Pošinina plačana \ gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO (ena 2 Jim DRUŽINSKI TEDNIK Tisoč stvari narediti z očmi ni tako dobro kakor eno samo z rokami. Kitajski pregovor. Le' je ženo zabgdel. In še tedaj, še ob mrtvi ženi sosedje niso videli nje, temveč samo njega. — še tedaj so se zavzeli zanj, da bi dobil čim manjšo ka zen za svoj zločin. Spomnim se druge družinske tragedije, že nekaj let je od nje. Ni se sicer še nepopravljivo končala, in Bog ne daj, da bi se — a zato ni tragedija morda nič manjša. Vračal sem. se pozno zvečer domov. Hiša, kjer sem stanoval, je bila velika, imela je več strank, več vrat in nekaj hodnikov. Nekateri hodniki so bili odprti, nekateri bolj zaprti in topli. Prišel sem kakor po navadi, brez svetilke. Stal sem že pred vrati in hotel odkleniti, ko sem zraven sebe, čisto zraven sebe slišal, da nekdo diha. Toda mislil sem si, da se mi to samo zdi. Hotel sem že vtakniti ključ 'V ključavnico, tedaj sem. pa zaslišal vzdih. Zdaj že nisem mogel več dvomiti. Nekdo je zraven mene, čisto zraven mene mora biti. čudna tesnobnost me je obšla. — Kdo je? sem vprašal. Mislim, da se mi je tresel glas. — Jaz sem, gospod! Ne bojte se! Jaz sem! še vedno nisem vedel, kdo je, a ze to, da sem spoznal ženski glas, me je precej pomirilo. Ko sem privil luč, sem zagledal na tleh, zraven svojih nog, ženo, ki je ležala na preprogi za brisanje čevljev. Ležala je in jokala. Usta je imela pa zamašena z robčkom, da ne l>i slišal njenega stokanja in jokanja. ■— Ne bojte se me, gospod, je spet zaprosila. Mož me je pregnal iz stanovanja. Prišel je pijan in kakor po navadi me je začel pretepavali in vpili nad menoj. Tako je vsakič, kadar se napije. , ■— Ali ste že dolgo poročeni? sem )o vprašal. ■— O, že dolgo, mi je odgovorila nied jokom. Že celih šest let. In vseh teh šest let, kadar se napije, me pre-tepc in me vrže na stopnice. Kam noj grem, kaj naj počncmf... Oprostite, da vas nadlegujem. Čez dve tri ure se talco vrnem v stanovanje na podstrešju. Takrat bo gotovo Se spal. — Ne namerite, me je še enkrat Prosila, ne zamerite, da, sem vas Prestrašila, toda nisem vedela, kam Razgled p© svetu Po dveh mesecih zavlačevanja in jalovega besedičenja so se v Londonu vendarle zdramili: od sobote dalje bo vmešavanje v špansko državljansko vojno prepovedano • Ljubljana, 18. febr. Cela dva meseca je trajalo, preden je londonski odbor za nevme-šavanje v špansko državljansko vojno z muko in težavo vendarle rodil tolikanj težko pričakovanega otroka: snoči so se zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Rusije dogovorili, da od 20. februarja dalje ne bodo več dovolili s svojega ozemlja nobenih transportov prostovoljcev na špansko, od 8. marca dalje bodo pa omenjene države s kontrolo nad španskimi mejami na kopnem in na suhem same pazile, da se bo politika ne-vmešavanja tudi res izvajala. Pravijo, da je bilo na zadnjih sejah tega odbora precej živahno. Po zaslugi Angležev kajpada ne; kot domačini so ves čas zasedanja mislili, da jim je dolžnost paziti, da ne rečejo nobene preglasne ne preenergične; če bi bilo po njihovem, bi nemara v doglednem času pričakali še kakšen nov pododbor v pododboru odbora za nevmeša-vanje — medtem bi pa Španijo lahko mirne duše hudič vzel, na tej ali na oni strani barikad. Ne; Francozi so bili tisti, ki jim je zmanjkalo potrpljenja. Njihov londonski poslanik je namreč sporočil zbranim diplomatom, da je francoska vlada sklenila takoj izstopiti iz odbora in poslati na špansko dve diviziji vojaštva, da sama napravi red na svojih južnih mejah — če se takoj ne konča otepanje prazne slame in politika zavlačevanja na sejah tega odbor: To je zaleglo: vsi gospodje so se takoj našli na skupni fronti — ne meneč se več za Portugalsko, ki je mislila, da bo do konca lahko terorizirala in vlekla za nos tri četrt Evrope. Lizbonska vlada se je namreč ves čas postavljala na sta- lišče, da ne dovoli kontrole na svojem ozemlju, češ da bi tako nadzorstvo kratilo njeno narodno suverenost in državno dostojanstvo. Zaleglo ni niti to, da je celo francoski delegat izjavil, da se francoska vlada ne upira kontroli na svojem ozemlju, ker ne vidi v tem kršitve svojega narodnega dostojanstva, Seveda je bilo to »narodno dostojanstvo«, ki ga vrlim naj bi šla. Tukaj je vsaj za silo. Drugod je mraz. Prosim, ne jezite se name, če me boste še kdaj tu zagledali. —Ali lahko kaj za vas storim? sem vprašal. — Ne, hvala, ne! — Rad bi vam pomagal, če hočete, vam prepustim svojo sobo, samo.., — Ne, ne, za božjo voljo, ne! In tako sem jo pustil zunaj na hodniku, jaz sem pa šel spat. Druge poti ni bilo in je ni moglo biti. Mislil sem še dolgo in dolgo na ta dogodek in nisem mogel zaspati. Nisem mislil na to, da me je bile strah; groza me je bilo trdosrčnosti njenega moža, in hudo mi je bilo spričo usode družine, ki ima■ takšnega moža in očeta. Kakšni morajo biti otroci, ki vidijo, kako oče pretepa svojo ženo in njihovo mater? Žal je mnogo takšnih primerov med nami in tako malo ljudi, ki bi 8 svojim zgledom vplivali na zboljšanje družinskih razmer. Da, hudo je, kadar ima mož slabo ženo, ali kadar ima žena slabega moža. Hudo je, kadar imajo otroci takšne starše in take slabe zglede doma. Haka, Italijanskemu prestolonaslednike-mu paru sc je rodil sin Viktor Emanuel. Italija je veseli dogodek proslavila as velikimi svečanostmi, kralj je pa proglasil amnestijo za politične kac-njence. Na levi: princ Umberto. Na desni: mlada mati princesa Marija Josee. 1 Letečo ptvriantno kolono so preizkusili nad Hawkingom v kentski grofiji na Angleškem. Letala so imela nalog« oskrbeti pehoto i živežem. V kovinasto posodo spravljeno hrano so pričvrstili na padala, potem pa vse skup pripeli na spodnji del letal. Vsako letalo ima dve taki posodi za živež. Na sliki: Letala tipa Hawker-Audax mečejo žive* pehoti, Portugalcem živ krst ne misli kratiti, samo pretveza in izgovor, razumljiv tisti mah, ko povemo, da je diktatorska Portugalska zvest oproda Hitlerjeve Nemčije. Nastane vprašanje: ali se je položaj na španskem z londonskim sklepom kaj spremenil? Seveda se je! General Franco si je sicer zadnje tedne nabral toliko »prostovoljske« podpore od zunaj, da je za nekaj časa preskrbljen. Toda londonski odbor je kot tisti datum, ko se imajo prenehati prostovoljski transporti, previdno odredil 20. februar — to se pravi, določil je tako kratek rok, da oddaljene države (Rusija) ne utegnejo vet prihiteti valencijski vladi na pomoč, in tako dolgega, da bližnje države lahko še izdatno podpro svoje simpatije na španskem. Za nepristranskega opazovalca ni ni-kakega dvoma, da gre to mnogo bolj v korist nacionalistov kakor republikancev. če bi bil londonski odbor sprejel svoj s noč nji sklep že pred dvema mesecema, bi ga bil pač ves svet pozdravil. Skrajšal bi bil državljansko vojno in v kali zatrl klice porajajočega se evropskega konflikta, španska afera bi bila ostala omejena na pirenejski polotok in na Špance, t. j. na tiste, ki se jih tako rekoč edinih tiče, kako si bodo svoj dom uredili. Danes ta dan je španski hišni prepir postal tako rekoč že evropska vojna v malem, in vojne strasti se od dne do dne bolj razpihujejo. Ali bo zdaj, po »angažiranju« toliko prostovoljcev z vseh strani sveta, še mogoče reči, da bo res špansko, kar se bo iz tega »hišnega prepira« rodilo? Toda bolje je pozno kakor nikoli. In zato velja londonski sklep pozdraviti — z željo, da le ne bi prišel prepozno. Španska fronta je po zasedbi Malage nekaj dni nihala lu se je na jugu upognila v škodo vladnih, vendar se Francu še ni posrečilo zavzeti Almerije, važnega pomorskega mesta kakih 170 km vzhodno od Malage. Prodiranje nacionalistov je tu nekoliko zastalo; očividno je Franco vrgel vse razpoložljive sile pred Madrid. Tam se že nekaj dni bijejo srditi topovski in letalski dvoboji, uvod v velik koncentričen napad na prestolnico. Francovim četam se je posrečilo pretrgati cesto, ki veže Madrid z Valencijo. Tega uspeha nikakor ne gre podcenjevati, kajti če izgubi prestolnica zvezo z zaledjem, pač ni pričakovati, da bi se mogla dolgo držati, že zaradi pomanjkanja živil in staeliva ne. Toda pozabiti ne smemo, da je pretekli teden z zavzetjem Malage republikance hudo potrl, medtem ko so nacionalisti, okrepljeni vrhu tega s svežimi »prostovoljskimi« močmi, s to liko večjim elanom napadali. Skrivnostna letala nad Dunajem Ondan je baje letelo nad avstrijsko prestolnico neko skrivnostno letalo —• »baje« rečemo zato, ker ga je baje videl samo poročevalec berlinskega DNBa. In nemški poluradni poročevalski urad je iz tega odkritja tudi takoj naredil pomemben politični dogodek: videl je namreč, da je letalo priletelo od češke meje in da so se na njem videla znamenja, spominjajoča na srp in kladivo: to se pravi, letalo je sovjetsko! In ker je prišlo s češkega, je to pač dovolj tehten dokaz za nemško trditev, da so Čehi dali Rusom svoja letališča na razpolago, Stvar še zmerom ni prav razčiščena. Danes se je sicer pojavila nova razlaga skrivnostnega letala, to pot dunajska: letalo je baje avstrijskega porekla, a ko je letelo nad Dunajem, je delalo reklamo za nemški film »Sebastopok.., Ker bi se utegnilo komu čudno zdeti, da omenjamo ta nepomembni pripetljaj v razgledu svetovnih dogodkov, naj še dodamo: tik pred začetkom svetovne vojne so si Nemci na lepem izmislili, da je neko francosko letalo letelo nad Belgijo in.tako kršilo njeno nevtralnost, neko drugo, takisto francosko, je pa metalo bombe na Nurnberg! (Zgodovina je pokazala, da so si Nemci oboje izmislili — samo zato, da so imeli pretvezo za napoved vojne Franciji.) Čehi so Nemcem že dolgo trn v peti. Pred nekaj meseci smo priobčili po francoskih listih nemški strateški načrt s češkoslovaško, človeku se nehote vsiljuje misel, da je nedavna, še vedno trajajoča gonja proti »sovjetskim« letališčem na češkem del načrta nemškega generalnega štaba, prav tako kakor odkritje »sovjetskega« letala nad Dunajem. Dunaj in Berlin se razhajata V nedeljo je imel avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg na zborovanju domovinske fronte pomemben govor, Povedal je namreč, da si bo Avstrija sama krojila svojo usodo, kar se tiče uvedbe monarhije in obnove habsburškega prestola v 'Schonbrunnu. Ta izjava ni tako prazna, kakor bi kdo utegnil soditi na prvi pogled. Pove namreč nič več in nič manj kakor to, da Avstrija popolnoma resno misli na obnovo habsburškega cesarstva, in da se pri tem zanaša na pomoč nekaterih velesil. Drugače si trezni Schuschnigg pač ne bi bil šel po nepotrebnem nakopavat sovraštva Nemčije in odpora Male antante. Da je Nemčija tista, ki bi danes najtežje gledala Habsburžane na Dunaju, je jasno ko beli dan. Kajti to bi pomenilo prekrižanje načrtov o združitvi Avstrije z Nemčijo — načrtov, ki se jim Berlm nikoli ne bo odpovedal, naj nemška vlada danes, ko je z Rimom dobra, to še tako taji. Da je Mala antanta proti Habsburžanom, tudi ni novo, Le da je njen odpor zadnje čase znatno oslabel ali se je pa njeno stališče spremenilo — tako vsaj trdi »Echo de Pariš«, navadno o zunanji politiki prav dobro informirani pariški desničarski dnevnik. Neprikrito se Schuschniggove izjave vesele baš Francozi: saj jim vsakdo podari glavni dobitek, kdor zabije zagozdo med Nemčijo in katero izmed njenih sosed — dvojni dobitek s premijo jim bo pa dal tisti, kdor bo Dunaj za zmerom odtrgal od Berlina. Ne glede na to, da utegne takrat tudi počiti os Rim—Berlin. Goring spet pri Poljakih na lovu Zadnja leta je prišlo že v navado, da gre general Goring. predsednik pruske vlade in za Hitlerjem najvplivnejši mož v Nemčiji, vsako zimo k Poljakom v goste in na lov. Takšna politika med sosedi ne more škodovati; narobe, škodujejo pa lahko čenče, ki se ob takih sestankih rode. Tudi generalu Goringu govorice niso prizanesle. Raznesla se je namreč novica, da se bo na obisku na Poljskem sestal tudi s predsednikom gdanskega senata Greiser-jem in da se bosta pri tej priložnosti pomenila, kako bi se dal; Gdansk na lep način spet združiti z Nemčijo, Poljakom bi pa že kaj dali za odškodnino. Seveda je začelo kar deževati preklicev, iz Varšave, Berlina in Gdanska, Da nič res ni in da so hudobno novico razširili politični nevoščljivci, ki ne morejo gledati, da se Nemčija in Poljska tako dobro razumeta. Kdor si je to novico izmislil, je svoje dosegel: saj so Nemci sami hiteli zatrjevati, da ne mislijo Gdansku sile delati in iznova kršiti pogodbe. V današnjih napetih časih je vsaka taka izjava dragocena.! In tako to pot časopisne čenče —J če so bile res samo čenče! — niso škode naredile, Observer. Pogled na katalonsko prestolnico Barcelono, ki so jo nacionalistične križarke zadnji dni večkrat uspešno obstreljevale. Kronika preteklega tedna Zakonski trikot Sleparjem mož v lastni hISI potisnjen v kot — ženin Iju-folmec se je pa razkodatll, kakor da bi bil on gospodar Sisak, sredi febr. V vasi Glavičani v dvorskem okraju je živela čudna zakonska deteljica: 491etni mož, njegova 451etna žena in »jen 261etni ljubček. Adam Bukvič je živel s svojo ženo Dragico v slogi in ljubezni. Edina senca v njunem srečnem življenju je bilo to, da nista imela otrok. Ker je bila pa Dragica še zmerom lepa in mladostna, se je vanjo zaljubil 261etni kmet Marko Stanič. Po letu dni njunega razmerja se jima je rodil sin. Sele takrat je začel Adam sumiti, da ga žena vara, in je začel paziti nanjo. In neke noči je res odkril, da se shaja s Staničem. Da ne bi nastal javen škandal, ni Adam svoji ženi ničesar očital, le to jo je prosil, naj pusti Marka. Toda žena se svojemu ljubčku ne samo ni odrekla, temveč ga je očividno še k sebi vabila, zakaj Stanič se je kmalu začel kar v gospodarjevi hiši sestajati z njegovo ženo. Prišlo je celo tako daleč, da sta Dragica in Marko nesrečnega moža odrinila v tesno in mračno čumnato, tako da je Adam v lastni hiši živel kakor prevžitkar. Toda Marku še to ni bilo dovolj. Zaslepljen po Dragičini ljubezni, se je hotel starega Adama docela odkrižati. Ondan se mu je ponudila priložnost. Stari Adam se je v mraku vračal od soseda, kjer je bil po opravkih, ko ga je pred dvoriščno'ograjo sprejel Marko in ga iz lovske puške nevarno obstrelil. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnišnico, njegov napadalec se bo pa zagovarjal pred Sodiščem. ■ Dve novi ministrstvi? Predsednik finančnega odbora narodne-skupščine dr. Janjič predlaga, da naj bi se 1. julija t. !. ukinilo ministrstvo za telesno vzgojo, ustanovili naj bi se pa zato dve novi ministrstvi, in sicer propagandno ministrstvo in versko. Propagandno ministrstvo naj bi skrbelo za državne interese doma in v tujini, versko je pa zato potrebno, ker imamo v Jugoslaviji 13 veroizpovedi; njegova naloga bi bila med drugim j razili, da ne pride do medverskih bojev, ki bi utegnili biti aievarni za mir in ved v državi. ■ Poročila se je naša naročnica gdč. Marija Rošičeva iz Črnomlja % gospodom Satoškom iz Črnomlja. Iskreno čestitamo 1 ■ Nevaren razbojnik na delu. Te dni je neznan vlomilec vlomil v gostilno g. Švare na Podrtini pri Kranju in hudo ranil z nožem lastnika gostilne, ki je slišal vlomilca in ga je hotel pregnati. Vlomilec je g. Švari prerezal ličnico in gornjo čeljust, z drugim vbodom ga je ranil v lice, s tretjim v lobanjo. Vlomilec je utegnil odnesti samo škatlo dravskih cigaret, gostilničarju je pa od rane tako drla kri čez oči, da ni mogel vlomilca spoznati. ■ Nasilna smrt v hlevu. Posestnika Jurija Š i m o n a iz Pelišoveev pri Mariboru so le dni našli v hlevu nezavestnega. Dan na to je umrl, ue da bi se bil zavedel. Preiskava je dognala, da je starega Simona nekdo napadel in ga prav neusmiljeno suval v epoloviio in s tem povzročil starčkovo smrt. Orožniki so aretirali pokojnikovega svaka Jožefa Matjašiča in njegovo ženo Katarino, loda oba odločno trdita, da nista kriva Simonove smrti. B Srčna kap v kopališču. Upokojeni mizar drž. železnic Ivan Mraz, star 84 let, se je te dni šel kop it v kopalnico pri mariborski kurilnici. Ker ga več ko tri četrt ure ni bito na spregled, je strežnica, sluteč nesrečo, sama odprla vrala. Našla ga je mrtvega. Zadela ga je bila srčna kap. H Za milijonske zneske so oslepa-. rili državo Ivan Lakičevič in njegovih 57 pajdašev, ki so na izmišljena imena leta in leta dvigali pokojnine in invalidnine. Na razpravo eo prišli le nekateri. Lakičevič in njegovi glavni pomočniki so pa oelali doma in predložili zdravniška spričevala, češ da eo bolni. Lakičevič j« bil pred več leti sluga v Nikšiču, |>o vojni je pa postal milijonar. Osleparil, je drž. blagajno za 2,328.530 dinarjev. ■ Obupal je nad življenjem znani sarajevski industrije« štjepan Mihalič, lastnik velike tovarne pohištva, ker ni videl možnosti, da bi se njegovo podjetje kaj prida razvilo. ■ Detektivskega nadzornika ▼ Ma-riborn je hotela oropati znana vlomilska specialistka, toda g. Orel, ki je bil ravno doma, jo je zasačil v trenutku, ko je hotela izginiti z njegovo eJntsko suknjo. ■ (Srki proti samcem. Grška vlada misli izdati zakon, po katerem bo moral biti vsak Grk, ki mu je 25 let, poročen. Za tiste, ki se s 25. letom »e bi poročili eo pripravljeno zelo stroge določbe. Državno in avtonomno služim no bo mogel dobiti Grk, ki v 25. letu ni poročen, plačati bo moral velike davščine itd. Na Grškem je zaradi tega predloga zavladala velika vznemirjenost, čeprav je se veliko vprašanje, ali se bo ta predlog res Uzakoni). ■ Lov na vžigalnike so te dni priredili finančni organi v Mariboru. Preiskali so vse ljudi, ki so prišli neko jutro iz Kamnice v Maribor. Novica se je hitro raznesla po Mariboru in tako ee le tu pa tam lahko vidi kak »tihotapski< vžigalnik, saj je treba zanj plačati globo 500 din. ■ če delaven človek obupa, so kaj lahko katastrofa rodi. Tako je obupal delavec Marko Mohorko v Ptuju nad svojo ženo, ker mu je odnesla prihranjeni denar, obenem ga je pa sleparila s svojimi ljubčki. Na pustni torek ga je zaposlita in šla na zabavo v Maribor. Ko je prišla domov, je nastal med njo in možem hud prepir. Mohorko je v skrajnem razburjenju pograbil veliki kuhinjski nož in z njim prerezal ženi glavno žilo, tako da je v nekaj minutah izdihnila. Mohorko se je sam prijavil orožnikom. Simpatije sosedov in bližnje okolice so na njegovi strani, saj je bil mož na glasu marljivega, vestnega in poštenega človeka. Do tega grozodejstva ga je pripeljal le obup nad uničenim družinskim življenjem. ■ Inž. Milan šnklje je umrl te dni na Golniku. Pokojnik je bil glavni tajnik Zveze induetrijeev za d ra veko banovino, inteligenten, nadarjen in zaslužen mož. Ohranimo mu trajen spomin! ■ Zaradi prevelike vestnosti je šel v smrt orožniški narednik Miloš Roda n o v i č. Odšel je bil v Berane po plačo za svoje tovariše in se je hotel po vsaki ceni še isti dan vrniti. Ker ga pa čolnar zaradi visoke vode ni maral prepeljati- čez Lim, je. hotel narednik po železni vrvi broda preplezati na drugo stran reke. Na pol poti eo mu odpovedale moči. Padel je v deroče valove in utonil. Skrajno vestni orožnik je dal življenje, da bi o pravem času prišel v službo in prinesel svojim tovarišem težko pričakovano plačo. H Rudarska stavka v srbskem rudniku Jeramlu je končana. Okrog 700 rudarjev tega podjetja je pred tednom dni začelo stavkati. Rudarji so ostali kar v rovih, pričakovaje, da se bodo njihovi odposlanci medtem pogodili z lastniki. 'loda ne podjetje ne rudarji niso končali stavke, temveč je poseglo vmes okrajno glavarstvo. Kratko in malo je zaprlo obrat, dokler se preiskava zoper lastnike ne konča. Rudarji so pogumno vzdržali v rovih že celih dve slo ur. ■ Nesreča italijanskega parnika. Italijanski parnik sEtna< je pred nekaj dnevi trčil blizu Dolgega otoka na ostre skale in čeri ter ee hudo poškodovan zagvozdil mednje. Ker bi popravilo tega že precej starega parnika mnogo Btalo, bodo rajši pobrali z njega vse, kar se še pobrati da, potlej ga bodo pa z dinamitom razstrelili. ■ Polkovnik Alton« Žerjav, brat pokojnega ministra Gregorja Žerjava, že med vojno vnet Jugoslovan, je 13. t. m. umrl v Ljubljani. Poslednjo čast mu je izkazalo vojaštvo s častno četo, pogreba se je pa udeležila ogromna množica občinstva in mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov. ■ Deset let pri ciganih je preživela mala Nada Pandurovičeva, hči železničarja iz Sarajeva. Pred desetimi leti so starši mislili, da so jim hčerko Nado raztrgali volkovi, zdaj pa, po desetih letih, so izvedeli, da so jo takrat ugrabili cigani. Prav te dni so se namreč eigani sprli na sejmu v Varešu, pa je beseda dala besedo. In te besede eo prišle orožnikom na uho. Koj so vrli orožniki vzeli malo Nado pod svoje okrilje in jo vrnili presrečnim staršem. Razen tega so uvedli strogo preiskavo, ker se zdi, da je ciganska drhal pobrala v bližini morda še kakšnega otroka. ■ Statistika ljubljanskega mestnega fizikata pravi, da se je lani rodilo v Ljubljani 2337 otrok, umrlo je pa 835 Ljubljančanov in 525 tujcev. Statistika je prav zadovoljiva in razveseljiva, zakaj število porodov znatno presega umrljivost. Mladi ljudje eo bili lani tudi podjetnejši, zakaj oženilo se jih je 797, medtem ko se jih je leta 1935. samo 703 in 628 leta 1934. ■ V smrt, ker ni dosegel zaželenega uspeha. Inženir Jova Jovanovič, šef hidrotehničnega oddelka na državnem posestvu Belje je pred nekaj dnevi izvršil samomor, ker se mu kljub nadčloveškim naporom ni posrečilo, da bi z mogočnim nasipom zaustavil vodovje reke Karašice. Ko je namreč voda izpodjedla nasip, se je razlila v tovarno 6ladkorja. Mladi inženir si je gnal stvar tako k srcu, misleč, da je on zakrivil nesrečo, da si je pognal kroglo v glavo in obležal pri priči mrtev. Dogodek ▼ Kjgbenhavnn Prečudna otrokova rešitev Iz četrtega nadstropja padel na tlak — in ostal živ in zdrav (sU) Kjobenhavn, februarja. Gospa Lar.snov a stanuje v četrtem nadstropju. Te dni je stopila za trenutek na hodnik po vodo, svojega triletnega sinčka Jorgna je pa pustila v sobi. Ko se je čez nekaj trenutkov vrnila, je vsa prestrašena opazila, da je bil otrok med tem odprl okno, zlezel na polico in se sklonil ven. Uboga mati je od groze zakričala in skočila k otroku, hoteč ga potegniti z nevarnega mesta. Toda Jorgen se je njenega krika tako prestrašil, da je padel v globino. Bolj mrtva ko živa je nesrečna mati stekla po stopnicah na cesto. In glej: na pločniku je zagledala svojega otroka živega in celega, okoli njega pa gručo ljudi. Od veselja in prestanega strahu je omedlela. Medtem je prihitel rešilni avto in odpeljal gospo Larsnovo z otrokom vred v bolnišnico. Tam si je kmalu opomogla. Otroka so natanko preiskali, a razen odrtin na koži in nekaj prask niso opazili nikakih zunanjih ne notranjih poškodb. Živahni fantek je hotel že čez pet ur vstati in oditi domov. Seveda ga niso pustili, ker bi ga bili v bolnišnici radi še nekaj časa opazovali. Zdravnikom namreč ne gre in ne gre v glavo, kako da se ni otroku nič pripetilo. Zdi se, da se je med padcem zvil v klobčič in ovil ročico okoli glave, tako da ni z glavo udaril ob tlak. Pa tudi tako je težko razumeti, kako je mogel otrok pri padcu iz četrtega nadstropja odnesti tako celo kožo. Stari pregovor, da na otroke angeli varuhi pazijo, se je vnovič uresničil. London ima Podzemeljska vila bogatega čudaka Banka Baruch II. Rue Auber. PARIŠ! (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu, — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxel|es: Holandija št 1458-66 Ded. Dienst: Francija št 1117-94. Pariš: Lusern burg: št. 5967 Lusembura Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice (nRi) London, februarja. Neki petičen Anglež si je dal zgraditi svojevrstno vilo. Streha te vile je tri metre pod zemljo, zidovi so pa sestavljeni iz meter debelih železobeton-skih plošč. Letalo te hiše ne bo moglo opaziti, ker sta njen vhod in izhod skrita na vrtu med drevjem in grmovjem. V notranjščino vile držita dva podzemeljska hodnika. Ekscentričnemu Angležu torej tudi letalski napad ne bo mogel do živega. Vila ima štiri sobe z vsemi pritiklinami. Sobe so svetle in zračne, za ventilacijo skrbe posebne naprave. Lastnik vile si lahko v vsaki sobi ustvari drugačno podnebje; v ta namen mu je treba le pritisniti na ta ali oni gumb. Podzemeljska vila ima tudi s okna«. Sestavljajo jih zrcala in podobne cevi, kakor jih imajo podmornice; skoznje ima razgled na najlepše kotičke vrta. če se mu zahoče, pa samo obrne cevi in takoj zagleda še druge dele svojega vrta. Le na cesto in k sosedovim mu njegov »daljnogled« ne bo nesel; sicer pa kaže, da takšne posvetne reči čudaškega Angleža ne zanimajo bogve kako. IZPOSOJENA ELEGANCA Glasilo angleškega krojaškega društva je pred kratkim priobčilo članek pod naslovom »Izposojena eleganca«; v njem z obžalovanjem ugotavlja, da se pri Angležih čedalje bolj širi navada »izposojanja« večernih oblek za slavnostne priložnosti. Po vojni se namreč vse bolj in bolj krči število Angležev, ki si dado delati novo obleko, zato pa vstajajo iz tal izposojevalnice oblek ko Druga stran kolajne ICoUhUcdanes V prekmorskl Nemčiji, veliki za četrt Evrope, Je živelo pred vojno med 11 milijoni domačinov manj ko 16.000 Nemcev 2c dolgo je kolonijsko vprašanje na dnevnem redu, vsaj od takrat, ko je na Nemškem prišel Hitler na krmilo. Zadnje čase postaja še posebno pereče, ne sicer toliko iz dejanske nemške potrebe po nekdanjih kolonijah kakor iz prestižnih, nacionalnih ozirov. Nemčija hoče kolonije in kakršne so danes mednarodne politične razmere, jih zna tudi res dobiti. Ne sicer svojih nekdanjih prekmorskih posesti, kajti Anglež in Japonec pač ne bosta odstopila niti pedi, kar sta spravila leta 1919.; le Francoze bi nemara znali i prijatelji in »prijatelji« pripraviti do tega, da polože na oltar svetovnega miru še drugi obrok sadov svoje zmage (prve so bile reparacije). Kolonije so čedalje bolj pereče. Vsi časopisi so jih polni, vsak gostilniški in kavarniški gost jih ima že na jeziku — pa vendar večina med nami nič prav ne ve, okoli česa se ta stvar vrti. Dajmo, poglejmo zato malo na zemljevid in v zgodovino I * Najboljše kolonije na svetu ima Anglija; to je že tako stara resnica, da se ni vredno ustavljati ob njej. Druga je Francija, Nemčija je pa prišla šele dolgo, dolgo za njo. Zato je že pred vojno vladala večna ljubosumnost med obema mejašema na Renu; da, nekajkrat se je spor kar nevarno poostril (zaradi Maroka). Dejansko Nemci niso bili tako v krivem, saj je bilo njihovega prebivalstva skoraj za 50 •/« več kakor francoskega, pri tem je bila pa Nemčija celo manjša od Francije! Drugo je bilo pa način, kako so Viljem in njegovi ministri hoteli priti do kolonij. V predvojni dobi niso bili namreč Nemci nič manj arogantni in brezobzirni kakor danes. Nekaj so s tem sicer dosegli, mnogo bolj so se pa še osovražili. Svetovna vojna je Nemcem vzela vse kolonije: Togo, Kamerun, nemško Jugozahodno Afriko in nemško vzhodno Afriko. Vse te kolonije skupaj so merile več ko 2,700.000 kvadratnih kilometrov, t. j. toliko kakor dobro četrtino Evrope. Prebivalstva Je bilo pa komaj 11,400.000 domačinov in 21.000 Evrop-cev, med njimi samo 16.000 Nemcev! Ali ne govore te številke nadvse zgovorno, da za preobljudenost kolonija ni zdravilo? Versajska mirovna pogodba je nemške kolonije takole razdelila: Velika Britanija 2,169.000 km=, Francija 762 tisoč km5, Belgija 55.000 km-' in Japonska 2.150 km5. Z drugimi besedami: Angleži so pobrali 72'6 “/o nemških kolonij ali skoraj tri četrtino, Francozi eno četrtino, Belgija in Japonska skupaj sta pa dobili pičla 2°/». Danes hočejo Nemci to ozemlje nazaj. Da Angleži svojega ne bodo dali, je toliko kakor gotovo. Znali so se vešče zabarikadirati: večino nemških kolonij so namreč odstopili svojim dominio-nora (Južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji) in se zdaj nanje sklicujejo — a dominioni kajpada nočejo o odstopu niti slišati. Obenem prirejajo Angleži doma »neuradno« protestna fborovanja, diktirajo resolucije, naro-ajo članke v časopisju proti odstopu le pedi angleških tal. Tako bodo Nemcem docela po pravici lahko rekli, da angleški narod kolonij ne dd, in ker so Angleži demokrati — bodo rekli — pač ne morejo ničesar ukreniti proti volji ljudstva: ergo iz angleških kolonij ne bo nič. Da Japonci ne bodo tistih bornih 2150 km5 dali iz rok, je tudi ko pribito. Ostanejo Francozi. Da vse nanjo meri, najbolj pa Nemci, Francija sama le predobro čuti. Zato tudi srečate zadnje dni v francoskem tisku toliko člankov o nekdanjih nemških, sedanjih francoskih kolonijah. Samo po sebi se razume, da Francozi prav tako odločno kakor Angleži odklanjajo že sdmo misel na odstop kolonij. Pri tem se sklicujejo na vse polno bolj ali manj tehtnih argumentov. Predvsem poudarjajo, da so dobili nemške kolonije v silno zanemarjenem stanju; Nemci da so znali samo črpati naravna bogastva teh dežel in izrabljati domače prebivalstvo, kulturne in socialne povzdige kolonij jim pa ni bilo prav ntč mar. Francozi — tako beremo v francoskih listih — so' poVsod podvojili število zdravnikov, zgradili vse polno dispanzerjev za nalezljive bolezni, razvili osnovno šolstvo, spopolnili promet Itd če bi se danes v nekdanjih nemških kolonijah vršil plebiscit, pravijo Francozi, ni prav nikakega dvoma, da bi se prebivalstvo zanje odločilo. Leta 1914. je Kamerun dal 4000 ton kakao <1000 ton v tistem delu, ki ga je leta 1919. dobila Francija): danes — se sklicujejo Francozi — pridelamo tam 20.000 ton. Palmovega olja predvojni Kamerun tako rekoč ni poznal; danes se ga pridobi 4000 ton. Izvoz lesa se je od leta 1914. podeseteril. Na vse to se sklicujejo Francozi, dobro vedoč, da onkraj Rokavskega preliva niso zanesljivi zavezniki in da bi se, če bi jim tako kazalo, kaj hitro pobotali z Nemci na francoski rovaš. Kolonijski pogovori v Londonu so se že začeli. Sicer trde časopisi in diplomati, da Angleži ne odnehajo in da so s Francozi solidarni. Toda kaj se zn kulisami plete, danes nihče prav ne ve... gobe po dežju. V Londonu imajo že tako velike tvrdke, da morejo posoditi stare večerne obleke kar 4000 gospodom hkrati. Morda je prav glede na gornjo novost zanimivo, kakšnih 10 zapovedi je te dni zapisal neki angleški časopis tistim gospodom, ki hočejo biti elegantni. Evo jih: 1. Ne nosi dokolenk. 2. V angleških deželah ne nosi baskovske čepice. 3. Ne nosi igel v ovratnicah, razen če se kot član kakega kluba ali šole udeležiš z znakom njihove prireditve. 4. Ne nosi čevljev iz irhovine, razen če imaš ozebline. 5. Ne nosi robčka s kričeče velikim monogramom v prsnem žepku. 6. Ne nosi v plašču pisanih robcev. 7. Ne obuvaj podnevi živo pisanih nogavic. 8. Zvečer ne nosi nogavic z všivi, ki zbujajo pozornost. 9. Ne nosi črnega klobuka k rjavi obleki, čevljem, rokavicam in nogavicam. 10. Ne nosi slamnika k smokingu, razen če si hočeš v kabaretni točki privoščiti Mauricea Chevalierja. PSI NADLEGUJEJO PISMONOŠE Londonski poštni ravnatelj se je te dni v javnem govoru bridko pritoževal nad sovražnim vedenjem psov nasproti poštarjem. Dal je namreč sestaviti statistiko, koliko psov je že pomerilo hlače pismonošem, ali jih pa še huje obklalo. In glej, številke so prinesle na dan presenetljive stvari. Tako so psi samo leta 1935. obgrizli na Angleškem 5500 pismonoš. Zaradi njihovega zdravljenja je pošta izgubila več ko 10.000 delovnih dni. Kaj misli zdaj londonsko poštno ravnateljstvo ukreniti proti neljubeznivemu ravnanju psov, še ni znano. Nerodna imena (nGD) Pariz, febr. Za časa francoske revolucije so mnogo otrok krstili na imena Brut, Katon, Agrikola in Scevola (po slavnih možeh iz rimske zgodovine). Med vojno so se nam Francozom rodile »Zmage« in »Jpf-fretke« (po maršalu Joffru, zmagovalcu na Marni). A vse to je prekosila španska revolucija, ko je za svoje novorojenčke uvedla celo kopico na moč nenavadnih imen. Tako so na primer v letošnjem januarju krstili na Španskem mnogo otrok na imena »Soy la Revolucion« (Jaz sem revolucija), »Satanas y el in-ferno« (Satan in pekel), »Viva el Pre-sident« (Živel prezident) in celo : Arti-culo veintitres de la Constitution« (člen tri in dvajseti ustave) in »Fronte popular« (Ljudska fronta). Cenimo sicer čustva, ki so narekovala staršem, da so izbrali svojim ljubljenčkom ta nenavadna imena, ne moremo pa verjeti, da bodo otroci, ko pridejo sami k pameti, takisto navdušeni nad politično iznajdljivostjo svojih staršev. Predstavljajte si na primer, da mati pokara svojo hčerko z besedami: »Pridna bodi, ,Jaz sem revolucija'!« ali pa oče svojega nadobudnega sinčka: »V kot se mi poberi, .Satan in pekel1!« (»Pariš Soir«) Ne pritožuj sc, drugače te se oženijo (nEK) London, februarja. Neki telefonski naročnik se je pritožil proti neki telefonistki, Češ da ga je surovo zavrnila. Ker se nikakor ni hotel potolažiti, je poštna uprava sklenila, da ga osebno seznani s »surovo« stranko — morda se bo tako laže pobotal z njo. čez štirinajst dni sta bila nasprotnika srečno zaročena, danes sta pa že mož in žena... Pretresljiv prizor iz Louisvilla med povodnijo Slika na levi: Voda je tako visoka, da se komaj šc vidijo iz nje prometna znamenja in cestne svetilke. — Spodaj: »Ulična« slika iz Evansviila v državi Indiani: deroča voda sega že do streh. »Nujno! Nujno! Pošljite čoln na številko 1806 v 2. ulici! Rešiti je treba štiri ljudi, med njimi dva bolnika! Nujno! Nujno! »Nujno! Opozorilo malim reševalnim čolnom: V Broadstreetu in na Broadwayu je tok posebno hiter in nevaren, Mali čolni naj sc opikajo teh cest, tudi če bi jih tja, klicali. Ponavljam: tok je zelo hiter in nevaren...« Potem tole poročilo: »Policijo opozarjamo, da naj pazi na nekega črnca, starega 50 do 60 let, ki je pravkar ušel is glavne bolnišnice. Mož ima delirij.« Ob uri, ko je navadno pel Eddie Cantor, zaslišimo: »Pošljite oddelek, policije v JValnutstreet, ker plenijo neko tamkajšnjo vinslto trgovino. Nujno! »Policija! Nujno! Nel:o vinsko trgovino so popolnoma oplenili... Streljajte, na ropar jel« Potlej se jc glas pomiril: »Iz Netvgorka, je prispelo 200 'mornarjev. Ti vedo, kaj je treba storiti.« Še pozneje: »Na znan je vsem čolnom! Vsem čolnom! Požar divja v hiši na vogalu 12. ulice na Broadivagu. Treba je izprazniti vse sosednje hiše! »Čolni, na pomoč motornemu čolnu, ki se potaplja v 18. ulici!« In potem spet enolični glas: »Čolni! V hiši št. 117. v tretji ulici jc treba rešili nekega 75 letnega starčka! Neki delavec brez službe čaka rešitve na številki 1032 v 8. ulici, »Obvestila iz Austina v Texa.su: Pet gledališč je tam priredilo dobrodelne predstave za žrtve iz poplavljenega ozemlja. Hvala Austinu.« »Nujno! Nujno! Požar na 12, ulici se širi! Trideset ljudi je tam v smrtni nevarnosti. »Nujno! V garaži 8. ulice je nastala eksplozija. Rešite sosednje hiše! »V ulici Svete Katarine čaka rešitve neki bolnik.« In tako dalje, noč in dan. Zdaj pa postaja v Louisvillu nič več ne kliče na pomoč. Vse je utihnilo. Izpraznjeno mesto so zagrnili valovi... (»Daily Esprcss«, London) Louisville je veliko mesto (308 tisoč prebivalcev) v ameriški državi Kentuckj ju ob reki Ohiu. Pri nedavni katastrofalni povodnji v Združenih državah je bilo to mesto eno izmed tistih, ki so j ih vode najhuje prizadele. Priobčujemo pretresljivo sličico iz poplavljenega mesta, posneto po poročilu posebnega poročevalca velikega londonskega dnevnika »Daily-Expressa«. Radijska postaja mesta Louisvilla že od nedelje ne oddaja več svojega vsakdanjega programa. Nič več sc ne slišijo ne jazz ne popevko Eddija Cantorja in Dicka Poivella; nič več se ne moreš nasmejati zabavnim prizorom, raznih varietejskih umetnikov. Enoličen glas govori v radiu od jutra do večera in vso noč. Za letošnji karneval so Nemci oblekli RDEČO KAPICO v popolnoma novo, hitlerjevsko obleko Monakovski dnevnik »Miinchner Neueste Nachrichten« je izdal za pustni torek posebno karnevalsko Številko. V njej beremo tudi tole satirično zgodbo: Bil je nekoč, dolgo dolgo je že tega, velik gozd v Nemčiji, ki ga Delovna fronta Se ni utegnila izsekati. In v tem gozdu je živel yolk. Neke lepe nedelje — bilo je ravno na praznik hitlerjevskega nabiralnega dne — je šla neka deklica, članica Zveze miadih Nemk, v veliki gozd na sprehod. Na glavi je imela rdečo kapico in namenjena je bila na obisk k svoji arijski babici, stanujoči v Domu hitlerjevskih starcev in stark. Deklica je imela s seboj košarico in v njej steklenico vina in funt presnega masla, dar zimske pomoči, A glej! Takrat ji pride naproti volk. Dlako si je bil dal pobarvati hitlerjevsko rjavo, tako da ne bi nihče odkril njegovih plemensko nečistih nakan. Zato si tudi mala Rdeča kapica ni mislila nič hudega, saj je vedela, da so vsi škodljivi ljudski elementi zaprti v koncentracijskih taboriščih; tako je menila, da ima pred seboj navadnega psa iz boljše meščanske družine. »Heii, Rdeča kapica!« je pozdravil volk. »Kam pa greš?« Mala Rdeča kapica je odgovorila: »K svoji babici grem, v Dom hitlerjevskih starcev in stark.« * »Lepo! Lepo!« jo je pohvalil volk. »Toda potem bi bilo prav, če bi ji prinesla šopek cvetlic, takšnih, s kakršnimi je Urad za olepšavo narave okrasil ta gozd « _ Deklica je ubogala in je takoj začela trgati cvetlice. Napravila je iz njih majhen šopek, vreden praznika hitlerjevskega nabiralnega dne. Toda medtem je volk stekel v Dom hitlerjevskih starcev in stark, požrl babico Rdeče kapice, se preoblekel v njeno obleko, si pripel znak ZVeze hitlerjevskih babic, skočil na posteljo in se skril pod odejo. Takrat je prišla deklica in pozdravila : »Dober dan, babica! Kako se imaš?« Volk je skušal posnemati plemensko čisti glas pokojne babice in je odgovoril: »Hvala, ljubo dete, prav dobro se Počutim!« Toda Rdeča kapica se je začudila: »Zakaj imaš danes tako plemensko nečist glas?« Volk je odvrnil: »Ker me je geopolitični govorniški tečaj v našem društvu zelo utrudil.« Krvav dvoboj dveh Afričank (*Cll rariz, jan. V nekem nočnem zabavišču na Montmartru sta se sporekli zaradi nekega moškega dve mladi in na moč prikupni Afričanki, ki sta se preživljali v Parizu s prodajo ostrig. Kar na lepem sta se vpričo več ko 300 gostov hudo sprijeli, kajpak kar z ostrižnima nožema. Med dvobojem sta rabili svoji košari za ščit, a kljub temu sta druga drugo pošteno razmesarili, S hudimi ranami so naposled reševalci prepeljali obe vročekrvni nasprotnici v bolnišnico. Policija je prijavila lastnika noč-hega zabavišča sodišču, zakaj zdi se, je podjetni lastnik nalašč našču-val deklici drugo na drugo, samo da le svojim gostom postregel s senzacionalnim in krvavo dramatskim priborom. »O, babica, zakaj imaš pa tako velika ušesa?« se je še bolj začudila Rdeča kapica. »Nič naj te ne skrbi,« jo je potolažil volk, »samo zato so tako velika, da laže slišim mrmranje kritikastrov.« »O, pa tudi oči imaš tako velike!« je vzkliknila deklica. »To je zato, da laže odkrijem nasprotnike vlade,« je odvrnil volk.' »In kolikšna usta imaš!« je nadaljevala Rdeča kapica. »Nu, vidiš, dete moje, to je pa zato, ker sem član nemške kulturne zveze.« Tako je govoril volk in je Rdečo kapico požrl. Potlej je pa spet iegel, zaspal po svoji politično neodgovorni navadi in začel smrčati. Tedaj se je zgodilo, da je prišel mimo okna gozdni čuvaj tistega okrožja in zaslišal smrčanja. »Glej, glej,« si je dejal, »kaj neki to pomeni, da arijska babica tako plemensko nečisto smrči?« Radovedno je stopil v Dom hitlerjevskih starcev in stark in je tam zagledal volka, čeprav ni imel dovoljenja za lov na volkove, je zverino kar nn lastno pest ubil. Potlej ji je razparal trebuh in — joj, veselja! — v njem je našel še živo babico in Rdečo kapico. Volka je potem gozdni čuvaj poslal po instančni poti na Osrednji urad za prehrano, in tam so iz^pjega skuhali enopiskmo jed ali šaro, po zgledu vojaške »čorbe«. Gozdni čuvaj je dobil za nagrado odlikovanje lovcev na nearijske volkove; Rdeča kapica je postala »pod-vodja« Zveze mladih Nemk, babico so pa poslali na potovanje na Madeiro, Dober nasvet . . . stavljam Vam predlog: Očistile sl enkrat svoje zobe z zobno paslo Chloro-■rnMnMHiBaMaBMi dont in če bodo Vaši zobje izgledali v nekaj dneh bleščeče beli, boste veseli, da s*e sledili mojemu nasvetu. Kljub veliki čistilni moči Chlorodont ne načenja dragocene zobne sklenine, ker je čistilno jedro te zobne paste mehkejše kot zobna sklenina. Poskus prepriča. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zaklad v prepereli pisalni mizi -sr. i. Sydncy, jan. Na neki razprodaji v avstralskem mestu Geelongu je kupila neka gospa čedno starinsko, čeprav že preperelo pisalno mizo za 2.500 dinarjev. Ko je potlej doma mizo očedila, je zdajci staknila skriven predalček, v njem pa v vato zavite ne-brušene demante. Strokovnjaki trde, da so ležali demanti najmanj že kakšnih 200 let v skrivnem predalčku, cenijo pa njihovo vrednost na dober milijon dinarjev, Žemiovanjska darila po želji (nCK) Newyork, februarja. Tvrdka Marshall & Co. ima posebno praktičen urad za neveste. Bodoče neveste so namreč vabljene, da ji prineso seznam vseh mogočih steklenih, srebrnih ali porcelanastih stvari, ki jih potrebujejo in ki si jih žele. Napišejo pa lahko tudi bolj praktične stvari, skratka vse, kar potrebuje mlada ženica za dom. Navadno napiše nevesta tudi to, kakšne barve bo kuhinja, jedilnica, stanovanjska soba in spalnica. Urad pokaže ta seznam njenim prijateljem in prijateljicam. Tako jim ni treba ugibati, kaj naj kupijo novemu paru za poročno darilo — posebno, ker jih urad še posebej opozori, katere predmete je kdo že podaril, tako da nevesta nikoli ne dobi dveh enakih daril. (»Prager Tagblatt«) Medovod (n No) Boston, januarja. V Fair-montu (.Zahodni Virginiji) je neki James F. Gwynn odkril v zidu svoje kuhinje kaj dobro došlo najdbo: sladko zalogo medu, ki so jo tamkaj za zimo shranile pridne čebelice. Gwynn je, ne bodi len, še tisti dan izvrtal luknjo v zid in vtaknil vanj cevko, ki jo je napeljal prav do jedilne mize. Zdaj mu je treba odpreti le pipico »medovoda«, pa mu priteče sladka medica na krožnik... (»Saturday Evening Post«) &wa ženska, W je dala v angleški časnik oglas, da išče moža, so zaprli, ________ češ da ni pri Prer, kajti njune ustnice je treba po vsakem poljubu na novo prebarvati. Najmanj strastno poljubljata pa Mae Westova in Mac Murray; njune ustnice so namreč lepe in nepoškodovane, čeprav sta se še tako ognjevito poljubljala. (»Magyarorszag«, Budimpešta) Panika zaradi jegulje (‘ Di) Pariz, jan. Iz kuhinje neke znamenite pariške restavracije se je neopazno splazila živa jegulja v jedilnico, kakor da bi hotela med gosti iskati i>omoči, zakaj že marsikatera njena tovarišica je postala žrtev lcu harjevega noža. Neka dama jo je prva uzrla in vsa preplašena je kriknila: »Pomagajte... Kača!« Zbrano občinstvo je popadla panika :t vsi so skočili pokonci in stekli k iz-, hodu. Prestrašeni gostje so na svojem begu prevrnili kajpak vse mize in kar je bilo na njih. V splošnem vrvežu so neko mlado damo nevarno ranili. Naposled je prišla policija, kajpak — ko po navadi — prepozno. Velika jedilnica je bila popolnoma prazna in vse je bilo narobe. Po tleh so se cedile slastne omake in peneča se vina. Natakarji so begali sem ter tja, loveč urno jeguljo. Vzrok res ni bil velik, zato je bila pa panika toliko večja — in lastnik podjetja ima za kakšnih tisoč frankov škode. Največje orgle na svetu (nUd) London, januarja. V londonski cerkvi svetega Jurija bodo te dni dovršili nove orgle, največje na svetu. Imele bodo dva tisoč piščali: najmanjša bo merila 2 cm, največja pa čelih 9 metrov! Na teh orjaških orglah moremo zaigrati tone vseh znanih inštrumentov, pa tudi zvoke, ki z glasbo nimajo ničesar skupnega, n. pr. zvok razbite posode in žvižg parne sirene. Te orgle goni elektrika, igranje na njih je pa tako lahkotno in preprosto, da se ne bo organist prav nič utrudil tudi če bo več ur neprenehoma na njih igral. Za tiste, ki slabo spe Na čikaški univerzi se znani zdrav niki dr. Cooperman, dr. Mullin in dr, Kleitman že dalj časa ukvarjajo natančnim preiskovanjem spanja. V nekaterih primerih so prišli do presenetljivih sklepov. Ce slabo spite, pravijo učenjaki, popijte pred spanjem skodelico kave. Uspaval vas bo sicer tudi kozarček alkoholne pijače, vendar bo po alkoholu vaše spanje nemirnejše Ko človek spi, se mu telesna toplota nekoliko zniža, ko se pa zbudi, se toplota takoj dvigne. Znano je, da človek po dolgem po čitku prav tako lahko zaspi, kakor če ima za seboj dan trdega dela. To staro resnico čikaški učenjaki še posebno poudarjajo. N&pak je, če kdo misli, da je spanje neka nepremična hi enakomerna odre venelost. Pri nočnem spanju so ugo tovili več razdobij: najprej je spanec zelo globok, nato pa postaja vse ra hlejši, tako da je človek ob koncu spanja tako rekoč že na pol buden, Prvi dve uri spanja sta organizmu naj bolj koristni, čikaški učenjaki zato predlagajo razdelitev dneva v tri dele po osem ur; v vsakteri teh tretjin naj človek spi po dve uri, ker bodo te ure spanja najbolj izdatne za zdravje in dobro počutje. (»Science and Meehanics«, Newyorlt) Sinje oči izumirajo (nXd) London, jan. človeku je kat* hudo: neki londonski očesni zdravnik je namreč dognal, da sinje oči izumi-ajo. Vzrok je menda jarka električna luč in preobilno čitanje. Po sodbi omenjenega zdravnika namreč rjave oči laže prenašajo utrujenost, nastalo za-adi čitanja in jarke luči, darežljiva narava pa kaj rada prilagodi barvo oči novim življenjskim okoliščinam. Če ne bi vedeli, da so tudi rjave in. črne oči lepe, bi menda res žalovali za pesniško »nebeško sinjino«, ki jo bodo naši potomci poznali le še iz pesmi ia pregovorov. Proti kašlju in hripavosti Proti kašlju in hripavosti, pri astmi in obolenju vseh dihalnih organov vzemite domačo zdravilno specialiteto »Smreka« sok. ki je sestavljen iz na-avnega ekstrakta smrekovih vršičkov, »Smreka« sok je napravljen po preizkušenem receptu in se dobi samo v lekarni mr. L. Bahovec, Ljubljana. Kongresni trg 12. Cena 1 steklenici 7 Din, Kadar se lovka na bisere moži (nZii London, februkrja. V Sydneyu se bo te dni poročila z nekim bogatim farmarjem najslavnejša avstralska lovka biserov, mlada očarljiva lepotica Maud Bendersonova. Miss Bendersono-va ima najlepšo biserno ovratnico na svetu. To ovratnico, ki je toliko dragocenejša, ker si je vse bisere sama nalovila, bo prinesla podjetna nevesta kot doto v zakon. Vsak biser pomeni zanjo nevarno. pustolovščino, saj se je za vsakega posamič potopila v morske globine. Najstrašnejša In najnevarnejša prigoda, ki jo je doživela drzna potap-Ijalka, je bilo prav gotovo srečanje z orjaškim polipom. Gospodična Bendersonova je stala na ogrodju neke potopljene ladje, pokrite s peskom in blatom. Zdajci je zagledala pred seboj velikansko sipo, ki je stegovala proti njej svoje ogabne sluzaste lovke. Oblečeni v potapljaško obleko ji sicer ni grozila nevarnost, a ob pogledu na strašno pošast se ji je obračal želodec od studa. Vedela je, da bi bila izgubljena, ako omedli. Brž je zato potegnila za rešilno vrvco, in zvlekli so jo že v polipovem objemu na krov ladje. Mornarji so pošast komaj odtrgali od deklice; siroti je naposled že zmanjkalo hladnokrvnosti in se je vsa izčrpana zgrudila v naročje rešitelju. Miss Bendersonova je morala svojemu zaročencu obljubiti, da po poroki ne bo nikoli več opravljala tako tveganega poklica. Na Španskem cveto ločitve (nWd) Pariz, jan. Barcelonsko ljudsko sodišče je v kaj kratkem času treh mesecev ločilo nič manj ko 2142 zakonov. čedno številce, boste rekli, posebno če ne veste, da gre ločitvena procedura na španskem zelo hitro: saj potrebujejo še za tako zamotano afero komaj pet minut. In če bo ta naglica ostala na Španskem še potem, ko bo že mir zavladal, bo ameriški ločitveni raj Reno kmalu izgubil vse stranke. A zakaj se ljudje prav za prav ločijo? Neki ameriški sodnik je izračunal na odstotke, zakaj vse gredo pari narazen, Evo vzrokov: Ker sta se premlada poročila: 15 V«; zaradi bolezni: 25 •/•; zaradi nesporazuma pri otrocih is prvega zakona: 15*/*; zaradi nesoglasij v značajih in temperamentu: 10*/t; zaradi whiskyja in drugih alkoholnih, pijač: 10*/». Menda bi bilo treba vsem tem vzrokom pristaviti še dva čisto človeška: zaradi sebičnosti in človeške nestalnosti. (»Pariš Soir«) Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša najboljša in najbolj zdrava prirodna mineralna voda ona z rdečimi srti na etiketi, RADENSKA! Mož je i- ki se niso bali . smrti DOŽIVLJAJI'ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI Ob novem letu je »Družinski:: tednik« obljubil svojim čitate-Ijem in naročnikom za leto 1937. 12 novostfi. Obljuba dela dolg in ta dolg začnemo z današnjo številko izpolnjevati. Haša /. nai/a$t: Vsakdoberinv»Družin- skemtedniku«obja v 1 j e n prispevek za rubriko »Zrcalo naših dni« bomo* menil. Pač vsakdo med vami, dragi Čitatelji in naročniki, ima to ali ono na srcu, kar bi bilo vredno, da pride v to rubriko. Vsakdo med vami naj poskusi kaj takega napisati; koliko stvari je, ki se dogajajo, pa se ne bi smele dogajati; koliko jih je, ki bi jih kazalo pribiti — prav zato ker so »v znamenju naših dni«. Zrcalo za te stvari je že pred več 10. nadaljevanje Zbudil sem Binnsa 3n mu pripovedoval o nočnem dogodku. Skomignil je z rameni. Še bo že pokazalo,« je ravnodušno Karavana je marširala dalje. Po neštetih prekrasnih, zelenih dolinah in po širokih ravnicah so se pohlevno pozabavale kamele. In pri Binnsu in pri meni so se šele takrat pokazale posledice najinih naporov med begom. Malo sva govorila, zakaj kosti so naju bolele in vse mušice tudi. Petkrat na dan sva pokleknila a spremljevalci karavane in molila z njimi. »Jed pa dobiš samo trikrat,« je grajajoče pripomnil Binns. Spet smo preživeli čudovit večer, meseci uvedel »Družinski ted- . mik«; s honoriranjem objavlje—;spet je pripovedoval Binns, in tisto nih prispevkov je stopil koraki »o8 re« vem. ali je velikan, ki sva dalje na tej poti. Ko boste pisali prispevke, pazite le na dvoje: 1. prispevki naj bodo kar moči kratki in 2. upoštevajte, da naš tiskovni zakon:: zelo ostro kaznuje obrekovanje in neutemeljeno kritikovanje. Uredništvo GALU najift. dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Taksa Iz vrst naših čitateljev smo prejeli : Od tistega časa ko so uvedeni medkrajevni telefonski razgovori na kredit, se moram zmerom znova jeziti, ko dobim račun. Pa ne zaradi višine, ampak zaradi dostave. Računi za te kreditirane pogovore se namreč dostavljajo vedno iti samo na kazen (takso). Če računa ne maram prevzeti, mi ga vnovič pošljejo, in če ga tudi tedaj ne bi sprejel, bi se mi lahko zgodilo, da mi še telefon izključijo. In to vzlic temu, da se bere v točki ti. predpisov 2>Naročnikom v vednost«, natisnjenih na hrbtu obračuna, da se »za vodenje računa in za dostavo obračuna računa 5?« od skupnega zneska obračuna« — in teh 5% je tudi vedno obračunanih. Kolikor mi je iz časopisov znano, so se ti telefonski medkrajevni pogovori na kredit uvedli v želji, da se dvigne število medkrajevnih telefonskih pogovorov iti s tem Uali. rentabilnost telefona. Ali ne bi zato pošta svojim naročnikom lahko vsaj toliko ustregla, da bi jim te obračune pošiljala brez takse, ali jih, pa izterjala kakor izterja radijsko naročnino? Ali se mora res za vsako stvar plačati »talcsa«? Telefonski naročnik Napredujoča mladina Dovolite, da se tudi jaz malo ogla-; cim v vašem »Zrcalu naših dni«. Ta; kotiček mi je. pri srcu in vam cesti-; tam, da ste se, odločili tu pa tam napisati tisto, česar drugi ne napišejo, čeprav je reg ogledalo naših dni. Nekoč sem bral, da so dijaki v neki gimnaziji (menda v Švici) napeljali mikrofon v konferenčno sobo in prisluškovali profesorskim sejam. Kaže, da tudi mi nočemo več zaostati za tujino. Te dni sem namreč bral dve stvari, ki bi ju bilo nemara vredno omeniti tudi v tej vaši rubriki. V Cetinju so te dni prišli na sled učiteljišč n ikoni, ki so skozi špranjo v stropu poslušali s podstrešja, kaj profesorji na konferenci govore. Baje so dijaki lo počenjali že več ko deset let! V Požarevcu v Srbiji je bila pa druga. Tam so dijaki prinesli v razred vsa mogoča glasbila in trobila in 7. njimi motili pouk. Prinašali so s si>l>oj tudi tleč gumn, da je neznosno smrdelo po učilnici Tudi žive miši so nosili s seboj in jih spustili v razredu. Zažgani gumii so pa nato deli na profesorjev stol. tako da si je mučeniški vzgojitelj raztrgal hlače, v smeh in veselje nadobudne mladine. Tretjo beremo iz Beograda, Tam je neki dijak streljal na svojega profesorja, ker mu je — po krivici kajpak — dal slab red. Lepo napredujemo, kaj? Marko lr. ga podnevi samo enkrat videla, spet prišel in se sklonil nad naju, hoteč brata iz najinih obrazov... Spal sem ko polh. Pozabil sem povedati, da nama ni bilo treba hoditi, temveč da sva jezdila na strumnih trdoživih, nizkih konjičih. O teh strumnih, trdoživih, nizkih konjičih sem imel svoje misli. Pasma mi ni bila neznana. In jezdeci, ld so sicer sedali na takih konjičih, so imeli naprej štrleče lične fcosti... Poslednjič sem jih videi, ko sem bil med vojno z neko vojaško komisijo ob ruskem Donu. Bili so kozaški konjiči, ali naj mi pa ne bo več Digger (iraven ime! Binns se je režal, ko sem mu zaupal jjsvoie odkritje, »Ali si mislil, da so krokodili?< je žaljiv o odgovoril. •■Le pridi mi v Pešavarju v vojašni co.t sem zagodel, a kljub temu sem imel spot znova rešpekt spričo njegovega ostrega pogleda in spričo nepodkupljivosti njegovih možganov, zakaj, da sj je napravil o teh konjičih tudi že svoje mnenje, mi je bilo po njegovem predrznem odgovoru jasno. Drugega dne so se končno odmaknili hribi na lev' in na desni; prišli sjno v široko ravnico in smo korakali skozi mnogo utrjenih vasi. In popoldne tistega dne smo zagledali visoke;, kljubovalne stražue stolpe Čaka Kala, mogočne trdnjave najbolj divjega afridskega plemena, ime tega utrjenega mesta mi ni bjlo tuje, pač sem pa tokrat prvič prišel v to pokrajino. Sicer še zmerom nisva natanko vedela, kakšne vrste je bila karavana, ki sva se ji pridružila. Napenjala sva vso najino oslroumnost, da bi med maršem izvedela kaj natančnejšega, a ne njemu ne meni se ni posrečilo. Odgovor je bil zmerom enak: trgovska karavana. Vsiljivejša vprašanja bi pa utegnila imeti slabe posledice Ko smo se bližali stolpom, nam je prišlo nasproti krdelo jettdecev, in pozdravljanja ni hotelo bili ne koiica ne kraja. Celo kan sam je bil med jezdeci. Binns in ja« »va se brž na skrivaj spogledala, ko sva to izvedela. Torej vendar nisva potovala z navadno trgovsko karavano. Navadne trgovske karavane bi prav gotovo ue sprejel sam kan tako prisrčno pred vrati svoje trdnjave. Tudi midva sva se do tal poklonila pred kanom, pred majhnim, zavaljenim in ko živo srebro gibčnim možič-kom. Zdelo se je, da sva tako zadostila vljudnosti, zakaj nihče se ni več zanimal za naju. Imela sva torej še časa dovolj. Odjezdili emo skozi vrata, tam so nas pa v kanovi palači, v ogromni visoki stavbi, spravili pod streho. Kajpak nama ni bilo nevšečno, da se je koj začela velika veselica za dobrodošlico. Oba z Binnsom sva na moč rada obhajala vse svečanosti, ki so se nama ponujale. Spremenila se je v pravo pravcato indijsko svečanost. čepela smo v velikem polkrogu v razkošni dvorani. Kan je sedel na ožjem koncu dvorane na celi gori prekrasnih pisanih blazin, in njegova pri -tlikava postava se je v njih skorajda potopila. Potlej je sledila pojedina, dostojna sestradanih članov stotnije loveev na ljudi. Binns in jaz sva sedela drug poleg drugega, bila sva izjemno nebeško vljudna drug z drugim, neprestano sva se krivila, izgovarja je ponižne ssalaame«, iti sva ves čas drug drugemu ponujala najslastnejše jedi. Blizu naju je čepel mož, ki se je bil ono noč sklonil nad naju. Bržčas me je srbel jezik zaradi imenitne jedače, zato sem postal objesten, in Binnsu j: kar obtičala jed v grlu, ko sem se nenadejano ©klonil naprej in ogovoril tega moža. »Tvoj obraz, o brat.« sem veselo dejal. >mi ni neznan. V teh le tih, ki mi jih je dal dobrotni Alah doživeti, sem ga moral že nekoč videti Gotovo si prebredel že vso Indijo?« , Odkimal je % glavo — in šele Sedaj sem opazil, da je imel z ogabno brazgotino iznakažen obrnz. Bnzaotma se mu je vlekla od levih obrvi počez do brade. "Nisem še prehodil mnogo sveta.« je mirno odgovoril, »onstran sedla in tostran sedla nekoliko milj. Dalje ne. Vidva sta pa večna popotnika, kakor vidim. Nižavsko solnce vama je porjavilo obraze.« Strela!!! Bin ni,a sploh nisem upal pogledali. Možak je bil izustil prav čudaško pripombo Kako je le mogel reči, da nama je nižavsko solnce obraze -porjavilo«? Ali je mar slutil, da bi iileg-nila biti najina obraza bela? Nekaj tu že ne bo v redu! Kakor sem rekel, Binnsa si res nisem upa) pogledati Zagrešil sem vnehovpijočo neumnost in sprva si tudi nisem upal neznancu odgovorili. Binns je jki morati slutiti, da je treba nekaj popraviti, zakaj medtem ko si je tlačil sočen kos jagnjetine v usta, da se mu je maščoba po vseh predpisih kar cedila iz ust, je. ravnodušno odgovoril: »O brat, najina obraza sta podobna zahajajočemu mesecu; zdaj je takšen, zdaj drugačen... V šest in štirideseti suri je zapisano, da so v obrazu spečega moškega razkrite svetle in temne usode... Ni malenkost... če živiš on -stran in tostran sedla...« Možak je osupnil Za hip je z odprtimi usti zastrmel v Binnsa, potlej je pa zamrmral: s Da.., tako je, kakor praviš...< Pri priči sem se vprašal, kdo je zdaj prav za prav zakrivil večjo budalo«!, ali jaz s svojim prenagljenim vprašanjem, ali Binns s svojo več. ko zbadljivo opazko. Obširnejši razgovor s tem možem se — Bogu bodi zahvaljeno — ni razvil. Valovi svečanosti so pljuskali visoko in midva sva bila kar zadovoljna. Sredino dvorane so kar na lepem spraznili in prinesli so godala, bobne in trstinaste piščali, potlej so prišle pa še plesalke. Binns je na skrivaj zazehal. Mene je pa taka stvar zmerom znova dražila. Že od nekdaj sem bil zelo dovzeten za godbo in ples m kaj rad sem še sam cepetal po ritmu sem in tja. Že mnogokrat sem videl take predstave, vendar sem se jih zmerom znova razveselil. In tudi sicer sem bil vesel, saj sem že spet srečno ušel Len-haju in sem bil že na poti domov. Domov, to se pravi v Pešavar k svoji stotniji. Deklice so bile na moč čedne. Več ko enkrat sem opozoril Binnsa na kakšno zagorelo lepotico, toda Američan se ni mnogo zmenil za to, temveč se je prav zdolgočaseno in raztreseno oziral po d%>rani in si je na videz kar se da nebrižno ogledoval prekrasno rezljane stene in lestence pod stropom. »Ne gani se, Če ti bom zdaj nekaj zaupal.« sem zdajci zaslišal njegov tihi glas, sni kar se ne gani.« Kljub temu sem, ga ošinil z bežnim pogledom; usta je komaj vidno odpiral, medtem ko je govoril. »Na levi zgoraj,« je zase pni 1 z negibnimi ustnicami, na levi zgoraj v drugi zamreženi loži je fantič s lvaj-brskega sedla.« Previdno sem obrnil glavo in pogledal skozi pdlpriprte veke gor. Visoka dvorana je bila okrog in okrog obdana z inostovžem in na mostovžu so bile druga poleg druge od vrha do tal zaprte lože z bogato rezljanimi mrežami. V drugi loži, kjer je bila rezljana lesena mreža nekoliko redkejša, sem uzrl dečka. Ni bilo dvoma: bil je on. Da, to je bila njegova drobcena, okroglolična angelska glavica... Videl sem, kako so se prav takrat njegove ročice oprijele mreže; bržčas se je hotel vzravnati, da bi bolje videl... Da, res je bil on. Bodoči kalif vseh kalifov tiči torej v temle gradu... Nu, stvar utegne za Binnsa in zame postali še na moč zabavna. »Alj ga vidiš?« je nestrpno vprašal Binns. »Da. vidim ga: on je.« In pri priči se mi je posvetil imeniten domislek. Nisem se obotavljal, da bi ga precej ne zaupal Binnsu. In ker je bil šuuder okrog naju zaradi godbe in pritrjevalnega kričanja gledalcev oglušujoč, sva se lahko pomenila brez sleherne nevarnosti. »Binus,« sem dejal, ne da bi ga pogledal, ::ali bi ga ne mogla odpeljati odtod? Kratko in malo ukradla bi ga in vzela 3 seboj! lu svete vojne bi bito listi mah konec!« Binns se je na glas zahihital. Potlej sem slišal njegov glas tik ob svojem ušesu. »To bi bil šele punt, dragi moj Digger, in sveta vojna bi dobiia tako spačen obraz, da bi ti vid in sluh jemalo, V Kadinestu na It (imunskem ste Je utrgal hrib. Videč da se remija useda, ko kmetje začeli jadrno seliti svoje imetje it ogroženih hiš. in pohvala britanske vlade za to prekrasno budalost bi prav gotovo ne izostala.« No, tisli trenutek res nisem vedel, ali ima prav. Vzemimo samo, da bi fantiča res dobili v svoje roke... lir kakor da bi bil Binns uganil moje premišljanje, sem spet zaslišal njegov glas: »In kaj bi počela z nebogljenčkom? Kam bi ga dela? Ali bi ga mar izročil stotniji lovcev na ljudi kot otroka stotnije. ali bi ga |>a nemara celo na Angleško poslal, da bi ga tam v Etonu vzgojili? Človek božji, tak bodi vendar pameten!« Ni narobe mislil prijatelj Binns! Kaj bi le z otrokom počela? Strmel sem gor v ložo. Reči moram, da sem bi! pošteno zalete bari v tega lepega fantiča. Nekje v meni se je z,budilo skrito hrepenenje po domu in otrocih, kadar koli sem se spomnil tega romantičnega fantiča. Ta [»ogovor naju je dolgo časa odvrnil od svečanosti okrog naju, in po-šleno sva se zdrznila, ko naju je nekdo ogovoril Bil je pa samo služabnik, ki so mu ukazali, naj nama pokaže spalnico. Ko sva -*e začudeno Ozrla, sva opazila, da se že vsi pripravljajo na odhod. In kar všeč nama je bilo, saj sva bila že pošleuo trudna. Služabnik naju je vodil po dolgi galeriji, potlej je pa odprl rezljana vrata in znašla sva se v sobani, ki je bila skorajda nekoliko pre razkošna za naju, robata vojščaka: po stenah so visele velike kože in dragocene preproge so ležale po tleli, v kotih je bila pa pravcata majhna armada samih pisanih blazin (Dalje prihodnji«) Pota življenja Napisala TADEJA GID LE W S K A ••••••••«••• Solnce je plesalo po zemlji, trepe-talo je okrog male italijanske vasice in e e poigravalo po morski gladini. _ Erika je bila zgodaj vstala in odločila se je, da bo že koj zjutraj šla na peščino. Hotela je svoj dopust pošteno izrabiti; nobene ure ni marala zamuditi, da bi se lahko res okrepljena in spočita vrnila v velemestno vrvenje. Sproščenih živcev je pohajkovala po še tihih zveriženih ulicah male italijanske ribiške vasice. S knjigo in nekaj časnikov pod roko, pod kopalnim plaščem oblečena samo v kopalno obleko. Tu ji toaleta ni delala sivih las. Sveže je dehtelo sadje, bingljajoče ji v mreži čez roko... To je bila vsa njena prtljaga. Ko je zavila v ozko uličico, držečo z glavnega trga do peščine, ji je prišel nasproti mlad mož, tudi v kopalni obleki, tudi s knjigo pod roko in s kopalnim plaščem čez ramo. Bržčas (kakšen letoviščar. Oba sta hotela neopazno drug mimo drugega. Ko ju je ozka uličica pripeljala tesno skupaj, da sta se skoraj zadela, sla se vprašujoče in začudeno spogledala. Obema je zastal korak... »Da, jaz sem, jaz,« je prikimala Erika in se nasmehnila. Ponudila je začudenemu mladeniču roko in dejala. »Temu pravijo slučaj...« »Morda tudi usoda,« je odgovoril mladi mož. »V usodo ue verujem,« je z nasmehom menila. In potlej sta stopala drug ob dru-gem proti peščini... Ona se je igrala s peskom. On je ležal pred njo in jo gledal v oči. Potlej je vprašal: : Kako dolgo je že temu?« »Deset let. Dolga doba.« Prikimal je. »Mnogo se je medtem že zgodilo, a vendar je šlo vse mimo ko sen...« Spomine sla obujala. Kako sta se seznanila... Oba sla bila iz istega podeželskega mesteca. Ko sta prvič v življenju zavila v šolo, sta se tudi prvič videla. Po isti poti sta hodila v šolo, leto za letom. Bredla sta |>o snegu, capljala po lužah, hodila j«) solnčni pripeki in ob smehljajočih se spomladanskih dneh. Mnogi so mislili, da sta brat in sestra. On jo je čakal zjutraj pred hišo, opoldne pred šolo. Premnogokrat je nesel njeno torbico, kadar je bila trudna. Bila je zanj gospodarica, mala tiranka. Veselje in žalost sta delila, skrbi in skrivnosti mladih dni. Tako sta doraščala drug poleg drugega: pot v Solo je bila vez. Starši obeh otrok se še poznali niso, in 7.siU> je slala med njima o popoldnevih stena in ju delila. Lepega dno se je potem odprl nov svet: Krika je odšla v velemesto, da se tam izuči umetnostne obrti, Klement je pa odšel v drugo mesto študirat. Življenje, ki ju je bilo pripeljalo skupaj, ju je prav tako nenadoma in brez usmiljenja razdražilo. Kratko slovo: Klement je Eriko brž in sramežljivo poljubil. Lica so jima obema zardela. Potlej sla stekla vsak na •svojo stran. Domov. Ozrl sem se za teboj, dokler nisi zavila v stransko ulico. Tvoja svetlo-zelena obleka se je bleščala na soln-cu,< je sanjavo dejal Klement. »Torej si zrl za menoj?« »Seveda. — Ti se nisi ozrla?« »Ne.« »Niti enkrat samkra!? Niti za hip?« Nadaljevanje na 7. strani. Naše norosti ; Neki oče iz poplavljenega I.ouisvilia je ■s srečen našel svojega otročička, ki je izgubil pri hlastnem begu pred naraščajočo vodo. 3*ismo nekemu dekletu Tvoje •pismo, dekle, je bilo kratko in jedrnato. Pritegnilo me je ko Vialokatero. Tako zelo, da sem te skušala v mislih spoznati, kolikor je pač najbolj mogoče spoznati človeka iz treh, štirih kratkih stavkov, ki jih je napisal. Tvoj poklic? Uganem naj? Ne bo težko. V modnih salonih, prodajalnah, uradih, delavnicah sede dekleta in delajo. Za čudo podobna so si, dva časovna pojma jih vklepata — danes tn jutri. Ena izmed teh deklet si. Dekle, ki delaš. Na svoje delo si zelo, zelo ponosila. Razumljivo. To tvoje delo je sedanjost, je vsa tvoja resničnost, zato ga tudi ljubiš. In vendar! Življenje to ni. Tvoje življenje, dekle, se bo šele začelo, jutri, Pojutrišnjem, prihodnje leto morda. Takrat boš priznala, kar zdaj samo Hi v tebi in za noben denar ne bi izrekla: Poklicno delo je lepo, poročiti s« pa tudi ni napak. * Pa dovolj o tem. Zdi se mi, da že 'nnrko gledaš. In mi bridkoresno oči-taš: »Vsega tega te nisem izpraševala. Kratko in stvarno vprašanje 8era ti bila zastavila: Ali in kak« more ženska doseči uspeli v poklicnem delu? Ali naj pri zasledovanju tega cilja posnema moškega? Od go v ar jam: Posnemati ga nikar-le. Prekositi ga je treba. Dohiteti predvsem, če je treba, potem t)a pa prekositi: v pridnosti, vztrajnosti, vzdržljivosti in poštenosti. Pot do uspeha v poklicu je za žen-sko stokrat težja ko za moža. Poleg vseh socialnih in osebnih ovir, ki jih mora na tej . poti premagati vsak človek, je ženski postavljena najtež-la in najvišja pregrada: ženska Je pač. Ta ovira ji je na poti že od vsega začetka. Že starši so prezrli, da je dekletce nadarjeno, in ji niso dali prave in zadostne izobrazbe. Glede ženine sposobnosti za poklicno^ delo imajo moški pripravljenih nešteto protidokazov. Največkrat se pa zastopniki »močnega spola« ob takem vprašanju zavijejo v hudo pomemben molk ali pa odgovore nanj s kratkim, pomilovalnim zmigljajem ramen. Pri tem je žalostno le to, da se v vodilni funkciji in na vodilnem mestu, ki po njih mnenju nikakor ni za žensko, sami, s prav redkimi izjemami, le slabo izleažejo, o čemer zgovorno priča ta ali ona zavožena stvar, ki zaradi nje občutno trpi celota, V mnogih primerih nosi vso odgovornost za delo, zmožna in bistra žena. Sadov svojega dela pa ne žanje, Ženska je pač in priznanje ji je takorekoč izpred nosa pobral in odnesel brez kazni — moški tovariš. To so razočaranja, ki jih prinaša ženi poklicno delo; in niso še vsa... * Vendar ženski, ki ima veselje do dela in voljo, ni treba obupati. Poklicno delo ji more in tudi mora prinesti uspeh. Za to je pa potrebno, du je delovna žena ali odločno vztrajna, ali pa mora imeti prav posebne prirojene ustvarjalne zmožnosti. Vztrajna žena, ki ima trdno voljo, bo počasi premagala vse ovire. Žene, ki bo originalne zamisli znala tudi praktično uveljaviti, ne bo odneslo. Sanjarenje o naglih, kar čudovitih uspehih in karierah filmskih zvezdine in drugih minljivih veličin, je brezplodno, Tiste, ki so zares slavne in jih, čas ne bo tako brž odnesel, so ob vsej lepoti morale tudi delati. Na svoj način, toda prav gotovo trdo. Žena, ki hoče v poklicnem delu, v javnem življenju doseči uspeh, mora biti predvsem osebnost, polna in močna, in se mora zavedati, da borba za uspeh ni igrača. Čudno je in vendarle res; znaten del te borbe bo morala posvetiti nečemu, kur z njenim delom ni v nobeni zvezi: predvsem si bo morala pridobiti zaupanje svoje ožje in širše okolice v svoje -— žensko — delo. Damijana. Naša kuhinja JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Ponedeljek: Ričet, prekajena svinji- II a z vloženim grahom; pomaranče in Jabolka. Torek: Gobova juha, pretaknjen hrbet z rezanci, pomarančna Sreda: Riževa juha, krompir z maslom in sirom, jabolka v haljicah. Četrtek: Juha iz krompirjevega pi- ! roja, dušene bržole s špinačo; snežne kepice v kremi. Petek: Vinska juha, slaniki v so-«tl*, palačinke, nadevane s sirom. Sobota: Paradižnikova juha, na hitro pečena svinjska rebrca s kore-n.iem; sveže sadje. Nedelja: Mesni žlikrofi na goveji Juhi, zmleta pljučna pečenka, obložena z zelenjavo (cvetačo, ohrovtom, rčleno in korenjem). Kostanjeva torte, črna kava, sadje. Pojasnilo * Slaniki v solati: Vzemi Vj kg krompirja, dva slanika, tri jajcu, dve Veliki jabolki, soli, popra, gorčice, kisa Ih šest jedilnih žlic majoneze. Skuba-hi krompir olupi, zreži na kocke, prav tako slanike, trdo kuhana jajca in 0lup]jena jabolka. Dodaj po okusu soli, Popra, gorčice, kisa in majoneze, dobro zmešaj in okrasi solato s slaniki III jajci. JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Ponedeljek: Riž iu zrezana zelena ha goveji juhi, govedina, jabolčni hren h' pražen krompir. Torek: Rjava juha s kruhom, du-ten ohrovt, krompir v koščkih. . Sreda: 'Ječmenčkova juha, krompir -Jev pn-pi čebulna omaka. četrtek: Rezanci na goveji juhi, go-V(-‘(lina, radič in pečen krompirček. Petek: Grahova juha, polenovka v °hinki s polento. Sobota: Krompirjeva juha s smeta-h°, kisla repa s krompirjem. Nedelja: Vlivanci na goveji juhi, Pečene telečje ali svinjske zarebrnice, mešana solata, pražen krompir. Pečene rumove rezine1 in kompot. Pojasnilo * Pečene rumove rezine: Mešaj eno uro sneg treh beljakov in sladkorno moko v teži treh jajc; dodaj dva rumenjaka in mešaj še nekaj minut; dodaj še moko v teži dveh jajc in dve žlici ruma. Snov stresi na pekačo, ki si io prej namazala s presnim maslom. Rezine potresi s kristalnim sladkorjem ali z narezanimi mandlji; pečica ne sme biti prevroča. DVA RECEPTA 7,A RAZVAJENCE Ponarejene mrežne klobasice Vzemi Vs kg telečjega in 'It kg govejega stegna, zmelji meso v strojčku, osoli in dodaj nekoliko nastrganega česna in šalotke. Opopraj in primešaj eno jajce in nekoliko kisle smetane. Oblikuj iz te zmesi majhne klobase, povaljaj jih v drobtinicah, zavij vsako v prašičevo mrežico in speci na masti. Preden daš klobasice na mizo, jih oblij z omako, ki si ji primešala precej dobre kisle smetane. Riba z jajcem Očiščeno ribo osoli in pusti nekaj časa ležati. Na presnem maslu opraži nekoliko moke in drobtinic, da dobe lepo rjavkasto barvo; prilij nekaj žlic smetane. Dodaj očiščeno in zrezano ribo s petršiljčkom in dvema sesekljanima sardelicama. Kuhaj tako dolgo, dokler se riba ne omehča; ko je kuhana, jo stresi v skledo in obloži z rezinami trdo kuhanih jajc. JABOLKA pozimi niso poceni! Ž.alo glej. da prt lupljenju ne bo šlo prav nič zdravega sadu v nič. Jabolka, ki jih boš olupila. vrzi prej za trenutek v vrelo vodo, potem jih oblij z mrzlo. Olupek boš z lahkoto odstranita in na njem ne, bo ostalo prav nič hranilnih snovi. RutO* ZVEZDA KVAUIETMO PAlIHtTNO VOSbitU «*•*• 4 «t«ik: 1 Halli Ki ds« n hUdk TISKARSKI ŠKRAT (tiskovna napaka) se le vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega volfila znamke £TROL“ Rcteia zvezda Da istega izženem, prosim cenjene gospodinje /.a pomoč* tri nagrade v gotovini I. Din 300---. II. Din 200 », III. Din 100 -- in M nagrad v parketnem voičilu. Kot dokaz, da »te impakn mišSH, Izrežite dotlčul originalni del zavitka, v kateiom le volčtlo,‘ter Istega pošlllte na upravo lista ood značko „T I s k a r s k I škrat" do rine K), marca VJ'7. Nagrade se ob]avl|o v listih, ter se bodo Izdale 20. marca 1037. Ako sl želite eno Izmed nagrad, zahtevajte ,, 1,(1 STROl Urieča /.v«*/.du, parketno vošJllo v pergamentnih zavitkih pri Valent figovcu, Že pa Isti 3e nima na zalogi pa direktno pri „1 USTIM" tl. LAZNIK, Ljubljana. Goipoivelika 8 Kesa čevllev Menda ni treba še posebej poudarjati, da je vsaka stvar še enkrat lepša, če jo pravilno negujemo. Važna je kajpak tudi nega čevljev, ki jih nosimo leto in dan, saj hočemo, da so zmerom videti novi. Prava in najbolj učinkovita nega se začne še preden smo čevlje prvič obuli. Na novem čevlju namreč še ni čistila, ki bi varovalo usnje pred blatom in prahom. Nove čevlje je torej treba namazati najprej s tanko plastjo kreme, ki je v njej terpentin. Ko usnje čistilo vsrka, odrgnemo čevelj s flanelasto krpo. Svetle čevlje negujemo prav tako, samo da namesto barvaste terpentinove kreme uporabljamo belo, po možnosti tekočo kremo. Ko zvečer čevlje sezujemo, jih takoj napnimo na primerna kopita. Za majhen denar jih kupimo v vsaki trgovini s čevlji. Rek: »Zvečer se čevlji kvarijo«, ki ga je pred več leti razbob-nala za reklamo neka velika tovarna za kopita, je namreč resničen! Kopita izravnajo vse gube, ki se napravijo na čevlju pri hoji. Dokler imamo čevlje obute, se te gubice same sproti izravnavajo. Ko jih pa sezujemo, ostanejo gubice neizravnane in se kaj kmalu spremene v gube, potlej pa v razpoke in luknje. Čiščenje in mazanje čevlja je učinkovito šele tedaj, če imaš čevelj na kopitu. Premočene čevlje napnemo seveda takoj na kopita in jih damo sušiti. Nikoli pa ne k peči! Tudi športne čevlje ne smemo drgniti s preostro ščetko, ker se usnje prehitro odrgne. Zaprašene ali blatne čevlje ne smemo kar v kot postaviti, takoj jih je treba očistiti, sicer se blato in prah zagrizeta v usnje. Razne vrste usnja zahtevajo različno nego. Lakaste čevlje očistimo najbolje s čebulo, ki z njo najprej natremo usnje, čez pa namažemo zelo tenko plast vazelina, šele čez nekaj časa zloščimo čevlje z mehko flanelasto krpo. Pri lakastem usnju moramo posebno paziti na toplotne izpremembe, ker je zelo občutljivo. Čevlje iz usnja »semiš« (irhovine) čistimo z gumijasto ščetko ali pa z zelo finim steklitim papirjem. Madeže očistimo z bencinom. Bele usnjene čevlje očistimo z bencinom, bele platnene čevlje pa s ščetko in milnico. Platnene čevlje moramo že pred čiščenjem z vodo na kopitih izprašiti, Zastarele madeže odrgnemo najprej z votličevim prahom, potem jih pa zabrišemo z belo kredo, ki jo kupimo v trgovini obenem s čevlji. Gumijaste čevlje in snežke moramo takoj po uporabi oprati v mlačni vodi, nato jih pa natremo s tanko plastjo glicerina, a če tega ni, z vazelinom. Vsi čevlji naj se prilegajo nogi. Preveliki in premajhni čevlji niso ne lepi ne trpežni ne elegantni; prevelike po-švedraš, od pretesnih pa dobiš kurja očesa in obtiščance. Čipke so spet na vladi Zdi se, da je letošnja moda naklonjena nežnemu spolu, saj blagohotno prinaša daljše lase, cvetlično okrasje, mehke oblike pri oblekah in plaščih, prosojne tkanine in naposled zares že pogrešane in težko pričakovane čipke. Z nežno pajčevino čipk so se lišpale v nekdanjih dneh mile in ljubke že-ničice, da bi podčrtale svojo prosojno lepoto in nežnost. Vtis nežnosti in pi- Reči moram, obleka je bila še tako dobro ohranjena, da je zbujala kljub »svojim letom« občudovanje in pri damicah celo senčico zavisti, Kako sem se oddaljila od svojega predmeta! Povedati sem samo hotela, da pri dragih stvareh ni treba takoj mahniti z roko, češ »to ni zame«. Toda v modi se vse ponavlja, zato kar večkrat preglej svojo staro garderobo, J&rei Bayer jevesa križal f nllAspirin tablet. | Vsaka^AspirirVtableta Ima Bayer-jev' križ. Prt ifotnatizmu.i>rifn in n (h im. OiM lt.nl>iU..S«j.iAU.nai.ed S. JUL1936. ZENSKI RAZGOVORI kantnosti zbujajo čipke še danes ta dan, čeprav so močneje tkane kakor svoje dni in čeprav niso — in hvala Bogu, da niso — več tako pravljično drage. Zdaj si lahko privošči ta ljubki lišp tudi skromnejša ženska, saj izdelujejo tovarne čipke v vseh mogočih kakovostih in po zmernih cenah. Čipke vladajo od jutra do večera. Najlepše in najcenejše popoldanske obleke so pač menda iz volnenih čipk; Črne so v modi in temnosinje in temnordeče. Kroj oblek je preprost. Krilo je lahno zvončasto, dolgi rokavi so ob zapestjih ozki, kratki so pa nabrani v obliki balončkov. Praktična ženska si bo dala k vsaki čipkasti obleki ukrojiti več raznobarvnih spodnjih oblek, skladnih kajpak z barvo čipkast« obleke, ker je neokusno, ako se skozi prosojne čipke sveti kaj kričečega. Znanke, ki jo bodo videle zdaj s to, zdaj z ono spodnjo obleko, bodo mislile, da ima kar več čipkastih oblek, v resnici ima pa samo eno. Prav moderne in lepe so čipkaste bluze, imajo pa še to prednost, da so precej cenejše kukor druga oblačila. Tako bluzo vidimo tudi na naši sliki. Pobrskaj malo po zaprašenih predalih, morda niti ne slutiš, kakšni »zakladi« so skriti v njih. Mimo grede naj omenim, da sem nedavno na neki maškaradi občudovala prekrasno maškaro v nekakšni fantazijski obleki iz najnež-nejšega vijoličastega tafta. Slučajno je maškaro v naši družbi poznala starej-I ša gospa, in ta nam je zaupala, da je j čudovita obleka — njena poročna oble-| ka, lepa maska pa njena nečakinja. morda pa le najdeš, česar iščeš. Zdaj pa spet k stvari! Čipkaste bluze imajo deški ovratnik in nabrane rokavce, po hrbtu so zapete z drobnimi gumbi. Seveda je to samo ena oblika take bluze, a ta je res posebno ljubka in povrh je še najbolj modema. Čipkaste ostanke porabiš za okras ovratnika in manšetov na temni tka-ninasti bluzi ali pa za vložek v spalni srajci, za večerne rokavice, za nežne večerne robčke itd. Čipkasti okraski so praktični zato, ker jih lahko sešijemo iz mnogih kosov, ne da bi se kaj poznalo. Čipke lahko kombiniramo z vsakim gladkim blagom, celo s krznom. Povsod, kamor pogledaš, vladajo čipke, nosilke mode za leto 1937. S—a KI. E., štajersko: Veseli me, da mi zaupate, Kaj naj vam rečem? Mladi ste, življenje je razprostrto pred vami, marsikaj imate, o čemer se drugim niti ne sanja. Kaj hočete več? Bodite vendar veseli in zadovoljni. Zberite vso voljo in ves pogum in se otresite žalosti in senc, ki vam grene življenje, in zlasti spominov. Težkih, pustih namreč. Pustite ob strani vse, kar vas je kdaj žalostilo in morilo. Poglejte, zdaj si srečo kujete sami, in zadovoljstvo je prva stopnja do sreče. Na razpotjih ne premišljujte preveč. Kratek, resen preudarek, in storite, kar se vam zdi takrat, v tistem trenutku najbolj prav. Morda mi napišete drugič v pismu kaj določnejšega, da vas še malo bolje spoznam. Potem dobite pismen, konkreten odgovor. Pozdravljeni ! Janko M., Mrb.: Z mladim dekletom zaidem večkrat v kavarno. Moja spremljevalka je moderna osebica, ki si prostor izbira sama, plačuje naročeno pijačo sama, itd. Ali je vse to v mejah modernega bon-tona? Sem mladenič iz stare šole in stvar vzamem prav resno. Kar se tiče zapitka vaše dame, je zadeva bolj ali manj zapletena. Ne vem namreč, v kakšnih odnosih ste z »moderno« gospodično. Je vaša znanka, prijateljica, tovarišica iz urada, zaročenka? Ce sta dobra znanca in nič več, in gresta v kavarno pit skodelico kave sporazumno (mlada dama je bržkone samostojna), mirno pustite, da plača sama. Vaš ugled pri tem prav nič ne bo trpel. Casi so težki in po nepotrebnem igrati kavalirja res ni potreba. Ce je pa vajin odnos bližji in ste dekle povabili v kavarno, se po mojem vaša zaročenka ne bo kaj prida branila, da plačate zapitek za oba sami. V pomirjenje vam lahko še povem, da poznam zaročence, ki so se dogovorili, da bo glede na take in take denarne razmere vsak del plačal svoj zapitek. Rahločutno dekle bo v tem primeru dopustilo, da plača ves znesek fant, nanjo odpadajoči delež mu bo pa kasneje, ko ne bo prič in gledalcev, vrnilo. — Kar se pa tiče vašega in njenega prihoda v kavarno in odhoda iz nje, svetujem: Bodite kavalir iz stare šole, potrudite se in odprite vrata, hodite pred njo in vi sami izbirajte sedež. Emancipirana damica se bo tako najlaže priučila pravilnemu vedenju v kavarni. Vaša vljudnost in postrežljivost jo bosta hočeš nočeš razorožili malce preočitne oblastnosti, ki danes tudi za samostojno žensko ni na mestu. Ostalim prihodnjič. Damijana. Porabni nasveti Spekline odstraniš iz blaga z burovo vodo, tako da pod madež podložiš košček blaga in tkanino zmočiš s to vodo, naposled madež opereš v čisti vodi. škrobljeno perilo moraš najprej oprati, šele potem čistiti. Iz marmorja spraviš spekline z limonovim sokom, zmešanim s soljo. Iz medi: milo za čiščenje raztopi v mešanici kisa, špirita in salminka ter podrgni madeže. Znojne madeže odpraviš iz blaga s kemijsko vodo za pranje < »1'eau de ja-vel«, dobiš v drogeriji), a za baržun in svilo jo moraš dobro razredčiti. Metlo popraviš tako, da jo vtakneš nad soparo v kotel vroče vode. Sprijeta sirkova slama v pari odneha in metla je spet za dalje časa uporabljiva. Steklenico nepredušno zamašiš, če vložiš zamašek za nekaj Časa v olie. lP* Poskus 7. zobno ščetko „ORLOV" se Vam bo obnesel. Dobi se povsod! 2 zakonom zaščiteno po vsem svet« Hu mor Dober nasvet »Kaj naj le storim, da mi ne bo nvož venomer zdoma hodil?« »Spremljaj ga.« Kavarniška »Oprostite, ali nemara berete ta časnik, ki na njem sedite?« Ribiška latinščina »Včeraj sem ujel ogromno ščuko!;; Kaj misliš, koliko je tehtala?« »Hal... polovico!« Dota »Prišel sem snubit vašo hčer!« »Tako,« meni oče, »mojo Urško bi ; radi sr a ženo? Slabo ne boste nate teli, saj bo imela pol milijona dote. «Wt" limma ttmiiK na Koman iz naSlh dni Po IrancoSčini priredil Ž, O. :žl. nadaljevanje Nehote se je primerjal s tem čolničem, ki ga valovi premetavajo. Toda prej moram še pozvedeti, kako iDanes je tu — a kje bo jutri, če se vreme zaroti proti njemu? Saj je Marcela ljubka ženica, o, prav ljubka in prijetna, le malce preveč nepomembna. Ko se je ženil, je sanjal o prigodah, o nenavadnih dogodivščinah. Toda ta poroka se je resda začela ko fantastičen roman, zato se je pa nadaljevala kakor kaj vsakdanja povest. Marcela sama mu je to priznala; dejala mu je, da se je že popolnoma vživela v ta njun zakon... In tako bo nekoč napočil dan, ko mu ;bo padla v naročje — še docela naravno se ji bo to zdelo — in mu bo : postala prava žena, brez sramu, ;;brez onegavljenja, a tudi brez ljubezni... Mislil je bil, da Lo doživel : :zabavno pustolovščino, polno nepričakovanih doživljajev — namesto tega je pa zašel v prozaično nepomembno vsakdanjost, v puhlo je kaj 2 vašim značajem in z vašim slovesom!« »Nikar! Če to opustite, se zadovoljim s četrt milijona...!« Glavna točlu V podeželsko mestece pride cirkus. Senzacija je kajpak kletka, ki v njej bogudopadljivo živita tiger in ovca. »Ali se »vali nikoli ne spreta?« vpraša Firbec čuvaja. »Prav redkokdaj,« meni čuvaj, »pa tudi če se... prava reč! Več ko pet minut prepir nikoli ne traja!« »In potlej?« »Potlej kupimo pač novo ovco.« O ti otroci! Gospa Kopriva ima same fantiče, pa ji je neznansko žal, da nima ženskega naraščaja. Soseda jo tolaži: »Gosoa Kopriva, veseli bodite, da imate fante! De Ide ta hodijo dan na dan k frizerju, ustnice si barvajo in lica, lepijo si dolge trepalnice na 'veke m sam Bog si ga vedi kaj še vse.« {življenje v dragih hotelih, domo- »X>a, da,s vzdihne go^pa Kopriva, tvanju plehke gospode, ki nima pod »fantje vam pa s takole ;5ensko sodrgo |milim božjim nebom drugega venomer posedajo po kavarnah in ho- {opravka, kakor da razkazuje svoj dijo na Rožnik...« ?tako imenovani bon ton in Bogu /VS,________"S f\\\ * čas krade. I i>\ * Marceli je takšno življenje všeč, 1 ^ l|;i t ker je bila pač v njem vzgojena — [kako dolgo ga bo pa prenašal on. ► njen mož, ki je bil že od nekdaj fvajen svobode in se mu je od dne ^do dne bolj tožilo iz zlate kletke [pod milo nebo? XXV »že v tretje ponavljam isto vpra-jšanje, prijatelj; lahko bi mi že [odgovorili.« Mercier se je obrnil k svoji ženi [in jo je pogledal. »Poslušam vas,« je vljudno odgovoril. »Kje neki ste bili spet v mislih? [Z vami govorim, vi me pa niti ne [slišite.« »Moje misli so bile drugod, ne P zamerite mi.« »Vaše misli niso bile daleč. Ona-;le dama, ki sedi sama za sosedno ►mizo, vas primamlja. Nemara je to •ona nočna neznanka?« Mladi mož je nabral obrvi; Mar-; celin grenki glas ga je neprijetno Sodeč po njegovi konfekcijski obleki, pač ne sodi v najino družbo. Bili ste dobre volje, veselo ste se z njim pomenkovali in tako vneto ste bili zatopljeni v pogovor, da me še opazili niste. Toda z menoj — z menoj ne greste nikoli na tako promenado; .Preveč ljudi je tam!‘ se mi izgovarjate, in jaz, dobra kakor sem, kajpak vselej odneham. Videti je, da je moja navzočnost tisto, kar vam dela napoto. Danes dopoldne vam na promenadi oči-vidno ni bilo ne preveč obljudeno ne drugače nevšečno, še več: v družbi tujega človeka vam je postala celo mikavna. O,* že zdavnaj sem opazila, da se skušate v moji družbi kar potuhniti: nikogar ne Kaj naj tudi reče? Sam pri sebi si je dejal, da je vse kar mu mlada žena očita, do pičice resnično. Njene pripombe drže. Marcela je dobra opazovalka. In mladi mož ji je na tihem priznal, da ga ni po krivem oštevala. Toda kaj neki more za to? Tisti dopoldan je imel važen pogovor z nekim gospodom, ki je nalašč zato prišel iz Pariza. Marceli tega vendar ne bo šel pravit, ker bi hotela vse natanko vedeti, kaj, zakaj. kako. Kajti mlada žena se je bila res že vživela v zakon, kakor mu je pred nekaj dnevi priznala. Izpraševala ga je o sleherni stvari, hotela je vedeti vse mogoče stvari, zadajala mu je vprašanja, pozdravljate, češ da žive duše ne i da jih ni hotelo biti ne konca ne poznate. Zato sem vas pa danes'kraja — in zraven je uganjala še dopoldne videla, kako ste venomer pozdravljali ljudi... še rokovali ste se z nekaterimi... Kadar mene ni i I W 24 URAH barva, plisjra in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi i« svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pete, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna lOS. REICH LJUBLJANA »Vidiš, Ela, gotovo bi te poljubil, če ne bi bilo mene!« »Smrkavec — glej, da se mi poberešlf Laskavo »Oflrian sem bral vaš roman!« »Mojega poslednjega?« »Upam!« Pri zajtrku »Ženka, snoči je hotel žmigavecf zadel plačati buteljko vina tistemu, ki lahko? .-Ne vem, kaj hočete reči. Te žen-prisefes, da ni še nobene druge 'zenske J ske ne poznam, vem le to, da je " i. videti ljubeznivejša, kakor ste danes vi. Kaj naj pomenita vaš razdejani obraz in ta nataknjenost?« >Ce mislite, da je prijetno obe-: clovati v družbi moža, ki ima venomer dru^o v mislih — t »Mar res zbujam tak videz? Saj sva šele dobro prišla, niti juhe še nisva pojedla — torej sploh še nisem utegnil biti nevljuden.« »Jalov izgovor. Zahtevam, da je ves vaš čas meni posvečen in vsi vaši pogledi meni namenjeni.« »Prosim, ne pretiravajte vendar! Nisem vse svoje svobode žrtvoval vam na oltar!« »Motite se! Zaradi ničesar drugega se nisem poročila z vami, in tudi ne plačujem vas zato, da bi poljubil, odkar je oženjen. Premisli, nihče se ni upal priseči!« »Keaj. tudi ti ne, Janez?« je osuplo; vprašala žena. »Saj veš, Marička, da pijem samo pivo...« Se lepše! Gospod Slphala t.edi v kuhinji in šiva. Takrat t:a nepričakovano obišče prijatelj Pavel. »litj, ga lej! Ti salamenska šlapa. Komaj dva meseca si oženjen, pa si moraš že sam gumbe šivati na plašč « »Bedak, tak poglej vendar! Saj šivam gumbe na ženin plašč.« V živalskem vrtu »Mamica, zakaj ima pa lev tako debelo glavo?« »Bimbo — zato da skozi železne prečke ne more!« Olajševalna okoliščina »Priznate torej, da ste temule go-|medleli po lepih sosedah.« spodu ukrudli obleko, medtem ko se jut Noel je prebledel. Spet se mu je kopal?« Z prikradel na ustnice porogljiv na- »D&!« reče skesano obtoženec. Jsmešek — tisti nasmešek, ki je »Ali lahko opravičite svoje dejan je j zacjnjj £jni postal že skoraj redkost, s kakšno olajševalno okoliščino?« vpra-| >Nerad poslušam, Marcela, da mi ia strogo sodni-. * mečete svoj denar v obraz; mislim »O, seveda! Gospod se je kopal na prepovedanem kraju.« V sanjah Rožica se zbudi iz hudih sanj, »Mamica, kakšna pošast je pa to bila?« »Ne vem, ljubi otrok.« »Ne veš? Saj si bila zraven!« Hafawii$a Škotska Trije Skoti so bili prt maši. Pred povzdigovanjem je mčel cingljati mežnar z nabiralnikom po cerkvi, Ko je prišel že v bližino Škotov, je naj-starejšl izmed njih omedlel, ostala dva sta si na pa oprtala na rame in ga odnesla na zrak.,. da sem vam to že nekajkrat povedal... še tole: ko 'oi vedeli, kako bedno sliko dela vaše bogastvo, skup s to vašo večno nasajenostjo — v primeri s prijaznimi obrazi drugih žensk...« Marceli so se jezno zabliskale oči. »Ne izzivajte, Noel! Povem vam, ;;da se vam bo otepalo, ker sem danes ravno prave volje. Dopoldne niste hoteli iti z menoj na sprehod, češ da imate neke pisarije. Nu, komaj četrt ure nato vas že zagledam na promenadi ob morju, v družbi nekega gospoda. A ko bi bil ta gospod res kakšen gospod! zraven, zna gospod biti vesel in ljubezniv; v moji navzočnosti je pa odmerjen in zapet.« »Ker ljudje, ki sem jih dopoldne pozdravil, pač niso vredni truda, da jih spoznam v vaši družbi.« »■Tak tako! če ne bi bili za vašo družbo, bi jih niti na znanje ne* vzeli. Dovolj dobro vas že poznam, da ne bi vedela, da se ne boste šli ljudem v zobe dajat z dvomljivimi osebami! O, ne! Toda navadno je gospod v družbi svoje žene in ker mu je nerodno priznati, da je oženjen, se dela, kakor da nikogar ne pozna. Takšna je resnica: sramujete se me!« Mercier je skomignil z rameni in ni nič odgovoril. SOKOLSKI DOM SISKA tcli-f. 35-67 predvaja 20. t in. oh 10. in 21. uri in 21. t. ra ob 15.» 1?.. in Sl. uri BQ€CACC<0 Cene Din 3*—, 4*—, f*’— ir. 6*—, gloriaiirika taksa 3>i« 0*50. Dne 2«. t nt. ob 20. uri •SCO DVEMA OGNJEMA V glavni vlogi Joan Cranrfordov* Cene Din 3*50 KINO MOSTE V potek, soboto in ponedeljek ob ‘JU), uri in v muloljo ob 15, V,., 19., 21. uri predvajamo gmndijor.ni velefilm; »CARJEV SEL« Mihajlo Strokov, Adolf \Vohlbrttek. Cone Din; 2*50, 4'M) in KINO TALIJA KKANJ V gobot-o 20 t ni. ob 20.«0 uri in v nt tičijo 21 t m. ob 16., 18 iu 20..‘M) uri velefilm »MAMtCAa V |*1. vlogi: Francka (Jaal iu mala Baby Uamti. Dodatek: Kotov zvočni tednik. KINO ŠOŠTANJ predvaja 20. t. m. ob 2JJ. uri in 21. t. m. ob 1». in ‘20. uri velefilm »PRASKI ŠTUDENT« V glavni vlogi: Adolf VVoMbrtlek, Dodatek: nov tednik. KINO NAOISAR TRŽIČ predvaja v petek 10. in v ponedeljek ‘^2, t. m. ob 20 -10 uri senzacionalen film »POTJERA« V soboto 20. in v nedeljo 21. t. m. pa velefilm »PISANI PAJČOLAN« V glavni \logi: slavna Greta Garbo. ZVOČNI KINO SEVNICA V soboto 20. t.. m in v nedeljo 21. t. m. »VESELE ŽENE WiNDSORSKE« V glavni vlogi: Magda Holme ider, l.eo Sle/.ak, Ida Wtt8t ZVOČNI RADIO JESENICE telefon int. 6t. 0'jfl ID, t. ra <'b 20. uri, ‘20. t. m. <>1> S«, uri in 21, t. m. uii 15. in 20. uri »NESMRTNE COSLU V glavni vlogi: fiybi!lr Bclimltz 'n fiilslav FraSHch. »odstrl.' l>om»A kulturni tilm in najniivfljfi paramouniov Kvočnf tednik. tiranijo! Kam neki bi prišel, če bi ji zaupal vse svoje skrivnosti! Ona je bila sicer z njim zelo prostodušna in mu je na dolgo in široko razlagala, kaj vse počne. Mlademu možu so bila znana imena vseh ljudi, ki je prišla z njimi v družbo. Njeno življenje je bilo jasno in odkrito, nikjer nikake hinavščine. Zaupala, mu je sleherno stvar, kakor da bi bil njen zaupnik... V tem pogledu je bila zares idealna žena. Zoper njo je govorila le njena oblastnost in gospostvaželjnost. Ona je bila tista, ki je vse odrejala in o vsem odločala. Niti na misel ji ni nikdar prišlo, da bi bilo prav, če ga vpraša, katero obleko naj si obleče, kaj bi kazalo naročiti za kosilo, in podobno. Tudi pri sprehodih je bila ista; sicer ga je vprašala, kam bi hotel iti, toda na koncu je vselej njena obveljala. Odnehala je šele tedaj, kadar je videla, da išče pretvezo, kako bi se ji izmuznil, da mu ne bi bilo treba iti z njo; takrat šele so se ji odprle oči, zakaj je ne mara spremljati. Seveda je potem predlagala drugi sprehod ali pa kakšno drugačno razvedrilo... samo da ga je prisilila, da je ostal v njeni družbi. Resda: če bi bil njeno odkritost in zaupljivost poplačal s prav takšnim zaupanjem, bi bilo njuno medsebojno razmerje prav gotovo postalo dosti prisrčnejše. Toda nesreča je hotela, da sta morala skleniti razumski zakon. Takšen uvod pač ne daje mnogo priložnosti za čustva. Ljubezen bi bila lahko vzklila med njima prav v začetku njune nenavadne zveze; a ker se Iskra takrat ni užgala — očlvidno jo je bila že v kali zadušila Marcelina zapetost — pač ne kaže šele zdaj, po več mesecih, zadevo začenjati. Ni je stvari, ki bi bolj ubijala ljubezen, ali ji vsaj ne bi dala, da vzklije, kakor izhojena pot, kjer je sleherni korak že vnaprej določen. Ljubezni so potrebna krila domišljije; Mercier je pa v Marcelini družbi občutil nekakšno navado, malone prehajajočo že v dolgočasje... Ali more to odtehtati še tolikšen denar, ki se z njim Marcela tako rada pri sleherni priložnosti baha? Vse te misli so se podile Noelu po glavi, medtem ko je nemo kon-čaval obed. Tako ni čudno, da ni utegnil videti, kako postaja obraz njegove spremljevalke vse bolj in bolj razočaran spričo njegovega nerazumljivega molka — molka, ki se ji je zdel čedalje bolj žaljiv. Tudi ni utegnil videti njenih drobnih stisnjenih ustnic, ne uganiti viharnih misli, ki so se porajale za njimi. In ko se je njegov pogled, be-gaje na okoli po dvorani, vnovič mehansko ustavil na dami za sosednjo mizo, posrednem vzroku njunega prepira, tudi ni mogel opaziti, kako je ogenj gneva šinil v Marceline ogorčene oči. Tisti trenutek je baš ironično pomislil, kako zabavno bi bilo, če bi lepega dne dejal Marceli; .Spra- vite svoj denar, jaz si pa spet iz govorim svojo prejšnjo prostost.' Pri tem se je nasmehnil, njegove j oči so se pa nehote spet ustavile nai ljubki neznanki pri sosednji mizi: j mehansko so se ustavile, ne da bij jo videle. Kako neznatni so vzroki, ki včasih zamajejo svet! Nedolžni sanjar Mercier, ki se je tolikokrat izgubil na luno in se tamkaj predajal domišljiji, ne meneč se za nikogar okoli se'je — ta nič hudega ne misleči mladi mož si pač ne bi bil nikoli niti v sanjah dejal, da bo s-svojim podzavednim nasmeškom in prav tako nedolžnim pogledom sprožil katastrofo, katere po.siedice; so imele postati tolikanj usodne za oba. Marcela na žalost ni bila natura, ki bi se znala, kadar jo jeza popade, zateči v blagodejno toploto vse odpuščajoče sanjavosti. Ni ve-, dela, zakaj se je njen mož nasmeha nil; in ker ni imela vanj tiste vere, ki krepi zaupanje in je zato temelj prizanesljivosti, se je čutila neskončno ponižano zaradi njegovega molka in užaljeno zaradi nje-t govega pogleda, ki se ji je zdel trmast in kljubujoč; v srce jo ja pa zbodel njegov nasmešek, oči-vidno namenjen drugi. Le tako si je moči pojasniti nepreračunljivost njenega usodnega dejanja. Pograbila je svoj kozarec, pola, vina, in brez misli, ne zavedajoč se, kakšen škandal bo to napravilo in kakšne posledice se bodo iz tega jodile, zamahnila in pljusknila vse, kar je bilo v kozarcu, Noelu v obraz. To se je zgodilo v eni izmed naj gosposkejših restavracij v Nici, oh času kosila, ko je bila obednica skoraj nabito polna najodličnejšega rivierskega občinstva. Noel je planil pokonci; mrzli pljusk ga je neusmiljeno iztrgal iz zaverovanosti. Instinktivno je pograbil svoj prtič, ki je bil razen njegovega obraza dobil največji delež moče, in se je obrisal, kolikor je pač mogel. Njegove široko odprte oči so z grozo zastrmele v Marcelo. Mlada žena je v tem njegovem pogledu, ki se je zdel, kakor da bt bil od neskončno daleč prišel k njej, slutila samo nedopovedljivo presenečenje, nič drugega; pač, prihodnji mah je videla, kako se je nasmešek na moževih ustnicah utrnil in je Izginil še malo prej tolikanj dobrohotni lesk v njegovih očeh. Bilo ji je, kakor bi ji kdo iz-podrezal roke in noge, tako odrevenelo je bilo vse njeno telo. In potem je zatrepetala po vsem životu ; zakaj šele takrat je njen vidni čut zaznal obrizgano srajco in omadeževani beli naprsnik in sa je zavedela vse nepopravljlvostj svojega dejanja. Gledala je svojega moža, kako je segel v žep in z robcem dokončal, česar s prtičem ni mogel več opraviti. Njegove široko odprte oči so še zmerom z nedopovedljivo grozo strmele vanjo. Potem je videla, kako je vstal in odšel... NI razumela, da je odšel — šele takrat se je tega zavedela, ko je zaslišala pritajen smeh okoli sebe. Škandal, ki ga je napravila njena gesta, ji je pognal vso kri t obraz. V glavi ji Je jelo razbijati. Ni vedela, kaj naj stori. Mehansko se je naslonila na mizo, hoteč odkrito kljubovati škodoželjnim pogledom, ki so se z vseh strani upirali vanjo. Seveda si nihče iz odličnega občinstva, zbranega v tej gosposki Zakaj lii bili plešasti? Takoj uporabite dišečo specialno kozmetično tekočino ,.Morana“. Vsakemu in brez razliko jo potrebna, takoj izgine prhljaj, ekcetui itd. .lafti korenino las. Takoj zaustavi izpadanje la«, in lasje zrasejo na pleSastem mestu. (Jena steklenici Din 40’ —, poštnina dinarjev T . Moderna Kozmetika Split Mnogoštevilne zahvale Vam jamčijo asneii restavraciji, ne bi dovolil še tako nedolžne pripombe, vsaj tako na glas ne, da bi jo mlada žena slišala. Zato so bili pa tem zgovornejši prezirljivi pogledi in porogljivi nasmeški, ki jih je mlada žena morala spravljati zaradi svojega tolikanj nenavadnega in tako malo »gosposkega« ravnanja. Incident so na srečo opazili samo pri mizah, ki so bile v njuni neposredni bližini. Zasluga za to je šla predvsem mlademu možu, ker ni ne z besedico ne s kretnjo izdal, da se je pripetil škandal. Vzlic temu so se slišale pridušene pripombe od sosednjih miz, bolj ali rnanj naklonjene, kdor jih je pač izrekel, moški ali ženska. »Tale damica ga pa pihne — kar Je res, je res!« »Bežite no: tako se vedejo nezrele dekline.« »Nu, tega ne boste rekli, da ne sedi zdaj zelo dostojanstveno.« »IV) že; domišljavosti ji očivid-no ne manjka.« Marceli se je medtem vrnila vsa hladnokrvnost. Z vzravnano glavo je sedela popolnoma mirna in ne-brižna, ne meneč se za pozornost, ki jo je zbujala okoli sebe. V resnici pa sploh ni videla ne slišala ničesar. Po navalu neugnane jeze, ki jo je bila popadla, je obsedela odrevenela od dvojnega presenečenja: začudena nad svojim lastnim dejanjem, ki si ga niti v sanjah ne bi bila pripisala — in osupla nad reakcijo, ki jo je njena gesta zbudila pri Noelu. To, posebno to je bilo zanjo udarec s kolom po glavi... Tisti mah se je zavedela, da se je zgodilo nekaj nepopravljivega, da se je nekje nekaj utrgalo. In čim bolj so minevale minute, tem hujša je postajala ta zavest in se je stopnjevala do neznosne tesnobnosti. Skušala si je sicer dopovedati, da ni vzroka za vznemirjanje. Zdrava pamet pravi, da je moral njen mož kot korekten človek najprej iti domov, da popravi škodo, ki mu jo je napravila na srajci in naprsniku. Prav gotovo se zdaj doma umiva in preoblači, in zelo verjetno je, da se mu po tej osra-motitvi ne bo posebno mudilo nazaj v - restavracijo, da v njeni družbi dokonča obed. Zdaj ko se je nekoliko pomirila, si je dejala, da bi bilo pač jalovo, če bi čakala Noela v restavraciji. Toda po drugi strani ni smela pokazati, da teka za njim. Iz go- j iega ženskega dostojanstva mora še nekaj časa ostati in poobedova-ti, čeprav ji noben grižljaj ni maral skozi stisnjeno grlo. Vzdržati mora do konca!... Pokazati mora, da nima vzroka za ob-žalovanje! Mercier jo zdaj gotovo že čaka doma in ni dvoma, da bo prišlo med njima do viharnega objasnje-vanja; kajti da morata zadevo razčistiti, ja bilo zanjo na dlani. čudno: čim bolj je mislila na to, tem bolj jo je spet- grabil gnev; njeno početje, prvi mah njej sami i neodpustljivo, se ji je začelo do-1 zdevati čedalje bolj upravičeno. I Ko bi bilo vendar že kosila konec! Pozornosti hvala Bogu ni več zbujala; vsi so se bili vrnili spet k svojim pomenkom in tako bi zdaj lahko odšla, ne da bi kdo kaj opazil. Pa vendar ni vstala; nekakšna otročja kljubovalnost jo je prešinila, da je sklenila ostati do konca. Sele ko je prišlo sadje na vrsto in Je na silo pozobala tri grozdne ja-gpde, je sklenila oditi. Dejala si je, da je za gledalce pokazala več ko dovolj ponosa; tako tudi Noel ne bo mogel reči, da je v strahu in skrbeh pritekla za. njim. Položila jo na mizo stotak in počasi in dostojanstveno odšla. XXVI Doma je najprej opazila, da je salon, ta nevtralna tla med njenim in moževim stanovanjem, prazen. Nekoliko vročično je pozvonila sobarici. »Povejte gospodu, da ga pričakujem,« je rekla vstopivši Evi. Ko že mora priti do »objasnje-vanja«, se ji je zdelo boljše, da se stvar čim prej uredi. Zato jo je nekoliko razočaralo, ko se je sobarica vrnila z odgovorom: »Gospod le odšel, madame.« »Kaj? Odšel je? Kdaj?« »Ni še dolgo tega. Prišel je, ko sem bila pri kosilu, in je skoraj takoj nato odšel.« Diktatura žensk Napisal Evgen Molnar Ondan sem bral v nekem angleškem listu zgodbo o ločitveni pravdi. Zena, prelepa in menda tudi preplavolasa stvarca, je zahtevala ločitev zakona, češ da ji je mož zoprn. Mož se ni hotel po nobeni ceni ločiti. »Trd oreh,« si je mislil sodnik, pa se je zatekel k zvijači. Pred poslednjim poskusom sprave je poklical mlado ženo k sebi in ji dejal: »Ma-dam, vaš mož je bil včeraj pri meni in mi je dejal, da se hoče zdaj tudi on po vsaki ceni ločiti.« »Kaaj — to je rekel...?« je zajecljala lepa ženica. »Da, po vsaki ceni se hoče ločiti, zakaj — ne zamerite mi trde besede — do grla vas je že sit.« Žena je besnela; od razburjenja je skoraj omedlela. »To si je drznil reči?... No, mu bom že pokazala!« Sodnik je mirno dejal: »Kaj boste storili, madam?« Dama, ki se je hotela dotlej za vse na svetu ločiti od svojega moža, se je zdajci vzravnala in trmasto odgovorila: »Zdaj pa jaz nočem!« Pet minut nato je sodnik razglasil razsodbo: »Poskus sprave se je posrečil; nobeden izmed zakoncev ne pristane na ločitev.« Ta zviti in pametni sodnik pozna do dna žensko dušo. Kdor je trmast, je po navadi tudi razburljiv in razdražljiv. Takile ženski je treba vbrizgnita samo potrebno količino protistrupa — trme, pa prav gotovo pomaga. Ne-brižnost z nebrižnostjo, trmo s trmo — in skoraj zmerom je uspeh popoln. Toda prav tisti angleški sodnik, ki se ukvarja že skoraj pet in dvajset let s samimi ločitvami in z zakonskimi razprtijami, ki prigovarja zdaj zakonskim možem zdaj ženam, je nekoč povedal besede, ki si jih velja zapomniti: »Žene stremijo zvečine po gospodo-valnosti v zakonu, vendar ne delajo prav. Mož, ki opazi tako namero, noče upogniti ne glave ne kolena: mož pa, ki si domišljuje, da nosi hlače v hiši, postane prav gotovo čez nekaj let naj-poslušnejši suženj.« Ženska nadvladuje inoža »Usoda moškega je ženska,« pravi pregovor. Usoda zakonskega moža je ženski jarem — to nam dokazuje zakonski stan. Ostane le še vprašanje, ali je jarem, ki ga polože nežne ročice možu za tilnik, res tako težak in neznosen? Premoč žene v zakonski skupnosti pač ne bo noben pameten mož tajil. Saj ima tnož dovolj drugih priložnosti, da uteši svojo častihlepnost, da uveljavi svoj talent in izrabi svojo delovno silo. Na marsikak način lahko uveljavi svojo osebnost in izrabi svoj značaj, svoje duševne in telesne sposobnosti do poslednjih mej&. Žena, ki ničesar ne zasluži, ki ji je žezlo kuhalnica, lahko pokaže svoje zmožnosti samo v svojem skromnem domu, kajpak prav tako slabe kakor dobre. Zato je skrajno ozkosrčno in neodpustljivo, ako mož ne da, da bi se žena vsaj v svojem skromnem delokrogu kakor koli že izživela. Mož, ki živi čednostno in je tudi sicer vzor moža, prepusti vse gospodinjstvo in gospodarstvo svoji ženi. Na tihem opazuje njeno delo, občuduje njene čeprav malenkostne pozor- nosti, zlasti pa njeno željo, da napravi dom čedalje prijetnejši in toplejši. Pribito je, da obvelja v zakonu po navadi volja tistega zakonskega druga, ki le redkokdaj ali pa sploh nikoli o volji ne govori. Mož se privadi — žena se prilagodi Kako je potlej le mogoče, da si pribori poveljstvo v hiši vendarle žena — čepiav včasih šele po hudih bojih? Zato ker ume žena vse bolj prikriti in skriti svojo željo po ukazovanju. Prepirljivi in zbadljivi mož mora torej v boju za nadvlado po vsaki ceni podleči. Isto velja kajpak za bojaželj-no in prepirljivo ženo; mir, ki zategadelj zavlada v hiši, je kajpak samo posledica njenega neznosnega značaja. In nič čudnega ni, da žena s svojim pikro začinjenim jezikom napravi možu tek na hrano zunaj hiše. Značilno za moža je, da se privadi v razmerju s svojo ženo, žena se pa zna možu prilagoditi. Kadar se mož popolnoma pokori navadam in zahtevam svoje žene, je kajpak vsako prilagodenje žene odveč. V tistem trenutku je žena že brez ovir postala neomejena gospodarica v hiši. Od tistih dob se uklanja vse njeni volji, prav tako kakor v državi, ki jo vladajo diktatorji. Upora se tedaj ni treba bati, zakaj popolna nadvlada žene se uveljavi v zakonu zvečine šele po večletnem skupnem življenju, ko si mož želi že miru in so ga uporniške misli že minile. Poudarjena nadvlada je nevarna Kakšni občutki nas moške navdajajo pod diktatorskim žezlom ženi, je prav individualna stvar. Živeti pod diktaturo pametne in uvidevne žehske je pravi užitek. Nespametne ženske pa tako niso zmožne, da bi svojo diktaturo stalno uveljavile. Kje najdeš ženo, ki si po večletnem zakonu ne donfišlja, da je pametnejša od moža? Res pametno ženo spoznaš po tem, da nikoli javno ne oporeka moževi bistroumnosti, temveč se celo doma sklicuje nanjo, kadar hoče moža pridobiti za kakršno, koli stvar. Tista žena, ki spravlja moža v zadrego, ki ga javno v nič devlje in ga neprenehoma pita s poudarjanjem svoje pameti, se ne sme nikoli zanesti, da pripada njen mož res samo še njej. Kdor bi pa hotel trditi, da možnost tolikih nasprotij izključuje srečo v zakonu, ta ne ume dovolj ceniti velikega daru stvarstva, ki je v možu in ženi ustvarilo dve večno si nasprotujoči bitji: severni in južni tečaj, a šele to daje obema spoloma v neprestanem boju med seboj toliko lepote, toliko zanimivosti in toliko presenečenj. Zakaj nič ni strašnejšega in bolj morečega ko — dolgčas. V ljubezni in v zakonu bi tega pojma sploh ne smeli poznati. (*YI) Križanka v vlaku Nemški napisal G. Froschel Vincenc, veliki pesnik, se je vozil s svojim tajnikom v osebnem vlaku. Njima nasproti sta sedela prav nežno, plavolaso dekletce in zagorel mladenič z dokolenkami, športnik trdih rok ta Jeklenih prs. Strogo in grozeče je gledal mimo nje; nikoli se ni srečala ii njegovim pogledom, kadar koli se je od svoje križanke zazrla k njemu. Zašla je na mrtvo točko. Ko je že nekaj časa grizla in žvečila svinčnik, se je vendar opogumila in vprašala: »Gospod Muller, ali poznate kakšno mesto v Egiptu s petimi črkami?« »Nak,« je odgovoril atlet. »Verouk dobro, zemljepis zadostno.« Pesnik si je pa med tem po malem pogladil plešo in ciejal svojemu tajniku: »Bitterfeld me skoraj spominja Kaira.« Tajnik ga je ves osupel pogledal, ne vedoč, kaj pomeni ta pripomba, toda plavolaska, srčkana mala deklica, si je olajšano oddahnila in brž načečkala pet črk v mrežo križanke, čez nekaj časa se je je spet lotil obup, ker se ji je znova zataknilo. In spet je ogovorila zagorelega športnika. »Ali poznate kakšnega angleškega pisatelja s sedmimi črkami, gospod Mtiller?« »Niti ne sanja se mi. Zastran mene zapišite Nelson!« Toda pesnik si je podprl brado in spregovoril kakor v sanjah: »Ljudem je dan današnji najljubši pisatelj Wallace.« Njen obraz se je razjasnil; spet je prebredla nov prepad. Toda koj naslednja navpičnica je bila spet težavna . »Ali morda veste kakšno tujko za veslaško barko, gospod Muller? šest črk.« »Gospodična, moj šport je kolesarjenje. Na veslanje niti v sanjah ne mislim,« je zagodrnjal njen sosed. Pesnik je sklonil glavo in utrujeno dejal: »Zdi se mi, da smo vsi kakor kaznjenci na galeji...« Galeja! Navpična polja so bila pri priči popisana. Križanka je bila rešena. Vsa navdušena je deklica pomolila križanko mladeniču pod nos in vzkliknila: »Gotova sem! Sama sem vse uganila!« Hrepeneče je čakala pohvale. On je pa ostal trd in zapet. »Prazne marnje, ženske muhe...« Vlak je obstal. Kakor da bi prijel igračo, je mladi mož dvignil svoj težki kovčeg iz mreže in odkrevsal k vratom. Hranilne knjižice vseb zavodov kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarne Posojila, vezana na Štednjo in večletno mesečno odplačevanje, dobijo kredita možne osebe RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka štev 12/a Pismeni odgovor 3 diu znamka. Tel. 38-10 »Pa pišite kaj, gospodična,« je milostno zategnil čez ramo. Oči so se ji zasvetile. Ko je vlak spet potegnil, se je pesnik obrnil k mladi deklici in ji dejal nekaj prikupi j ivega. Pogledala je mimo njega. Pesnik pa ni odnehal, temveč jo je ogovoril še prikupljiveje. Stisnila se je v kot. In ko ji je kljub njeni vnemarnosti dejal še nekaj posebno globokega, mikavno ljubeznivega, smiselno in besedno klenega, mu spet ni odgovorila. Potlej je pisala gospodu Mtillerju razglednico, ki je na njej pesnik od strani razbral, da ji bo ostala prelepa vožnja do smrti nepozabna. Tedaj je pesnik izprevidel, da ima v veliki križanki življenja moška vrlina samo tri črke. In ta vrlina ni »duh«, temveč »moč«. Vam bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Bolečine v PREHODNIH LETIH in pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. Ali Vam je nadležna DEBELOST? Ali hočete postati VITKI? Potem pijte Hersan čaj! Zakaj bi trpeli za REVMATIZMOM in PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res no veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LIJJVIC? Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC pri: »RADIOSAN« ZAGREB Diikljaninova uliva I. Reg. S. štev. 19834-33. Pota življenja Nadaljevanje s 4. strani Odkimala je. »Strah me je bilo. Prav gotovo bi bilo sicer najino slovo še bolj grenko, še bolj solzavo. Bolje je bilo tako,« je zamišljeno dejala. Bolečino slovesa sta kmalu prebolela. Nova okolica, vrvenje velemesta, življenje mladih ljudi... vse to je po- , tisnilo preteklost v najskrivnsjši predalček spomina. Pozabila, ne, pozabila nista drug drugega. Včasih — nenadejano, brez vzroka — se je obema vsililo vprašanje: Kje neki je?... Ne da bi si utegnila odgovoriti, je utonilo vprašanje v pozabljenje. »Prav mnogokrat sem imel občutek, da te bom nekje srečal. Pa sem bil zmerom razočaran,« je menil Klement. »Potlej sem 1i hotel pisati, a kam? Nisem maral poizvedovati, nisem maral vprašati.« sSaj bi tudi ne imelo pomena. Ljudje si tako že preveč pisari jo. Zmerom sikušajo obudili spomine in ujeti življenje. Pa je zmerom zaman: zgolj načečkan kos papirja s frazami zadrege in upanja... To je vse.« Solnce ju je bilo pošteno ožgalo. Erika je zdajci skočila pokonci in se zagnala v morje. Klement za njo — in kmalu nisi s peščine videl drugega ko dve drobni pičici tam daleč na morju. Dopust je minil, kakor bi pihnil. Vračala sta se v mesto, kjer bosta oba ostala čez zimo. Ona si je uredila umetniški atelje, on je delal poskuse v svojem kemijskem laboratoriju. »Zdaj se spet stekata najini poti,« je dejal. Ona je prikimala. »Morda ta zmerom, Erika...« Za temi besedami se je skrivalo tesnobno v urana n je. Skrivno, čudovito hrepenenje. »Življenj« nama bo povedalo. Člo- ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE Pomlad je tu! Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s »PLANINKA« čajem BAHOVEC, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. »Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervoz! in živčnih boleznih. »Planinka« zdravilni Čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrečno »Planinka« čaj Bahovec. — Veliki paket din 20'—, polovični din 12'— 'jo. poskusni omot din 3 50. »Planinka« čaj je samo tedaj pravi, če je ssaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca: APOTEKA Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. Sp. br. 14.212 od 10. VII. 1934. vse nmcrlkunske korenike, vele-trsnlca Prvi jugoslaven«kl loznfuci — Daruvur. Zahteva***' cenike. POZOR GOSPODINJE J Najceneje sto postreženi g KURIVOM pri tvrdki RUDOLF ViLEPlŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem ; MALI OGLASI Mal« oglate socialnega enačaja računamo po 25 par ta besedo, trgovske m podobne pa po 60 par za besedo Preklici In trgovsko-obrt* nitki oglas), ki nimajo prodajnega enačaja, stanejo po 1 Oin za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba le posebej plačati davek v znesku 1*50 Oin. Kdor želi odgovor, dostavo po poiti ali če ima oglas ftifro, mora doplačati te S Oin. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poStni nakaznici, po po* štni položnici na čok. račun »Družinski tod* nik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. MARJETICA, pričakuj me v soboto ob 21. uri v domenjeni kavarni. Pridem gotovo! — Poljubčke X. Y. Z. ŽENITVE IN MOŽITVE v boljSih krogih po< sredujemo * največjo vestnostjo. Informativne prospekte razpošiljamo diskretuo, Če pofiljete po&tne znamke v r.nesku Dlu 10*—. Imaino veliko Izbiro odličnih dara In gospodov. Dopisujemo v slovenfičiid: »Rezor« Zagreb pošta 6t. 3. Mnogo slovenskih gospodičen In gospodov se Je že srečno poročilo • pomočjo »Ilozora«. Pišite te danes tudi vi po prospekte! ZAGREBŠKI ODVETNIK, samec, dr. prava, ■ imenitno vpeljano pisarno, r. k. vere, 42 let star, soliden, simpatičen, se želi poročiti s Slovenko, gospo ali gospodično, ki ima premoženje. Pojasnila proti znamkam 10’— dim pri: »Itezor«, Zagreb, pofita 3. ‘Dopisovanje OROŽNIŠKI NAREDNIK, r. k. vere, 34 let 8tar, krmna pojnva, soliden, ne želi poročiti • slovensko gospoillCno t ilcJelo r. doto, l’o-Jnsnil* proti r.namknin I0-— din diskretno pri: »Rezoi«, Zagreb, poSta S. cInformacije Vsaka beseda 1 Oin. Davek 1*50 Din. Za titr« ali dajanje naslovov I Oin. Najmanl 10 besed. PLETILNI STROJ v dobrem stanju, številka « zamenjam za dober radio aparat ali prodam tudi /.a hranilno knjigo Naslov: WUrflcr Ku* dolf. Črna pri Prevaljah. OBRTNI UST za galanterijo, pletenine, itd. eventualno tudi za sejme oddam polteni osebi. Drugo po dogovoru. Ponudbe pod tifro: »Poštenje« KOMPANJONA in obenem iskrenega prijatelja z nekaj kapitala radi prevzema takega dobrega gostilničarskega podjetja išče 37leXna go-spodlena i gost. osebno pravico Sposobni, trezni in prosti vsakih vozi. primerne starosti naj se Javijo na upiavo »Družinskega tednika« pod šifro: »Korajža velja«. j ODDAM MAJHEN LOKALCEK sredi mesta j Ljubljane, lahko tudi polovica lokala za skup* i no prodajo. Cenjene ponudbe pod šifro: Vsaka beseda 25 par. Oavek t*6U Oin. Za tltro ‘'Ugodno«, al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. Na vsa zimska oblačila dajemo 15 do 20% popusta Presker Sv. Petra cesta štev. 14 vek si tie sme nikoli sam odgovoriti. Življenje je močnejše ko midva, Klement,-; je odgovorila. Potlej sta sedela nemo drtifj poleg drugega in zrla v bežečo pokrajino. Xh postaji sta se ločila. Kdaj se spet vidiva?* »Se bova že kaj videla...« se je nasmehnila in mu krepko stisnila roko. Kmalu sta se srečala. Čeprav je bilo mesto veliko in se je križalo nešteto ulic in se je v ulicah vrstilo na tisoče hiš, sla se vendar kmalu srečala. Klement je pomagal naključju. Kmalu sla določila dan, da sia -se lahko vsak teden shajala. Tako so minevali meseci. Zdi se mi, da bi lahko šla skupaj po življenjski poti, ; ji je nekega dne dejal Klement. Erika je nekaj časa premišljala, potlej ga je pa z velikimi očmi pogledala in ni rekla nič drugega ko: »Poskusiva.: Klement je bil spričo tega kratkega odgovora razočaran. Toda kmalu je pozabil tudi na !o. In zgodilo se je, da sta kmalu stanovala v isti hiši. Ona je imela v najvišjem nadstropju svoj atelje, on pod njo svoj laboratorij. Njuni poti sta Sli vštric. Vso zimo. Klement je bil srečen, Erika je živela tjavdan s svojimi skrbmi, z veseljem, z delom in z uspehom. Potlej je prišla pomlad. Pojoče je prišla v deželo. Vabila je popke iz vej, iz popkov cvetove. -Erika tisti dan ni prišla. Klement je zavil k njej v atelje. Zvonil je. Potlej je našel v svojem pisemskem nabiralniku pismo. V njem je bil ključ... ključ njenega ateljeja. Planil je v sobo. toda nikogar ni bilo. Hladno ie stalo pohištvo ob zidovih. Nikjer ni bilo rož. Na mizi je ležalo pismo: Klement! Nekaj najine poti sva hodila vštric. Izsilila sva ta kos poli, misleč, da se utegitfcjo spet vrniti lela najine mladosti. Zaman sva se trudila, Klement. Vsaj jaz. Poštenost me sili, da ti to povem. Bolje je tako; čemu ničvredna in grda laž? Najina pola gredo spet vsaksebi. Spet sva za novo spoznanje bogatejša. Življenje se ne da ujeti. Razočaranje je za naju oba in vendar: mislim, da bova zdaj lahko srečnejša! Vsak na svoji poti, samotna |>opotnika. Brez laži. Spomin je samo tedaj lep. če ga ne skušamo oživili. Verjemi mi! Erika.« Klement je odpovedal službo in se preselil v drugo mesto. Do današnjega dne ni več videl Erike. Pač, enkrat samkrat: v neki umetnostni reviji je občudoval njeno sliko. Takrat mu je bilo hudo pri srcu. Tako hudo kakor tistikrat, ko se je po končani šoli poslovil od nje. ko je zavila v svetlo-zeleni obleki za vogal. Sredi jarkega solnca mladega življenja. Zdelo se mu je. da sloji v senci. In zazeblo ga je... (*1»I) Listnica utecUdstva Oelo v Per/iji. Na razna vprašanja zaradi dela v Perziji »e je naše uredništvo obrnilo na verodostojno mesto, kjer smo izvedeli, da za zdaj ne drži, da bi se v Perziji dobile dobre službe, ali da bi bili celo med nami agenti, ki posredujejo te službe. NaSa vlada je ukrenila a se potrebno, da se na licu mesta informira glede teh služb; če bodo naši ljudje v Perziji res mogli dobiti zaslužka in če bodo naši delavci lahko Sli v Perzijo, se bo o pravem času vedelo. N a Se uredništvo bo pa poskušalo dobiti podatke o tem vprašanju neposredno od nafiib ljudi v Perziji. S. P. — P Vaše pismo me je razveselilo. Posebno sem bil vesel tega, da tudi v najtežjih trenutkih niste nikoli obupali. Verujte m zaupajte vase tudi v bodoče! Človeku, ki je marljiv in v srcu dober ter se ne boji zaprek, so povsod odpita vrata in se mu ni treba bati lakote Snelinke — Marija. Dobro in plemenito srce imate, sodeč p( vaSem članku, ki ga letoa nismo mogli objaviti Poskušajte, fie a kakšno stvarjo, mogoče bo boljša. Tudi Se krajša je iahko. J. R. Vaših člankov »Izvirnost preobrazbe poljuba« in »Siamska dvojčka* nismo objavili, ker smo tud* sami imeli dovolj podobnih stvari, pa se nam niso zdele dovolj zanimive in aktualne. Mogoče najdete drugič kaj primernejšega. Energična Rita, Sirota in M. D. Vaših član kov žal nismo mogli natisniti, ker amo zaradi obilice drugega gradiva morali anketo končati. Oglasite se o priliki spet kaj! Vašim eeljam bomo skušali ugoditi. H. A. — J. Knjiga je hudo zastarela, saj Je od takrat izšla o tej stvari že cela skladovnica knjig in romanov z novimi odkritji. Za zdaj imaino pripravljene druge stvari, ni pa izključeno, da priobčimo v doglednem ča*u kaj posebno novega s tega področja. Za prijazno ponudbo se vam vzlic temu lepo zahvalimo. %. A. — Teheran (Iran) Pismo prejeli, toda denarja fie zmerom ni Pišite nam. po kateri banki ste ga nakazali. Naši ljudje 60 sani* majo r.a dele v I erziji (Iranu). Ustregli nam boste, če nam tnalo obširneje napišete o tem! PfiarČen pozdrav Iz domovine! »Zora« in »Pot brei konca«. Pesmici nisem mogel objaviti, ker sami * seboj niste na Jasnem. Mi vsi, vi prav tako kakor jaz. moramo Jasno in pozitivno gledati v življenje. Življenje ni iu ne sme biti tavanje! Citajte nafle uvodnike t Verzi vam Se dokaj dobro teko, čeprav Je tu pa tara treba nekaj pile. Na primer: Vzdrami me iz »panja glas zvona iz line, novi dan naznanja np me spet prešine. 8 takKnim upanjem se strinjam: s tem upa njem bi moral vsakdo izmed nai vstati. Nikakor »e pa ne strinjam z naslednjimi verzi; Vedno Isti edgovor, tu, kot prej, povsod, vsaki te pokaže pot ur prej — * kod? ta« fepajo nekoliko. In logike jim manjka.* Ce vam je kdo pokazal pot, potem je vpra* tanje? ,a kod?* neumestno! Premislite in vi 4eli bost«, d* imam prav. Urednik. Uda j a za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani. Radio Ljubljana od 18.—2 4. februarja 1937 ČETRTEK, IS. FEBRUARJA 12.00: Lahka instrumentalna glasba (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■; 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Zvezdniki in zvezde (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18 00: Operetna glasba (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. KudoU Kolarič) ■ 10.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nae. ura: Save/. Sokola kralj. Jugoslavije (ligd) ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Tretja ura variacij ■ 21.00: Radijski orkester: Češka glasba ■ 22.00: Čas, vreine, poročila, spored ■ 22.15: Za oddih (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. ud. l*ETEK, 19. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura: žuželke kot ljudska hrana (g. prof. Rafael Bačar) ■ 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 18.10: Operna glasba (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura: Delavska družina (gdč. A. Lebarjeva) ■ 18.20: Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče) ■ 18.40: Francoščina (gospod dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Čas, vreine, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: dr. Božidar Širola (Zgb) ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Po domače (sodelujejo: gg. Svetozar Banovec. Vekoslav Janko in Avgust Stanko) ■ 21.00: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 20. FEBRUARJA' 12.00: Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo ■ 12.45: Vreme, poročila ■ t3.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Pogovor s poslušalci ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Razvoj orkestralne glasbe v Zagrebu (Anton Dobronie) Zgb ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Trobenta in gosli, flavta in bas, vsakega nekaj, da krajši bo čas ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 21. FEBRUARJA 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za dame, 15 minut za gospode, vodi gospod prof, M. Dobovšek) ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glaebe iz frančiškansko cerkve ■ 9.45: Postni govor (g. Er. S. Finžgar) ■ 10.00: Instrumentalni dueti in cerkveni spevi ■ 11.20: Venčok otroških pesmic (plošče) ■ 11.30: Otročka ura (vodi gdč. Manica Komanova) ■ 12.00: Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah) ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert Radijskega orkestra ■ (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) ■ 10.00: Kmečka zavarovanja (g. Ivan Martelanc) H 16.20: Saxofon solo, igra Miloš Ziherl, pri klavirju g. profesor M. Lipovšek ® 18.00: Operni Šramel kvartet (gg. Jeraj Karel, violina, Matija Bravničar, violina. Slavko Korošec, kitara, Rudolf Pilili, harmonika) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Emil Adamič — povodom njegove smrti (Slavko Osterc, Ljubljana) ■ 19.50: Slovenska ura: a) Zvoki iz Koroške (plošče), b) Pri Ziljanih (g. dr. Anton Urbanc) ■ 20.30: Nastop malih harmonikarjev pod vodstvom g. prof. Pavla Rančigaja ■ 21.15: Operna glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz ■ Konec ob 23, uri. PONEDELJEK. 22. FEBRUARJA 12.00: V ritmu današnjih dni (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Iz Schubertove skicirke (plošče) ■ 14.00: Vrentte, borza ■ 18.00: Zdravniška ura: Dopolnila (g. dr, Anion Brecelj) ■ 18.20: Veseli dnevi v Kijevu, polpuri ukrajinskih pesmi (simfonični orkester na ploščah) ■ 18.30: O slovenski narodni pesmi (g. France Marolt) ■ 19.00: Čas, vreine, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura (Fran Bubanovič, univ. prof., Zgb) ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Simfonična glasba (Radijski orkester) ■ 21.00: Balalajke igrajo (plošče) ■ 21.15: Koncert komornega tria (gg. Albert Jermol, flavta, Janko Gregorc, klarinet, Vili llauck, fagot) ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Narodne pesmj pojo »estre Stritarjeve, pri klavirju g. prof, M. Lipovšek ■ Konec ob 23. uri.. TOREK, 23. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura: V tekstilni tovarni— reportaža ■ 12.00: Rimski Korsa-kov; Šeherezada, simi. suita (Filadelf. simf. ork., dira g: L. Stokovski, plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Zbori (plošče) ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Islam pred pragom srednjega veka (g. Fr. Terseglav) ■ 19.00; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Od Sterije Popoviča do Branislava Nušiča (Stanislav Vinaver, Bgd) ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Mozart: Les pet it s riens, balet (plošče, člani ork. berlinske drž. opere) ■ 20.10: Kleist: Razbiti vrč — veseloigra ■ 21.30: Ricli. Strauss: Burke Ti lla Eulenspiegla (plošče, berlinski filbarmon, orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Glasbene malenkosti (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 21. FEBRUARJA 12.00: Spaujolske pesmi in španjol-aki plesi (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, o!i%'estila ■ 13.15: Vesel koncert (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: a) Kaj moram vedeti o država (g. dr. Karol Capuder) ■ b) Preprosta vezava knjige (g. Miroslav Zor) ■ 18.40; Delavska ura: Minimalna de- ut G&£j£inJCXX> lavska mezda (g. Filip Uratnik) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Problemi jugoslovanske kinematografije (Karlo Kocjančič, Ljubljana) ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Pevski koncert ge. Franje Bernot-Golobove, spremljavo in vmesile točke izvaja Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Duo na harmoniki (brata Golob) ■ Konec ob 23. uri. Cepljene trte in mlado sadno drevje! trtne in sadne divjake itd. najboljših vrst in kakovosti, splošno priznane celo od nadzorstvenih oblasti, dobite po zmernih cenah v frsn|c| |n drevesnici tanka Šarita, dipl. strokovnjaka za vinogradništvo in sadjerejo Petrovaradin (Srijem) Zahtevajte brezplačne cenike! GOSPODIČNA, Intelektualka, st n ni *>5 let. želi spoznati gospoda plemenitega značaja, inteli-genta, radi resnega duhovnega razvedrila, obiskov kinematografov, gledališča in izletov. Dopise prosim na »Družinski tednik« po»1 Šifro »Gentleman«. IŠČEM Sl ŽIVLJENJSKO DRUŽICO, po mož-nostl intelektualko z velika gimnazijsko, učiteljsko ali drugo maturo. Mora biti finega čustva, lepega vedenja, dobro vzgojena in iz dobro družine. Anonimna ali neanonimna pisiua prosim nasloviti na oglasni oddelek tega ti sta pod fiifro »Sreča«. M ADAME! Pričakujem Vafi odgovor in poljubljam roko: »Ueana ljubezen«. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!