gre za seme. Kar ostane od istega preko semenskih potreb ter blago druge vrste se uporabi za ljudsko hrano. Manjvredni pridelki so namenjeni za krmo Nekaj krompirja in žita pa dobi industrija kot surovine v svrho predelave.
Po znanih uradnih statistikah potrebuje kontinentalna Evropa okrog 30 milijonov ton žita in krompirja za seme, pri čemer je krompir zapopaden v vrednosti žita. Za ljudsko prehrano ga je pa treba 95 milijonov ton letno.
če se poglobimo v statistiko iz leta 1938., to je v čas pred dohodom nacio-nalsociaiizma na oblast, lahko ugotovimo, da so takrat vse evropske države pridelale samo 140 milijonov ton žita in krompirja. Primerjajoč ta pridelek s pridelkom od leta 1938., ki je znašal že okrog 180 milijonov ton, nam številke same povejo, da gre za sijajen dvig produkcije ne samo v Nemčiji, temveč tudi v ostalih evropskih zemljah, ki so na celi črti posnemale vse, kar se je dogajalo v nemškem kmetijstvu. Uspehi, ki so se dosegli posebno v Nemčiji ne gredo samo na račun povečanja njivskih ploskev, izboljšanja semena, boljše gnojitve itd., temveč na račun celokupnega izboljšanja kmetijstva, ki se je dvigalo vzporedno z izboljšanjem ostalega gospodarstva.
Nacionalsocializem, ki je na našem kontinentu odločilen in vodilen tudi v kmetijstvu, se je takoj ob prevzemu oblasti v Nemčiji radikalno lotil reševanja agrarnih problemov. Vse napredke,' ki jih pozna sodobnost, se je stavilo v službo kmetijstva, vse, morda tudi ne-
prijetne ukrepe, se je dosledno izvedlo ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi prisililo zemljo, da je od leta do leta dajala iz sebe več žita in krompirja.
Izbruh sedanje vojne je dal povod, da so se nemških metod agrarne politike morali v Evropi še bolj poprijeti, kakor so jih posnemali do tedaj, žito in krompir sta kot prehrana in krma najbolj važna in potrebna kmetijska pridelka, žito nam daje moko za kruh in kuho. Predstavlja torej v ljudski hrani nekakšno glavno in nenadomestljivo jed. Velike vrednosti je pa tudi kot krma, ki nam vzporedno s krompirjem neposredno redi meso, mast, jajca itd. Kot ljudska hrana je krompir nekaj splošnega in uni. verzalnega. Težko bo najti pridelek, ki bi se ga dalo na tako mnogo načinov pripraviti kot jedila.
Iz povedanega sledi, da so se narodi evropske celine po zaslugi in pod vodstvom Nemčije v pogledu preskrbe z žitom ln krompirjem osamosvojili. Izbruh vojne ter blokada Anglosasov, ki onemogoča uvoz imenovanih pridelkov Iz prekomorskih dežel, radi tega Nemčije in Evrope ni zadela. Organizatorno in zmožno urejevanje prometa Evrope je doslej omogočilo, da se je žito in krompir naše celine iz bolj agrarnih dežel vedno pravočasno prevozilo v manj kmetijske industrijske pokrajine, tako, da kljub preobremenitvi prometnih sredstev, ki so posledica vojnega stanja, še nikdar nI prišlo tako daleč, da bi bili gotovi predeli Evrope brez žita ali krompirja. Države, kakor Slovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska itd., ki so v pretežni meri kmetijskega značaja, stojijo z Nemčijo v gospodarskih stikih, ki jim omogočajo žito in krompir, enako kakor tudi vse ostale pridelke, ki jih ne potrebujejo sami, prodati v Industrijske predele, od koder jim tamkajšnja industrija hkrati dobavlja industrijske izdelke, ki jih sami ne izdelujejo, radi vojne pa tudi od drugod ne morejo dobavljati!
GOSPODARSKE VEST»
X Kanal Donava—Tisa. Na Madžarskem so že dolga desetletja študirali načrte za gradnjo kanala Donava—Tisa. Končno so se odločili za projekt proge Uj. kecske—Soroksar. Ta trasa meri 107 km
zunanjega tiska. Odgovarjal je na razna vprašanja tr je podal časnikarjem obsežen pregled sedanjega političnega položaja.
■	»Nikdo ne ve, kaj se lahko v bodočih dveh letih zgodi.« Časopisni poročevalci so vprašali gospo Rooseveltovo, ali bo leta 1944 njen mož zopet kandidiral za predsednika Žedinjenih držav. Strumna Eleanor je pa očjvidno odklonila vsako bližnjo izjavo v tej zadevi. Kot »pravi diplomat« je novinarjem odgovorila sledeče: »Nikdo ne kaj se v bodočih dveh letih lahko zgodi. Lahko smo do tedaj že vsi mrtvi.«
■	Velesleparfje ameriških Židov. »New York Herald Tribune« poroča o brezpri-mernl slepariji obeh predsednikov ameriške transportne tvrdke United Packed Service, s katero sta težko oškodovala pošiljatelje ameriških daril za vojake na frontah. Oba Žida, Elison in Rubinfeld, sta dobila vsak po eno leto ječe, da se je zadostilo zakonskim predpisom, nikdo jih pa do danes še ni vtaknil za zapahe ter uživata svobodo kakor da se ni ničesar zgodilo. Predsednik neke druge trgovske družbe je pa po poročilih ?Daily News&« osleparil mornariški urad Zedinjenih dr-
Žav za 600.000 dolarjev. To mu je uspelo s ponarejanjem mezdnih knjig in računov. Šlo je namreč za popravila ladij, ki »o bile namenjene za dovoz materijala v Afriko. Tudi ta Žid uživa svobodo in bo verjetno kaznovan samo na papirju.
■ »Rdeča eminenca.« Angleški nadškof v Canterburyju je prejel nedavno od Stalina brzojav, ki so mu ga iz Kremlja v Moskvi poslali po naročilu samega sovjetskega diktatorja Stalina. V brzojavu je Stalin, ki je znan kot duševni oče vseh umorov, ki so jih boljševiki izvršili nad cerkvenimi knezi in duhovniki nekdanjih ruskih cerkva ter stoodstoten nasprotnik vsega verskega življenja, izrazil angleškemu knezu «vojo zahvalo za pomoč, ki jo angleška cerkev nudi utrjevanju vojnega zavezništva med Sovjetijo in Anglijo v boju zoper Nemčijo. — Canterburyški nadškof, je sedaj zaveznik, oboževatelj in podpornik krvave"-» komunizma in si želi njegove zmage, i bi kedajkoli Sovjeti zmagali, bi brezdvomno pohodili in zasužnjili tudi Anglijo ter istotam uničili vse nadškofe, duhovnike in cerkve. Ali misli ta rdeča eminenca, da bi brzojav, ki ga je nedavno dobil z Moskve, takrat rešil njega in njegov položaj?
UMNI KMETOVALEC
Namesto ovsa
bomo letos pridelovali krompir!
Spodnještajersko kmetijstvo doživlja v t«h dneh pričetek tretje pomladi v znaku sedanje vojne. Medtem ko v prvem letu — 1941 — vojna na naše kmetijstvo sko<-raj ni učinkovala in so naši kmetje obdelavah svoja polja po starih običajih, smo lani — v letu 1942 — že tudi v našem kmetijstvu občutili vpliv nemškega načrtnega gospodarstva.
Letos pa je tudi spodnještajersko kme-iijstvo že docela vključeno v celotni dr. žavni načrt kmetijske proizvodnje v svrho kritja ljudske prehrane. To se pravi, da je túdi naši deželi odmerjen delež pri proizvodnji posameznih kmetijskih pridelkov. Tudi za naše kmetijstvo je izdelan tako-zvani pridelovalni načrt (Anbauplan).
Praktične posledice tega dejstva lahko označimo z ugotovitvijo, da letos kmečki gospodarji pri spomladanski setvi in sajenj« ne bodo smeli tako svojevoljno ravnati, kot so bili doslej vajeni, temveč, da
to j« najkrajša od 11 predloženih prog. Delo bo trajalo 8 do 10 let. Stroški bodo znašali približno milijon pengov na vsak kilometer. S tem kanalom bo reka Tisa dobila zvezo z donavsko-pomorsko
Kvbo. Ko se pa končno zgradi še kanal
nava—Oder in kanal Elba—Oder, bodo madžarske ladje lahko vozile proti Baltiku in Severnemu morju.
X Privatne banke v Nemčiji. Po poročilih lista »Bank-Archiv« se je stanje nemških akcijskih bank privatnega značaja, ki je leta 1941 znašalo 242 tvrdk, do kraja lanskega leta znižalo na 231. Te banke so zaposlile 72.000 nameščencev.
X Vezalke za čevlje iz jegulje*«1 kože.
V Aarhus-u na Danskem je neka tvrdka
izdelala iz jeguljevih kož vezalke za čev-
lje. Ker imajo na Danskem precej jegulj in
«o vezalke -te vrste trpežnejše in boljše «d prejšnjih, je ta izum smatrati kot nov
nadomestek surovin, ki jih sedaj primanjkuje.
X Romunija razširja ploskev tobačnih nasadov. V Romuniji bodo za tekoče leto dosedanje tobačne nasade, ki merijo 24.161 hektarjev, razširili na 40.000 hektarjev.
X Racioniranje masti in mesa v Severni Afriki. Kmetijski minister Zedinje-nth držav, Wiekard, je odredil racloniranje mesa, masla, masti, olja to ribjih konzerv. Z racioniranjem bodo pričeli zadnje dni marca oziroma 1. aprila.
X Švica omejuje uporabo papirja. V fiviei so oblasti počenši s 1. marcem uvedle kontingentiranje papirja, da bi tako omejile prekomerno uporabo.
X Gospodarska Kriza v Egiptu. V Egiptu je nastala gospodarski kriza, ki je zavzela tako velik obseg, da so morali ¿apreti celo vrsto obratov to industrij radi pomanjkanja surovin.
X Bolgarija kupuje industrijske iadel-ke v Nemčiji. Bolgarski ministrski svet je vodohrll pogodbe, ki jih je -sklenila mestna otočina Sofija z nekaterimi nemškimi ivrdkajni. Gre za naroČila aluminijastih vodov, vodovodnih cevi, materijal za izbiranje to še razno drugo orodje.
X Slovaška dobavi Bolgariji cement. Bolgarske stavbene tvrdke so sklenile uvoziti iz Slovaške večje količine oe-«verata. Slovaške tovarne cementa bodo naročila izvršile, pač pa bodo bolgarske «btasfcl morale skrbeti za prevoz po Donavi.
bodo morali posamezne poljske rastline pridelovati v takem obsega in takem medsebojnem razmerju, da bo vsak gospodar lahko izpolnil ob oblastev predpisane zahteve glede površine, katero mora posamezni gospodar obsejati, oziroma obsaditi K najvažnejšimi kmetijskimi rastlinami.
Poskusimo še bolj po domače povedati:
Sosed Martin je imel navado, da je — kakor že njegov oče in stari oče — sadil leto za letom krompir le na suhih njivah, kjer dobro stori, ker je zemlja rahla in lega sončna. Takole kakih deset mernikov sta ga podkopali okoli svetega Jurija gospodinja in stara dekla Uršula. Če je krompir »poratal«, ga je imela vsa družina, h kateri spada razen gospodarja, gospodinje in že omenjene dekle Uršule samo še konjski hlapec Franci, kajti otrdk ni pri hiši, dovolj in ga je še za svinje kaj ostalo. Da bi sadili več krompirja in ga jeseni prodajali, proti temu so bili dozdaj vsi sosedovi: gospodar zato, ker da je krompir prepoceni in se pridelovanje ne izplača; gospodinja in dekla, ker da je s sajenjem, okopavanjem in osipanjem krompirja preveč dela, da bi ga pridelovali nad domačo potrebo; hlapec Franci pa, ker bi moral potem sejati manj ovsa in bi konji ne bili več tako lepo tolarča-sti... Zato je vedno sosed Martin obsejal vse druge njive na spomlad z ovsom. Saj fižola, ki ga noben pri hiši ni posebno rad jedel, je zraslo dovolj na onih prek-ljah, ki so jih postavili okoli zelnika in okoli korenjišča, ki je zavzemal oni del Suhih njiv, kar ni bilo s krompirjem ob-sajenih. Koruze pri sosedu Martinu sploh niso sejali, ker pač ni bilo pri hiši nobenega prijatelja koruznih žgancev, »koruznega kruha pa pri nas še nikoli ni bilo treba jesti«, je ponosno povdarjala gospodinja.
Tako se je torej vrstilo pri sosedu Martinu spomlad za spomladjo na Suhih njivah krompir in korenje, zraven Se nekaj palic fižola — na vse druge njive pa oves, kar jih ni obsejanih z žitom ali pa pod deteljo ...
Letos pa bo moral sosed Martin — in z njim večina naših spodnještajerskih kmečkih gospodarjev! — ravnati drugače, kot je bil dozdaj vajen. V obdelovalnem načrtu za leto 1943, kakor so ga izdelala pristojna oblastva, je namreč zapisano, da je treba s krompirjem, oziroma z okopanina-mi obsaditi vsaj 20 % vse njivske površine. "Seveda sosed Martin niti ne ve, koliko je to pravzaprav. Zato bomo kar tu-kajle izračunali: Na podlagi posestnega lista ima sosed Martin pet in pol hektarja, to je približno 10 oralov (johov) niiv. In ker pomeni 20 % toliko kot peti del. je dolžan sosed Martin letos nič manj kot dva orala njiv zasaditi s krompirjem, ali vsaj z okopaninami: fižolom, koruzo.
Seveda sosedu Martinu to ne gre kar tako gladko v glavo. Pomislek za pomislekom nam našteva. Poslušajmo jih!
1. »Saj krompir pri nas sploh ne uspeva!«
Pravzaprav je to deloma res, deloma pa spet ne. V naših krajih je s krompirjem povsod več ali manj tvegana «tvar. Če je sušno leto, obrodi v težkih zemljah in v lahkih -ter peščenih ne, a če je mokro, v težkih zemljah včasih niti semena ne povrne. In ker nikoli ne moremo povedati vnapcej, kakšno bo čez leto vreme, je pač treba vsako leto saditi krompir i v
lahke i v težke zemlje. Seveda sosed Martin, če je dober in previden gospodar, ne bo sadil krompirja samega, ako ni zemlja že sama po sebi za krompir pripravna, tako kot je na primer na Suhih njivah. Marveč bo sadil krompir v tako zvanem mešanem nasadu z dragimi rastlinami, ki jim prija prav to, kar krompirju škoduje.
Predvsem s krmsko peso: eno vrsto krompirja, eno vrsto pese. Vsi vemo, da je krmska pesa vprav ob bolj mokrih letih najlepša.
Ali pa nizki fižol: eno vrsto fižola in eno vrsto krompirja. Tudi nizki fižol ljubi vlažno poletje in težko zemljo, torej vprav narobe kot krompir.
_Ali pa sadimo v mešanem nasadu krompir in visoki fižol »prekljar«. Seveda smemo vstaviti vrsto fižola le na vsake štiri do pet vrst krompirja, da fižol krompirja preveč ne zasenči. Vrste visokega fižola naj bi tekle vedno le v smeri sever—jugi
A koder uspeva koruza bolje kot krompir, lahko posadimo v smeri sever—jug na vsake tri vrste krompirja eno vrsto koruze.
S sajenjem krompirja v take »mešan« nasade« zmanjšamo nevarnost, ki nam v primeru neugodne letine grozi pri čistih krompirjevih nasadih Seveda povdarjamoi koder krompir po navadi dobro uspeva, bomo sadili samega, ker je v tem primera i sajenje i obdelovanje I spravljanj« najbolj enostavno. Istotako pa povdarjamo tudi: v zemljah in legah, kjer krompir dokazano ne uspeva, ga tudi letos ni treba saditi, temveč bomo v takih slučajih nasadili nizki ali pa visoki fižol, oziroma koruzo.
Največkrat pa neuspevanju krompirja ni vzrok neprikladno podnebje ali zemlja, temveč površno obdelovanje zemlje, nepravilno gnojenje ter slab semenski krompir.
Zato bi moral sosed Martin pravzaprav že jeseni globoko zorati vso zemljo za krompir, zdajle spomladi pa prav plitvo podorati dobro dozorel hlevski gnoj. Po vrh brazd pa naj bi potrosil na oral še kakih 100 kg kalijeve soli. Če pa s hlevskim gnojem ne gnojimo .moramo potrositi na oral do 100 kg kalijeve soli, razen tega pa tudi po kakih 100 kg enega izmed dušičnih in fosfornih gnojil. In če bo na tako pripravljeno, dobro pobranano zemljo posadil dober semenski krompir, je veliko bolj verjetno, da bo lep, kot pa, ako -bo tik pred sajenjem zemljo površno zoral, nič gnojil, še bolj površno raztrgal brazde -z ibrano in sadil drobne krompirjeve rezine, kot ima sosed Martin — in š« marsikdo drugi! — navado.
Krompir je hvaležen tudi za gnojenje « apnom, ako ga je v zemlji premalo.
2, »Kje pa naj toliko semenskega krompirja dobim?!«
Doma imajo res ponekod ob tem času komaj vsega krompirja -še toliko v kleteh, da bi lahko z njim zasadili tolikšno površino, kolikoršno bodo letos s krompirjem obsaditi morati. Zato pa mora sosed Martin in vsak, ki nima zadosti semenskega krompirja doma, pravočasno naročiti sadostno količino semenskega krom. pitja. Zdajle je z« to že prav zadnji časi Dfoher gospodar je semenski krompir že jeseni naročili Kje je treba naročiti semenski krompir, bo sosed Martin zvedel pri svojem Ortsbauernfuhrerju, ki mu bo tudi izračunal, koliko semenskega krompirja mora naročiti, da bo lahko obsadil z njim predpisani odstotek svoje njivske površine. Lahko pa si sosed Martin to tudi sam izračuna: na en ar njivske površin« je treba 20—25 kg semenskega krompirja, na en oral torej 11 do 14 metersklh stoto*.
Vendar pa naj bi nekaj semenskega
Der schwächste Punkt in unserer 8 «ea. Gesundheit
Derjenige Teil unseres h Körpers, dessen Gesundheit sliitker gefährdet Ist Ii als die der anderen Or- [j gane, sind die Zähne. Dieses beweist die ungeheure Verbreitung der Zahnfäule (Karies), die geradezu als eine Voiksseuche bezeichnet werden muß, denn über 90 v. H. unseres Volkes leiden an Zahnfäule. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift ,.Gesundheit Ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6.
weist den Weg zur richtigen Zahnpflege
krompirja naročil vsak kmečki gospodar. Saj vemo, da je treba semenski krompir vedno obnavljati, če hočemo imeti dober pridelek Zato naj bi vsak kmetovalec naročil vsaj eno četrtino od celotne potrebne množine semenskega krompirja. Naj torej vsak kmečki gospodar takoj izračuna, koliko zemlje bo moral s krompirjem obsadi* i, ter naj naroči toliko semenskega krompirja, kolikor mu ga manjka, najmanj pa eno četrtino vsega potrebnega semena!
Res je, da nemške krompirjeve sorte našemu okusu ne prijajo tako, kot naš domači beli »oneidovec«, »kre6nilc« ifd. Toda kljub temu moramo te nove nemške sorte semenskega krompirja naročiti prvič zato, ker na tržiščih sploh ni dobiti naših domačih sort semenskega krompirja; drugič pa tudi zato, ker so te nove, rumene sorte krompirja boljših cen, kot pa bele krompirjeve sorte. In letos bo treba pridelovati semenski krompir predvsem za trg, za prodaj: tu pa igra predvsem cena in ne naš okus najvažnejšo vlogo. Zato bo sosed Martin, če je pameten, nasadil domačega krompirja — ki se je pri nas že izrodil, tako da ga napadajo vse mogoče bolezni in ki daje le še skromne pridelke — le toliko, kakor po navadi, to se pravi, le za domačo potrebo, a krompir za prodaj bo sadil izključno novih nemških sort, ki dajo velike pridelke in so tudi proti boleznim bolj odporne.
4. »Kdo bo pa obdeloval tolikšne njive krompirja?!«
To je zares najvažnejši pomislek, ki nam ga more navesti sosed Martin. Kajti res je, da samo gospodinja, ki je že v letih, ne more sama z domačo deklo, ki je še starejša od nie, niti posaditi, kaj šele oko-pavati in obsipati kar dveh oralov krompirja! Dobiti pa tudi ni zdaj nobenega človeka več nikjer za v delo, ko je že vsak delazmožen in delavoljen človek zaposlen. Kako bo torej sosed Martin zmogel toliko krompiria obdelovati?! Kaj mu moremo na to reči?
Predvsem bo moral sosed Martin poskusiti, ali ne bi se dalo tudi na njegovih njivah delati z naprednejšim orodjem za obdelovanje okopavin, kot je samo mo-tika.
Morda bi bilo mogoče — na njivah vsaj, koder je svet neprestrm in zemlja ne pretežka — delati z »večvrstnikom« (Vielfachgerät), ki izkopava jame kar za več vrst krompirja hkrati, ki lahko več vrst obenem zasiplje, okopava, osiplje itd. Ce je uporaba večvrstnika nemogoča, pa je skoraj čisto gotovo mogoče, uporabiti na vsaki njivi navadni okopalnik in osipalnik, ki jih je tudi dandanes sorazmerno lahko kupiti in ki ne stanejo mnogo. S tem orod. jem napravimo jarke, kamor sadimo krom-
£ir lepo v vrste, tako, da ga lahko nato z
lim okopalnikom okopavamo in končno osipljemo. Tako bo lahko hlapec Franc s pomočjo okopalnika z enim konjem več
MAIE VSS73
* Naša mladina. V soboto se začne teden organizacije Deutsche Jugend. Pri tem bo mladina pokazala svoje storitve minulega leta. Saj je mladina lani tudi pridno delala. Fantiči in mala dekleta so za božič nad vse pridno izdelovali igrače ter mnogim napraviii z istimi veselje. Tudi pri cestnih zbirkah so se postavili fantiči in mala dekleta. Saj vemo, da je težko odkloniti fantiču ali malemu dekletu prispevek za WHW, če dorasle dostojno in lepo zaprosi Mala dekleta so s pevskimi nastopi tudi po vojaških bolnišnicah razveseljevala naše ranjene vojake. Večji fantje in večja dekleta so tudi pomagali pri delu in pripravah za božič. Ko bo pa prišlo poletje in jesen, bodo pa kot prostovoljni mladi delavci in delavke pomagali pri spravljanju kmetijskih pridelkov na naših kmetijah. Omeniti je kuhanje in šivanje deklet (Mädelwerk), kar se učijo v svojo in v korist svojcev. Reichsjugend-ftihrar je izdal parolo: »Vpostavi mladino v delovanje za vojno.« To bo naša mladina na celi črti tudi praktično izvedla. Staršem naše mladine pa poročamo, da bo do v tednu nemške mladine (Woche der Deutschen Jugend) širom Spodnje Štajerske večerni sestanki in pogovori staršev, na katere jih vabimo. Pridite na te sestanke, da se pogovorimo o težavah in skrbeh, ki vas tiščijo.
*	Junaška smrt za Fiihrer-ja, nemško ljudstvo in Reich. Na vzhodni fronti Je našel junaško smrt Willi Badl iz Mar-burg-a. Pokojni je bil v športnih krogih Spodnje Štajerske markantna osebnost; stekel si je pa tudi zasluge za nemštvo, posebno v organizaciji in vodstvu dija-štva.
*	Das Eiserne Kreuz. Das Eiserne Kreuz ali železni križec je nemški vojaški orden ali red, ki je najbolj znan na svetu. To odlikovanje predstavlja izza časa pruskih osvobodilnih bojev izpod Napoleonovega jarma nekakšen simbol nemškega vojaštva in nemškega naroda. Ustanovil ga je pruski kralj Friedrich Wilhelm m. dne 10. marca 1813 po načrtu stavbenika Karl Friedrich Schink-kel-a ter je bil namenjen za podeljevanje pruskim borcem za osvoboditev. Pozneje je ta križec od generacije do generacije postajal vedno bolj simboličen.
pri krompirju opravil, kot gospodinja in dekla ves teden. In končno je gotovo tudi sosedu Martinu prišlo do ušes, da mora že zdaj prijaviti, koliko dninarjev bo letos potreboval. Samo če ni pozabil, javiti to pravočasnoI
Na vsak način bo treba letos saditi krompir — pa tudi vse druge okopavine — v vrste, tako da bo obdelovanje z okopalnikom mogoče. Vrste naj bodo po vsej dolžini njive, ker je sredi njive težko in škoda obračati. V breznih legah je lažje delati z okopalnikom, če teko vrste gori in doli, kot pa povprek čez strmino. Vrste tudi ne smejo biti pregoste, ker je sicer nemogoče delati z okopalnikom.
5. »Kaj pa, če semenski krompir prepozno pride?)«
Tudi tega se sosed Martin skoraj neupravičeno boji. Izkušnja lanskega leta, ko je tudi semenski krompir iz Nemčije pozno prispel, je namreč dokazala, da je bil koncem meseca maja posajen krompir vsaj tako lep, če ne lepši, kot oni, katerega so sadili'začetkom aprila, ali celo že v marcu. Zato svetujemo: sosed Martin naj posadi nekaj malega krompirja — po možnosti kake zgodnje sorte, ali pa navadnega domačega — prav zgodaj, konec aprila
Danes, po 130 letih, krasijo železni križci prša junakov velikonemške oboroaene sile v takem številu, da ve ves svet, da je nemški narod najboljši vojaški narod z največjimi junaki na svetu.
*	Der »Tag der Wehrmacht«. V nedeljo, dne 28. marca 1943, bo na Spodnjem Štajerskem prireditev »Der Tag der Wehrmacht«, to je dan oborožene sile. Za WHW bo cestna zbirka, v okviru prireditve bodo pa družabni sestanki, ki naj utrjujejo povezanost vojakov s oivllnlm prebivalstvom. Po mestih, kjer so sedeži garnizij, bo dovoljen vstop v vojašnice. Bogat spored obljubuje prireditev v Mar-burg-u.
*	Lep uspeh zadnje cestne zbirke za HWW. Kakor vedno, so se tudi pri šesti cestni zbirki za WHW Spodnještajerci lepo postavili Po krajih se je nabralo: Kreis Cilli 92.000 RM, Marburg-Land 46.000 RM, Marburg-Stadt 92.000 RM, Luttenberg 17.000 RM, Pettau 52.000 RM, Rann 27.000 RM in Trifail 2.000 RM.
*	Naslovite pisma na fronte h pravilno navedbo Feldj)ostnumnier. Promet pošte na fronto in iz iste v domovino stalno narašča. Kljub temu se zadovoljivo razvija. Težave se pa pojavljajo, ako niso točno in dobro čitljivo napisani naslovi, posebno številke vojne pošte ali' Feldpostnummer. Pošte imajo potem' muko in nepotrebno delo, naslovljene« pa zastonj čaka poročila od svojih dragih. Pri pisanju naslovov je posebno gledati na to, da se dodatni pripisi, ki jih imajo Feldpostnummer tudi pravilno napišejo. Na primer latinska črka »L« od številke vojne pošte ter krajevna oznaka zračnega poštnega urada (Luftgaupostamt), se morata od same številke bojne pošte (Feldpostnummer) ločeno zapisati, ker se drugače vse številke lahko čitajo kot skupna številka bojne pošte, kar povzroča zmedo in onemogoča normalno dostavljanje naslovniku.
*	Naraščaj podčastnikov. Unteroffizier lahko postane vsak sposoben Nemec. Ko dovrš: 17. leto, se lahko ponudi za podčastniški poklic. Obveže se lahko za štiri in pol ali pa za dvanajst let. Prijave sprejemajo uradi Wehrbezirkskommando. Delovna obveza se takim ponudnikom zn'ža na tri mesece. Vrsto orožja in enoto si lahko izberejo ponudniki sami. V stopnjo Unteroffizier-,;« se ga po-
spet nekaj, v ostalem pa naj mirno čaka, da semenski krompir prispe. Če je zemlj«. lepo pripravljena, vzklije in rašte pozno posajen semenski krompir prav hitro.
6. »S čim bomo pa krmili konje in svinje, če ovsa ne bo?!«
No, — nekaj malega ovsa bo lahko sicer sosed Martin tudi letos še posejal; vendar je vsekakor res, da se bodo z ovsom posejane površine morale letos občutno skrčiti. Za konje ga bo par mernikov — za priboljšek ob najhujšem delu — torej še na razpolago, za svinje pa skotfaj ne. Zato bo treba nasušiti za svinje čez poletje več detelje (najboljša je mlada lUeerna!), ki je skoraj istotako redilna kakor oves. Razen tega bo na razpolago pri povečanem gojenju Icrompirja tudi večje množine svinjskega krompirja, pri povečanem pridelovanju fižola in koruze bo samoumevno tudi več nedozorelega fižola in koruze za svinje prav prišlo itd. Tudi lahko sejemo po prvi košnji detelje v de* teljišča še proso, sirk itd. ža krmo svinjam.
Predvsem pa bomo letos v svrho povečanja proizvodnje krme. tako za. konj« kakor za svinje, posvetili letos čimveč paž-nje strniščnim sadežem.
20. März 1943.
» a « a „ je. »t si k 1 « ü s p o l» a k «
ECUS 1
viša, če se je na fronti uveljavil, po devetih mesecih. Pri primernih storitvah lahko postane tudi oficir. Druga pot do službe podčastnika vodi preko šol . Za iste se je ponuditi na naslov Heeres-Unteroffizier-Schule, Berlin, W. 35, Viktoriastraße 32, ali pa na pristojen Wehrbezirkskommando.
*	Nove odredbe. Verordnungs- u. Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark štev. 7, z dne 11. marca 1943 prinaša: 1. Odredbo o dodatkih podjetij k dajatvam za socialno zavarovanje za zaščitence Nemčije. 2. Odredbo o pomoči tuberkuloznim na Spodnjem Štajerskem. 3. Četrto določbo k izvedbi pete odredbe o uvedbi davčno-pravnih predpisov na Spodnjem Štajerskem. 4. Četrto odredbo o utrjevanju nemštva na Spodnjem Štajerskem. 5. Določbo o ustavitvi obratov gostilniške in hotelske obrti ter o gospodarjenju z izpraznjenimi lokali poslovnega značaja. 6. Razglas o obrtnem nadzorstvu ter delovni in obratni zaščiti na spodnjem Štajerskem. 7. Razglas o gospodarski zbornici Gau-a (Gauwirtschaftskammer). 8. Določbo o uvedbi žitno gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 9. Določbo pooblaščenca za gozdarstvo. 10. Določbo pooblaščenca za delo v zadevi plač v slikarskem in pleskarskem rokodelstvu na Spodnjem Štajerskem. 11. Določbo pooblaščenca za delovna vprašanja o večji nagradi nameščencev med vojno v privatnem gospodarstvu. 12. Določbo pooblaščenca za prehrano in kmetijstvo glede kastracije žrebcev. 13. Razglas o izgubi voznega dovolila.
*	Odlikovan Spodnještajerc. Obergefrei-ter Richard Heimrath iz Cilli-ja je bil za hrabrost, ki jo je pokazal pred sovražnikom, odlikovan z Eisernes Kreuz II. Klasse, to je z Železnim križcem drugega razreda.
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici meseca marca je bilo pri Standes-
amt-u prijavljenih: 93 rojstev (zadnjič 82), od teh 42 dečkov (zadnjič 48) in 51 deklic (zadnjič 34) — torej je število rojstev dečkov napram številu deklic to pot precej nazadovalo. Smrtnih slučajev je bilo 59 (zadnjič 57), od teh 33 moških (zadnjič 35) in 26 žensk (zadnjič 22).
*	Dobra in posnemanja vredna zamisel. V Bremenu je neki trgovec živil v svojem lokalu namestil omarico, v katero ženske v jutro, ko odhajajo na delo, mečejo svoje listke, na katere poprej napišejo naročila za blago V teku predpoldneva ima trgovec manj strank ter lepo v miru lahko natehta in pripravi blago, ki ga ženske pozneje, ko se vračajo z dela in službe, lahko takoj brez vsakega čakanja prevzamejo.
*	Umrl je v najlepši moški dobi znani in splošno spoštovan posestnik in ključavničarski mojster gospod Heinrich Dobnik iz Gonobitza. Umrl je na posledicah operacije v Wien-u ter je bil dne 17. t. m. na domačem pokopališču položen k večnemu počitku.
*	3,250.000 delovnih ur so prišiedili v pol letu. V okviru ministrstva za oborožitev in municijo je Reichsminister Speer imenoval odbor pod imenom »Pulver und Sprengstoffe« z nalogo, da vpliva na dvig produkcije. Sedaj so ugotovili, da je ta odbor s svojim delovanjem v šestih mesecih pri istih delovnih storitvah prište-dil 3,250.000 delovnih ur, kar je smatrati za velikanski uspeh.
*	O razrešitvi nastajajočih mater iz služb in dela. Uradi dela so dobili navodila, da vodijo točne račune o odpuščanju oziroma razreševanju nastajajočih mater iz služb in dela. Tam, kjer se pojavi sum, da bi se podjetje rado otreslo nastajajoče matere kot delovne sile, da bi ji ne bilo treba dajati zakonito predpisane materinske zaščite, morajo uradi dela predlog podjetja za razreševanje delovnega raz-meraja odbiti. Delovno razmerje se lahko
prekine le tedaj, če nastajajoča mati kc delavka ali nastavljenka ne more vc. opravljati svojega ohičajnega dela in čr podjetju res ni možnosti, da bi se ji ' delilo kako drugo delo, ki bi ga zm-S tem pa mora biti noseča žena so-:'r
*	Zopetni rekord civilnih porok. Ž-. mesece je število pri Standesamt-n s' njenih porok kar vidno nazadovalo, r roma je prehajalo v normalno star e, prvi polovici marca pa je število teh r rok naenkrat poskočilo skoro za 100 ' namreč od 41 druge polovice februarja n-72. Pričakuje pa se, da se bo ta rekord tekom spomladi še dvignil.
*	Kužne bolezni uničujejo tolpe. Časopisje podrobno opisuje boje za uničen« komunističnih tolp v Bosni. Cela vrsta vasi in krajev, med drugimi tudi Glamoč in Livno v jugozapadnem delu Bosne, »•> od tolp očiščeni. Pri tem so tolpe izgub'-le deset tisoč mož, ki so padli. Pred um-kanjem so tolpe svoje nasprotnike povsod na brutalen način pomorile, predvsem katoliške in mohamedanske duhovnike v Glamoču. Severovzhodno od Livna so s' tolpe uredile bolnišnico za 3000 postelj za svoje ranjence in bolnike in ko so sn umikali, iste niso več mogli uničiti. Med tolpami je vladala epidemija tifusa, ki ie oddelke precej zdecimirala. Med ujetim' banditi se je našlo tudi bolnike, ki bolehajo na škorbutu, ker uživajo hrano bre^ soli.
*	Prepovedano je trgati mačice. Vrbo-vo, brezovo in lešnikovo grmovje Zf'o rano prinaša mačice. To je v zgodrvt spomladi zelo dobra hrana čebel, ki --> pozimi gladovale. Cvetni prah teh ma" -ni samo hrana, ki jo čebele potrebu:<? -temveč tudi snov, iz katere izdeV- -> med. Med je pa danes še veliko boli kor v mirnih časih dragoceno in koris' blago. Na vsak način je med veliko v*" vreden ,kakor šopki mačic, Znto se <--' letos opušča škodljivo in nesmiselno t-' nje mačic v olepševalne svrhe.
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezati!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
Lösung der Aufgabe:
1.	die Kellnerin, die Hündin, die Malerin, die Nachbarin, die Beamtin, die Lehrerin, die Schwester, die Frau, die Tochter, die Mutter, die Gärtnerin, die Schülerin, die Wirtin, die Gattin, die Russin.
2.	Der Mensch hat zwei Ohren. Der Friseur schneidet die Heiare und rasiert. Der Wagen ist ein Fahrzeug. Der Koch kocht. Das Feuer brennt. Das Licht leuchtet. Eine Kerze leuchtet schlecht.
3.-	Moja vožnja v Berlin traja 26 ur. Ob 16. uri pride vlak iz Wiena. Poetreš-ček bo prinesel moje kovčege. Rad bi cigarete in ne najdem nobene trafike. Kaj boste delali danes zvečer? Mogoče bom šel v kino. Tu je moj potni list. Kje so danes Tvoji starši? Oni so danes v Mar-burg-u. Prosim sobo z eno posteljo. Mi bi hoteli (radi) sobo z dvema posteljama, s tekočo vodo in kopeljo.
Unregelmäßige Zeitwörter In der Gegenwart.
Nepravilni glagoli v sedanjem času.
Merken Sie: Unregelmäßig sind die 2. und 3. Person der Einzahl.
Pravilo: Nepravilni so vedno samo v 2. hi 3. osebi ednine. (Zato bomo v
11. Stunde.
takih primerih v besednjaku vedno objavili tudi 2. osebo ednine, n. pr.: sehen (siehst^.
sehen — videti ich sehe — jaz vidim du siehst — ti vidiš er sieht — on vidi wir sehen — mi vidimo ihr seht — vi vidite sie sehen — oni vidijo geben — dati ich gebe — jaz dam du gibst — ti daš er gibt — on da wir geben — mi damo ihr gebt — vi daste sie geben — orni dajo
b) der unbestimmte Artikel:
männl. weibl.	sü'*!.
1.	Fall ein	eine e'n
2.	Fall eines	einer	eines
3.	Fall einem einer	e'nem
4.	Fall einen	eine ein
Ebenso — Ravno tako: Was für e'n, kein, mein, dein usw.
Männl. und sächl. Wörter auf -e, -en und -er erhalten im 2. Fall der Einzahl ein »s« und im 3. Fall der Mehrzahl ein »n«.
Pravilo: Besede moškega in srednjega spola na -e, -en in -er dobijo v drugem sklonu ednine »s« in v tretjem sklonu množine »n«. Drugače ostanejo z izjemo naglasa neizpremenjeni.
1.	Fall
2.	Fall
3.	Fall
4.	Fall
Einzahl
der Vogel des Vogels dem Vogel den Vogel
Skloni, a) der bestimmte Artikel:
männl. weibl. sächl. Mehr/..
(za vse 3 spole)
1. Fall	der	die	das	die
2. Fall	des	der	des	der
3. Fall	dem	der	dem	den
4. Fall	den	die	das	die
Ebenso	— Ravno tako: dieser, jener,			je-
der, mancher, welcher?
Einzahl
1.	Fall das Fenster
2.	Fall des Fensters
3.	Fall dem Fenster
4.	Fall das Fenster
Mehrzahl
die Vögel der Vögel den Vögeln die Vögel
Mehrzahl
die Fenster der Fenster den Fenstern die Fenster
Mit dem unbestimmten Artikel:
1.	Fall ein Vogel ein Fenster
2.	Fall eines Vogels eines Fensters
3.	Fall einem Vogel einem Fenster
4.	Fall einen Vogel ein Fenster
Man fragt a) nach Personen: 1. Fall wer? — Wer ist das? Da* ist der Vater.
* Velika slavnost v kneževini Lichten-
stein, V nizu vojnih dogajanj je mala kneževina Lichtenstein, ki leži v romantičnih krajih med nemškim Vorarlbergom ter švicarskim St Gallen in Graubiinden, dala povod, da se je svetovno časopisje spomnilo te deželice, ki je ravnokar imela velike proslave. Poročil se je namreč knez Lichtensteinski Franz Josef II z grofico Gino von Wilszek. Lichtensteinska vlada je ob tej priložnosti izdala posebne poštne znamke vladno mesto Vaduz je bilo okrašeno kakor tudi vsi ostali kraji. Lichtensteinski knezi imajo staro tradicijo, ki sega v 12, stoletje. Vladarsko oblast v Vaduzu so si kupili kot grofje leta 1699. Z dvigom v kneževino so dobili pozneje sedež in glas v Reichstag-u. Do kraja prve svetovne vojne je kneževina Lichtenstein imela carinsko in pravno zvezo z bivšo Avstro-Ogrsko. Leta 1921 je postala ustavna monarhija ter se naslonila na •vojo sosedo Švico. Ta komaj 159 kvadratnih kilometrov obsegajoča državica s približno 14 000 prebivalcev je dala v teku svoje zgodovine bivši avstro-ogrski monarhiji nadarjene ministre, vojskovodje in diplomate Vojskujoče države, ki imajo sedaj važnejše skrbi kakor poroke državnih poglavarjev, gotovo brez zavisti privoščijo Lichtensteinčanom to veselje
*	J. P. Morgan je umrL V Ameriki je umrl eden največjih bankirjev in bogatašev, znani multimilijonar, J. P. Morgan.
*	Zaliv veletoka St. Lorenz v Ameriki je pokopališče ladij. V zalivu reke St. Lorenz v Kanadi leži po trditvah poslanca parlamenta v Quebecu, Gagnona, 30 potopljenih ladij, ki so postale žrtev nemških podmornic. Gagnon je to trditev iz-nesel na seji parlamenta ter omenil, da je v posesti seznama imen enot, ki jih lahko prečita. Prvi minister Quebeca je na vse to molčal, ker ni imel argumentov, da bi bil pobil Gagnona, ki je v opoziciji.
*	Smrtna kosa. V Gairach-u pri Tiif-fer-ju je umrl zvest naročnik našega 11-
2.	Fall wessen? — Wessen Hut ist
das ? Das ist der
Hut des Vaters.
3.	Fall wem? — Wem bringst du
die Zeitung ? Dem
Vater.
4.	Fall wen? — Wen liebst du?
Den Vater, b) nach Sachen: 1. und 4. Fall — was? Was ist das? Das ist die Zeitung. Was bringst du? Ich bringe die Zeitung.
Vbungssätze:
Ich kann die Unterschrift des Absenders nicht lesen. Der Rucksack des Ausflüglers ist schwer. Die Farbe ihres Bademantels ist zu dunkel. Das Glas des Barometers ist dünn. Diesen Thermometern fehlt das Quecksilber. Der Ofen des Badezimmers funktioniert nicht. Die Tasche des Briefträgers ist ganz voll. Die Wohnung des Bürgermeisters ist groß. Der Griff des Bügeleisens ist aus Holz. Diesen Dichtern fehlen heute die Gedanken. Den Äpfeln fehlt die Sonne. Der Griff dieses Löffels ist aus Holz. Was für ein Griff ist aus Holz? Du gibst dem Vogel das Futter. Du wirst den Vögeln das Futter geben. Das Brot dieses Bäk-kers ist ausgezeichnet. Die Hilfsarbeiter bringen den Maurern die Ziegel. Die Mau. »■er bauen ein Haus. Die Schuhmacher verwenden nicht nur Leder, sondern auch Werkstoffe. Die Verspätung des Dampfers ist sehr groß. Herr Maier verkauft sein Vieh den Händlern. Geben Sie Ihrem Lehrer Ihr Heft!
Gemüse: Kartoffeln, Bohnen, Erbsen, Salat, Kohl, Rettich, Kraut, Sauerkraut,
GLÜHLAMPEN^
<y	i
und gutes Licht sind in der Rüstung heut am wich-tigsten.Deshalbwirdvor-, erst nur dieser Bedarf ge-deckt.Oarum rät OSRAM den Verbrauchern:
Sofort ausschalten, wenn Licht nicht benötigt wird. So schonen Sie Ihre Glühlampen für tageslichtärmere Zeitea
ata, gospod Georg Schmid. Pokojni se je rodil 2. aprila 1871 v Gairach-u, kjer je preživel svojo dobo. Moža, ki je bil vse svoje življenje dobričina ter vesele narave, bodo sorodniki, prijatelji in znanci obdržali v prijetnem spominu.
♦ Vzgleden uspeh zbirke nemške mladine v Leonhard hi. Zbirka za vojno zimsko pomoč, ki jo je nedavno priredila Ortsgruppe Leonhard in den Büheln, je posekala vse dosedanje uspehe. V šolskih razredih postavljene puščice so otroci prinesli RM 583.87, to je, povprečno 5,6 Reichsm. na vsakega šolarja. Dne 6. in 7. marca so pa mali nabiralci letali od hiše do hiše In je dne 7. marca bil dosežen višek atake. Glavne ceste in prehode je naša vrta mladina zaprla ter tako dolgo oblegala vse mimoidoče, da je vsak moral nekoliko prispevati. Tako je mla-
Gurken, Linsen, Spargel, Tomaten, Spinat, Kohlrüben, Rüben, Zwiebel, Knoblauch.
Aufgabe.
1.	Bilden Sie den 2. Fall folgender Hauptwörter indem Sie voraus setzen: Tvori drugi sklon naslednjih samostalnikov s tem, da jim predpostaviš:
a) den bestimmten und unbestimmten Artikel,
a)	določni in nedoločni člen,
b)	kein, jeder, unser.
z. B.: der Onkel — des, eines, keines, jedes, unseres Onkels. Der Vogel, der Löffel, der Maler, der Besen.
2.	In den 3. Fall Mehrzahl setzen: Postavi v 3. sklon množine: (z. B. der Vater — den Vätern) Der Bäcker, der Richter, der Spiegel, das Fenster.
3.	»Tragen« in Gegenwart und Zukunft abwandeln!
Spregaj v sedanjem in prihodnjem času: tragen (trägst).
4.	Setze ins Deutsche: Kdo ima knjigo? Stric ima eno knjigo, čigava (od koga) knjiga je to? To je stričeva knjiga. Koga pričakujem? Pričakujem strica. Kje so ključi? Hišna pomočnica išče ključe. Tem čopičem manjkajo ščetine. Slikarjem prinesem čopiče.
5.	Setzen Sie in die Mehrzahl: Postavi v množino: Ich gebe dem Vogel das Futter. Der Schuhmacher macht die Schuhe. Er verkauft kein Leder. Der Schornstein des Dampfers tet niedrig.
Wörter. Absender (m) — odpošilja tet j Ausflügler (m) — izletnik
dina pokazala, da je tudi pripravljena in voljna ^sodelovati v popolni vpostavi s» vojno.
*	Panika brez bomb. Angleški minister za javno varnost je razglasil, da je v nekem podzemeljskem zaklonišču bilo 178 mrtvih in 60 ranjenih. Te Žrtve pa nSa»
bile posledica bomb, temveč panike, ki J« nastala v kleti, ko je padla neka žena s malim otrokom v naročju. V temi je nastalo nato vrvenje, ki je nakopičilo na stotine ljudi, ki so se medsebojno pobili in ranili. V zaklonišču se je nahajala 2400 ljudi.
*	Slep stenograf je napisal 24® zlogov v minuti. Na neki tekmi stenografov j« August Wiirzer iz Marburg-a a. d. L., dosegel drugi najboljši uspeh. Stenografi-ral je 240 zlogov v minuti. Ta uspeh zasluži posebno priznanje, ker je Wiiraer slep.
*	Tudi Norveška ▼ totalni vojaL Na
Norveškem je izdala vlada zakon o letalni mobilizaciji vseh delovnih sil. Določbe tega zakona so precej podobne nemškim odredbam. Tudi na Norveškem bodo zapirali obrate, gostilne itd. Bistven« važna je določba, da bodo zaposlili v s« delovne sile izključno na Norveškem, kj«r je veliko pomanjkanje delavcev. Samo r Oslu potrebujejo 30.000 delavcev. Vil ukrepi te vrste bodo po vojni odpravljeoL
*	Uspešne japonske operacije ob jinaa-ski meji. Kakor poroča list »Tokio Niči Niči« iz Ranguna, so japonske čete ob meji pokrajine Jinan obkolile sovražne sile na več točkah. Sovražni odredi so bili uničeni. Operacije v tem frontnem odseku so potekale prav zadovoljivo.
*	Gospa Rooseveltova se uči tuje jezik«. Po poročilih, ki jih prinašajo ameriški listi, se je žena predsednika Roosevelta vrgla na uk španščine. Njej je sledil podpredsednik Zedinjenih držav Mr. Walla<«. Podučuje ju privatni učitelj. Menda j« to
Predpriprava za svetovno gospodarstvo
oosevelta.
Bademantel (m) — kopalni plašč Badezimmer (s) — kopalnica bauen — zidati, graditi Barometer (s) — barometer bestimmt — določen, -a, -o (gotovo» Bohne (w) — zrno (kavlno), fižol Borste (w) — ščetina Briefträger (m) — pismonoša Dampfer (m) — parnik Dichter (m) — pesnik Erbse (w) — grah Fall (m) — sklon (slučaj) fehlen — manjkati
funktionieren — pravilno delati, Utrni: :•»-nirati
Futter (s) — krma, podlog« geben (gibst) — dati (daš) Gedanke (m) — misel Gemüse (s) — zelenjava Geschlecht («) — spol Griff (m) — ročaj, prijem Gurke (w) — kumara Händler (m) — trgovec, meAetar Hilfsarbeiter (m) — pomo&ii delavec Kartoffel (w) — krompir Knoblauch (m) — česen Kohl (m) — ohrovt Kohlrübe (w) — repa (kisla) Kraut (s) — zelje lesen (liest) — čitatl (čitaš^ Linse (w) — leča männlich — moški, -a, -o Maurer (m) — zidar nicht mir, sondern auch — ne aamn. temveč tudi Ofen (m) — peč Quecksilber (a) — živo srebro Rettich (m) — redke v Richter (m) — «odmk
*	Milijon delavcev is generalnega go-vernementa. Ravnokar je z nekim transportom prostovoljno se prijavljenih delavcev iz generalnega guvemementa odpotovalo 1,000.000 delavcev na delo v Reich.
*	Skrivališče komunistov v Čačku. Organi srbske policije so v neki vasi blizu mesta Cačak zasačili v nekem skrivališču okrožni odbor ilegalne komunistične stranke Jugoslavije. Pri nekem komunistično orientiranem kmetu so imeli vojaško izgrajen bunkar pod zemljo, kjer so imeli ivoje sestanke in shode ter bogato zalogo orožja in municije. Policija je istotam našla tudi 20.000 dinarjev denarja, ki je bil namenjen za komunistično propagando. Policija je razen omenjenega odbora •rentirala v Čačku tudi več sumljivih oseb.
*	Angleška admiraliteta obžaluje, da Mora objaviti izgubo angleške podmornice »P 311«. Angleži priznavajo svoje ladijske Izgube navadno zelo pozno. Če gre za izgubo večjega števila enot, objavljajo to v obrokih.
*	Nov nemški iznm. Ze pred leti je nem-ikim kemikom uspelo iz premoga sintetičnim potom pridobiti maščobne kisline ter s tem podlago za izdelavo sintetične masti, ki bo v industriji igrala velikansko vlogo. Sedaj so pa izumili nov bolj enostaven postopek. Uspelo je iz premoga pridobivati dušik in vodo, kar predstavlja podlago za izdelavo dobre sintetične masti, ki bi se jo uporabljajo za industrijske svrhe. Ta nova vrsta sintetične masti •e dž predelati za razne svrhe in potrebe.
*	Štiri leta protektorat. Češki odbor za vzgojo mladine je na dan četrte obletnice ustanovitve protektorata priredil slavnostno sejo. Na isti je minister Moravec prečital poslanici državnega predsednika dr. Hache in Staatssekretar-ja ff-Grup-penfuhrer-ja Frank-a
Memt Aaaefoet Í
Cd
Jedes Wort kostet iür Stellengesuche Rpf, das fettgedruckte Wort 26 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr, Briefwechsel and Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-Annahmeschluß: Donnerstag um 11 Uhr. „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1.— RM
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR
Gewinnbringender Besitz
(10 Joch) sofort zu verpachten. Anfragen in der Verw.	193-2
Mittlerer Besitz
zu pachten gesucht. Anfragen in der Verwaltung.	212-2
UlirCfho 34 Jahre alt, berufstätig MyiaWIIC in Marburg, wünscht Ehebekanntschaft mit Fräulein bis 28 Jahre. Bevorzugt jene mit eigener Wohnung. Lichtbild erwünscht. Anträge unter »Eheglück« an die Verw.	200-12
Unternehmer sucht Mädchen, auch mittellos, doch sympathisch, zwischen 18—30 Jahren, jedoch nicht zu problematisch. — »Wills du mein Frauerl sein?«, so sende Anträge unter »Marburg« ein. 201-12
ZU VERKAUFEN

Veikaufsanzeigen (Oebrauchtwaren) dOrien nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werde«
Kirschen u. Himberpflanzen
(Edelsorte) frei abzugeben in der Baumschule Gräfl. von Herberstein'sche Domai-nen Verwaltung Ober-Pettau._222-3
FUNDE — VERLUSTE „
Wer hat am 12. März 1943 im Zug um 16 Uhr, Cilli-Römerbad, eine
schwarze Aktentasche
— Inhalt Geschäftstagebuch und Rucksack — irrtümlich mitgenommen, soll selbe im Geschäfte Jesenkogasse 3a gegen Belohnung abgeben, wo er se:ne Aktentasche erhält.	206-13
Zatemnitev od 20. do 4. ure
Rucksack (m) — nahrbtnik
Rübe (w) — repa
Bächlich — srednji, -a, -e (spol)
Salat (m) — solata
Sauerkraut (s) — kislo zelje
sehen (siehst) — videti (vidiš)
Schornstein (m) — dimnik
Spargel (m) — špargelj
Spinat (m) — špinača
Thermometer (s) — termometer
Tomate (w) — paradižnik
tragen (trägst) — nositi (nosiš)
unbestimmt — nedoločen, -a, -o (negotov)
Unterschrift (w) — podpis
Vieh (s) — živina
weiblich — žen»ki, -a, -o
wem? — komu?
wen? — koga?
wessen? — čigav, -a. -o
Werkstoff (m) — tovarniško blago
Zwiebel (w) — čebula
II Fragen im Hotel — Vprašanja v hotelu
1. Könnte ich ein Einbettzimmer haben?
2 Haben Sie ein Zimmer mit Fließwasser und Zentralheizung frei?
3.	Was kostet ein Zimmer?
4.	Ist in diesem Preis die Bedienung •ehon inbegriffen ?
5.	Wo ist der Aufzug?
6.	Kann ich das Zimmer sehen?
7.	Haben Sie ein Zimmer mit Bad?
8.	Haben Sie kein billigeres Zimmer?
9.	Was kostet volle Pension?
10. Könnte ich um 6 Uhr geweckt werden?
12. Wo ist der nächste Friseur?
Ali lahko di*!rn	z
Imate-li še sobo s tekočo vodo in centralno kurjavo? Koliko stane soba? Je-li v tej ceni postrežba že, vračunana? Kje je dvigalo? Ali mi lahko pokažete sobo? Imate-li sobo s kopel jo? Nimate-li cenejše sobe? Koliko stane stanovanje z vso oskrbo? Je-li kaj pošte za mene? Ali me lahko kdo ob šestih zbudi? Kje je najbližji brivec?
Einige Redensarten
Dieses Fräulein ist doch bezaubernd. Sie hat eine schöne Figur. Sie sieht gut aus.
Sie hat eine gute (schlechte) Haltung. Ein sehr gepflegter Herr. Er ist ein Geck. Er ist eine gute Erscheinung. Sie ist häßlich, aber reich. Sein Äußeres ist sehr vorteilhaft. Sie ist ganz hübsch. Was für schöne Augen! Er ist ein lustiges Haus. Er verdreht jeder den Kopf. Sie ist die Gesundheit selbst. Sie trotzt vor Gesundheit. Sie sehen so schlecht aus, sind Sie krank ?
Machen Sie doch nicht so eine finstere Miene!
Halten Sie sich gerade! Ta gospodična je pač očarljiva. Je lepe postave.
Dobro izgleda, zdrava je videti.
Jako negovan gospod.
Gizdalin je.
On je dobra prikazen.
Ona je grda, a bogata.
Njegova vnanjost je jako ugo^.a
Ona je precej brhka (zala).
Kakšne lepe oči!
On je veseljak.
Vsaki zmeša glavo.
Samo zdravje jo je.
Samo zdravje jo je.
Na očeh ste slab, ali ste bolni?
Ne držite se vendar tako kislo!
Ravno se držite!
ZANIMIVOSTI
* Zanimiva ljubavna idila. V Milanu je neka hišna pomočnica uživala popolno zaupanje svoje gospodinje. V klet vile, v kateri so stanovali, ni gospodinja nikdar šla. Slučaj je pa nanesel, da je nekoč, ko je pomočnica bila v mestu, gospodinja le prišla v klet, kjer Je našla pokrito mizo ter vse polno praznih vinskih steklenic, znak, da se je malo preje tam nahajala in gostila neka družba. Gospodinji je to dalo misliti. Pregledala je Se sobo svoje kuharice ter v svoje začudenje našla cevko polno spalnih tablet, ki niso bile njene in jih še ni nikdar videla. Bilo je jasno. Dekle je svoji gospodinji dajalo zvečer uspavalna sredstva v pijačo ali hrano, da je lahko v kleti nemoteno sprejemalo moške obiske. Poklicana policija je navihanko prev-
-„ ..„ i,- T,—fci^t v ka—

och neilverband
BURO-ÜCHIspiele
M&HäüRG, BURGPLSIZ1
LUISE ULLRICH in
ff

mit
' PAUL HUBSCHMID, KARL SCHÖNBÖCK, ELISABETH MARKUS Unu SEPP RIST.
Für Jugendliche nicht 'zugelassen!
Kulturfilm-Sondervorstellungen:
Sonntag Vormittag um 10 Uhr; Montag, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr:
IKARUS
GÜNTHER PLUSCHOW's FLIEGERSCHICKSAL — sein letzter Flug!	218
Für Jugendliche zugelassen!
ZU KAUFEN GESUCHT
Hbf ä l!ß Altpapier, Hadern, bclmet-derabschnilte, Texlilabtälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schalwolle kauf! laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
r
OFFENE STELLEN
Vor Einteilung vun Arbeltskräiten muH die Zustimnunc de« tuständieen Arbeitsamtes eingeholt werden
Schneidergehilfin
wird sofort bei Aloisia Farasin, Damenschneiderin, Willkomm 25, Wachsenberg, aufgenommen.	197-6
Schulfreies,
wili ges Mädchen
wird für Mithilfe in ein Landgasthaus aufgenommen. Zuschriften unter »Gutes Heim« an die Verw.	214-6
Maurer
für kleinere Reparaturen, Weißigen der Räume etc., auf 2 Monate, ev. nur einige Tage in der Woche, gesucht. Anzufr.: Unio-Fabrik, Landwehrgasse 23.	215-6
Ältere Person wird für eiji Gast-
haus gesucht, die in der Küche hilft und auch im Garten arbeiten kann. Gasthaus Zokaly, Marburg Mellingerstraße 7.	216-7
Fassbinderei in CiEli
Suche zum sofortigen Eintritt mehrere Gehilfen und Lehrlinge. Kost und Quartier nach Übereinkommen. J. Jasbetz, Cilli,/ Werkstraße 12.	221
Suche dringend ein
Lehrmädel
in größeres Gemischwarengeschäft. Zuschriften an die Verwaltung unter »Pflicht-Jahr abgedient 315.«	219-6
Arbeitsame ehrliche Hausgehilfin
für alles, wird in einer Bäckerei sofort aufgenommen. Anfragen: Marburg, Kärntnerstraße 11.	213-6
«■■■■■HnnmmHSHmMSKP'TIF'in
Zuchtkaibin
wird für längere Zeit in Futter gegeben. Kotzbeck, Ob. Rotwein, Post Marburg.	217-14
Der Oberbürgermeister der S?adt Marburg /Drau
(Statistisches Amt)
Zahl 058/26—1943.	Am 15. März 1943.
Obstbaumzählung,
Bekanntmachung
Der Chef der Zivilverwaltung hat verfügt, daß im März 1943 eine Obstbaumzählung stattfindet, welche Äpfelbäume, Birnbäume, Quittenbäume, Kirschbäume, Weichselbäume, Zwetschkenbäume, Mirabellen- und Ringlottenbäume, Aprikosenbäume, Pfirsichbäume, Mandelbäume, Nußbäume und Edelkastanienbäume umfaßt.
Die Besitzer von Obstbäumen — Eigentümer sowie Pächter — sind verpflichtet den Zählern den Zutritt zu den Flächen zu gestatten, auf denen Obstbäume stehen. Sie sind ferner verpflichtet über den Bestand an Obstbäumen die gewünschten Auskünfte zu erteilen. Zuwiderhandelnde werden bestraft.	209
Gez. KNAUS.
Aufruf!
An alle Kraftfahrzeughalter und Kfzwerkstäiteal
Abgabe von Kfzhatter«en bzw. Akkumulatoren
Jeder Halter eines stillgelegten Kraftfahrzeuges bzw. Besitzer einer Klzbattene hat seine Batterie bzw. Akkumulator auf Grund des Reichsleistungsgesetzes § 15 der Wehrmacht zur Verfügung zu überlassen.
Die Kfzbatterien bzw. Akkumulatoren sind bis längstens 25. März 1943 beim zustandigen Bürgermeisteramt mit Angabe des Kennzeichens und Anschrift des Besitzers (Anhänger an Batterie) abzuliefern.
In den Städten Graz, Marburg, Cilli, Klagenfurt und Krainburg hat die Ablieferung an den zuständigen Heimatkraftfahrpark oder dessen Zweigstelle zu erfolgen.
Für jede abgelieferte Batterie wird vom Bürgermeister ein Ablieferungsschein ausgefolgt.
Die Batterien sind im derzeitigem Zustande abzuliefern, bereits entleerte Batterien bleiben entleert, gefüllte Batterien bleiben gefüllt.
Nicht abzuliefern sind Batterien von Kfz die nach dem RLG nicht einberufen werden dürfen, z. B. von Kfz der Ärzte, von Kfz der NSDAP, ihrer Gliederungen und der Reichsbehörden. Ferner Batterien von rotbe-winkelten Kfz. schließlich Batterien von Kfz (einschließlich Motorbooten), die im Interesse der Landesverteidigung oder im öffentlichen Interesse nur zeitweise zum Einsatz vorgesehen sind, ohne den roten Winkel zu führen.
Die-Batterien werden gegen Vergütung zu Eigentum der Wehrmacht übernommen.
Die Vergütung der Batterien erfolgt nach Überprüfung und Abschätzung durch den zuständigen Heimatkraftfahrpark.
Es sind sämtliche Kraftfahrzeugbatterien von stillgelegten Kraftfahrzeugen, auch von jenen für welche die Kraftfahrzeughalter eine Kriegs-beorderung oder vorläfige Beorderung in Händen haben abzuliefern, sowie solche Batteriein, die zur Pflege in Werkstätten abgestellt wurden.
Die Nichtbefolgung dieses Auirufes wird gemäß Reichsleistungsgesetz § 34 bestraft.
Ausgenommen von dieser Sammelaktion ist der Siedlungsbereich »A« in der Untersteiermark.
211
Wehrersatz-Inspektion Graz, Gruppe »K«
tí '■■xntxnmm
Der Chef der ZivHverwaltung in der (Jntersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
Hauptkörungen 1943
Im Sinne der vom Chef der Zivilverwaltung, Beauftragter für Ernährung und Landwirtschaft ausgegebenen Richtlinien über die Regelung der Stierhaltung durch die Gemeinden vom 9, Oktober 1941 und in Anlehnung an das Reichstierzuchtgesetz werden im Tierzuchtamtsbereiche Cilli folgende Körorte und Zeiten für die Hauptkörung bestimmt:
Im Gerichtsbezirk Gonobitz des Kreises Marburg______
Montag, den 22, Märzs 8 Uhr in Gonobitz für die Gemeinden: Gono-nobitz, Hohlenstein, Plankenstein, Preichau, Hagau und Weitenstein,
Im Kreise Cilli •
Montag, den 22, Märzj 14 Uhr in
Hochenegg für die Gemeinden: Ho-chenegg, Bad Neuhaus und Neukirchen. Dienstag, den 23. Märzs 8 Uhr in Kappel für die Gemeinden: Franz, Oppendorf, Heilenstein und Fraßlau; 14 Uhr in Sachsenfeld für die Gemeinden: Sachsenfeld, Pragwald, Arndorf und Hofrain. Mittwoch, den 24. März; 8 Uhr in Cilli für die Gemeiden: Cilli, Tüchern, Bischofsdorf u. Rabensberg; 14 Uhr in Anderburg für die Gemeinden: Anderburg und Schleinitz. Donnerstag, den 25. März: 8 Uhr in Erlachstein für die Gemeinden: Erlachstein, Bärental, Po-nigl, Süßenheim und Windisch-Landsberg; 14 Uhr in Rohitsch-Sauerbrunn für die Gemeinden: Rohitsch-Sauerbrunn, Rohitsch und Schiltern am Donati, Kreis Marburg. Freitag, den 26. März: 8 Uhr in Tüffer für die Gemeinden: Tüf-^ ier, Römerbad und Eichtal d. Kreises Trifail.
Im Kreise Triiail
Freitag, den 26. März; 14 Uhr in
Ratschach für die Gemeinden; Ratschach, Johannistal, Steinbrück und Mariatal. Samstag, den 27. März;
9 Uhr in Edlingen für die Gemeinden: Edlingen, Trifail, Bilichberg u.
Kumberg.
Int Kreise Rann
Montag, den 29, März: 8.30 Uhr in Lichtenwald für die Gemeinden: Lichtenwald, Siegersberg, Buchern, Bründi und Sawenstein; 14 Uhr in Montpreis für die Gemeinden: Montpreis und Gairach des Kreises Trifail. Dienstag, den 30. März; 8 Uhr in Drachenburg für die Gemeinden: Drachenburg, Peilenstein, Hörberg; 14 Uhr in Wisell für die Gemeinden: Wisell, Königsberg am Sattelbach. Mittwoch, den 31. März: 8 Uhr in Rann für die Gemeinden: Rann, Weitental, Pirschenberg, Munkendorf, Dittmannsdorf, Brük-kel, Arnau, Wolfsgrund, Talberg, Kapellen und Zirkle; 14 Uhr in Gurkfeld für die Gemeinden: Gurkfeld, Reichenstein, Reichenburg, Radelstein, Haselbach und Arch.
Es sind folgende Punkte zu beachten;
1.	Nach den Richtlinien des Beauftragten für Ernährung und Landwirtschaft über die Regelung der Stierhaltung durch die Gemeinden vom 9. Oktober 1941 dürfen Vatertiere nur zur Zucht verwendet werden, wenn sie angekört und mit einer Deckerlaubnis bcteilt sind. Zur Körung sind alle Stiere von 12 Monaten aufwärts zu bringen. Stierbesitzer, die ihre Stiere zur Körung nicht auftreiben, werden nach den geltenden Bestimmungen bestraft.
2.	Bei den Körungen hat der Bürgermeister oder ein Gemeindevertreter und der Ortsbauernführer anwesend zu sein. Sie haben den Körmitgliedern Aufschluß zu geben über viehwirtschaftliche Verhältnisse und die Regelung der Vatertierhaltung unter Vorlage der Verträge. Sie haben ferner besorgt zu sein, daß die zur Körung bestimmten Vatertiere zum festgesetzten Tag und zur vorgeschriebenen Stunde am Körplatz stellig gemacht sind. Die Gemeinden und Stierhalter sind verpflichtet, Abstammungsnachweis, amtliches Körbuch {Körschein) und Sprungverzeichnis mitzubringen. Die Vatertiere selbst müssen im gepflegten Zustande, besonders mit gepflegten Klauen zur Vorführung gebracht werden.
3.	Für die Ankörung und Erteilung der Deckerlaubnis wird eine Gebühr von RM 3.— eingehoben; diese Gebühr ist am Tage der Körung zu entrichten,
4.	Sämtliche die Hauptkörung betreffenden Anfragen sind an das Tier-znchtamt Cilli, Goethestraße 3, zu richtcn.
^"r Beauftragte für Ernährung und Landw:*-' ' -ft gez. SEPP HAINZL
2DS	Landesbauernführer
NfVEA KÖRPERPFLEGE
Kohle schafft für uns Kraft
Zur Herstellung kosmetischer Erzeugnisse werden Kraftwerke In erheblichem Maße beansprucht. — Also — dos Gebotene haushälterisch verwen« den! — Helft mit, Kohl enkiau zum Teufe I logen!
NIVEA-CREME NIVEA-ZAHN-PASTA. NIVEA KINDERPUDER
HAMBURG- WIEN-POSEN
220

PrnihdCPniedcT Art — Leder — Lfcn.m r I Uillcscll meta|| _ Ho,z _ orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummi-Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und netert das lührende Fachgeschält F. fc g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13.
m*
Ameiseneiec, Arnika
sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge
W.GremSe, Kräutergrosshandlung
GRAZ, Gartengasse 22 189 |
liramm—
Sparsame, tüchtige
Wirtschafterin
(Köchin) ländlicher Abkunft, wird fiir unser Winzerschulinternat gesucht. (Kann auch Kriegswitwe mit 1 Kind sein.) Anbote mit Angabe des Lebenslaufes sind zu reicheil an die:
Gutsverwaltung Gaugut Kapellen (Winzerschule) Post: Bad Radein, Steiermark
191
iN
eue« l'aiver tfir den TV url»s «ud für die

m-
J^t ff Sf Ij ff Mattunp dei Schweine
REDIN.
W W	W mW garantiertem fr.rtolg
ZENTRALDROGERIE EMIL THtlR,
i Marburg/Drall, Herrengaase 33.

U U A
-Ü. i.iti.i iiUo.
HERRENGASSE
FEISENKflSSE MARBURG/drbu
Fernruf: 24-53
SCHULGASSE
im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langiristig auf Bürgschaft und In tabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
...........131
Der Chef der Zivisverwaltung in der Untersteiermark
Oer Beauftiagta für Ernährung und Landwirtschaft
Abwicklung der Leihochsenaktion
Im Jahre 1941 wurde durch den Beauftragten für Ernährung und Landwirtschaft eine Leihochsenaktion durchgeführt. Die hierbei ausgeliehenen Ochsen werden nunmehr in das Eigentum der jetz gen Besitzer überführt. Alle ausgegebenen Leihochsen sind bei den Hauptkörungen für Stiere, deren Termin von den Tierzuchtämtern noch bekanntgegeben werden, aufzutreiben. Sie werden beim Auftrieb geschätzt und zum Schlachtpreis gegen Barzahlung den jetzigen Besitzern als Eigentum übergeben. Ochsen, die inzwischen geschlachtet werden mußten oder eingegangen sind, müssen gemeldet werden. Die Richtigkeit der Meldung muß vom Ortsbauernführer bescheinigt werden. Dabei erzielte Erlöse sind bei den Hauptkörungen an die Tierzuchtämter abzuführen. Nicht mehr benötigte Leihochsen werden auf Antrag abgenommen und an andere Betriebe ausgegeben. Zuwiderhandlungen werden nach den bestehenden Bestimmungen bestraft.	207
gez. HAINZL.
Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg /Drau
(Statistisches Amt)
Zahl 058/27—1943.	Am 15. März 1943.
Amtliche Bekanntmachung
Erhebung
über den geplanten Anbau 1943 von Gemüse und Erdbeeren auf dem Ackerland und Im Erwerbsgartenbau (ohne Unterglasflächen).
(Anbau zum Verkauf).
Der Chef der Zivilverwaltung hat verfügt, daß im gesamten von ihm verwalteten Gebiet eine Erhebung: über den geplanten Erwerbsanbau von Gemüse und Erdbeeren stattfindet.
In der Zeit vom 22. bis 26. März 1943 haben alle oben angeführten Gemuseanbauer die für 1943 geplanten Flächen anzugeben.
Alle an der Erhebung beteiligten Personen sind zur Verschwiegenheit verpflichtet.
Die Ergebnisse dieser Erhebung werden als Unterlagen für 1ie Maßnahmen zur S cherung der Gemüseversorgung benötigt und dienen damit wichtigen kriegswirtschaftlichen Zwecken.
Es wird daher erwartet, daß die Beteiligten die Erhebungspapiere sorgfältig ausfüllen und dazu betragen. daß d;e Ermittlungen pünktlich abgeschlossen werden.	210
Gez. KNAUS.
g ...II111
175
Uci se nsnrescltie!
Erste Ziehung der I. Klasse d. 9. Deutschen Reichsiotterie
am 16. und 17 April 1943 Lospreise: l/s RM 3, <A RM 6
Staatliche Lofterie-Einnafa«; e W E s I a c K
Marburg/Drau, Herrengasse 25
Fernruf 20-97 188
v „STAJERSKEM GOSPODARJU" ogiasuje, _______uspeha se raduje
f