ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦ Tedenska priloga „SIovenca'* z dne 20. februarja 1927, štev, 41 ¦   ^tev, 8
Znamenje na Sv. Joštu pri Kranju
dobro znano neštetim slovenskim in hrvatskim izobražencem izza nekdanjih dr. Krekovih šentjoških tečajev.
(Fot. 23. Jan. t. 1. A. Mohor, Kranj.)
58
Nova nemška desničarska vlada.   Spredaj sede (od leve na desno):   Brauns (drž. dela), Stresseraaiin (zunanje), Marx (kancler), Hergt (pravosodje) in Gessler (drž. hramba) ; zadaj pa stoje : Koeli (promet), Kuedell (notranje), Schaetzel, Schiele (prehrana) in Curtius (drž. gospodarstvo). Katoliški centrum zastopajo sedaj Marx, Brauns,.Gessler in Kiihler (finance), katerega pa ni na sliki.
K resnim vofnlm xaplctltafem na KtlafsHem:
Kitajski vojaki preiskujejo v okolici poslaniških in vladnih poslopij vse avtomobile, ki pasirajo tamošnje ceste in ulice.
TomaŽ Edison
znameniti ameriški izumitelj, ki je obhajal 10. t. m. 80 letnico rojstva.
Iz nekdanje sultanove palače v Carigradu
ki je postala nedavno dostopna javnosti: Znameniti kiosk Mustafe-paše.
Iz moderne Japonske:
Prometna velecesta med pristaniščem Yokohamo in prestolnico
Toki jem.
59
Hrastelj Franc
irhidijakon, nndžupnik in dekan v Konjicah, ki je umrl 7. t. m.
Ministri, oblegani od časnikarjev, prihajajo od zaprisege.
Spredaj je videti ministra ing. Serneca, finančn. ministra Bogdanoviča in ministra
Vaso Jovanovica.
Časnikarji žele otiL dr. Korošca isfav.
Jugosl. kat. akademsko društvo « Danica » v Zagrebu
v zimskem semestru 1926/27, s predsednikom Brasajno v sredini.
SliRe R SlovGnsJccmu biografsKemu IcRsUconu
Foerster Anton jun. (* 1867) pianist.
Foerster Anton \
(1857—1926) glasbenik.;
Foerster Jaroslav
(* 1875) stavbni inženjer.
Naša orliška organizacija m. aei)
60
Minka žirovnikova
predsednica Orliške podzveze od leta 1921. do leta 1925,
Sastop Orlic s prostimi vajami na Stadionu
ob priliki V. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani leta 1923.
Vaeleženke organtxalorlcnega iečafa
krožkovih odbornic Orliške podzveze v Ljubljani leta 1924. srenjskih odbornic Orliške podzveze v Ljubljani leta 1925.
C/delešealce tehničnega iečafa načelMaic
krožkov Orliške podzveze v Ljubljani, ki se je vršil leta 1924. pod vodstvom podzvezne načelnice s. Mile Milavčeve.
Sastop gofenlc iarifslcega delclišlcega Uroxlca
leta 1920. Kakor pri nas Orliški krožki, tako goje telesno vzgojo na Goriškem dekliški krožki, ki delujejo po vseh večjih krajih.
61
Rafalni po^od Orlic na Stadionu
ob priliki V. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani leta 1923.
Mila Milavčeva
načelnica Orliške podzveze od leta 1924. do leta 1926.
Cfublfanslce Orlice pri ,Kuluku' na Stadionu leta 1923,
Orllškl Icrožek v Horfulu leta 1925.
s predsednico A. Lončarjevo (1) in načelnico M. Končatiovo (2)
Pogled na slovesno službo božfo
ob priliki orlovske prireditve v Celju 1. 1922.
Orlišlci IcrožGhi v Tržiču leta 1923.
62
Lov na tunine v našem kvarneru
Tunini so,v našem Primorju jako cenjene ribe in njih lovljenje je posebno zanimivo.
{Fot. Palian, Siišak )
Na straži.
Na koncil lestve sedi opazovalec in gleda, kedaj bodo prišli tunini v prostor, ki je ograjen z mrežo. Slika je posneta pred Bakrom, ki je najboljše lovišče za tunine v vsem Jadranu;^
Zafeti !
Ribiči vlečejo riire/.o, v kateri so tunini zajeti, na obalo. Na sliki je lepo videti tudi obalo Bakarskega zaliva.
Na obali.
Vse izmotava iz mreže zajete tunine.
Morišče.
čiščenje tuninov na obali.
Tunini, pripravljeni 30 otivox na trg.
Barba {= stric) Ive in barba Grga
dva ribiška tipa z našega Kvarnera, sta se zmotila pri štetju.
63
KRIŽEM SLOVENIJE
Dr. Camillo Morocutti
zdravnik v Št. IIju nad Mariborom in od lični prvoboritelj za pravično rešitev vprašanja narodnih manjšin.
Covski Klub v Šmarincm ob PaUl
ki ima v najemu tamošnje lovišče. V sredini sedi SOletni g. Iv. Turnšek («Pečka»), daleč na okrog znani humorist in lovec, ki obleze še vse hribe in'pecine.
Vdeležetike večernega kuSarslcega Eečafa v ŠRoffi Lolci
ki ga je priredila Orliška zveza lansko jesen pod vodstvom gospodične
R. Hartmanove.
Reaka rodbinsUa sreča.
Marija Lisac, žena posestnika Ivana, iz župnije Fara pri Kostelu, je povila lani trojčke, ki jih vidimo na sliki in ki so čili obliajali dne \A. t. m. prvo obletnico rojstva; poprej je ta mati že dvakrat povila dvojčke.
Agilni člani konference sv. Antona na Viču.
Spredaj sede: Ločniškar, Malavašič, Pribošič, nadučitelj Štrukelj, p. Tavčar, Gutnik, Vrhunc in Habe; zadaj pei stoje: Slapar, Kopač, Bezjak, Velkavrh, Kanduč in p. Arhangel.
Blagoslovl/ena rodbina.
4.4 letni mesar in gostilničar Ferd. Dečman in njegova 41 letna žena Antonija sta imela doslej že 16 otrok, od katerih jih živi II: zadnjemu, ki je bil rojen preteklo zimo in ki ga vidimo v niatoriiioiii naročju, je k innovai ua.š kralj Aleksander,
64
Vse gospodarje in gospodinje opozarjamo na izborne gospodarske knjige Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani !
Sedaj, ko začne zopet delo na vrtovih, ne bo mogel nihče pogrešati izvrstnih Humokovih knjig: « PRAKTIČNEGA SADJARJA », « DOMAČEGA VRTA» ter « BRESKVE IN MARELICE », ki nudijo vsakemu, ki ima v mestu košček zemlje, in vsaki kmetiški gospodinji v lahko umevni razlagi vsa potrebna navodila za tako obdelovanje vrta, da bo ta res kaj donašai. Ob tej priliki pa seveda priporočamo in opozarjamo tudi na druge gospodarske in gospodinjske knjige, ki bi ne smele manjkati v nobeni naši hiši, zlasti na izvrstno knjigo « GOSPODINJSTVO », ki bo služila vsaki gospodinji v vsakem oziru in ji pomagala iz tisočerih zadreg.
Naša orliška organizacija (II. del).
Sklepi V. občnega zbora leta 1922. so bili za nadaljnji razvoj Orliške organizacije odločilnega pomena. Utrdila in širila se je po vsej Sloveniji. Krožki so se razdelili v srenje. Delovanje krožkov se je uredilo točno po Poslovniku. Nabavile so se za krožke lastne poslovne tiskovine V tem letu se je priredil v Ljubljani prvi prosvetno-organizatorični tečaj za krožkove od-boniice. Uspehi tečaja so se takoj pokazali. Krožki so dobili oziroma si izvolili svoje ženske odbore. Z uvedbo popolnoma samostojnega in preglednega poslovanja, se je v teh odborih tekom let izobrazilo riinogo članic, da so dobile primerne službe v raznih uradih. Plačevanje mesečne članarine je postalo za vse redne članice obvezQO. Reorganizirala in primerno uredila se je vzgoja naraščaja. Kajti jasno je bilo, da je treba deklicam od 12. do 16. leta drugačnega vodstva in vzgoje kot onim od 7. do 12. leta. Naraščaj se je delil v višji in nižji (mladenke in gojenke).' Za voditeljice naraščaja izhaja po potrebi „Naraščajska voditeljica", ki prinaša primerna navodila za vodstvo in vzgojo naraščaja.
Določili so se tudi Orliški prazaiki, ki se praznujejo s skupnim prejemanjem sv zakramentov. Za svojo zaščitnico si je izbrala organizacija blaženo devico Orleansko, katere praznik se obhaja 30. maja oziroma zadnjo nedeljo v maju.
Uvedle so se tehnične in prosvetne tekme med ki ozki. Ze prvo leto je tekmovalo 70 "/o krožkov. Pokazalo se je, da so tekme za razvoj organizacije velikega pomena.
V vseh večjih krajih so se vršili tehnični tečaji. Krožki so dobili izvežbane načelnice in so pričeli prirejati lastne akademije t. j. brez sodelovanja bratov Orlov. Prvo samostojno orliške akademijo je prijavil kiožek Jesenice 28. januarja 1923. Priprava za take prireditve je najmočnejša gouilaa sila v krožku oziroma v organizaciji. Članice, ki vedo, da bodo morale v neki gotovi dobi javnosti pokazati kaj in
kako delajo, sili lasten ponos in čast organizaciji, da delajo in se z vnemo pripravljajo. Ker se je tudi med sestrami Hrvaticami pričelo živahno gibanje in zanimanje za Orliško organizacijo, je Orliška Zveza na njih željo priredila tehnični tečaj tudi v Zagrebu. Udeležilo se ga je lepo število deklet.
Na prvi akademiji Jugoslovanske Orlovske Zveze so članice nastopile z obveznimi in simboličnimi vajami „Tri dobe Češke zemlje". Meseca aprila 1922 je sestavila s. Minka Svetlin (sedaj oslepela) simbolično vajo „Le enkrat bi videl . . ." Mednarodnega orlovskega tabora v Brnu, ki se je vršil od leta 15. avgusta 1922 se je udeleždo 60 članic.
S poglobitvijo dela zlasti na znotraj, se je pokazala nujna potreba, da dobi organizacija lastno glasilo. Organizacija brez glasila je družina brez ognjišča. Glasilo je organizaciji neusahljiv vir, je žarišče navdušenja za vzvišeno in plemenito udejstvovanje. Vzradostila so se srca slovenskih deklet, ko so sredi vročih julijskih dni začutila sladki vonj svežega pomladnega cvetja. „Vigred" jim je nudila in nudi še danes vsega, po čemur hrepeni tolikokrat zbegana dekliška duša. Prinaša primerno vzgojno, zabavno in praktično vsebino za vsestransko izobrazbo slovenskih deklet. Prva številka dekliškega lista „Vigred" je izšla 10. julija 1923. Prvo polletje je izhajala v dvojni številki vsak drugi mesec. Toda že v prvih mesecih je krog njenih naročnic (nečlanic) tako narastel, da je s 1 januarjem 1924 pričela izhajati kot mesečnik. Redne članice orliške organizacije prejemajo „Vigred" brezplačno.
Meseca avgusta istega leta je izšel L zvezek ,Predavanja za dekliške sestanke". V teh predavanjih (izhajajo četrtletno) se obravnavajo vsa ona vprašanja, ki globoko posegajo v izobraževalno delo naše ženske mladine.
Na V. kat. shodu leta 1923. je na Orlovskem Stadionu nastopilo 900 telovadkinj. Pri Mladinskih dnevih v Mariboru meseca avgusta leta 1924. so sodelovale tudi Orlice.
Leta 1925. so se prvič vršili izpiti na tehničnem in prosvetno-organizatoričnem tečaju. Od tega časa polagajo članice izpite na vseh tečajih. Meseca januarja istega leta se je vršil v Ljubljani prvi organizatorični tečaj za srenjske odbornice. Nato so pričele srenje prirejati za podrejene krožke lastne srenjske tehnične in organizatorične tečaje.
Takoj v početku svojega delovanja si je Orliška organizacija postavila tudi nalogo, skrbeti za izobrazbo kmetskih žen in deklet v gospodinjstvu. Saj je tovrstna izobrazba za prosvetno, gospodarsko in zdravstveno povzdigo našega naroda največje važnosti. Tok časa in splošno napredovanje zadnjih 10 letij zahteva, da je treba tudi gospodarstvo in gospodinjstvo na naših kmetijah postaviti na moderno gospodarsko podlago.J
V to svrho je pričela Orliška Zveza prirejati kmetijsko-gospodinjske tečaje. Žene in dekleta, ki obiskujejo gospodinjske tečaje si pridobe znanja za točno in vešče izvrševanje gospodinjskih nalog in teoretičen pouk za vsakdanje potrebe v hiši. Prvi 10 tedenski kmetij-sko-gospodinjski tečaj je otvorila 2. jan. 1924. v Cerknici pri Rakeku. Istega leta in naslednja leta je priredilo 10 tedenske kmetijsko gospodinjske tečaje v sledečih krajih: Leta 1924. v Starem trgu pri Rakeku iu v št. Pavlu na Preboldu; leta 1925. v Sodražici, v Kranju (večerni kuharski), v Poljanah nad Škot jo Loko (I. tečaj); leta 1926. v Poljanah nad Šk. Loko (IL tečaj), v Gorjah, v Moravčah v Zagorju ob Savi, v Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku, na Krki (I. tečaj) v Javorjah nad Škofjo Loko. V poletnem času se je vršil en večerni kuharski tečaj v Školji Loki, dva pa v Ljubljani. V letu 1927. so bili 7. januarja otvorjeni 10 tedenski kme-tijsko-gospodinjski tečaji v Trati nad Škofjo Loko, na Ble tu, v Preddvoru, v Rovtah, na Krki (II. tečaj), v Radečah pri Zid. mostij.
Iz navedenih kratkih podatkov je razvidno kulturno in izobraževalno delo, ki ga vrši Orliška organizacija med našim narodom.   A. G.
k I ¦
Fotolito in offsettislc JugoslovansKc tislt^arne v Efablfani.