List 1. Gospodarske stvari. Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. *) Ako hočemo o pravilni pomnožitvi vinske trte s pomočjo njenega lesa govoriti, prasati se moramo pred vsem: od katerih trt nam je les jemati in se kovči rezati. No, sorte ne moremo tukaj v poštev jemati. Vsaj ona je reč posamesnih namenov, ampak le stan lesa. Gled6 stanu les& velja pa vedno za neovrgljivo pravilo to, da se smejo le od tistih trt kovči jemati, katerih mladike so popolnoma dozorele, so zdrave in trdne. Od premladih trt se toraj ne smejo kovči rezati, kajti one navadno imajo veliko zrklo — nasledek hitre puhle rašče — to je pa krivo, da so kaj krhkega , tako rekoč surovega lesa; to pa stori, da se iz teh izgojene trte nikdar tako dobro ne sponašajo, kakor pa one, katerih kovči so na starejših trtah rastle. Pa tudi lesa bolnih ali od toče poškodovanih trt ni jemati, kajti iz prvih izrastle trte ostanejo vedno slabotne — kar skušnja žalibog preveč spričuje — one druzih se pa nič kaj prav ne vkoreničijo, zlomijo se pa tudi kaj rade, kar jih še cel6 za bilfanje nespodobne stori. Drugo čez vse važno vprašanje je to: kateri les nam je vzeti? — Na trti razločujemo les različne starosti in po tej gotovo tudi gledč na pomnožite v različne vrednosti. Kar se izvolitve lesa tiče, najdemo po posamesnih vinorejskih deželah in krajih ze!6 ne enake navade. Tako jemljejo v nekaterih izključljivo le enoletni les — toraj mladike ali rozge — kateremu le za spoznanje starejšega dveletnega lesa tako rekoč le en prstan na spodnjem koncu puščajo. Drugod puščajo enoletnim kovčem že več starejšega lesa, Ui do štiri palce dolg košček, kateremu v Vipavi pfeta pravijo. Zopet drugod upotrebuje se les, katerega ena polovica je stara, dve-ali še večletna, druga pa enoletna; da! najdejo se še celo kraji, v katerih se kovčem le za spoznanje mladega lesa pušča — mladike treh do štirih očes — ves ostali je pa dve- ali cel6 večletni. Nastane toraj vprašanje: katera med vsemi temi navadami je prava? — Odgovorili bi lahko koj ter *) Da na škodo celemu poduku, ki se nahaja slovenskim vinorejcem na korist v tem spisu, nismo pretrgali tega članka, začetega v 61. listu lanskih „Novicu, nadaljujemo ga zdaj. Vred. rekli: ta, a nobena druga. Tega pa ne storimo, kajti nihče ni dolžan kako skušnjo koj na prvi mah verovati, marveč treba je, popred po vzrokih prašati, zakaj se to ali uno trdi, in v dokazih prepričanja iskati. Dokazati pa, da je šega, katero bodemo za pravo trdili ter priporočali, v stanu smo le po tej poti, da se popred še nekoliko okoli ozremo ter pozvemo, kaj nas v tej zadevi narava sama, to je, njene popolnoma določene postave o rašči, o moči življenja učijo, — kaj nam one — velevajo. Pogledimo toraj v naravo, in opazujemo močno, pri potoku rastečo robido, nad katero se je nekoliko brežine odtrgalo, ter jo ozemljalo. Odkopljimo jo in poglejmo, kako se je ozemljano njeno staro deblo v teku leta predrugačilo. Najdli bodemo sicer, da je rumeno postalo, korenik pa le za spoznanje, ali pa cel6 čisto nič zagnalo; med tem ko so njegove mladike, katerim ni priložnost dana bila, se po kakem grmovji ali drevji pospeti, na konceh, s katerimi so zemljo dosegle, krepko vkoreničene. Od vode izrita, ter v znos prevržena vrba ali topola krepko ozeleni, da naprej raste, dasiravno so vse njene korenike v zraku, in le mlade vejice v znosu zasute, v katerem so pa krepke korenike zagnale. Obsuj mo nizko iz kutnenega ali pa murbovega debla izrastle mladike z zemljo, in našli bodemo čez leto dni vse vkoreničene, deblo pa — golo kakor pred ozemljanjem. Odkopljimo po naključbi ali pa nalašč zasuto vinsko trto, in prepričali se bodemo tudi pri tem, da so se njene mladike v primerno kratkem času kaj dobro vkoreničile, da! boljše kakor mladike vseh do zdaj navedenih rastlin; stari les ostal je pa zopet le gol. Iz vseh teh primerov moramo toraj sklepati to, da je na rastlinah, katerih les ima to dobro lastnost, da se v zemlji — ne ločen od materne rastline — v kratkem času dobro vkoreniči, ravno mladi les tisti, kateri ima to lastnost v največi meri. (Dal. prih.) List 2. Gospodarske stvari. Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Dalje.) Omenjeni resnični prikazni se pa ne moremo čuditi, vsaj so vendar mladike tudi tiste, katere se nad zemljo z največo raščo, največo močjo življenja od drugih delov rastline bistveno odlikujejo, kajti vse spremembe, katere se na vseh naših lesnatih rastlinah med letom vršijo, vršijo se na mladikah, katerih glavni deli bo očesa, p op je. Veliko bogastvo raščne moči, moči življenja mladik, naših lesnatih mladik dokazuje se nam ie posebno v tem, da smo v stanu iz vsacega njihovih f;lavnih delov, iz vsacega očesa, lastno, samostalno rast-ino tudi po tem še narediti, ko smo jo odstranili od matere ter ugodnim pogojem rašč podvrgli. Moč življenja je toraj v popji v ravno isti meri združena, kakor v semenu, se ve da se ena od druge v tem bistveno razločuje, da se prva pod vplivom nadzemeljskih ugodnih pogojev — katere vse pod cepljenjem zapopa-damo — vedno krepko razvijati prične; druga pa tega nikdar storiti ne more — seme mora v zemljo priti. Nasproti je pa tudi resni-a, da je število rastlin, katerih posamezno popje se v zemlji v samostalne rastline spre* meniti da, proti onim, pri katerih tega storiti ne moremo — le kaj majhno, izginljivo. Vse to pa nas ne more motiti; dovolj nam je v dokaz, da se v mladikah naj veča moč življenja znajde, ter da se ta ne le kakor sploh nad zemljo, v največi meri razodeva, ampak tudi pod zemljo pri tistih rastlinah, katere se s pomočjo lesa, in ne le semena pomnožiti dado. V mladosti je krepost in pomnožitev. To je postava narave, katere se hočemo in moramo tudi pri izvo,:tvi in pomnoženju vinske trte namenjenega lesa držati. Dokazali smo toraj, da najmlajši les na trti — to so enoletne mladike ali rozge — je tisti, katerega se imamo z najboljšo nado za pomnožitev posluževati. Navada taeih krajev, v katerih se to izpolnuje, je toraj prava, vse drugo je napačno. Da to vemo, nam pa še ne zadostuje, kajti vedeti moramo tudi dalje to, kako da se ima tak mlad les pravilno pripraviti, — kako da se ima rezati, kako dolg puščati. Na prvo vprašanje kar naravnost odgovoriti zopet ne gre, marveč moramo spet vzroke popred razodeti. Od vkoreničenja kovči je odvisna gledč uzkrajnosti, glede* trpečnosti vsa vrednost prihodnje trte. Ako se kovč prav vkoreniči, in ako so jej tudi vsi drugi po- goji krepke rašče podeljeni, to je, pravilno pripravljeni svet, v svesti si imamo biti, da se nam bode taka trta prav dolgo dobro obnašala. Ako se pa kovč prav ne vkoreniči, nikdar ne bode iz nje izrastla trta prav koristna, če tudi jej postrežemo kakor koli in kolikor koli hočemo, kajti korenike so žlica, so usta, s katerimi trta svoj živež iz zemlje zajema; če pa so ona pomanjkljiva, kaj pomaga vsa obilnost hrane? — Nič. Pomanjkljivo, slabo vkoreničene so pa kovči takrat, kedar ne najdemo na njih vseh tistih korenik v pravi meri zastopanih, katere jim hrano od strani, pa ne manj is globočine zemlje zajemajo. Vse korenike, katere na izkopani eno- ali večletni bilfi najdemo, razdelimo namreč po prostoru, na katerem so iz kovči izrastle, v tri dele. Najspodnejše, katere prav na koncu kovči — iz pete — izrastejo, imenujemo kron i ne, vse druge pa gori do najviših, ki so navadno prav goste in tanke, to so nosne, stranske. Lega stranskih in kroninih nam že sama po sebi jasno kaže, kakošni namen da imajo. Kronine silijo namreč naravnost v tla, v glo-bočino, one morajo toraj iz nje hrano jemati; stranske razprostene so pa skoro da vodoravno na vse strani okoli in okoli, kjer imajo ravno isto službo opravljati, kakor prve. Rosne korenike so brez vsega pomena. Kakor hitro vse to vemo, vemo gotovo tudi to, da so prve veliko veče vrednosti memo druzih, kajti hitro je hrana okoli trte posrkana tako, da bi morala vsled tega poginiti, ako bi se je iz globočine iskati ne mogla* Veče vrednosti so pa tudi glede* na sušo in mraz. Ali je mar trta z lepimi krepkimi stranskimi korenikami bolja, ako se zemlja dva, dva in pol do tri čevlje na globoko posuši? — Nič, in le kronine jo v tem slučaji gotove smrti rešijo, kajti one gred6 tudi šest in še več čevljev globoko, kjer vlažnosti tako hitro ne zmanjka. Vse to bode gotovo v dokaz velike važnosti in velike vrednosti kroninih korenik zadostovalo. Ostane nam le še to, da pozvemo, kako, na kak način da si jih vinorejec najlože v pravi množini in pravi kreposti pridobi. (Dal. prih.) List 4. Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Dalje.) Očesa na kovčih imenovali smo glavne dele zato., ker se nad, kakor tudi pod zemljo z največo kre- 26 postjo življenja odlikujejo. Rekli smo tudi, da na izkopani bilfi 3 sorte korenik razločujemo, od katerih zaslužijo kronine na konceh največ, stranske že manj, rosne pa cel6 nobene pozornosti; nismo pa povedali, na katerih prostorih vložene mladike da vse te kore-nike prav za prav izpahnejo. To hočemo, ker je ueob hodno potrebno, zdaj dodati. Mladiko naše trte smemo in moremo po njeni po dobi v 2 dela razdeliti, namreč v člene, in pa v večidel velike tanj še koščeke med členi. Čl ene imenujemo — kar se sicer iz ravno rečenega razvidi — tista mesta mladike, ki so proti drugim zdebelena, in na katerih na oni strani očesa, na drugi pa tako imenovane vilice ali pa tudi nič, ne najdemo. Na izkopani bilfi najdemo to razdelitev prav po nastalih korenikab Še posebno zapazimo kaj jasno markirano. Na členih namreč cel venec lepih krepkih korenik, na kosčekih med temi jih pa ne najdemo čisto nič ali pa le sem ter tje kak reven sled. Kakor hitro to zapazimo, nam ne more biti več uganjka, kako naj kovč, od katere na spodnjem koncu krepke kronine korenike zahte vamOj pripravimo; prirezati jo moramo namreč tako, da kovča s členom, v katerem je največ rašče, ne pa koščekom tenejšega lesa, kateri krepkih korenin nikakor ne zarine, ampak segnije. S tem gnjijenjem pa se kaj lahko tudi cela trta ugonobi. Umni vinorejci, katerim je vse to znano, odrežejo v resnici kovč ravno pod očesom, tako sicer, da člen skoraj polovičijo. Ta priprava kovči je po naravi utemeljena, kajti išče se korenika tam, kjer je za njih nastanje zadosti raščne moči založene. Imamo pa na trti še druga mesta, katerih rasčna moč ono posamesnih očes presega; presega jo pa le zarad tega, ker je moč enega očesa večkrat zastopana, kjer toraj je tako rekoč več očes združenih. To mesto ni sicer na mladiki, vendar se kaj lahko z mladiko v dotiki pusti. Ono je namreč kaj majhen košček v več majhnih gub okroglo zvitega lesa, kateri večletni les od enoletnega loči, in kateremu zarad svoje oblike prosto „dveletni prstan" pravimo. Odrežimo mladiko likoma nad tem prstanom, in našli bodenio, da bode iz njega dokaj novih mladik iz-rastlo, dasiravno nismo predrtem skoro nobenega očesa na njem videli. Da! odrežimo mladiko dve, tri ali še celč več očes više nad prstanom, ali pa pustimo jo tudi čisto pri miru, in vendar bodemo poznejše zapazili, da bode trta ravno iz prostora bolj ali manj krepke mladike zagnala, kar je ravno od števila puščenih očes odvisno. V poslednjem slučaji bodo se ve da kaj slabotne. Vprašajmo se: od kod da to pride? S tem, kar smo pred rekli, da je moč, enega očesa na teh mestih večkrat zastopana, da je tako rekoč na vsakem takem mestu več očes združenih, smo na to vprašanje že odgovorili, kajti v resnici je vsak tak pr stan z zadostimi, toda skoro nevidljivimi očesi obsijan. — ta očesa pa tako rekoč spe, ter čakajo, da bodo delavnost pravih očes po mladikah zastopale, ako potreba nastane. Imenujemo jih tudi v resnici spijoča očesa. Veliko veče vrednosti, s takim prstanom končane kovči memo one brez tega, nam gotovo ni treba dokazovati, ker je iz vsega ravno navedenega tako rekoč zgrab ljiva; potrebno je le, da povemo, kako da moramo ravnati, ako hočemo tak prstan na kovči pustiti. Prosto, odreže se kovč tikoma starega lesa pod prstanom; še bolje je pa, ako se kovč ne odreže, ampak odkrhne. Tako delajo na Reni. Tako pripravljena kovč je pa razen tega, da kaj krepke kronine korenike napravi, tudi v tem ozira boljša, ker ni mogoče, da bi se po velikem zrklu kaka gnjiloba vgojezdila, kar se pri kovčih, katere prosto » očesom končajo, vendar večkrat rado pripeti. Zdaj nam ostane še o dolgosti kovči govoriti. O tem pa prihodnjič. (Dal. prih.) 59 Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Dalje in konec.) Ako pri izvolitvi in pripravi v pomnoženje namenjenega mladega lesa vinske trte na vse do zdaj omenjeno pazimo, gotovo nam bode naš trud z dobrim, izvrstnim vspehom povrnjen, ako tudi dolgost kovči v poštev vzamemo. Brez določitve prave dolgosti je pa ves ostali trud bolj ali manj zastonj. Velika važnost tako imenovanih kroni ni h kovčnik je že dokazana; tudi je bilo povedano, kako je kovči pripravljati treba, da jih dobimo zadosti in krepke. Rekli smo namreč, da mora kovč kreposti življenja bogatim koščičkom končati, to je, ali z dveletnim prstanom, ali pa z očesom in Členom. Al kaj nam vsa na to mesto tako rekoč koncentrirana krepost življenja hasni, ako je ne izbudimo, ako je takim okoliščinam ne podvržemo, pod katerimi se lahko razvijati prične? — K razvitku vzbudi se pa le s tem, da se vstreže glavnema dvema pogojema, to je, zadostni dotiki se zrakom in zadostnemu vplivu nad-zemeljske gorkote, katerema se mora prosta pot pustiti, kajti brez teh dveh zadremlje nakupičena krepost; in konečno zaspi za zmirom. Prosto pot pustimo pa obema, ako naše kovči v primerno zrahljani svet primerno globoko vsadimo. Ako ni svet rahel, ali pa, ako v sicer rahlem svetu pregloboko sadimo, to je predolge kovči puščamo, nečimerna ostane vsa nada do dobrega vspeha. Poglejmo umnega vrtnarja, kedar si skuša svoje cvetlice s pomočjo cimic pomnožiti, — kam jih potakne? — v zemljo s peskom zel6 pomešano. Peska pa gotovo za to ne primeša, da bi iz njega rastlinam kaj hrane prihajalo, ampak čisto samo zaradi rahlosti. Poglejmo umnega gozdarja. On, ako si hoče vrb ali pa topolov itd. pomnožiti, ne vzame sajenic in pa železnega kola — štange — na ramo (kar večidel neumni kmetovalci store), ampak poda se se sajenicami in kopalnim orodjem na mesto zasaditve. Vspeh obe-dveh je pa se ve da tudi različen, kajti vrtnar opravi nekoliko veče delo enkrat za vselej , gozdar ima pa s potikanjem vedno opraviti. Umni vrtnar in umni gozdar pa razen na rahlost tudi na pravo globokost mislita, in bodo naj sajenice dolge kolikor hočejo, ona jih vendar čez neko gotovo globokost ne bosta potaknila, ker vesta, da se v preobili globokosti krepost življenja vzbuditi ne more, in to zato ne, ker zrak in gorkota nimata do-voljnega dohoda. In v resnici se lahko prepričamo, da je globokost, do katere se sajenice lahko dobro ukoreničijo, ostro določena; kajti izkopajmo dva ali dva in pol, tri ali tri in pol, in pa cel6 štiri čevlje globoko nasajeno oze-lenelo sadiko; in pri vseh bodemo našli, da globokejše kakor dva ali pa dva in pol čevlja ni jedna krepkih korenik zagnala ni, če tudi je še tako dobro bila z vsem preskrbljena. Našli bomo pa *:di, da so pregloboko sajene zel6 slabe, veči del pa — suhe. Kar veljd pa za umnega vrtnarja in gozdarja, veljati more tudi za umnega vinorejca, da! za tega še v veliko veči meri. On naj toraj pri pomnožitvi vinske trte, to je pri zasajenji novih vinogradov za to skrbi, da svet globoko prekoplje — manj kakor 3 čevlje nikdar — ter da v prekopani svet kovči pregloboko ne za saj a, to je, da jih -— ker je najboljše, da le eno oko iz zemlje gleda — daljše kakor 2 čevlja , ali pa k večemu 2 čevlja in pol nikdar ne reže. Misel, da se z daljšimi, 3 do 4, ali cel6 5 čevljev dolgimi kovči nov zasad suše obvaruje, je popolnoma bosa; kajti kaj pomaga dolgost petih čevljev, ako pa trsje goli ostanejo? — nič. Suše obvaruje se pa novi zasad lahko s tem, da se namesti dolgih kovči dolge že vko- reničene bilfe vzamejo, kajti ako se tudi v preveliki globočini korenike z nova narediti ne morejo, pa v tej vendar lahko naprej ra3t6, se ve da ne pri vseh rastlinah — pri drevji že ne — pri trti pa gotovo. Dolge bilfe doseči pa ni nikaka umetnost, vsaj lahko kovči kolikor hočemo poveševno ali ležeče zabiifajo. To, kar je bilo v vsem do zdaj nasvetovanega, naj bi si še posebno Vipavci dobro zapomnili, po tem naj bi pa tudi v bodočnosti ravnali; kajti ravno pri njin so, glede pomnožitve vinske trte, zelo vse napake domd. To trdimo iz prepričanja. D. R.