♦ PESANJU DOMAČEGA POVPRAŠEVANJA SE JE PRIDRUŽILO ŠE KRČENJE IZVOZNEGA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ »ODKRITA« IZVOZNA (NE) KONKURENČNOST SLOVENIJE Jože Mencinger ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 439 SEPTEMBER 2011 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 439 Ljubljana, september 2011 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2011 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 PEŠANJU DOMAČEGA POVPRAŠEVANJA SE JE PRIDRUŽILO ŠE KRČENJE IZVOZNEGA 6 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Opazno zmanjšanje dinamike končnega trošenja 10 2. Večja blagovni primanjkljaj in storitveni presežek v avgustu 12 3. Gospodarska klima večinoma ustaljena, pričakovanja navzdol 13 4. Medletni upad industrijske produkcije 14 5. V juliju manj domačega turističnega povpraševanja 15 6. Ponovna ustalitev brezposelnosti 16 7. Predvsem sezonske spremembe cen 17 8. Nadaljevanje umirjanja stroškov dela? 19 9. Prehodno zmanjšanje javnofinančnih prihodkov? 21 10. Krediti ponovno malo navzdol 22 11. Rast javnega dolga do tujine zaradi reševanja zadolženosti zasebnega sektorja 24 »ODKRITA« IZVOZNA (NE)KONKURENČNOST SLOVENIJE 27 Jože Mencinger 1. Uvod 28 2. Izvoz na prebivalca 28 3. Spreminjanje »izvozne konkurenčnosti« 2001-2010 31 4. Spreminjanje izvozne konkurenčnosti Slovenije v desetletju in med krizo 33 STATISTIČNA PRILOGA 36 PEŠANJU DOMAČEGA POVPRAŠEVANJA SE JE PRIDRUŽILO ŠE KRČENJE IZVOZNEGA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 6 Skupno domače trošenje se je sredi leta še skrčilo; tokrat predvsem zaradi trošenja prebivalstva in čeprav so se investicije in trošenje države rahlo okrepile. Dinamike trošenja prebivalstva že od konca 2009 močno zaostaja za dinamiko trošenja prebivalstva v evro območju. Pešanju domačega se je zaradi hitrega usihanja gospodarske aktivnosti v EUpridružilo še krčenje izvoznega povpraševanja, ki je doslej vzdrževala gospodarsko aktivnost. Zmanjšanje izvoza in gospodarske aktivnosti v EU se bo hitro preneslo na slovenski izvoz in aktivnost. Dinamična rast blagovne menjave tudi v poletnih mesecih ni povsem pojenjala, blagovni primanjkljaj se je v avgustu nekoliko povečal, ugodna turistična sezona pa je povečala storitveni presežek. Navkljub pešanju dejanske rasti končnega trošenja, se dinamika pričakovanega trošenja ni obrnila navzdol in ostaja na ravni, ki pa je precej pod dolgoletno. Zaupanje se je septembra krhalo v predelovalni dejavnosti, v storitvah in v gradbeništvu, oživljalo pa v trgovini na drobno. Naročila v predelovalni dejavnosti, ki so se aprila letos vrnila na dolgoletno raven, so se odtlej krčila hitreje kot v EU. Industrijska produkcija je bila avgusta za odstotek večja kot julija in za poldrugi odstotek manjša kot pred letom; kumulativno povečanje iz meseca v mesec slabi. Kriza v gradbeništvu se je poleti nadaljevala, rast turizma je oslabela zaradi manjšega števila domačih turistov, ki je tuji niso povsem nevtralizirali. Število registriranih iskalcev dela se je ustalilo, največ novih prihaja iz skupine zaposlenih za določen čas. Povečala sta se tako priliv kot odliv, pa tudi število prostih delovnih mest. Stopnja brezposelnosti na območju evra ostaja nespremenjena, v EU27 pa se je rahlo znižala; najnižja je v Avstriji in na Nizozemskem, najvišjo pa v Španiji. Dinamiko cen, tako pocenitev kot podražitev, kroji sezona. Septembra se je zaradi skoka cen obleke in obutve podražilo blago, znižanje cen v gostinstvu in rekreaciji pa je pocenilo storitve. Bolj dolgoročna dinamika inflacije ostaja v Sloveniji pol nižja kot v evro območju; nanjo tako v Sloveniji kot v evro območju vplivajo velike oscilacije cen surovin, saj je osnovna inflacija umirjena ali pa je ni. Proizvajalčeve cene se povečujejo, najhitreje proizvodov namenjenih izvozu na evropski trg, najmanj proizvodom namenjenih domačemu trgu. Cenovna pričakovanja so se tako pri proizvajalčevih kot cenah na drobno obrnila navzdol. Umirjanje stroškov dela se nadaljuje. Znižanje povprečne plače pa je predvsem posledica zmanjšanja števila delovnih ur, saj se je plača za delovno uro zvišala. Bolj dolgoročna dinamika stroškov dela se je v prvem polletju približala dinamiki v evro območju; v celotnem gospodarstvu in v storitvah je nekoliko hitrejša, v predelovalni dejavnosti in javnem sektorju pa počasnejša. Nominalne obrestne mere ostajajo precej nespremenjene, zaradi nižje inflacije pa so realne obrestne mere v Sloveniji višje kot v evro območju. Šibka dinamika javnofinančnih prihodkov se je nadaljevala tudi v septembru, celotni prihodki so se zmanjšali, bolj dolgoročna dinamika je postala negativna. Prihodki od neposrednih davkov so se povečali, bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila. Celotno septembrsko poslabšanje prihodkov izvira iz velikega padca posrednih davkov: trošarin in davkov na dodano vrednost. Vendar zaenkrat kaže, da gre glavnino zmanjšanja pripisati premikom vplačil davka, pa tudi izboljšanju tekočega dela plačilne bilance, ki praviloma poslabšuje prihodek od davka na dodano vrednost. Lahko pa gre za napoved še opazno slabših fiskalnih časov. Krediti podjetjem in prebivalstvu so se avgusta še zmanjšali. Bolj dolgoročna dinamika kreditov prebivalstvu navkljub padanju ostaja višja kot v evro območju, bolj dolgoročna dinamika kreditov podjetjem pa je začela zaostajati za dinamiko v evro območju; krediti v evro območju počasi rastejo, v Sloveniji pa počasi padajo. Pri kreditih prebivalstvu hitro slabi dinamika stanovanjskih kreditov, ki pa ostaja visoka, potrošniški krediti kažejo neprimerno bolj klavrno sliko, saj se že več kot leto dni zmanjšujejo in krčijo trošenja prebivalstva za trajne dobrine. V avgustu je bila tekoča plačilna bilanca negativna, kar je iz pozitivne v negativno spremenilo tudi bilanco za osem mesecev. Neto zunanji dolg Slovenije se je do konca julija v primerjavi z rekordnim aprilskim znižal za slabe pol milijarde. Dogajanja na finančnem računu slej ko prej odražajo reševanje zasebnega sektorja z zadolževanjem javnega. 7 EXPORT DEMAND JOINED WITH THE CONTRACTING DOMESTIC DEMAND Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Total domestic demand fell further in the middle of the year due to contracting private consumption which prevailed over slightly strengthened investment and government expenditures. The dynamics of private consumption has since the end of 2009 lagged considerably behind its dynamics in the euro zone. Because of the rapid weakening of economic activity in EU, export demand which was so far the key component of recovery after the crisis in 2009 which has kept up economic activity, weakened as well. The reduction of exports and activity in EU threatens Slovenian exports and activity in months to come. Dynamic growth of foreign trade did not cease completely in the summer months; trade deficit increased slightly while good tourist season increased surplus in services. Despite these developments the expectations did not turn downwards; they remained at the levels which are however well below the long run levels. Business confidence weakened in manufacturing, services, and construction, and strengthened in retail trade. New orders in manufacturing have been rather rapidly decreasing since April when they were on the long run average or normal level. 8 Industrial production in August increased for one percent; it was but one and a half percent lower than a year ago. Cumulative increases in 2011 compared to 2010 worsen from month to month. The crisis in construction continued, the growth of tourism weakened because of fewer domestic tourists which was not fully neutralized by increased number of foreign tourists. Number of registered jobseekers stabilized; majority of newcomers registered because they lost temporary jobs. Inflow and outflow to the pool of registered jobseekers increased, so did the number of newly reported vacancies. The unemployment rate in the euro area did not alter, it decreased slightly in the whole EU; the lowest being in Austria and Netherlands, the highest in Spain. Price dynamics, both increases and decreases, is being governed by seasonal factors. In September, higher prices of clothing and footwear raised retail sale prices of goods, while lower prices of catering and recreation decreased retail sale prices of services. Longer run dynamics of inflation in Slovenia has remained below inflation in the euro zone; both depending heavily on exogenous prices of raw materials. Base inflation was low or zero. Producers prices are growing, the fastest for goods exported to EU, the slowest for goods for domestic market. Price expectations of producers and retail sale prices turned down. Labor costs have continued decreasing, the drop of average wage was a consequence of lower number of working hours as hourly wage actually increased. Longer run dynamics of labor costs came near to the dynamics of labor costs in the euro area; it was slightly higher in the whole economy and services and slightly lower in manufacturing and public sector. Nominal interest rates have not changed considerably, real interest rates in Slovenia are higher than in the euro area because of lower inflation in Slovenia. Relatively weak dynamics of tax revenues continued in September; the revenues dropped and the longer run dynamics became negative. As the revenues of direct taxes increased, the drop of revenues arose from a fall of revenues of indirect taxes: excise tax and value added tax. Though, it appears that the major reason for the drop could be the timing of payments and improved current balance of trade in the first part of the year, it can also be considered a sign of even worse fiscal state. Credits to non-financial companies and households decreased; longer run dynamics of credits to households however remained above the dynamics in the euro area, while the dynamics of credits to non-financial business companies lagged behind euro zone, where credits to non-financial business are growing slowly while they are decreasing in Slovenia. The dynamics of credits for real estate weakened rapidly but remained high, while consumer credits have been decreasing for more than a year affecting purchases of durable goods. Current account balance in August was negative which also turned the eight months balance to negative. Net foreign debt decreased for half a billion € since April, when it reached maximum. The developments on the financial account reflect the rescuing of private sector with increased indebtedness of the public sector. 9 AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Opazno zmanjšanje dinamike končnega trošenja Domače trošenje se je julija precej skrčilo (za 1.3%). Tudi bolj dolgoročna dinamika se je poslabšala, vendar manj kot kaže kratkoročno krčenje. Medletna rast se sicer ni več dodatno poslabšala, saj je ostala na že sicer negativni junijske stopnje rasti, medtem ko je rast impulznega trenda julija padla. Julija se ni zmanjšalo le domače temveč tudi izvozno trošenje. 10 Trošenje prebivalstva Trošenje prebivalstva Struktura trošenja prebivalstva Vir: Eurostat; SURS; lastni izračuni Opomba; medleten stopnje rasti Navkljub opaznemu padcu domačega končnega trošenja, se je od komponent skrčilo le trošenje prebivalstva (za 3%). Ker je julij sezonsko močnejši mesec od junija, se je bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva zmanjšala znatno bolj kot kratkoročna (medletna rast je iz počasnega naraščanja prešla v hitro krčenje po 3.4% letno). Bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva sicer opazno niha, vendar, kot kaže slika ostaja šibka in vse od konca 2009 sistematično zaostaja za dolgoročno dinamiko trošenja prebivalstva v evro območju. V ozadju tega zaostajanja je verjetno obrat in opazno zaviranje rasti v trošenju prebivalstva za trajne dobrine, do katerega je v Sloveniji prišlo na začetku 2010. Trošenje prebivalstva za netrajne dobrine je po 2010/II sicer naraščalo počasi, vendar vztrajno. Investicije v osnovna sredstva in trošenje države za blago in storitve sta julija porasli. Pri obeh se je izboljšala tudi bolj dolgoročna dinamika. Pri investicijah je bolj dolgoročna dinamika navkljub povečanju za približno 7 odstotnih tok na letni ravni še naprej zelo nizka (medletna stopnja rasti je bila julija -12.6%). Pešanje aktivnosti v tujini, še zlasti v evro območju, je stisnilo tudi rast izvoznega trošenja - ključne komponente trošenja za okrevanje po krizi v 2009. Izvoz se je nenadoma skrčil kar za 5.8%; zato se je njegova bolj dolgoročna dinamika, navkljub siceršnjemu opaznemu junijskem padcu (razpolavljanju rasti), julija še dodatno zmanjšala. Poletni padec v dinamiki rasti izvoza je bil v EU še bistveno bolj drastičen. Medtem ko je do prvega četrtletja šel v korak z izvozom Slovenije, je v drugem četrtletju letos izvoz EU že zaostal (glej sliko). Mesečni podatki samo o izvozu blaga kažejo, da je zaostajanje v zadnjih mesecih v EU bistveno hitrejše kot v Sloveniji, saj je izvoz (EU) v povprečju zadnjih dveh mesecev (junij-julij) medletno padel za 0.5%, v Sloveniji pa je porasel za 7.1%. Ker je velik del izvoza Slovenije v EU vezan na izvoz EU (gre za dobavitelje izvoznikov iz EU), bo hitro pešanje izvoza EU v naslednjih mesecih še dodatno zavrlo rast izvoza iz Slovenije, prodaje v EU predstavljajo namreč približno 70% celotnega izvoza blaga Slovenije. 11 Rast izvoza blaga in storitev Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti Navkljub pešanju dejanske rasti končnega trošenja, se dinamika pričakovanega trošenje še ne obrača navzdol v nobenem od večjih segmentov gospodarstva. Do obrata v dinamiki pričakovanega trošenja torej ni prišlo ne v storitvenih sektorjih, kjer dejansko trošenje še narašča (čeprav je še vedno pod dolgoročnim povprečjem), ne v gradbeništvu (kjer dejanski obseg naročil stagnira na ravni daleč pod dolgoročnim povprečjem), ne v trgovini na drobno (kjer dejansko povpraševanje opazno niha okoli dolgoročnega ravnotežja), kakor tudi ne v predelovalni dejavnosti (kjer povpraševanje, vključno z izvoznim, že peša z ravni, ki je višja od dolgoletnega povprečja). 2. Večja blagovni primanjkljaj in storitveni presežek v avgustu Dinamična rast blagovne menjave tudi v poletnih mesecih ni pojenjala, vendar se je blagovni primanjkljaj v avgustu nekoliko povečal, ugodna turistična sezona pa je povečala tudi storitveni presežek. 12 Avgusta 2011 je znašal skupni izvoz 1448 milijonov €, kar je 14.8% več kot v avgusta 2010. Uvoz je bil 1663 milijonov € (14.3% več), kar pomeni blagovni primanjkljaj 175 milijonov € oziroma le 89.5% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1040 milijonov € (19.3% več kot v enakem mesecu lani), prejem blaga iz EU 1271 milijonov € (medletno povečanje za 11.3%), kar da primanjkljaj 231 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil avgusta izvoz 449 milijonov € (5.6% medletno povečanje), uvoz 392 milijonov € (25.4% medletno povečanje), kar pomeni presežek 57 milijonov €. Trgovinska menjava Vir: SURS Opomba: desezonirane vrednosti V prvih osmih mesecih 2011 je bil skupni izvoz 13470 milijonov € (14.9% več kot v enakem obdobju 2010), skupni uvoz 14422 milijonov € (14.4% več kot lani), kar pomeni primanjkljaj 952 milijonov € oziroma 93.4% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 9808 milijonov € (16.6% več kot lani), prejem blaga iz EU 11219 milijonov € (14.6% več kot lani), kar da primanjkljaj 1411 milijonov €. Izvoz blaga v nečlanice EU je znašal 3662 milijonov € (10.6% več kot v osmih mesecih lani), uvoz iz nečlanic EU 3203 milijonov € (medletno povečanje za 13.7%), kar pomeni presežek 459 milijonov €. 3. Gospodarska klima večinoma ustaljena, pričakovanja navzdol Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bil kazalnik gospodarske klime septembra za odstotno točko višji kot avgusta, glede na september lani je bila njegova vrednost prav tako višja za 1, glede na dolgoletno povprečje pa za 6 odstotnih točk nižja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih septembra 2011 je bila enaki vrednosti avgusta, glede na september lani za 3 odstotne točke nižja, glede na dolgoletno povprečje pa za 2 odstotni točki višja. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z vrednostmi v prejšnjem mesecu večinoma poslabšale; prav tako so se poslabšala pričakovanja za naslednje tri mesece. Glede na avgust sta se najbolj znižala kazalnik izvozna naročila in sicer za 6 odstotnih točk, ter kazalnik pričakovane cene za 7 odstotnih točk. 13 Zaupanje se krha tudi v neindustrijskih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih sektorjih v septembru 2011 za tri odstotne točke nižja kot v predhodnem mesecu in kar za 17 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s septembrom lanskega leta pa je bila njegova vrednost višja za 4 odstotne točke. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila v septembru v primerjavi z avgustom nižja za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim septembrom pa višja in sicer za 8 odstotnih točk, hkrati pa za 31 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna. Med gradbenimi podjetji je bilo v septembru 47% takih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, prav takšen delež podjetij pa je kot omejitev navedlo veliko konkurenco v panogi. Naročila v predelovalni dejavnosti Vir: SURS in Eurostat Ankete SURS-a kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v septembru 2011 za 24 odstotnih točk višja kot predhodni mesec, glede na september lani pa je bil kazalnik višji za 5 odstotnih točk. V septembru je bil delež tistih podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 46%, za 42% podjetij v trgovini na drobno so omejitev pomenili visoki stroški dela, kar polovica podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Po podatkih nemškega instituta IFO se je poslovna klima v Nemčiji v septembru 2011 glede na predhodni mesec v splošnem nekoliko ohladila. V nemški predelovalni dejavnosti se je ponovno naselil pesimizem, dvignil pa se je tudi v trgovini na drobno. Podjetja v predelovalni dejavnosti so manj optimistična v pričakovanjih za naslednjih šest mesecev, saj več ne verjamejo v povečevanje svoje izvozne dejavnosti, kljub temu pa nameravajo povečati število zaposlenih. Prav tako analize instituta IFO kažejo na poslabšanje gospodarske klime na območju evra v tretjem četrtletju 2011 glede na predhodno četrtletje, kar je tudi prvi padec po začetku leta 2009. Pričakovanja za naslednjih šest mesecev so v splošnem dokaj nižja, razen v Španiji, Franciji in na Irskem, kjer so pričakovanja pozitivna. Inflacijska pričakovanja na območju evra so nekoliko narasla, saj se pričakuje 2,6% porast cen. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Medletni upad industrijske produkcije Medletna industrijska produkcija se je znižala. Po desezoniranih podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v avgustu za 1,5% nižja kot v avgustu lani leta, glede na julij pa je bila višja za dober odstotek; produkcija v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je bila skoraj za 5% višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Zadnji podatki za impulzni trend kažejo, da se je v juliju mesecu industrijska produkcija zmanjševala po stopnji -1,92%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so v avgustu glede na mesec prej ostale nespremenjene, v primerjavi z lanskim avgustom pa so se povečale za dobrih 6%. Dejavnost rudarstva se je v avgustu znižala za dobre štiri odstotkov glede na julij, v primerjavi z avgustom 2010 pa se je rudarstvo skrčilo za skoraj 20%. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za slabih 10% nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec poprej v avgustu letos zvišala za desetino odstotka, glede na avgust 2010 pa so se predelovalne dejavnosti skrčile za poltretji odstotek. Dejavnost v predelovalni industriji pa se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani povečala in sicer za slabih 5%. Impulzni trend za mesec julij kaže, da se produkcija v predelovalnih dejavnostih trendno krči. V avgustu se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec povečala za 5.5%, glede na lanski avgust pa je bila produkcija tega sektorja večja za skoraj 12%. Produkcija v avgustu v primerjavi z julijem je bila za 2,5% višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in za 1,1% višja v proizvodnji proizvodov za investicije ter za dva odstotka nižja v proizvodnji proizvodov za široko porabo. Podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu juliju 2011 glede na junij industrijska produkcija v EU27 porasla za 1,1%, na območju evra pa za en odstotek. Glede na julij lansko leto pa se je v letošnjem juliju industrijska produkcija v EU27 povečala za 3,6%, na območju evra pa za 4,2%. Med državami članicami, za katere so podatki, je industrijska produkcija v juliju glede lanski julij zrasla v šestnajstih in sicer največ v Estoniji (22,9%) in v Nemčiji (10,4%), upadla pa v sedmih, najbolj na Irskem (-4,9%) in Portugalskem (-4.4%). 15 5. V juliju manj domačega turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v juliju, za 10,3% višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v juniju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem juliju v primerjavi s julijem lani zmanjšala za skoraj 27 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da se je v juliju gradbeništva krčilo po mesečni stopnji 2,19%. Število turističnih prenočitev je bilo ob začetku poletne sezone večje kot lani; tudi trend je obrnjen navzgor, vendar slabi. Julija letos je bilo skupnih prenočitev za 4,1% več kot v enakem mesecu leta 2010, trendno pa se je skupno število prenočitev v sedmem mesecu zvišalo za približno petino odstotka. Pri tem je tuje turistično povpraševanje naraslo, saj se je v juliju število turističnih prenočitev tujih gostov zvišalo za 9,7% glede na julij 2010, impulzni trend prenočitev tujih gostov v juliju kaže rast po stopnji skoraj dveh odstotkov mesečno. Nasprotno sliko kaže povpraševanje domačih gostov, saj se je število prenočitev v letošnjem juliju zmanjšalo za 3,7%, impulzni trend pa je padal po 1,93% mesečno. Podatki o SURS-a o transportu za julij 2011 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za dobrih 8%, v zračnem prevozu pa za slabe 4% manj potnikov kot v juliju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 3,7%, v zračnem prevozu pa za 0,3% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo julija prepeljanih enako število potnikov kot v istem mesecu 2010. Potniški promet na brniškem letališču se je v juliju glede na julij lani zmanjšal za slabih 9%. V pomorskem prevozu je bilo v juliju prepeljanega za dobrih 18% več blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo za dobrih 10 odstotkov več kot julija lani. Avtomobilski trg je ponovno upadel, saj je bilo v juliju glede na enak mesec lani v register vpisanih za dobro desetino manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za 11,5% manj osebnih avtomobilov. 6. Ponovna ustalitev brezposelnosti 16 Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v juliju 2011 zmanjšalo na 931724 oziroma za slabih 4600 glede na mesec prej, glede na lanski julij pa se je število zmanjšalo za 0,3%. Delovno aktivnih prebivalcev je bilo 824162; glede na junij se je število zmanjšalo za 5048 oseb ali 0,6%, glede na julij lanskega leta pa za 1,4%. Pri tem se je v juliju glede na mesec prej število delovno aktivnih oseb najbolj znižalo v kmetijstvu in sorodnih dejavnostih ter v gradbeništvu. Med zaposlenimi osebami jih je bilo dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od julija lani zmanjšalo za 2,2%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na julij 2010 zmanjšalo za 6,3%. Med samozaposlenimi pa je bilo 57% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu juliju zmanjšalo za 312, od julija lani pa se je to število povečalo za 4,2%. Iskalci dela 120,000 -, 110,000100,000 -90,000 -80,000 -70,000 -60,000 -50,000 - 2007 2008 2009 2010 2011 Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec septembra registriranih 107049 brezposelnih oseb, kar je za 53 oseb več kot v avgustu ter za 9,3% več kot septembra lani. V septembru 2011 se je največ brezposelnih oseb prijavilo zaradi izteka zaposlitev za določen čas, sledijo pa trajno presežni delavci in stečajniki ter iskalci prve zaposlitve. V septembru 2011 se je tako na Zavodu na novo prijavilo 9028 brezposelnih oseb, kar je skoraj dve petini več kot avgusta in 0,9% manj kot v lanskem septembru, prav tako pa se je v septembru povečal odliv iz brezposelnosti, saj se je zaposlilo 5405 brezposelnih oseb, kar je za tretjino več kot avgusta ter petino manj kot v septembru lani. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 150697 prostih delovnih mest, kar je 17,6% več kot lani v tem času. Povpraševanje po delavcih se je glede na enako obdobje lani najbolj povečalo v gradbeništvu in sicer skoraj za polovico ter za dobro petino v predelovalnih dejavnostih. Po podatkih Eurostata je bila avgusta 2011 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 10,0%, kar je enako kot mesec poprej ter 0,2 odstotne točke manj kot v avgustu 2010. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v avgustu letos 9,5% in se je glede na enak mesec lani zmanjšala za 0,1 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v avgustu 2011 v EU27 22,8 milijona brezposelnih oseb, od tega 15,8 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v avgustu 2011 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (3,7%) in na Nizozemskem (4,4%), najvišjo pa v Španiji (21,2%). Stopnja brezposelnosti se je očitno ustalila tudi v ZDA, kjer je v avgustu 2011 znašala 9,1%, enako kot mesec poprej. 17 CENE IN PLAČE 7. Predvsem sezonske spremembe cen Življenjski stroški so septembra porasli za 0.6%. Bolj dolgoročna dinamika se je, zaradi padca v lanskem septembru (torej učinka osnove), povečala opazno bolj, za 1.4 točke (porasla je na 2.1%). Dinamiko cen v septembru je v veliki meri krojila sezona (sezonska povečanja in zmanjšanja cen v nekaterih skupinah). Septembra se je blago podražilo, storitve pa pocenile. Praktično celotno povečanje je bilo posledica velikega skoka cen v skupini obleke in obutve, ki so ga povzročile nove kolekcije; cene v skupini obleke in obutve so porasle kar za 14.3%. Povečanje cen ostalih skupin je bilo v primerjavi s skokom cen oblek in obutve praktično zanemarljivo. Tako so se cene stanovanjske opreme povečale za 0.8%, in cene ostalih skupin za manj kot 0.4%. K skupnemu povečanju cen je podražitev obleke in obutve prinesla kar 1 točko, od ostalih skupin pa nobena več kot 0.2 točke. Tudi znižanje cen je bilo praktično v celoti posledica sezonske spremembe (znižanja) cen. Tako so se zmanjšale cene v skupini gostinskih in nastanitvenih storitev (za 4.1%) zaradi sezonskega padca cen počitnic v paketu (za 12.9%). Zmanjšale so se še cene gostinskih in nastanitvenih storitev (za 0.3%), stanovanja (za 0.2%) ter zdravja (za 0.1%). K manjši rasti skupnega indeksa cen so daleč največ prispevale cene rekreacije in kulture. Nižje cene počitnic v paketu so znižale skupni indeks cen za 0.5 odstotne točke, znižanja cen ostalih skupin pa po največ 0.1 točke. Primerjavo rasti cen v evro območju in Sloveniji omogoča harmoniziran indeks cen. Ta je septembra v Sloveniji porasel prav tako za 0.6%, medletna rast pa se je z 1.2% v avgustu povečala na 2.3%. V evro območju je bolj dolgoročna dinamika inflacije merjene s harmoniziranim indeksom še naprej enkrat višja kot v Sloveniji, avgusta je dosegla 3%. Inflacija je v Sloveniji in še bolj v evro območju močno pod vplivom velikih sprememb cen surovin. Veliki skoki inflacije, kot na primer septembrski, so torej predvsem eksogene narave. To dokumentira nizka rast osnovne inflacije (osnovna inflacija ne obsega cen energentov in sezonske hrane), v evro območju je namreč avgusta medletna stopnja rasti osnovne inflacije bila praktično še enkrat nižja od merjene inflacije (dosegla je 1.6%), v Sloveniji pa je bila medletna dinamika osnovne inflacije celo 0%! Opazno počasnejša rast cen v Sloveniji seveda pomeni, da so realne obrestne mere v Sloveniji skoraj za 1 odstotno točko višje kot v povprečju evro območja, čeprav je gospodarska aktivnost v Sloveniji že sicer nižja. 7 _ 6 _ 5 _ 4 _ 3 _ 2 _ 1 _ 0 _ -1 _ Vir: Eurostat Inflacija v Sloveniji in evro območju Proizvajalčeve cene so se septembra povečale za 0.3% in so bile 4.2% višje kot pred letom. Najbolj so se povečale proizvajalčeve cene proizvodov, ki so šli v izvoz v evro območje, najmanj pa proizvajalčeve cene proizvodov namenjenih za domači trg. Tudi bolj dolgoročna rast (medletna dinamika) je bila podobna; največja je bila medletna rast proizvajalčevih cen za izvoz v evro območje (5.2%), najnižja pa je bolj dolgoročna dinamika proizvajalčevih cen proizvodov za domači trg. Medtem ko v zadnjem času poganjajo proizvajalčeve cene proizvodov za izvoz predvsem investicijski proizvodi, pa proizvajalčeve cene proizvodov za domači trg še naprej rastejo predvsem zaradi cen surovin. Cenovna pričakovanja so se v zadnjih nekaj mesecih opazno obrnila navzdol, tako pri proizvajalčevih cenah kot cenah na drobno. Pri proizvajalčevih cenah so pričakovanja na dolgoletnem povprečju, pričakovanja pri cenah storitev so pod, pri cenah blaga v trgovini na drobno pa malo nad dolgoletnim povprečjem. V zadnjem mesecu (do 20 septembra) so cene surovin (v evrih) ponovno pospešile, evrski indeks je porasel za 1.1%. Najbolj so porasle cene neprehrambenih kmetijskih surovin (za skoraj 7% v evrih), najmanj pa cene surovin hrane, ki so porasle v evrih samo za 0.5%! V letu dni so se cene surovin v evrih povečale za 9.2%, najbolj cene zlata (za približno 40%) in neprehrambenih kmetijskih surovin (za približno 20%), najmanj pa cene kovin (v evrih za slabih 4%). 8. Nadaljevanje umirjanja stroškov dela? Podatki o plačah so dostopni do julija, ko se je povprečna bruto plača zmanjšala za 1.4%. Padla je tudi bolj dolgoročna dinamika plač; rast impulznega trenda je še junija opazno presegala 3% letno, julija pa je padla praktično na 0, istočasno je medletna stopnja rasti padla z 2% na 1.3%. 19 Podatki o plačani uri kažejo, da je padec povprečne plače dejansko posledica precejšnjega zmanjšanja delovnih ur, povprečno število plačanih ur je namreč julija padlo za 2.4% in bilo za 3.5% nižje kot pred letom. Manjši povprečni sklad ur seveda pomeni, da je bila sprememba plač vsebinsko ravno nasprotna od spremembe, ki jo kaže povprečna plača; plača za plačano uro se je namreč v primerjavi z junijem povečala za 2.1% in je bila za skoraj 5% višja kot pred letom dni. Trendna dinamika pa je bila še skoraj enkrat višja! Kakšne narave je bila bolj dolgoročna sprememba plač, je torej odvisno od narave spremembe povprečnega mesečnega urnega sklada dela. V kolikor je bilo zmanjšanje ur le slučajno, potem je julija prišlo do opaznega zaviranja rasti plač, v nasprotnem primeru, pa se je, dinamika plač najverjetneje okrepila. Za dokončno oceno bo potrebno počakati še kakšen mesec, ko bo postalo jasno, kaj se dogaja s skladom delovnih ur. Le v dveh sektorjih so se povprečne plače julija povečale, v rudarstvu in še zlasti v prometu s skladiščenjem. V povprečju so se bruto plače julija povečale le za 1.3% v primerjavi z lanskim julijem, navkljub temu je bila v nekaj sektorjih bolj dolgoročna rast plač opazno velika; največ so porasle v prometu in rudarstvu (preko 6%). V javno finančnem sektorju so se tako na kratek, kot na daljši rok plače rahlo zmanjšale (le v ožji državi so v letu dni porasle za 0.2%). Stroški dela v gospodarstvu in predelovalni dejavnosti Gospodarstvo Predelovalna dejavnost 20 6 -. 5 -4 -3 -2 -1 -0 --1 --2 --3 /\ \ A \ / \ Slovenija \ / \ / Evro področje 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti 2009 2010 2011 Podatki o stroških dela so dostopni do junija, kar omogoča natančnejši vpogled in primerjavo dinamike letošnjih stroškov dela Slovenije z ostalimi državami evro območja. Bolj dolgoročna dinamika stroškov dela se je v prvem polletju letos v Sloveniji opazno približala dinamiki v evro območju. Tako je bila v prvem polletju letos, tako v celotnem gospodarstvu kot v sektorjih storitev, rast stroškov dela malo hitrejša kot v evro območju (za približno 0.4 odstotne točke letne rasti). Medtem ko je bila v predelovalni dejavnosti, ki med dejavnostmi v Sloveniji še naprej najhitreje narašča, medletna dinamika stroškov dela v prvih dveh četrtletjih letos že malo nižja kot v evro območju. V javnem sektorju pa je rast stroškov dela že štiri četrtletja opazno bolj umirjena kot v Nemčiji (pri stroških dela za državo, ni dostopnih podatkov za evro območje). Stroški dela v storitvenih sektorjih in državi 6-, 21 2009 2010 2011 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti Storitve Javni sektor Zaradi plačnega zakona, ki je v drugi polovici 2008 pognal plače močno navzgor, so plače v javnem sektorju, navkljub že več kot leto in pol precej bolj umirjene rasti stroškov dela (in plač) glede na evro območje, še vedno nesorazmerno visoke glede na evro območje, če se upošteva razvitost Slovenije. FINANČNA GIBANJA 9. Prehodno zmanjšanje javnofinančnih prihodkov? Tako kot v juniju in juliju se je tudi v septembru nadaljevala relativno šibka dinamika javnofinančnih prihodkov. Celotni prihodki so se zmanjšali za 6.3%, bolj dolgoročna dinamika pa je postala celo negativna. Prihodki od neposrednih davkov in ostali prihodki so se septembra povečali za 1.7%, bolj dolgoročna dinamika pa se je dvignila na 4.2%. K povečanju sta levji delež prispevala dohodnina in davek na dohodek pravnih oseb. Oba skupaj sta sicer porasla za 15 milijonov evrov (dohodnina je porasla za 5% davek na dobiček pa za 11%), vendar so neposredni davki in ostali prihodki zaradi padca nekaterih drugih prihodkov (predvsem prihodkov upravnih organov za 9 milijonov!) porasli le za 12.8 milijonov evrov. Celotno septembrsko poslabšanje davčnega donosa dejansko izvira iz velikega padca (za 90 milijonov, torej približno 21%) posrednih davkov. Skrčil se je tako prihodek od trošarin kot prihodek do davka na dodano vrednost. 22 Pri trošarinah se je prihodek z zelo visoke avgustovske vrednosti (ki je bila posledica premika timinga vplačil iz julija v avgust) znižal na še solidno septembrsko vrednost. Tako je bil, navkljub septembrskemu znižanju, donos od trošarin v tretjem četrtletju še zelo dober (za več kot 10% višji kot v predhodnih četrtletjih). Medtem ko sta bila julij in avgust po donosu od davka na dodano vrednost po obračunu zelo podobna kot april in maj, pa je september zelo zaostal za junijem, vrednost je bila za okoli 90 milijonov evrov nižja od pričakovane. Ker je bilo septembrsko povečanje donosa od davka na dodano vrednost pri uvozu normalno (davek na dodano vrednost od uvoza je bistveno bolj stabilen od ostalih davčnih oblik domačih davkov na blago in storitve), je verjetno veliko zmanjšanje donosa od davka na dodano vrednost v septembru posledica predvsem premika timinga vplačil. Počakati bo potrebno še kakšen mesec za dokončno oceno septembrskega podatka o davku na dodano vrednost po obračunu. Visoka vrednost v oktobru bo pokazala ali je septembrski padec donosa od davka na dodano vrednost po obračunu dejansko posledica premika timinga vplačil ali pa je znanilec prihajajočih opazno slabših fiskalnih časov. Pri tem je potrebno opozoriti, da tudi (manjše) trajnejše pešanje davka na dodan vrednost po drugem četrtletju letos ne bi bilo nepričakovano, saj je po prvem četrtletju letos prišlo do dodatnega - opaznega izboljšanja tekočega dela plačilne bilance. V juniju in juliju je namreč letošnji kumulativni tekoči del plačilne bilance prešel že v presežek. Izboljševanje tekočega dela plačilne bilance pa praviloma poslabšuje donos do davka na dodano vrednost! 10. Krediti ponovno malo navzdol Avgusta so se zmanjšali krediti podjetjem in krediti prebivalstvu. Skupno so se zmanjšali za 0.4% (117 milijonov). Bolj dolgoročna dinamika se je opazno zmanjšala (za 2 odstotni točki letne rasti) pri kreditih prebivalstva, pri kreditih podjetjem pa se je malenkost povečala. Kot kaže slika, je bolj dolgoročna dinamika kreditov prebivalstvu navkljub padanju še vedno višja kot v evro območju, vendar postaja njena trajektorija vse bolj podobna trajektoriji dinamike kreditov prebivalstvu v evro območju - bolj dolgoročna dinamika kreditov prebivalstvu se je namreč obrnila navzdol tudi v evro območju! Po začetku letošnjega leta je bolj dolgoročna dinamika kreditov podjetjem v evro območju začela prehitevati ustrezno dinamiko v Sloveniji; kot kaže slika so se razlike v letni rasti kreditov podjetjem v Sloveniji in evro območju v zadnjih mesecih stabilizirale na približno 2.2% letne rasti, pri tem pa krediti v evro območju še naprej počasi rastejo, v Sloveniji pa počasi padajo. Krediti podjetjem in prebivalstvu Podjetja Prebivalstvo 4 -0- 14 -, 12 -108 -6 -4 -2 -0 --2 -l 23 Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 12- 8- 2009 2010 2011 2009 2010 2011 Pri kreditih prebivalstvu močno pada predvsem dinamika stanovanjskih kreditov, saj se je njihova dinamika v zadnjem letu dni več kot razpolovila, kar le dodatno ilustrira prikazano hitro pešanje bolj dolgoročne dinamike trošenja prebivalstva za trajne dobrine. Navkljub pešanju rasti, je bila rast stanovanjskih kreditov tudi avgusta za sedanjo kreditno sušo še vedno opazno velika, namreč 11% letno. To pomeni, da banke pri tej dinamiki kreditov v letu dni odobrijo za približno pol milijarde novih stanovanjskih kreditov. Pri povprečni ceni 1500-2000 evrov za m2 , takšna dinamika kreditov še vedno omogoča nakup od 333.000 m2 do 250.000 m2 novih stanovanjskih površin letno. Stanovanjski in potrošniški krediti 24 28 . 24 . 20 . 16 . 12 8 4 0 -4 . Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 2009 2010 2011 Potrošniški krediti kažejo neprimerno bolj klavrno sliko kot stanovanjski krediti, saj se že več kot leto dni zmanjšujejo po dolgoročni stopnji okoli 2%! Pri počasnem naraščanju plač in takšnem padanju potrošniških kreditov seveda ne čudi nominalno komaj opazno naraščanje trošenja prebivalstva za netrajne dobrine! Obrestne mere so se že drugi mesec le malo spremenile. Nekaj malega (okoli 0.1 točke) so se povečale obrestne mere za manjše kredite podjetjem (do 1 milijona), medtem ko so se obrestne mere za večje (preko 1 milijona) kredite podjetjem zmanjšale (za okoli 0.3 točke). Tudi v evro območju so spremembe obrestnih mer majhne, zmanjšale so se (za 0.3 točke) obrestne mere za potrošniške kredite prebivalstvu in povečale (za 0.1 do 0.2 točke) obrestne mere za kredite podjetjem. 11. Rast javnega dolga do tujine zaradi reševanja zadolženosti zasebnega sektorja V avgustu je bila tekoča plačilna bilanca negativna, kar je spremenilo tudi bilanco za osem mesecev iz pozitivne v negativno. V avgustu 2011 je bil saldo tekočega računa znatneje negativen (81.8 milijonov €), kar je več kot v enakem mesecu lani (57.5 milijonov €). Pri tem je bil saldo blagovne menjave -131.0 milijonov € (avgusta lani -121.0 milijonov €), presežek storitev 140.7 milijonov € (115.2 milijonov €), primanjkljaj pri dohodkih faktorjev 70.4 milijonov € (56.6 milijonov €), in primanjkljaj tekočih transferjev 21.2 milijonov € (avgusta lani presežek 5.7 milijonov €). Na kapitalskem in finančnem računu je bil avgusta saldo -31.0 milijonov €: neto neposredne naložbe v Slovenijo so bile pozitivne 80.1 milijonov € (35.9 milijonov €), neto naložbe v vrednostne papirje negativne -47.4 milijonov € (-29.2 milijonov €), neto ostale naložbe negativne -74.9 milijonov € (lani -34.4 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so porasle za 15.3 milijonov € (-3.7 milijonov €), statistična napaka pa znaša 112.8 milijonov € (97.3 milijonov €). Plačilna bilanca (milijoni €] januar avgust avgust 2010 2011 2010 2011 I. Tekoči račun -200,9 -26,9 -57,5 -81,8 1 Blago -629,1 -696,8 -121,8 -131,0 2 Storitve 850,3 1.0211 115,2 140,7 3 Dohodki -356,5 -435,9 -56,6 -70,4 od dela 88,5 96.6 10.5 111 od kapitala -445.0 -532.5 -671 -81.4 4 Tekoči transferi -65,6 84,7 5,7 -21,2 državni sektor -341 129.4 2.3 -3.7 ostali sektorji -31.5 2621 3.4 -175 II. Kapitalski in finančni račun 336,7 -217,8 -39,7 -31,0 A. Kapitalski račun 37,0 -23,6 -4,0 -4,2 B. Finančni račun 299,7 -194,2 -35,7 -26,9 1 Neposredne naložbe 66,5 449,6 35,9 801 2 Naložbe v vrednostne papirje 1.662,0 2.2501 -29,2 -47,4 3 Finančni derivativi -96,9 -79,5 -4,3 0,0 4 Ostale naložbe -1.336,2 -2.838,6 -34,4 -74,9 5 Mednarodne denarne rezerve 4,3 241 -3,7 15,3 III. Neto napake in izpustitve -135,8 244,7 97,3 112,8 V prvih osmih mesecih je saldo tekoče bilance negativen -26.9 milijonov € (v enakem obdobju lani -200.9 milijonov €), kar je rezultat blagovnega primanjkljaja 696.8 milijonov € (629.1 milijonov €), storitvenega presežka 1021.1 milijonov € (850.3 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih faktorjev 435.9 milijonov € (356.5 milijonov €) in neto priliva tekočih transferjev 84.7 milijonov € (lani neto odliva 65.6 milijonov €). Na kapitalskem in finančnem računu je saldo po osmih mesecih letos -217.8 milijonov € (v enakem obdobju lani presežek 336.7 milijonov €), pri čemer je letos neto neposrednih tujih naložb v Slovenijo za 449.6 milijonov € (lani 66.5 milijonov €), naložbe v vrednostne papirje so 2250.1 milijonov € (lani 1662.0 milijonov €) neto ostalih naložb pa je -2838.6 milijonov € (lani -1336.2 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so porasle za 24.1 milijonov € (lani za 4.3 milijonov €), statistična napaka pa znaša po osmih mesecih 244.7 milijonov € (lani v enakem obdobju -135.8 milijonov €). 26 Po podatkih iz Biltena Banke Slovenije za september 2011 je znašal neto zunanji dolg Slovenije konec julija 2011 108181 milijonov €, kar je 63 milijonov € manj kot mesec prej in 454 milijonov € manj kot ob maksimumu v aprilu 2011. Pri tem je bil bruto zunanji dolg 42690 milijonov €, bruto terjatve pa 31872 milijonov €. V bruto dolgu je 43.7% javni oziroma javno garantirani dolg. Prehod iz neto upnika do tujine v neto dolžnika je Slovenija doživela v letu 2005, ko je najprej porasle zasebni dolg, v štirih letih do 2008 za od 11598 milijonov € na 30.097 milijonov € ali za 18.5 milijard € oziroma več kot polovico letnega BDP Slovenije. Javni dolg je začel rasti šele v 2007, prvi dve leti samostojno za od 4352 na 9137 milijonov €, po 2008 pa kot zamenjava za zasebni dolg, ker ga je prevzela država zaradi reševanja zadolženosti zasebnih subjektov z državno intervencijo. Po 2008 je tako zasebni dolg padel za 4 milijarde € in julija letos znaša le 24043 milijonov €, zato pa se je povečal državni dolg za 9.5 milijard €, tako da julija letos znaša že 18.647 milijonov €. Zadolževanje zasebnih sektorjev (podjetij, prebivalstva in finančnih institucij) pred tem je vzpodbudilo povečanje dolga javnega sektorja do tujine, kar je v veliki meri reševalna akcija zasebnega sektorja. »ODKRITA« IZVOZNA (NE) KONKURENČNOST SLOVENIJE Jože Mencinger Podatki o izvozu na prebivalca, njegovi dinamiki v zadnjem desetletju ter spreminjanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU ne potrjujejo »nespornih resnic« o zmanjševanju izvozne konkurenčnosti Slovenije. Slovenija sodi med države, v katerih je dejanska vrednost izvoza na prebivalca višja od »teoretične« vrednosti, določene z velikostjo, razvitostjo in deležem industrije v dodani vrednosti. Hitra rast deleža v izvozu EU se je z vstopom v evro območje, s katerim je Slovenija izgubila tečajno politiko, spremenila v stagnacijo, svetovna gospodarska kriza z velikim zmanjšanjem trgovinske menjave pa izvozne konkurenčnosti Slovenije ni zmanjšala. Ključne besede: izvoz na prebivalca, konkurenčnost, »odkrite« primerjalne prednosti 27 »REVEALED« EXPORT (NON) COMPETITIVENESS OF SLOVENIA The data on exports per capita, their dynamics in the last decade, and changing shares of exports in the exports of EU27 do not confirm »notorious truths« on decreased export competitiveness of Slovenia. Indeed, Slovenia belongs to a group of European countries in which actual exports per capita exceed »theoretical« exports determined by their size, level of development, and share of manufacturing in value added. Fast growth of Slovenian share in exports of EU27 however turned to stagnation after entering euro zone when the country lost exchange rate policy. World economic crisis, during which foreign trade collapsed, has not affected export competitiveness of the country. Key Words: exports per capita, competitiveness, "revealed" competitive advantages 28 1. Uvod Med »nesporne resnice« o slovenskem gospodarstvu sodi »zmanjševanje izvozne konkurenčnosti«, kar naj bi se kazalo v tem, da je med izvoženimi produkti vse manj tehnološko visoko zahtevnih, oziroma vse manj takšnih z visoko dodano vrednostjo. Povsem enostavna primerjava z državami EU, kamor naj bi sodili, hitro pokaže, da stanje ni tako črno, kot ga slikajo nekateri ekonomisti in »ekonomisti«, ki se, da bi stvari prikazali slabše, kot so, na daleč izogibajo številk, kar jim omogoča napovedovanje »grških« scenarijev. V nadaljevanju izvozno konkurenčnost ugotavljamo na podoben način, kot se merijo »odkrite« komparativne prednosti1; gre za ugotavljanje konkurenčnosti »ex post«, torej s pomočjo podatkov o dejanski trgovinski menjavi oziroma izvozu. Vrednost izvoza na prebivalca posredno kaže, kolikšna je dodana vrednost izvoza na prebivalca oziroma kolikšna je »absolutna izvozna konkurenčnost« v posameznem letu, spreminjaje te vrednosti ter gibanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27, pa kakšna je dinamika konkurenčnosti. Izvoz na prebivalca čeprav posredno, najbrž precej bolje pokaže izvozno konkurenčnost posameznega gospodarstva, kot pa jo kažejo različni narodnogospodarsko precej vprašljivi indikatorji o strukturi izvoza. Gospodarstvo vsaj načeloma izvaža produkte, pri katerih ima »relativne komparativne prednosti«, in uvaža tiste, pri katerih takih prednosti nima. Prav nič važno ni, ali gre za izvoz tehnično zelo zahtevnih produktov, ali za krompir. Od Nizozemcev tako na primer kupujemo čebulo in solato, pa bi najbrž težko trdili, da gre za tehnološko zahtevne produkte in/ali tehnološko zaostalo državo. 2. Izvoz na prebivalca V Tabeli 1 je za razdobje med 2001 in 2010 prikazan letni izvoz na prebivalca članic EU; dodan je še izvoz v sedmih mesecih letošnjega leta in porast med letoma 2001 in 2010. V zadnjih treh stolpcih so še determinante izvoza: razvitost, velikost merjena s številom prebivalcev in delež industrije v dodani vrednosti. Razlike med državami so velike. Več kot 20 tisoč evrov letnega izvoza na prebivalca so med 2001 in 2010 imele štiri države: Luksemburg, Belgija, Irska in Nizozemska. Pol manjši je bil izvoz na prebivalca v skupini, v katero sodijo Danska in Avstrija z več kot 12, Švedska in Finska z več kot 10 ter Nemčija in Slovenija z več kot 8 tisoč evri izvoza. Na drugi strani lestvice so države s približno 1000 evri letnega izvoza na prebivalca; sem sodijo Ciper, Romunija, Bolgarija in Grčija2. 1 Z merilom »odkrite primerjalne prednosti« (revealed comparative advantages) ugotavljamo, pri katerih produktih oziroma skupini produktov, naj bi posamezno gospodarstvo imelo primerjalne prednosti, tako da delež izvoza posameznega produkta oziroma skupine produktov v skupnem izvozu posamezne države primerjamo z ustreznim deležem izvoza istega produkta oziroma skupine produktov v svetovnem izvozu. Če je razmerje večje od 1, govorimo, da ima država v tej dejavnosti »odkrite« komparativne prednosti, če je manjše od 1, pa da jih nima. 2 Mimogrede, že številke o izvozu na prebivalca Grčije kažejo, da so pozivi evropskih politikov, naj Grčija poveča svojo konkurenčnost jalovo početje. Le kaj in kam naj kaj izvaža? Medtem ko je bila v letu 2007 Grčija z BDP 20 tisoč evrov na prebivalca precej pred Slovenijo s 17 tisoč evri, je bil grški izvoz 1.500 evrov na prebivalca kar sedemkrat manjši od slovenskega, ki je bil malone 11.000 evrov; tudi delež industrije v dodani vrednosti je bil v Grčiji približno trikrat manjši kot v Sloveniji. Tabela 1. Izvoz na prebivalca članic EU 2001-2011 GEO/ČAS 2001 2007 2008 2009 2010 200110 2011/ 1-7 porast 20012010 preb. mil. BDP/ capita delež industrije Belgija 20.708 29.708 30.075 24.659 28.685 25.507 18.625 1.38 10.62 31.626 20.40 Bolgarija 0.701 1.760 1.990 1.538 2.061 1.340 1123 2.93 7.66 4.016 22.74 Češka 3.624 8.689 9.614 7.737 9.538 6.636 5.370 2.63 10.32 12.286 35.21 Danska 10.793 13.820 14.518 12.217 13.313 12.461 9.032 1.23 5.46 41.734 19.23 Nemčija 7.759 11.712 11.959 9.793 11.701 9.790 7.459 1.50 82.26 29.479 26.20 Estonija 2.705 5.985 6.316 4.841 6.531 4.588 3.764 2.41 1.34 11.823 23.30 Irska 24.132 20.565 19.421 18.677 19.720 21.006 13.527 0.81 4.37 43.435 35.03 Grčija 1.175 1.540 1.600 1.303 1.428 1.298 0.961 1.21 1119 20.307 11.38 Španija 3.218 4156 4.226 3.557 4.029 3.670 2.601 1.25 44.87 23.521 18.26 Francija 6.092 6.608 6.739 5.561 6.254 6145 4.296 1.02 63.78 29.630 1713 Italija 4.793 6168 6190 4.859 5.595 5.264 3.778 116 59.37 26.020 2214 Ciper 0.697 1.306 1.406 1131 1.326 1109 0.883 1.90 0.78 20.301 1019 Latvija 0.945 2.657 3.037 2.441 3184 1.972 1.686 3.36 2.28 9.289 14.84 Litva 1.371 3.696 4.776 3.522 4.721 2.971 2.533 3.44 3.38 8.491 25.21 Luksemburg 24.820 34.308 35.602 30.675 29.464 30.577 21.891 118 0.48 78.366 10 .76 Madžarska 3.332 6.915 7.344 5.933 7189 5.343 4.295 215 10.06 10.018 27.99 Malta 5197 5.507 4.953 3.885 4.590 4.992 3.370 0.88 0.41 13.335 Nizozemska 16123 24.567 26.438 21.653 26.093 20.737 15.736 1.61 16.38 34.785 18.70 Avstrija 9.849 14.414 14.817 11.755 13.718 12.262 9.080 1.39 8.30 32.841 24.81 Poljska 1.051 2.682 3.041 2.566 3.078 2.057 1.713 2.93 3812 8178 27.05 Portugalska 2.624 3.614 3.668 2.989 3.457 3.078 2.269 1.31 10.61 15.946 19.77 Romunija 0.567 1.370 1.564 1.353 1.736 1108 0.916 3.06 21.54 5.811 27.61 Slovenija 5.199 10.925 11.543 9.235 10.851 8.248 6.511 2.08 2.02 17.133 30.43 Slovaška 2.615 7.916 8.956 7.429 9.086 5.752 4.827 3.47 5.40 10.213 40.75 Finska 9.318 12.448 12.372 8.460 9.815 10186 7.334 1.05 5.29 34.075 33.80 Švedska 9.509 13.516 13.574 10143 12.785 11.503 8.385 1.34 915 37.029 26.94 Vel. Britanija 5161 5.271 5107 4107 4.933 4.987 3.446 0.95 60.99 33.662 17.74 29 Samoumevno je, da je vrednost izvoza na prebivalca odvisna od gibanja svetovnih cen posameznih skupin produktov, velikostjo gospodarstva, njegovo razvitostjo, merjeno z bruto domačim produktom, in z njegovo strukturo. Smiselno je zato primerjati gospodarstva, katerih struktura izvoza je vsaj približno primerljiva3. Razumljivo je tudi, da je v majhnem gospodarstvu izvoz na prebivalca velik, ker je domači trg premajhen za vsakokratne tehnološko »normalne« proizvodne enote, medtem ko v velikem gospodarstvu povpraševanje na domačem trgu omogoča proizvodnjo v proizvodnih enotah, kakršne 3 Primerjava izvozne konkurenčnosti povsem različnih gospodarstev, na primer Slovenije s kakšno izvoznico nafte je nesmiselna, saj je bolj ali manj določena z gibanjem svetovnih cen. določa tehnologija. Prav tako je razumljivo, da je izvoz na prebivalca v veliki meri določen z razvitostjo gospodarstva (bruto domačim produktom na prebivalca), in z gospodarsko strukturo, torej z deležem dejavnosti, ki ustvarja za menjavo primerne produkte4. Omenjeno povezanost med izvozom na prebivalca in naštetimi determinantami kaže enostavna regresijska enačba, v kateri so članice EU enote opazovanja; ocenjene vrednosti koeficientov v razdobju 2007-2010 so v Tabeli 2. Tabela 2 Pojasnitev izvoza na prebivalca z razvitostjo, velikostjo in deležem industrije 30 Izvoz. = bo + bj* GDP/cap. + b2*prebivalstvo. + b3* delež industrije.+ e. leto bo b1 b2 b3 R2 2007 -5.75 (-1.39) 0.4705 (7.29) -0.0750 (-1.74) 0.2406 (1.80) 0.718 2008 -5.85 (-1.38) 0.4825 (7.23) -0.0709 (-1.60) 0.2375 (1.75) 0.716 2009 -6.29 (-1.75) 0.4606 (7.65) -0.0585 (-1.60) 0.2486 (2.05) 0.738 2010 -5.96 (-1.42) 0.4292 (6.41) -0.0566 (-1.28) 0.28016 (2.10) 0.664 t - vrednosti koeficientov so v oklepaju Slika 1 Relativno odprta in zaprta EU gospodarstva v letu 2007 000 € BE BGCZ DE EE IN" J | ES GR "i" J - LA LU LT CY relativno odprta gospodarstva NL | RO PT SK Fl UK relativno zaprta gospodarstva Vir podatkov: Eurostat, lastni izračuni 20 16 12 8 Sl PL AT SE DK 4 To drži tudi za uvoz; majhno gospodarstvo ima malo različnih naravnih bogastev in surovin in jih mora uvažati Gospodarstvo, katerega izvoz na prebivalca presega »teoretični« izvoz, kakršen ustreza njegovi velikosti, razvitosti in strukturi, imenujmo relativno odprto gospodarstvo, tistega, katerega izvoz na prebivalca zaostaja za »teoretičnim«, pa relativno zaprto gospodarstvo. Slika 1, na kateri so s stolpci prikazana odstopanja dejanskih vrednosti od »teoretičnih«, oziroma ocenjenih vrednosti izvoza na prebivalca za leto 2007 kaže po tem kriteriju razporejena gospodarstva EU. Relativno daleč najbolj odprti evropski gospodarstvi sta Belgija in Nizozemska; izvoz na prebivalca prve je za 16, druge pa za 11 tisoč evrov presegel izvoz, ki naj bi ga določala njuna razvitost, velikost in struktura. Po relativni »odprtosti« precej zaostajajo Nemčija, Madžarska, Slovenija ter druge nove članice EU, ostala »stara« gospodarstva EU so relativno zaprta; za več kot 4000 evrov manjši izvoz od »teoretičnega« so v 2007 imele Danska, Grčija, Ciper, Finska, Švedska in Velika Britanija. 31 3. Spreminjanje »izvozne konkurenčnosti« 2001-2010 Izvoz na prebivalca med 2001 in 2010 se je najhitreje povečeval v »novih« članicah, kar ne preseneča, saj je izvoz spremljal rast BDP, kar je skladno s teorijo konvergence, po kateri je rast hitrejša v manj razvitih in počasnejša v bolj razvitih državah. V večini držav EU je bil izvoz na prebivalca najvišji v letu 2008, v letu 2009 je upadel za približno petino, v letu 2010 pa se je v tretjini držav vrnil na ali nad raven iz leta 2008. Rast v sedmih mesecih 2011 in v letu 2010 je seveda močno povezana s padcem leto poprej; večji padec v letu 2009 praviloma implicira večji porast v letih 2010 in 2011. Izjemi v dinamiki sta Luksemburg in Irska; v Luksemburgu je bil izvoz na prebivalca največji v letu 2006, medtem ko izvoz na prebivalca na Irskem trendno pada že celo desetletje; lanski je bil kar za petino manjši kot pred desetletjem. Manjši izvoz na prebivalca kot na začetku desetletja sta konec desetletja imeli še Malta in Velika Britanija. Tabela 3 Porast BDP in izvoza med 2001 in 2010 porast GDP 2001-10 porast Izvoza 2001-10 porast izvoza/ porast BDP porast GDP 2001-10 porast izvoza 2001-10 porast izvoza/ porast BDP Belgija 1.29 1.46 113 Luksemburg 1.61 1.36 0.84 Bolgarija 2.40 2.73 1.14 Madžarska 1.67 212 1.27 Češka 2.03 2.69 1.33 Malta 1.33 0.94 0.71 Danska 1.26 1.28 1.02 Nizozemska 1.27 1.68 1.32 Nemčija 119 1.50 1.26 Avstrija 1.28 1.45 113 Estonija 210 2.37 113 Poljska 1.66 2.92 1.76 Irska 114 0.95 0.83 Portugalska 1.25 1.37 110 Grčija 1.52 1.26 0.83 Romunija 2.85 2.93 1.03 Španija 1.38 1.42 1.03 Slovenija 1.50 2.15 1.43 Francija 1.22 1.09 0.89 Slovaška 2.75 3.51 1.28 Italija 117 1.24 1.06 Finska 1.25 1.09 0.87 Ciper 1.41 219 1.55 Švedska 1.30 1.41 1.08 Latvija 2.05 3.20 1.56 Vel. Britanija 0.99 1.00 1.01 Litva 213 3.29 1.55 32 Vir: Eurostat, lastni izračuni Tabela 3 kaže porast BDP in porast izvoza med letom 2001 in 2010 ter relativni porast izvoza, to je porast izvoza v primerjavi s porastom BDP. Ta je prikazan še na Sliki 2. Če je porast izvoza mnogo večji od porasta BDP, bi pogojno in intuitivno lahko trdili, da je bila gospodarska rast države v zadnjem desetletju izvozno spodbujana, oziroma, da se je »odkrita« konkurenčnost (revealed competitiveness) države povečevala. V skupino držav, v kateri je porast izvoza za več kot četrtino presegla porast BDP so Češka, Nemčija, Ciper, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Slovaška. Podobno bi v primeru zaostajanja porasta izvoza za porastom BDP lahko trdili, da se je »odkrita« izvozna konkurenčnost zmanjševala; v to skupino bi se uvrstile Irska, Grčija, Francija, Luksemburg, Malta in Finska. Slika 2 Spreminjanje »odkrite« izvozne konkurenčnosti EU gospodarstev 1.6- 1.4- 1.2- 0.6. razmerje med porastom izvoza in porastom BDP 2001-2010 CZ BE BG DK EE PL CY LA LT -i_____i HU MT SI SK PT SE 33 Vir: Tabela 3 1.8- NL DE AT IT ES RO UK 1.0 LU IR GR 0.8- 4. Spreminjanje izvozne konkurenčnosti Slovenije v desetletju in med krizo Razlike v rasti izvoza so spreminjale tudi deleže posameznih držav v skupnem izvozu EU. Delež osmerice nekdanjih socialističnih gospodarstev se je tako v desetletju podvojil, s 5.98 odstotkov v letu 2001 na 11.64 odstotkov v letu 2010. V večini »starih« članic je delež stagniral, izrazito se je povečal le delež Nizozemske, najbolj se je zmanjšal delež Velike Britanije, močno pa so se skrčili še deleži Irske, Francije, Italije in Finske. Slovenija je s povprečnim letnim izvozom 8248 evrov na prebivalca v razdobju 2001-10, 11543 evri v letu 2008, 10.851 evri v letu 2010 zdržema deveta s 6511 evri v sedmih mesecih letos pa deseta med 27 državami EU. Dejanska vrednost izvoza presega »teoretično« vrednost, kakršno določajo velikost, razvitost in struktura gospodarstva, povečanje izvoza v preteklem desetletju je za več kot četrtino preseglo istočasno povečanje BDP, kar Slovenijo uvršča med gospodarstva, katerih rast je odvisna od rasti izvoza. Gibanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27 v razdobju 2001-2010 je prikazano na Sliki 3, vrednosti deleže za vse članice EU za razdobje 2001-2010 so v Tabeli 4. Delež Slovenije v izvozu EU27 se je z 0.375 odstotka v letu 2001 hitro povečeval do 2007, ko je dosegel 0.568 odstotka, od takrat dalje pa bolj ali manj stagnira. Za potrditev domneve, da je prehod od rasti v stagnacijo deleža mogoče pripisati vstopu Slovenije v evro področje, bi bile potrebne podrobne analize. Zaenkrat ostaja le ugotovitev o sovpadanju stagnacije in vstopa Slovenije v evro področje in s tem izgube tečajne politike. Ta je s preprečevanjem realne precenjenosti tolarja vse od osamosvojitve do vstopa v evro območje ščitila oziroma pospeševala izvoz. Tabela 4 Deleži izvoza članic v izvozu EU GEO/ČAS 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Belgija 7.70 819 8.21 815 8.22 7.98 8.06 7.96 8.05 799 Bolgarija 0.20 0.21 0.21 0.26 0.28 0.32 0.34 0.37 0.35 0.40 Češka 1.34 1.45 1.46 1.83 1.92 2.06 2.29 2.47 2.45 2.57 Danska 2.09 218 218 2.04 2.09 2.01 1.92 1.97 2.04 1.89 Nemčija 23.14 23.34 23.39 2418 23.87 2412 24.70 24.41 24.37 24.62 Estonija 013 013 013 015 019 0.21 0.20 0.21 019 0.22 Irska 3.35 3.34 3.35 2.78 2.69 2.36 2.27 212 2.52 2.26 Grčija 0.46 0.39 0.39 0.40 0.42 0.45 0.44 0.44 0.44 0.41 Španija 4.72 4.76 4.77 4.85 4.73 4.65 4.73 4.75 4.94 4.76 Francija 13.09 12.57 12.60 12.01 11.39 10.79 10.46 10.39 10.54 1010 Italija 9.90 9.64 9.66 9.40 917 9.07 9.34 916 8.85 8.68 Ciper 0.02 0.02 0.02 0.03 0.04 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03 Latvija 0.08 0.08 0.08 010 012 013 015 017 016 018 Litva 017 019 0.20 0.24 0.29 0.30 0.32 0.39 0.35 0.40 Luksemburg 0.39 0.38 0.38 0.43 0.46 0.49 0.41 0.42 0.46 0.38 Madžarska 1.23 1.30 1.31 1.47 1.54 1.63 1.78 1.83 1.80 1.85 Malta 0.07 0.07 0.07 0.07 0.05 0.06 0.06 0.05 0.04 0.04 Nizozemska 9.34 9.25 9.27 9.50 9.99 10.09 10.30 10.77 10.83 1112 Avstrija 2.86 2.98 2.98 314 3.07 2.97 3.06 3.06 2.98 2.95 Poljska 1.45 1.55 1.56 1.99 2.20 2.41 2.62 2.87 2.97 3.02 Portugalska 0.97 0.98 0.98 0.95 0.95 0.97 0.98 0.96 0.96 0.94 Romunija 0.46 0.52 0.52 0.62 0.68 0.70 0.75 0.83 0.88 0.95 Slovenija 0.37 0.39 0.39 0.43 0.47 0.50 0.56 0.57 0.57 0.57 Slovaška 0.51 0.54 0.54 0.73 0.78 0.91 1.09 1.20 1.22 1.26 Finska 1.75 1.71 1.71 1.63 1.61 1.68 1.68 1.62 1.36 1.35 Švedska 3.06 3.09 3.09 3.27 3.22 3.21 315 3.09 2.85 3.07 V. Britanija 11.04 10.62 10.64 9.23 9.45 9.76 8.21 7.76 768 7.87 34 .60-1 .36- Slika 3 Delež Slovenije v izvozu EU27 35 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir podatkov: Eurostat Spreminjanje izvozne konkurenčnosti med zdajšnjo gospodarsko krizo kaže Slika 4 z mesečnimi vrednostmi izvoza Slovenije v milijonih evrov (leva skala) od januarja 2007 do julija 2011, ter deleži izvoza Slovenije v izvozu EU27 (v%). Očitno je, da je bil velik padec izvoza konec leta 2008 splošen, saj se delež Slovenije (ob velikih mesečnih oscilacijah) v letu 2009 ni bistveno zmanjšal. Ponovno oživitev izvoza v letu 2010 in prvi polovici letošnjega leta pa deloma spremlja tudi povečevanje deleža izvoza Slovenije v izvozu EU27. Slika 4 Izvoz in delež izvoza Slovenije v EU v času krize Vir podatkov: Eurostat 36 Skupno mesečna rast s o rv co o rv co o en cu Op co 03 cu o OD o LO CD o rv o cp co c^ c^ CD ■šT c^ CD OD cp rv 0D CD OD o C^ ■ŠT C^ C^ ■šT ■šT c^ CD CO cp rv c^ OD cp co Lip t is S £ le or p en N 03 o LO OD o rv ■šT cu ciu 03 cu LO OD CD ■šT cp LO ■ŠT cn CD 03 rv ■šT rv rv LO CD 0Ü ■šT OD Clj co OD C^ cu c^ c^ cu co cp c^ ■šT ■šT CD co r^ cn cu c^ LO rv c^ ■šT Li^ cn co ou LO OD LO o mi co co en m CU co ■šT o en CU S 0Ü 03 cu 03 rv en cu rv cn cu O co CD CD CD cu ■šT cu cu 03 LO cu cn LO CD cu co CD rv ■šT ÜD cu co CD ■ŠT cu ■šT co LO cu LO CD CD rv CD OD cu rv ■šT ■šT cu LO rv cu co rv rv rv 0Ü O 03 O cu co CD ■ŠT cu cn cn CD CD OD OD CU o o LO cu rv o LO cu co cn OD rv P! ■šT cu Širša država a n čt CD cu cu OD ■šT LO CD rv Izvozne cene EU27** medleta stopnja UD oi co oi up CD cu ■šT C0 cp iv ou UÍ ■šT 0 01 m CU UÍ CD ou CD CD UD IV CD OD CD UD OD CD OD ■šT o CD CD rv ■šT o IV ui cn c^ CD CD [v CD cn LÍD ui ■ŠT CD CD UD OD c^ oi cn CD ■šT oi OD CD a¡ J2 CD d in CD OG cn ■šT oi o CD ■ŠT CD o co o o iv o iv cu co oi o Op OD oi C0 ■šT OD oi OD ■šf oi c^ c^ oi co oi cu ■šT oi C^ a^ cu [v cu r^ CD r^ CD cn CD cu IV Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. TJ O et E m ■šT cu op CU ■ŠT oi cu co m iv cu ■šT cp co CD cp cn ■šT o op OD CD o CD ■šf CD CD CD rv CD co ui CD cn ■šT 0 01 OD ui o c^ CD UD ■šT oi OD CU r^ cn cu r^ ■šT c^ o a^ a^ CD a^ OD OD [v cn ud ui J2 CD ■a in UD ■šT o ■šT CD O [v ni o co on o co iv o od o m iv o CD CD O CU o o CD oi CD C^ oi ud c^ ud c^ ■šT c^ cn a¡ up OD oi r^ oi ui OD ui cu oi ud [v OD ui o [v ■šT [v * z* E t a le jan "a CD O t ms UD o O iv CD ■šT UÍ CD CD co CD cu cu o cu ■ŠT UD CD cu m cn UÍ CU OD cu OD CU OD CD CU ■šT U^ oi CU cn cn ■šT OD CD c^ oi cu ■šT ■šT oi cu ou o CD ui cu o c^ ou CD CD oi cu cu oi CD CD oi OD cu OD co ■šT oi OD CD c^ oi ■šT c^ oi IV ■šT cn up o ■šT CD v E CD cn CD m o OD OD co cn m 55 cu iv co cu O CD cn co o co cn co cn o cn o ■šT o m co co co co o cn ■šT co cu CD co ÜD O ■šT m cn CD o OD ud CD CU CU OD cn iv ud OD OD CD CD CU cu š o co OD cn cn CD 55 55 OD rv ■šT cu ou co o cu OD cu IV OD co ou cu cn cu CD CD OD cn CD cn ud cu cu OD cu cu cn rv cu ■šT cn cu o co OD CD OD CD cu OD ud IV cu OD ud co o cu o o IV s OD ■šT CD CD ■šT cu Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ® a. "a o et E m cu ni iv co co ni o CD on iv 0 01 cu CD o OD cp o ou CU CD iv OD CD ■šT OD CD 0^ oi co c^ cu ■šT c^ ui ud CD OD cn [v co cn ■šT cn 0 cn 01 cu c^ oi IV OD 0^ ui ■šT cu ■šf cu ui OD co co CD cu cn OD oi c^ o co ud cu CD E ■šT iv cu cn ■šT co ■šT co m o S CD iv o S co iv iv m cn m co CD o co co co co ■ŠT UD CD CD ud ud cn ud CD cn ud ■šT 55 co ud co CO CD cu rv ud CD co ud o cn ud co s ud cn ud OD CD cn co ud CD cn IV o cn ud CD co ud CD o CD OD co IV co cn ud Izvoz Slovenije* a n >U -U iz cd * nij* co n ja t jn ■S a. ■a o et E 10 ■ŠT OG O iv cu ■šT [v og Ln CD oj cu ■šT og CO CD CO oj o cu iv o CU o ■šT IV CU oj ■šT CO ■šT og IV CO oj cu CO og CO cu Li^ oj CO CO oj ■šT OG ■šT og ■šT Ln o [v Ln ■šT lčg cu CO ■šT cu LÍÍ cu CO en og Ln CO og cu CO ou oj cu OG CO [v cci CO CD oj CD CD ■šT > CU lo U to lu N O > U E oj CD CO CO iv oj iv cu ■šT o o Ln o CD o o ■šT cu IV IV cu Ln Ln cu OG cu IV o IV Ln CO CD Ln cu o CD CO 5 CO CO IV o IV Ln o lčg Ln OG CD Ln IV IV IV CO IV ■šT CD IV ■šT CD CD Ln CD cü ■šT CO CD CO CD CD CD CO CD CO CO o cu ■šT OG CD CO IV CD o CD CD IV cu o cu ■šT LIG CD a n >U -U \ c5 cu cu CO ■šT Ln CD IV Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija LiD cci cn Lij cn ■šT ■šT ■šT O CD cu iv ri o IV CD IV IV [V CO CO [V LiD oj CD oj LiD oj LiD oj o oj IV iv LiD [V IV [V IV [V CD IV m Z) E cn iv iv iv ■šT iv cu iv O OD LiD oj ■šT OD OU OD ou cn ■šT OD CO cn CD oj LiD cn LiD oj LiD oj cn oj cn oj IV oj CO oj ■šT oj CO cn CO oj CO cn CO cn CO cn 7 cu Zl E [V oj C1U co r< o iv OD OD CD oj LiD oj CO OD CO OD ■šT OD CO cn CD oj LiD cn CD cn CD oj cn oj cn oj CO oj cn oj ■šT oj ■ŠT oj CO oj ■šT OD cn cn Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. ■a o et E m oj ■šf LiD CD CD O oj cvi OU cvi oj iv cvi O oj OD cvi CO cvi cn cvi o cvi LiD cvi ■šT oj IV oj OD CO cvi [v ■šT ■ŠT CD cvi cvi c^ ■ ks CD ■a in o o o o CD o ■šf o CO 7 iv O CD O CD 7 iv o ■ŠT C0 O o O OD o 7 cn cvi o CO o cu o oj O CO o o o C1U ■šf CD CO cvi CO ■šT cci CO CD ou CO LiD oj o ■šT CO oj cn o CD oj o CD CD oj o cn ■šT cvi LiD o ■šT C1U cvi CO cn CO ci^ Lij ■ Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn ® a. ■a o et E m ■ŠT o ■šf [V CD ri CD cn ■ŠT IV CD oj CD ou OU oj OU oj cn o CD o cn [v oj ■šT o ou ■šT ou ■šT o o LiD o cn [V C^ 0^ LiD o ■ ks CD ■a in ■šT o oj o cn cu iv o 7 cu CD CD CD O LiD C0 oj cn LiD CO oj CO o C0 ■šT cn 7 IV OD CO LiD oj 7 CD CD Lij cn cn cn oj CO CO CO CO cn ■šT o Lij cn ■šT LiD OD o cp OD cu CO oj 7 LiD [v oj 7 CD ou o cn ■šT cn o CO o o cn CO ■šT cvi cn o CD Lij cn CO ■ŠT C^ cn cn cn cn ■ Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn ® a. ■a o et E m ■ŠT CD ■šf cn CD ■šT 0U Lij CO iv o oj cn iv OU oj CO cci cn [V cn iv ■šT oj OD ■šT oj LiD oj LiD cn ■šT CD CO cn cci CO cci CD cvi Lij [v ■šT ■ ks CD ■a in o o ■šT o CD iv co CD ■šT O CD LiD O □j O OD OD CO cn cn ■šT cn oj cn cn CO oj cn CU CO ■ŠT CO 7 o cci o CO cn cci cn CO 7 [V o CD CO cci o cu Lij cn LiD OU oj o ■šT CO Lij cn CD cn oj cn CD cn oj o cu ■šT CD CO cn cvi o LiD [V Lij o cu cn cci o o ou Lij o 7 ci^ o ■ Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn ® s. ■a o et E <° cu CD ■šf co CD OU OU 0U cci LiD cci LiD oj cu iv ou oj cci r< o [V CO [V LiD oj IV [V LiD cci LiD [V o Lij CO cci CO Lij CO ■šT CO CO oj [V oj ■ ks CD in CD CO oj O o o CO CD s CO OD O C0 OD C0 C0 IV cn C0 0U oj cn CD [v [V cn o ■ŠT CO 7 cn cvi o cn ■ŠT cn cn IV Lij o CO o CD o CO cu [V cn CO o oj o o cu [V cn 7 cn oj cn CO LiD oj o CO LiD CD o o cn ou cvi o cu oj CD ■šT cn CD CD ■ Leto m o o cu CD O O CU iv o o cu CO o o cu cn o o cu o CD cu J CD cu 7 CO cn o cu > \ CD cu cu CO ■šT LiD CD 7 CO 39 40 Poslovni optimizem EU27 Slovenija v co cn CD co cu ■ŠT ■ŠT CD O ■šT CU CU LO CU .3 cvi CU 18.9 18.4 .9 cri LCD LCD .9 OD .9 LO Li^ .8 .9 OD .3 c^ 13.7 C^ LiD c^ IV [V cu c^ OD Li^ 7 cu Z) E cu iv CD iv oj cn o o 3 LO CD C1J 3 LCD ■šT OD CVI OD cp op [V OU LCD cu OU OD OD OD LiD OD OD LiD ■ŠT OD OD c^ c^ OD OD LO OD Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s cu cn cu 7 LO cn cvi cn CD iv ■šT LTD op CU OD ■ŠT CU .7 OD o LCD .9 ■šT LCD CD .8 CVi OD OD c^ .3 CD LO CD OD CD ■ŠT [V ■ŠT C^ ■ŠT OD CD CU O c^ .8 ■šf C^ C^ .7 a a n jn o .u os ■šT ■ŠT cvi 5 cvi ■ŠT co m co CU OD CU CD CD CO CD OD ■ŠT .8 cvi OD OD .9 CVi CD co [V C^ LiD ■ŠT LiD C^ LiD ■ŠT CO OD ^^ C^ .3 7 [V cu [V ■šT Ci^ Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s m lo CD o .7 3 ■ŠT 7 cn OD CD CO C1J CO CD Cvi Cvi ■ŠT cvi cn cvi ■ŠT IV iv OD CD OD ■šf op CO OD LiD C^ LiD LiD 0^ LiD CD OD [V .8 c^ OD ■šf c^ a^ ks čil cd P 1 E iv cd ■št CD cci 7 o ■št cu [V 3 CO LTD f LO cu OD f CD LO f cn cvi f cu o f LCD OD up .9 CD cu cn up LCD CU ■št CD .8 .8 cvi CD ■št LiD ■št C^ C^ up LiD CD up .8 LiD up r< op c^ up .3 LiD up LiD LiD up .3 up Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CD co ou ■št CD LiD CD CD lo 7 ■št od OD ■št iv op LO CD CO cu op OD cu cci 3 ■št ■št 3 LCD OD 3 .7 ■št 3 LCD CD 3 CU CD 3 c^ 3 OD .8 C^ 3 .4 c^ 3 .4 CD 3 LiD C^ 3 cu LiD cu OD c^ cu LO cd r^ LiD aa n jn os ■št co od iv OU cd cn cvi lo lo o CD OD UD cd OD ■št OU lcd lo ou o od o cci .9 lcd o [V .3 cd .3 .9 ■šf .8 c^ c^ li^ c^ od li^ lid cd cd ■št li^ cd [V li^ c^ .4 c^ Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s co cp - ■št cu o 7 cd 7 c1j cu cn cvi lcd od od od cn cvi co cvi cd od lcd cvi cu cvi od cvi cvi c^ op LiD op c^ cd c^ c^ c^ c^ c^ o .8 c^ lid o a ja a £ o .u os CD CD cp m cp cn CVI CO OD o LO LO Clj LO ■št CD ■št CD CD CD [v CD [v CD [v CD od cd cn o op CD LiD Lip LiD op C^ c^ j; cd c^ cp c^ o t e m o o cu CD o o cu rv o o cu CO o o CU od o o CU o cd CU J cd CU 7 8 9 o 1 CU ^^ cd CU cu 3 4 LO CD 7 8 9 Poslovni optimizem medletna sprememba O OD CO o op OD LID CD OD o ou cu ■šT od cu iv iv cu CD od iv ■ŠT IV CD CU OD 0^ od od Li^ OU c^ 10.4 LID CO ■ŠT LID OU C^ c^ C^ OU OD [v ou OD op a ja fš ra O 4J os cp CO od CD OD OD ou OU OD cp CD ou ■ŠT CD o LID iv ou ■ŠT ■šf LCD Ci^ iv [v 0^ 0^ ■šT OD iv CO LID r^ LID od [v LID C^ 0^ j; i-v cp Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s CO ■šT CO ■ŠT ■ŠT o LID o op CO ■ŠT cu OD co OD o ou cu iv OD LID CD cu ■ŠT LID c^ od Ci^ 0^ OD LID CD O ou OD CD 0^ OU OD [v OD c^ Lip C^ LID a a n jn S O +J os O lid OD CID OD OD CD ■šT LID o OD o CD OD ■ŠT cu OD OD o od o CD OD OD ■ŠT OD CO od cu CD OD IV CD CU ■šT OD CU O CU O LID ■ŠT CU CD CD .4 od cu ou cu C^ LID OD .0 CID cu .0 OD CU cu OD CU c^ c^ LID od CU ou c^ Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ou [v co ■šT od LID od OU LID LID OU CD OD OD CD OD iv OU OD 0^ Clj c^ OD CD ou OU OD OD OD OD LID od OD .4 LID ou cu ks čil CD P I 1 ni ■šT CD o OD LID CD iv CD CO co OD CD ou iv CO ■ŠT OD ■šT OD OD OD OD OD ■ŠT op CD lc^ LTD iv LCD co co Ci^ C^ OD r^ C^ LID [v LID [v C^ iv OD OD Ci^ LID iv LID LID [v LID .4 od LID .4 C^ LID LID CO c^ 5p .0 c^ li^ Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e ^ E ee E k. s ou OD od CO OD CD [v OU ■ŠT ou f r< OD OD ou LTD ■šT od ■šT ■ŠT iv OD CO iv OD lid CID OD OD CU OD cu li^ CD OD LID cu OD LID CU LID C^ CU C^ OD CU .0 .0 .4 OU ^f OU C^ cp aa n jn os CO ■ŠT LID ■šf OD OD OD od iv 5 CD ■ŠT OU o o OU LID ou OD od OD [v ■šT CD Cl^ Lip 0^ CD OD Ci^ OD Ci^ 0^ .0 CO C^ Op LID CD OU CO c^ C^ li^ op c^ od ou cu r^ Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s OU op iv iv OD OU LID LID OU OD ou iv CD cu CD - LTD CD LiD 0^ LID OD ■ŠT OD OD LID CO CD - O LID O o - o a ja tš ra O 4J os CD ou OD CD ■šT OD OU ou OD ou OU CO co OD co op OD lid iv lid O cu iv OD [v Ci^ Ci^ OD Ci^ 0^ ou li^ OD op Ci^ op OD Lip o t e m o o cu CD o o cu iv o o cu co o o cu OD O o cu o CD CU J CD cu iv co OD O cu CD CU CU OD 4 LID CD iv co OD 41 ♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA 42 co ■a o mesečna rast cn o o cd o o cd cd cp 0.00 ■št cd o cd o o cd lc3 r^ 0. o o 03 co lc3 c^ co co 03 c^ 0. lc3 r^ 0. cu a^ 0ü lc3 0. ■št c^ 0. cd r^ 0. ■ 03 03 o lc3 lc3 c^ lc3 03 c "čd cd o t ._ co S 2 o> o p lc3 cd o j: cd o lc3 rs 03 o ■št lc3 03 co 0u lc3 ou r^ 03 c^ a^ oj r^ oj 03 0ü 03 c^ ■št .0 c^ co lcj 03 oj 03 lcj 03 ctü r-v 03 oj ■št co o ks cd ■a c cd o co cd on cu ou lcj cu cd lc3 rs o co rs o ■št 0ü 03 oj 03 0 rs 03 r^ rs 03 .0 oj 03 cu ■št 03 a^ a^ 03 oj c^ cd o .0 0ü lcj ■št co r^ c^ cu 03 oj cu 03 oj a^ a^ oj cd ■št 0 oj 03 oj 03 03 cd oj 03 cd čl -U co a n čt a> £ 10 P er m ■št ou o co lc3 o m cd o co o o r^ r^ ■št co 0. ■ 03 cu 0. co 03 0. 03 cu cd 03 0. ■št 03 c^ ■ cd ^^ lc3 c^ 0. lc3 oj ■ cd lc3 0. c^ cu r^ co 03 c^ cu 0. ■št c^ c^ cu c^ ou ■a c cd c cd > o -U s a r o t _cd is oj lc3 cd m rs r^ r^ rs cd rs 03 0u lc3 lcj 03 r^ 0ü co rs lc^ c^ oj 03 0^ lcj ci^ lc3 oj 03 oj 03 lcj c^ oj cd r^ c^ ■št ■št cd r^ ^f cu lcj c^ ■a cd £_ ks cd ■a cd lcj ou oj cu ■št 0ü co cu o co o 03 lcj co ■št cd cd oj o r^ cd cu cd 0ü cu co rs cd ■št c^ oj o cu a^ cu co ■šf ^^ cu oj cu oj co oj cu .0 c^ ^^ oj 0 r^ oj co lcj r^ ■št cu r^ oj cu c^ oj cu c^ a n čt cd w co p er m cd co o cu m o cn cd o cu 03 o 03 cu o 0 o cd cd o cu co 0 cu 0ü cu cd lcj cd co rs c^ lcj r^ 03 0ü co 03 0. co c^ cu lc^ 03 cu r-^ 03 ci^ 03 cu lc^ cd ■št lc^ c^ ■št c^ 0. Rudarstvo t - cn 5 £ r^ Clj lc3 cd C0 oj 03 ■št 03 cd LC3 .0 lc^ co c^ cd 03 lcj lc3 oj .0 lcj r^ rs oj 03 ■št LCj ■št lc3 c^ s k cd U c lc3 cd is oj cu op 03 oj cu cd rs o 03 lcj r^ lcj o r^ oj o C0 oj cd o cu co cd lc3 oj c^ oj cd a^ lcj cu ■šf 03 cu oj cu ou cu lc3 lcj 0 cu oj 0 r^ 0ü co lcj lc3 lc3 a^ cu c^ a^ cu 0ü cu 03 0ü o t e m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o 0 cu 03 o 0 cu o o cu § cd cu ■št lc3 cd r^ co 03 0 cu cd cu cu co ■št lc3 cd r^ Skupaj nočitve mesečna rast 0.00 co o cu CD 0. o LO 0 cu cp co cp IV O O IV CU co OD o co co 0. - IV cu 0. 0 03 rv cp □E'0- co [v CD CD cp CD C^ CO CD Oli ■ŠT cn CD ■šT cu c^ 0. t is S £ o t s o a n čt m o O is ti co ■šT 03 co cu cu LO LO CO CO co co CD co 03 LO CO ■šT CD cu CD CD CD CD CO 0 5D co CD OD cu co OD co ■šT co co CD CD LO CD IV IV co co co cu cu co 0 CD co co LO CD CD CD IV IV co cu 0 0Ü co CO ■šT IV cu 0 CO CO co co CD CD 0 O CU CU LO CO CD CU CO LO CO CD co CD LO CU ■šT CD IV cu CU CD CO CU 0 LO CU co CD co IV cu o t e m o 0 cu CD O 0 cu IV o 0 CU co O 0 cu CD O 0 cu O CD CU I CD CU ■ŠT LO CD IV co CD 0 cu > \ CD cu cu CO ■ŠT LO CD IV 43 44 Luški mesečna rast cu O ■šT 03 o cu o LO ■šT o o [v CD CD o LO Oli iv CO LO CD co co co co cu CO OD [v CO C^ CD CD 03 CD 03 CD CD LO C^ OD OD 0^ 03 LO CD CD oj ■šT CD LO ■šT oj cu c^ t is S £ le or iv ■ŠT LO 0Ü cu LO 0Ü LO ■št CO 03 cu 03 CD CD OD 0Ü OD 55 co CD LO cu OD co CD 0Ü ■št LO o LO CO ^^ CO CO C^ 03 LO o LO op co C^ oj co c^ cp OU c^ 03 OD 0Ü č ° i— (n ^ ti iv o CD cu co CD ■št LO CD ■št co LO ■št LO LO CD CD LO co co 03 LO ■št 55 LO CO CO CO CO ■št CO 03 cu cu o CD iv co co ■št iv co OD LO CO o LO 03 ■ŠT CU ■šT CU CO LO 03 LO LO CD co CD CO co CD O ■šT CO co LO CD iv co co co ■šT LO CD ■šT o cu cu co cu ■šT co cu Pomorski a n čt CD CU CU co ■šT LO CD iv Skupaj letni porast OU o * m co CD o CD cn OU o o O co o Cn o cn o CD cn o Cn o IV o cn o C^ 0.0 C^ C^ C^ 0.0 0.0 C^ OD O o vno alsotv > g kt bi ae r p cu o cn CD iv CD cn co cn ■šT o cn m iv CD o cn ■šT co co m cu cn co IV ■šT cu ■šT cn ■šT cu m ■šT ■šT cn co ■šT m m co cn cu IV CD LiD CO cn cu cu co LiD CO cn LiD cn IV LiD CO cn CD CD LiD CO CO cn rv cu IV co cn o cu LiD IV co cn ■šT o co ■šT co cn o o co co cn o cu co cn co o cu co co cn IV co cu IV co cn CD cn cn co cu cn co cn cn LiD co cn IV IV cu IV co cn cu LiD o IV co cn ■šT ■ŠT CO CO cn co CD CD IV CO cn cn cu CD co cn ■ŠT CU IV OD cn Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p Lip V CD CD Cn cci ■šT r< co ■šT cci IV ■šT co co cn cu ■šT cu cn cn ■šT cci LiD OD ou ■šT ou co CD CD co co co co OD CD LiD cn LiD cu LiD OD ou ■šT o eri OD cn C^ OD OD on lo CD t >C0 CD CU CD CU cn cn co co cn CD CO CO m co CD co co rv CD oG co CD co m co CD co ■šT o m o o cn LiD cn cn ■šT co IV cn cn co cn co co cn CD co cn cn CD ■šT co cn IV co co cn CD o ■šT co cn cu co o cn cn co o cn IV cn co co CD cu o co co co C^ ou o o cu co 55 co 0 CD LiD co ■šT cn co LiD ■šT co CD co 0 o IV C^ cu CD LiD IV o CD cn cn CD 0 cn ■šT o IV 0 Samozaposlene osebe t i s le or p co o iv cvi LiD CO o ■šf LiD ui ou cvi Cn ■šT IV ■šT ■šT IV ou [v CD cn CD op [v on cp Lip oči co ou cn OD [v ■št co ■šf LiD OD ■ ■ iki ici S ž CD O a. . E cn co m cn ■št CD ■št o m cn 55 55 CO o co co m cu ■št ■št m m IV o m co m ■št cu co cn m LiD cu co cn LiD cn rv cn LiD co CD LiD cn LiD CD LiD cu cn LiD CD LiD cn co LiD IV cn co co LiD LiD IV cu cn LiD ■šT cn IV cn LiD co cu ■šT o CD cu co co o CD cu ■šT co o CD LiD ■šT ■ŠT O CD ■šT cn CD 0 CD LiD ■ŠT cn 0 CD 0 ou LiD ■šT LiD CD CD co IV CD ■šT cu IV CD CO IV CO CD ■ ■ Zaposlene osebe t is le or p co o CO o [v LiD ■šT co o CD LiD cn o CD cn cn CD cn LiD Op CD cn LiD cn Cli cn co co o cn ou cn cn o CD o .0 o cn IV 0^ OD ■ ■ N O _C ma S ° s s ri o p cu ■šT CD m CD cu cu ■šT m CD IV cu m CD CD co co cn cn CD o o co cu IV IV co cn IV CD □5 ■šT 5 IV cu co co CD o co co cu CD cu LiD CD cu CD cn 5- cu CD CD cu cu CD OD ou CD cn co IV CD ■šT o co CD o CD cn o CD CD ■ŠT LiD O CD IV O CO cn LiD cn CD LiD IV LiD ■šT co CD CD LiD cu LiD LiD CD LiD LiD CO cn CD LiD CD cu CD IV LiD LiD 0 CU CO LiD CD cn LiD cu IV co IV LiD ■ ■ t is s 2 le or p cn o CO ■šT co co CO LiD OU o ou IV OD OU CO [v OU OU ou CIl Lip Lip Lip co co C^ C^ OU ou OD OU OD OU ^^ OD OU OU Cl^ CU OU ■ ■ .!= ^ £ O tj a cd n TD 'C oa n OT > ¡5 m rv co co CD o co 5 CD CD o CD o m IV CD CD 5 cn CD ■šT CD m IV rv m co ■šT cn cn CD co co IV m co CD o IV co CD co CD lid ■ŠT cn CD co CD lid cn cu co co CD o IV ■šT co co CD cu cu CD co co CD cn ■šT cin co CD lid IV cu CD co CD cn CD co ■šT co CD o CD CO CD CO CD cn ou CD co CD Fš IV ■šT co CD co lid cn cu IV CD cn 0 IV o IV CD OD CU rv CD cu CD O CU IV CD cu co co cu IV CD cn co cu Pi CD 0 0 ■šT fši cd cd ■ŠT cd ■ ■ o t e ■šT o o cu m o o cu cd o o cu IV o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu | CD CU CU co ■šT lid cd IV co cn O cu ^^ CD CU cu CO ■ŠT lid cd IV co cn 45 46 Goriva letni porast Op lo OD ■šT cd lo od cu o o ■ŠT cd lo co od iv OU cd iv OU cd ■šT co cd cd OU co OU OU co OU cvi □'□L od lo cd ■šT od lcd lo s k CD ■a in O O O O m ■ŠT co o O OU ■ŠT cd OU cu co cd ■ŠT od co co cd od co cd co ■ŠT cd lo co cd co ■ŠT co ■ŠT lo lo co lo cn lo co iv cd co cd iv od co cd cn cd co cu OU ■šT o od ■šT co c^ ■šT o od o cd lo ■ŠT cd co lo ■šT ■ŠT c^ od ■ŠT co ■ŠT iv a^ od ■šT ■šT lcd ■šT Storitve t i s s 2 le or p co cd lo cd CO ■šT co lo ■šT c1u od co op op op o OD cd cp cp cd o cd c^ ■šT c^ iv cp c^ c^ c^ c^ c^ lc^ cp s k CD ■a in o o o o cu m cd o lo ■šT od cd cd 0U ■ŠT cd od [v ■ŠT CO OD ■šT CO OD od ■ŠT OU CO cd OU CU od cd co ■šT iv cd CU cd od iv co co iv cu OU od cu o o od cu F^ cu co lo od r^ CU 0^ od co OD cu OD 0^ OD lo cn cd cu cd C^ ciu Blago t is S 2 le or p cvi cvi OU od iv lo iv co o O cd OU iv OU o od od OU od cd OU od lo OU CO od c^ od 0^ od od od co od od od OU CO od op Cl^ ks CD ■a in o o o o CD o cvi o od OU lo cd co 0U lo co cd co iv od o iv ■šT cd CO od od od cd OU ■šT ■šT cd od iv iv ■šT od lo lo cd lo ■šT lo OU lo co 0^ cd cd lcd iv CD CO iv OU OD ■ŠT od iv CO ■ŠT OD o ■šT lcd iv cd lcd Osnovna inflacija a n čt cd c co

cj o E jd o o r v e e eritv letna rast cd clj v ort n e c w k e d in ni tS Indeks 97.8 a ir ni letna rast 0 E r a 1 o g co la □q indeks 97.9 co k e d in letna rast c^ ni p u k co indeks 9 rv 9 Leto ■št 0 0 cu 48 o CD iv CD ou CD iv cu IV en ■šT CD 0 ■ŠT 0U LiD C0 OD OD OD OD OD CU IV IV CD OD LID CU OD CD CD OD CD IV CD CD S IV ■ŠT LID OD CU OD iv 10.99 11.98 8 c^ OD ■ŠT C^ OD LID OU 0 OD OD CD cu c^ CD [V 100.0 CD iv o m o od ou cu cu ou CD o cu ■šT cvi CD CD CD CD .0 CD UD CD CU LID CU OD LID LID CD CU OD CU cu IV iv o cu OD CD CD CU CD CD CD CU cu cp cu CU iv CU CD CD ou cu OD ■ŠT LID CU ■šT C^ CU ■ŠT OD C^ OD CU C^ OD OD CD LID LID OD 9 OD 8 .9 OD OD LID OD CD .8 OD up up o ou m cvi ■šT od CD 0 cp cu OD 0. OD OD 0. 0. IV CD 0. 0 O OD [v 0. CD CD 0. ■šT od 0. CU OD 0. ■ŠT OD 0. - CU ■šT O OD ■ŠT 8 9 [v lid [v OD lid lid IV lid 100.0 CD o CD od o CD o CD iv o CD od o CD 01 CD .0 OD 01 LCD OD 0 OD 0 iv 0 CD ■ŠT iv 0 CD ■ŠT OD 01 CD CD od 01 IV iv OD 0 OD CD od 01 CU OD OD 01 CD CD CD 01 cu .0 OD 01 CU OD OD 01 OD C^ OD 01 0 [v OD 0 CD OD od 0 od 01 IV .0 C^ 0 CD CD IV C^ C^ 0 .8 C^ 0 .0 C^ IV OD C^ OD ou o ou m ou m cvi o cvi cp ltd iv CU CD 0 CD ■šT ■šT ■ŠT op OD LID IV CD cu op CD op CU ■ŠT IV op lid op CU op CD C^ 0 lid OD ■šT ■ŠT C^ OU CU 9 op 9 cn lid op 100.0 .0 ou o m ■ŠT o cu iv o ■šT OD o CD CD cu CD OD 0 CD CD OD 0 IV CU CD OD CD OD 0 CU CD OD OD CD OD CU CD OD ■šT CD ■ŠT CD CD OD LID 0 op CD O 0 0 0^ C^ CD CD ■ŠT op op ■šT ■ŠT lid OU ■šT OU ■ŠT .8 OU 1.8 od 8 .0 cvi m ou □p o ■šT od cp CD cu ■šT 0 CD O IV ■ŠT 0. CD lid 0. OD ■ŠT 0. OD LID IV Op O ou OD CD 0 CD cvi OD CD OD CU OU IV OD cvi ■ŠT OD OU IV 0^ OU OD C^ OU cu c^ od CU ■šT od 0 od IV OD od OD CU OD OD OD OU CD C^ OU 100.0 OD ou o cu ■ŠT o cu 0D CD OD iv o OD o CD ltd IV 0 CD OD IV 0 OD OD iv 0 od CD 01 CD 0 iv 0 OD OD OD 01 CD [v OD 01 OD CD OD 01 lid iv OD 01 IV CU OD 0 CD 0 OD LID OD 01 OD CD lcd C^ OD C^ ■ŠT .9 C^ 0 OD CD CU r^ OU lcd od 9 lid od 0 0^ OD lid ^f CU cu ou cu ou cvi ■šT CD cp up CD cp CD ■ŠT 0. OD od 0. ■ŠT od 0. lid CD 0. OD LID ■ŠT CD od CD od ■ŠT OD [v CD lid CD CO lid op cu en C^ OU 0 C^ OU op CD cu OU CU r^ OU CU r^ OU CU r^ OU CU lid OU cu lid OU .0 o o cu ou o ■ŠT ■ŠT o CD iv o C0 o CD OD o CD 01 ■ŠT LiD OD 0 CD CD OD 0 OD OD [v 0 OD OD OD 0 OD lid OD 0 CD od OD 0 0 o 0 CD OD CD OD 0 LID CD OD 0 od CD CU lid CD cu c^ c^ 9 OU 0 lid CD CD .9 C^ IV OU 0 OD OD 0 0^ OU CU c^ OU m 0 0 cu CD 0 0 cu iv 0 0 cu CD 0 0 cu en 0 0 cu o 10 cu 0 s9 0 0 cu 1 CU | 10 cu CU OD ■št lid CD IV CD od 0 1 cu 10 cu CU OD ■ŠT lid CD IV 8 Življenjske potrebščine mesečna rast ■šT o co o o OD CO CD OD CO CD LID cp CD CD IV co CD OE'O CD ■šT o cp co o cp IV CU CD CU CU CD CD OD CD co OD C^ CD CU CD O CO CD CD CD CU c^ t is S £ le or p on up CU OD CD LID ■šT O cp lid CD O op cd lip cd cd lip cd [v O 0Ü lid CU C^ od OD ctü 0Ü od CU s k cd U in o o o o iv Lip o CO iv ■ŠT o iv cd CD lid CU CD cd op lid O o op co cd cd [v cd lip cd O ctü co op lid CU lid o 0Ü co cd CU CO cd CU ÜD od IV o od 0^ ■šT CU ■šT lid CO ■šf co cd c^ ■šT IV c^ Repromaterial a n čt cd S cn P er m co o ■šT ■šT CD ltd cd CD cu co CD IV O IV lid CD 5D CD IV cu CD cd co CD o ■šT o ■šT ■šT o lid cd o lid iv CD CO cd CD o lid CD cd od C^ CU ■ŠT CD IV c^ C^ cd CD t is 5 £ le or p CD co CD CO cd [v CO lid CD CU c0 O ■šT C0 od cd od co od O ■šT cd ■šT lid cd ■šT CO lid CU [v cd cd C^ [v ■šT LI^ lid c^ ■šT od lid ks CD ■a in o o o o lid cd OD O ltd up CO OD [v CO cd cd IV o o CU o o CU co C0 CD CU ■šT iv CD CU co cp CU IV CO CD CU s CTÜ cd co CU o ■šT 0Ü CU o 0Ü CU ■šT lid od CU cd cd lid CU IV CU cd CU cd lid CU CO r^ cd CU CO od CU CO OD CU cd cd CU IV r^ to CU CO r< CU Oprema a n čt CD w co p er m o OD CD CD o o o lid CD CO ■št cp ' CD cd o CD CU o cp cd o cp cd o cp cp lid o CD cd CD cd o CD co C^ C^ CU o CD ■št C^ C^ CU cp ■šT c^ t is s £ \ CD CU CU CO ■ŠT lid cd IV CO 49 50 BTO plača za plačano uro mesečna rast 5d o cd o ■št m o cd lcd o cd lcd cj cd o lcd c0 o 5d o o o ■ lcd cd o lcd co o cu o ■št c^ r^ r-^ cu lc^ c^ ■ co o r^ cd cu cd cí^ cd cd ■št c^ cd co cd ■št t is S £ le or p ■št cd cu co r-v lcj lcd oj cd ■šf lcd oj lcd oj is oj cd oj cd oj cd oj lcd cd co oj oj c^ c^ cu c^ oj lc^ oj lc^ co r-^ cd o cu cu cd ■sf cu co cd ■št m m rs cd co co lcd co r^ c0 oj cu co oj ■št is oj cd cd oj lcd r-v oj cu co oj cd cd oj co is oj co is oj cu r-n ln c^ oj cu cd oj cd r-^ oj ■št ■št r^ oj co ci^ oj o cd ltd 0^ co cn oj o c^ oj cu Število plačanih ur a n čt cd t >c0 o r^ o r^ o r^ o r^ co cd co cd cd cd o r^ lcd cd o r^ co cd O r^ o r^ o r^ o r^ ■šT cd o r^ ln r^ o r^ ■šT cd co ltd cd r^ cd cd ■šT cd O r^ o r^ co cd ■šT cd Skupaj neto a n čt CD W CO