Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liborta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini tednik Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 685 TRST, ČETRTEK 29. FEBRUARJA 1968, GORICA LET. XVII. “f JOHNSON JE TRD za uspeh Ta mesec bo ponovno zasedal občni zbor Slovenske skupnosti, ki bo med drugim izvolil nove vodilne organe te politične grupacije zamejskih Slovencev ter hkrati določil glavne smernice za bližnje politične 1,1 deželne volitve. Ker je v zadnjih mese-c'b Slovenska skupnost bila tako rekoč v središču političnega dogajanja na Tržaškem n' 'je s svojimi stališči, nastopi in ukrepi 'nočno pogojevala potek celotnega tukajš-niega političnega življenja — spomnimo se sarno na krizo v tržaškem občinskem sve-tli ob koncu lanskega decembra — se nam zdi, da bo njen občni zbor na novem zasedanju moral nujno temeljito, globoko in s polnim čutom za odgovodnost proučiti tl'di samo notranjo strukturo svoje organizacije. Pri tem se bo moral predvsem vprašati, ali sedanja struktura povsem ustreza nalogam, ki se postavljajo in se bodo v °dočnosti postavljale pred to politično or-%aniz.acij0 zamejskih Slovencev. Dejstvo je 11(11 n reč, da je Slovenska skupnost danes T° svojem statutu tako strukturirana, da PravZaprav ni popolnoma jasno, ali je to politična organizacija, to je stran ka Res ali pa je koalicija več političnih skupin. 5 je sicer, da glede na razmere, v katerih Javenska skupnost mora razvijati svojo po- 1eno akcijo, in glede na probleme, za re- Ut Sltev katerih se mora zavzemati, to načel no Gl, vprašanje ne prihaja toliko v ospredje, avni predmet njene politične akcije je ''anireč še vedno ureditev osnovnih manj-s"lskih vprašanj, in sicer na način in s SredstVi, ki so vsem demokratičnim politič-""n skupinam skupne, ne glede na njihov SVctovnonazorski izvor, na njihov socialni, k°spodarski program itd. Že zadnji politični dogodki so pa pri nas 0e "’ se Pred Slovensko skupnostjo Postavljajo samo izrazito manjšinski pro- v e'ni’ temveč da mora ta organizacija za-Zemati jasna stališča tudi do važnih družnih problemov. Zaradi tega obstoja nemost kakih napačnih ocen, kakih napač-([ stališč in ukrepov, če v vodilnih orga-v ni jasnosti pojmov, ni jasno izobliko-unega političnega, družbenega, gospodar-c£a koncepta ali če je organizacijska 'uktura teh organov takšna, da dejansko onemogoča neko dialektično razmerje, neko °nfrontacijo raznih stališč in mnenj, tako a bi se iz razprav izcimilo res najboljše, zj bi se posameznim problemom v disku-Slli našla res najbolj primerna rešitev. ‘Kakšen naj bo odgovor na to, po našem j Zel° važno vprašanje? Ne bomo povedali ] Predsednik Johnson je v torek nenadno obiskal teksaško prestolnico Dallas, kjer je bil v novembru 1963 umorjen predsednik Kenncdy. To je prvič po Kennedyevem umoru, da je Johnson prišel v Dallas. To mesto je na slabem glasu po nasilstvih; med velikimi ameriškimi mesti je na prvem mestu po številu ubojev in umorov in verjetno ima v lem pogledu celo svetovno prvenstvo. Zato Johnsonov obisk ni bil vnaprej javljen prebivavstvu. Policija in tajna varnostna služba sta bili obveščeni o Johnsonovem prihodu šele dve uri prej in sta v naglici poskrbeli za najnujnejše varnostne ukrepe. Tudi Johnson je že doživel v Dallasu zelo neprijeten dogodek: leta 1960 so skrajni desničarji pretepli njega in ženo v veži nekega tamkajšnjega hotela in isto sc je zgodilo pokojnemu Stevensonu nekaj tednov pred Kennedyevim umorom. Johnson se je vozil po Dallasu nepoznan. Pred njegovim avtomobilom je vozil avto s policijskimi agenti v civilu, tako da ni vzbujal pozornosti. Politični opazovavci o-pozarjajo na ta žalostni pojav; da se namreč predsednik Združenih držav, ki so vejale za najbolj demokratično državo na svetu, danes ne upa več prosto gibati med ljudmi in se mora obdajati s takimi varnostnimi ukrepi kot kakšen diktator. Johnson, ki je, kot znano, doma iz Teksasa, je prispel v Dallas zato, da bi prisostvoval kongresu Ameriške zveze za elektrifikacijo podeželja, ki zaseda v eni velikih dallaških dvoran. Na kongresu je imet govor, v katerem je pozival ameriško ljudstvo, naj bo enotno in pogumno, da bo kos položaju v Vietnamu. Govoril je kot nič novega, če ponovno napišemo, da se mora Slovenska skupnost vrniti k svojemu izvoru, to je potrditi svoj koalicijski značaj, ki ji edini more še najbolj trdno jamčiti uspeh pri njenem delovanju in pri u-veljavljanju njenih stališč pri vedno večji množici naših slovenskih ljudi. Priznavamo seveda, da takšna organizacijska oblika ni lahka, ker zahteva od vseh koalicijskih skupin mnogo čuta za odgovornost, strpnosti, širokogrudnosti in plemenitosti, a po drugi stfani vemo, da so to nujni rekviziti politične demokracije, ki bi ne smeli manjkati pri osebah in skupinah, katere se proglašajo in prištevajo med demokrate. To je končno tudi pogoj, da bo Slovenska skupnost lahko posredno ali neposredno razširila svojo bazo, da bo torej v njej mesto tudi za demokratično, delavsko, slovensko socialistično levico, ki danes še ni našla pravega mesta v loku obstoječih političnih organizacij. D. L. »predsednik vojskujoče se države«, kot se je izrazil neki časnikar. Rekel je, da lahko samo »trdna in vztrajna odločenost A-merike« privede do miru. Johnson je potem dejal, da »je sovražnik v Vietnamu sklenil, da mora biti letošnje leto odločilno. Prešel je v obupno in okrutno ofenzivo, da bi vplival na končni rezultat. Vendar pa do zdaj ni dosegel svojih najvažnejših ciljev, četudi je plačal za to strašno ceno in jo daje plačevati svojim civilnim žrtvam.« Naglašal je tudi, da se morajo vsi zavedati svoje odgovornosti, ne pa se ji odrekati ; zavedati se morajo dolžnosti, da podpirajo svoje sinove, ki se bojujejo v Vietnamu; ne sme biti izdajstva in obotavljanja, ki bi vzpodbujalo sovražnika in podaljševalo vojno. Končno je orisal program za dosego »velike družbe«, napredne in bogate Amerike. Ta program že spreminja življenje na milijone Američanov. Politični opazovavci menijo, da je bil to eden najbolj trdih govorov, kar jih je kdaj imel Johnson. V njem je hotel opozoriti Američane, da bodo zmagali, če bodo vzdržali, kritiziranje in obotavljanje pa le podaljšuje vojno, ker daje sovražnikom upanje, da bodo psihološko zlomili Združene države. Očitno je Johnson odločen, da se to ne sme zgoditi, in prepričan, da se ne bo zgodilo. S trdim tonom je hotel izraziti to odločnost. Vendar pa se gotovo skriva za tem govorom še nekaj več. Komentatorji ugibajo, kaj. Ena izmed možnosti je, da razpolaga predsednik s kakimi novimi podatki, ki dokazujejo, da je Severni Vietnam dokončno odklonil njegove mirovne ponudbe, bodisi direktne kot indirektne preko tujih posredovanj. Druga možnost je ta, da je hotel s takim trdim tonom pospešiti odločitev Severnega Vietnama za pogajanja in mu vzeti zadnje iluzije, da bo lahko vojaško zmagal. Tretja možnost pa je tudi ta, da si je hotel s tako trdim in odločnim govorom prihraniti zadrego, da bi moral obširneje razlagati položaj v Vietnamu in pojasnjevati. zakaj se- ie dalo ameriško noveli stvo tam tako presenetiti gverilcem in kakšne perspektive pravzaprav vidi pred seboj. Lahko tudi, da je vse troje vplivalo nanj. V bistvu se lahko reče, da je njegov govor razočaral mednarodno javnost, najbrž pa tudi ameriško, ker sta pričakovali, da bo povedal kaj bolj optimističnega o možnostih za mir v Vietnamu, odkoder so prihajale zadnji čas novice, ki so govorile, da sta si Washington in Hanoj le še za malenkost navzkriž, da bi se lahko začela pogajanja. Morda se je tisti »malenkostni navzkriž« medtem spet razširil. Neenotnost v Budimpešti RADIO TRST A • NEDEIJA, 3. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »črni gusar«. Mladinska zgodba, napisal Emilio Salgari, prevedla in dramatizirala Desa Kraševec. Prvi del. Vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas: 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasba po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Poročni list«. Komedija, napisal Efraim Kishon, prevedel Anton Koren. Igra R. O., režira Jože Peterlin; 17.20 Igra orkester Dimitrija Tiomkina; 17.30 Prijatelji zborovskega petja, pripravlja Janko Ban; 18.00 Koncert v miniaturi; 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico marca«; 22.10 Sodobna glasba. • PONEDELJEK, 4. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 No vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednje šole); 18.30 Iz Schumannovega in Bartokovega opusa: 19.30 Postni govori: Msgr. Rudolf Klinec: »Leto vere«, ureja ntons. Lojze Škerl; 20.50 Pripovedniki našo dežele: Manlio Cecovini: »Pričakovanje«, prevedla Lelja Rehar; 22.30 Slovenski solisti. Basist Jože. Stabelj, pri klavirju Marijan Lipovšek. Samospevi Frana Gerbiča, Josipa Michla in Josipa Pavčiča. ■ TOREK, 5. marca, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: Pratika za prvo polovico marca«; 17.20 Slovenščina za Slovence, (prof. Martin Jcvnikar); 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščaki: »Raziskovanja na Tihem oceanu«, prevedel Gojmir Budal; 17.50 Akademski ansambel »France Marolt« iz Ljubljane, vodi Tončka Marolt; 18.30 Konce.rtisti naše dežele. Violinist Alfonso Mosesti, pri klavirju Wanda Leskovic; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Frank Martin: »Nevihta«, magični scenski diverti-mento v treh dejanjih. c SREDA, 6. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnio osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Ivan Laharnar«; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za nrvo stopnio osnovnih šol); 18.00 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Zdravniška posvetovalnica, (dr. Rafko Dolhar); 20.35 Simfonični koncert. • ČETRTEK. 7. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: (1) »Boj proti carizmu pred letom 1917«, prip. Hueh Seton Watson: 17.20 Marija Kacin: »Giusep-ne Parini«; 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani blaončki, radijski tednik za najmlajše; 20.35 »Temna točka«. Napisal Aldo Palazzeschi, dramatiziral Bclisario Randone, prevedel Martin Jevnikar. Igra R. O., režira Stana Kopitar; 22.30 Skladbe davnih dob Franccsca Landina in Ser Ghcrardc.lla. »> PETEK, 8. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo slonnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje, (prof. Franko Pegan); 17.20 Ne vse, toda o vsem: 17 40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol): 18 30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami. Pianistka Dubravka Tomšič; 19.00 No-ele XX. stoletja: Stanko Majcen: »V točilnici«; 19.30 Postni govori: Jože Mar-kuža: »Rast ekumeničnega gibania v letu vere«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert ono m c glasbe: 22.30 Komorne skladbe. • SOBOTA. 9. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih nos mi: 12.00 Iz starih časov: 13.30 Semeni plošč; 14.45 Pojeta: Nana Moskuri in Tony Del Monaco; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaia za avtomobiliste; 16.15 Pregled slovenske dramatike. Pripravlja Jože Peterlin in Josip Tavčar. Nova naturalistična drama; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 »Maksim Gorki ob stoletnici niegovega rojstva«, pripravlja Janko Jež; 19.10 Družinski obzornik, pripravlja prof. Ivan Theuerschuh: 19.30 Sestanek s »Fansi«, srečanje z liubitelji lahke glasbe: 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Napisal .Tosef Soil-Iman. dramatizirata Tončka Curk. Drugi del; 21.40 Vabilo na ples: 77 40 Za prijeten konec tedna. Izdajatelj: Engclbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engclbcrt Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 Na mednarodnem posvetovanju komunističnih partij v Budimpešti (ki se ga Jugoslavija ne udeležuje), je prišlo že v začetku do nasprotij in to ravno o najvažnejšem vprašanju. Vodja sovjetske delegacije Mihail Suslov, znan kot »teoretik«, je predlagal sklicanje svetovne komunistične konference, »ki naj bi obnovila enotnost med partijami«, kar pomeni, da bi morala obsoditi in izključiti iz komunističnega občestva tiste, ki niso za sovjetsko obliko »enotnosti«, predvsem seveda Kitajce. Temu se je sicer diplomatsko, a odločno uprla romunska delegacija. Izjavila je, da sicer ni proti taki svetovni konferenci, a je postavila več pogojev, ki bi onemogočili, če bi bili sprejeti, povrnitev v dobo Inform-biroja, ko so Stalin in njegovi sodelavci izključili iz komunističnega tabora Jugoslavijo, katera se ni hotela podrediti sovjetskemu diktatu. —F— STAVKA AVTOPREVOZNIKOV V nedeljo opolnoči se je začela po vsej Italiji razen Sicilije stavka avtoprevoznikov Ustavilo se je okrog 200.000 tovornjakov. V stavko je stopilo okrog 140.000 av-toprevozniških podjetij, ki zaposlujejo 700.000 uslužbencev. Stavka je trajala tri dni in se je končala v sredo opolnoči. Vendar so predvidene še nadaljnje stavke, če avtoprevozniki ne bodo dosegli, kar zahtevajo. Glavne njihove zahteve so: izenačenje pogojev prevoza, brez protekcionizma s strani države v prid železnic; vključitev zastopnikov avtoprevoznikov v vse organe, ustanove in komisije, ki urejajo prometno politiko; ustanovitev uradnega seznama avtoprevoznikov, davčne olajšave Avtoprevozniki pri tem tudi opozarjajo na velikanski pomen hitrega avtoprevozni-štva v modernem gospodarstvu. Minister za promet Scalfaro jim je dal pred stavko neka zagotovila, katera pa avtoprevozniki niso smatrali za zadostna. Stavka je povzro- Kot poročajo, je baje vlada v Hanoju zagotovila francoski vladi, da se bo pogajala z Američani, če bodo ti prenehali z bombardiranjem Severnega Vietnama. Vendar so napadi vietnamskih komunistov v Laosu poslabšali izglede za bližnja pogajanja. Za pogajanja se trudi tudi italijanski zunanji minister Fanfani, v razgovorih s ha-nojskimi zastopniki, ki se mude v Rimu. fo je omenil tudi v sredo v debati o zunanji politiki v zbornici, v zvezi s proračunom. Vendar je zaprosil parlament, naj mu dovoli, da ohrani zaenkrat vsebino teh razgovorov v tajnosti, da se ne ogrozi njihovega uspeha. BOJI V JUŽNEM VIETNAMU Kot je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz Južnega Vietnama, so vietkongovci in Severnokorejci tam spet v splošnem napadu, ki pa je bolj taktičen. Vzdržujejo se dramatičnih bitk »na nož« z nasprotniki in se zadovoljujejo z obstreljevanjem njihovih ŠTUDENTOVSKI NEMIRI V ITALIJI Na italijanskih univerzah se že nekaj časa — od začetka tega študijskega leta — ponavljajo stavke, demonstracije in protesti študentov. Skoro povsod prihaja tudi do zasedbe univerzitetnih prostorov, ali bolje rečeno, posameznih fakultet s strani študentov. To se je zadnji čas dogodilo v Milanu (nemir je zajel tudi študente Katoliške univerze), Turinu, Pisi in Rimu, pa tudi v Trstu, kjer so študentje (okrog sto) v ponedeljek zasedli literarno in filozofsko fakulteto. Isto se je zgodilo v Padovi. Nemire študentov povzročajo prenatrpanost univerz, kar ne dovoljuje pravega znanstvenega študija; zastarelost študijskih programov in postopkov; zahteve po večjem »samoupravljanju« študentov v okviru univerz in še drugi razlogi, tudi socialnega značaja, npr. zahteva po »predplači«, ki naj bi jim jo plačevala država. Zdi se pa tudi gotovo, da so prislonili svoj piskerček zraven politični agitatorji skrajne, filokitaj-ske levice, ki bi radi izkoristili tudi študentovsko nezadovoljstvo v svoje namene. Da imajo prste vmes zares tudi ekstremistični elementi, dokazuje peklenski stroj, ki so ga neznanci nastavili v začetku tega tedna pred vrala vile, v kateri stanuje rektor tu-rinske univerze prof. Mario Allara. Pred štirinajstimi dnevi pa je podoben peklenski stroj eksplodiral v avli pravne fakultete v Turinu. Univerzitetni profesorji in drugi odgovorni krogi priznavajo, da so študentovske zahteve, posebno kar zadeva modernizacijo po uka in »razgnečenje« univerz, upravičene, obsojajo pa stavke in zasedbe univerzitetnih prostorov kot oblike izsiljevanja in nedemokratičnosti. Vsekakor ni mogoče zanikati, da so tudi univerze, enako kot bolnišnice, žrtve splošne dirke po višjih pla- oporišč z minometalci in težkimi strojnicami. V bližini S ni gon a so se pojavili celo njihovi tanki. Američani odgovarjajo v glavnem z letalstvom. Vietkonški letaki napovedujejo novo veliko ofenzivo v Saigonu in drugod. Pri velikem ameriškem oporišču Khe Sanh, ki g# oblegajo Severnovietnamci, se nasprotnik# še vedno samo »otipavata«, pričakovati p3 je vsak hip bliskovit in silovit splošen napad na oporišče. Severnovietnamci in vietkongovci ga bodo skušali najbrž zavzet' že s prvim sunkom, padec le trdnjave h' spet pomenil hud udarec za ugled ameriške vojske v Vietnamu. TEDENSKI KOLEDARČEK! 3. marca, nedelja: Milena, Kunigunda 4. marca, ponedeljek: Kazimir, Miroslav 5. marca, torek: Bogo, Friderik 6. marca, sreda: Danica, Breda 7. marca, četrtek: Tomaž, Iztok 8. marca, petek: Janez, Ivica 9. marca, sobota: Frančiška, Bojka čah s strani vsega uradništva in zahtev po čila težave v preskrbi tržišč, bolnišnic in neprestanem višanju proračunskih postavk hotelov ter je povzročila hudo škodo na- za vse mogoče, posebno za vojaške izdatke/ rodnemu gospodarstvu. le ne za univerze in bolnišnice. Jtaiioj ,)o So pogajal po p%oi/iekanju SomSa%dilaiij(i Brezbrižnost do pomorov Judov Ameriški časnikar Arthur Morse je objavil te dni knjigo z naslovom »Medtem ko Jih je šest milijonov umiralo: kronika ameriške apatije«. V njej prikazuje, kako bi bile mogle Združene države s svojimi zavezniki rešiti velik del Judov pred preganjanjem po nacizmu in pred okrutno smrtjo med drugo svetovno vojno, če bi tega ne bili preprečili apatija in birokratsko izmikanje, posebno v Washingtonu in v Londonu. To dvoje je po mnenju Arthurja Morsa posredno odgovorno za množično pokonča-vanje evropskih Judov po nacistih. Morse opira to svojo trditev na dokumenti ki so jih držali doslej v tajnosti. Obtožuje zlasti vlado nekdanjega ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta m njegovo zunanje ministrstvo. Morse nanaša, da Združene države niso dovolj odločno protestirale proti preganjanju Judov v prvih letih nacistične vladavine; delale so ovire beguncem, ki so si želeli poiskati zavetje v Združenih državah, ter so vlekle stvari na dolgo, ko je končno prišlo do tega, da bi izdelali načrte za rešitev Judov Pred množičnim pokončavanjem. Zakaj niso bombardirali ss-ovskih TABORIŠČ? Morse navaja kot dokaz za to zlasti neki memorandum, ki ni bil doslej še nikoli objavljen; pripravilo ga je ameriško zakladno ministrstvo v januarju 1944. Memorandum ima naslov »Poročilo zakladnemu tajniku o pasivnosti te vlade, kar zadeva pomore Judov.« Ta Morsejeva knjiga samo potrjuje mnenje, ki so si ga ustvarili poznavavci medenih razmer že prej o ameriški politiki zadnja leta pred vojno in med vojno. Sicer n* mogoče zanikati, da so kljub vsemu mnogi begunci, Judje in Nejudje, iz Nem-y ie in iz zasedenih dežel našli zavetje v Združenih državah, med njimi tudi tako slavni kot Thomas Mann. Toda to je bil samo majhen delček vseh tistih, ki so bežali pred Hitlerjem, da bi si rešili življenje. Zaradi ameriške birokratske počasnosti so nacisti zajeli v Franciji, Avstriji, na Češkem, Holandskem, Jugoslaviji in drugje veliko število Judov, ki so še vedno čakali na ameriške vizume, in jih seveda pokončali. Do beguncev v Združenih državah so ■ kazali hlad: celo Thomas Mann je moral I opravljati službo majhnega uradnika nekje ' v Kaliforniji, da si je zaslužil begunsko podporo. Nedvomno je bilo ameriški obveščevalni službi znano, da obstojajo v Nemčiji in na Poljskem uničevalna taborišča kot npr. Au-schvvitz. Zakaj torej Združene države niso poslale letal, da bi bombardirala uničevalne naprave in taborišča SS-ovskih stražnikov, ali pa da bi držala pod nadzorstvom proge, po katerih so prevažali nacisti v dolgih tovornih vlakih žrtve v taborišča? Pi- sec tega članka je bil med vojno sam dalje časa v nacističnem taborišču v Nemčiji in ve, kako željno so si interniranci želeli, da bi prišla zavezniška letala bombardirat ali mitraljirat sosedno taborišče SS-ovskih paznikov. Toda ves tisti čas je padla le ena sama zavezniška bomba na taborišče SS-ov-skih krvnikov in še to na — krojačnico SS-ovskih uniform namesto na krematorij, iz katerega se je stalno kadilo, še po koncu vojne je bilo SS-ovsko taborišče podobno bolj velikanskemu, lepo in skrbno negovanemu parku kakor morišču in kasarni. PAPEŽ NI IMEL LETAL Pisatelj Hochhuth je očital papežu Piju XII., zakaj se ni bolj zavzel za Jude. Toda papež ni imel letal, da bi jih bil poslal uničevat taborišča za množično pobijanje. Zakaj niso lega storile Združene države in Anglija? In zakaj ni tega storila Rusija? Nedvomno je bilo tudi Rusom znano, kaj se dogaja v Auschwitzu in v drugih tabo- t Nadaljevanje na 7. strani) Predavanje predsednika Kavčiča v Skopju Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, ki se mudi te dni na obisku v Makedoniji, je imel v Skopju predavanje, v katerem je orisal stališče SR Slovenije oziroma slovenskih političnih in gospodarskih krogov do glavnih političnih in gospodarskih problemov v Jugoslaviji. Ponovno je poudaril, da naj republike same rešujejo vse gospodarske in politične probleme, ki ne spadajo nujno v pristojnost federacije, po dogovoru. Rekel je, da Slovenci niso proti nadaljevanju ali za zmanjšanje svoje pomoči »nerazvitim« na jugu, pač pa hočejo sami reševati svoje probleme. -C— PREPOVEDANA PRODAJA POSAMEZNIH CIGARET Senatna finančna komisija je sprejela sklep o prepovedi prodaje posameznih ci- garet, torej iz že odprtega zavojčka. To utemeljujejo s higienskimi in vzgojnimi razlogi. Tako so namreč kupovali cigarete predvsem mladostniki, ki nimajo denarja za cel zavojček. Senatorji upajo, da bo mladina tako manj kadila. SMRTNA NESREČA RAVNATELJA POSTOJNSKE JAME V torek se je ubil pri avtomobilski nesreči Adolf Gerželj, ravnatelj jame v Postojni. Bil je iz stare in številne postojnske družine, bivši partizan in politični delavec. Star je bil komaj 44 let. Zapustil je ženo in dva otroka. Pokopali so ga v četrtek popoldne v Postojni, ob zelo veliki u-deležbi prebivavstva, ker je bil priljubljen zaradi svoje prijaznosti in ustrežljivosti. Naj počiva v miru! y.-5 SMRT POMLADI »Rada bi si ogledala cerkvico,« je dejala Majda. »Ali je odprta?« »Ne, ključ pa hrani neki kmet doli pod goro, ki je obenem •udi cerkveni ključar,« je rekel Janez. »škoda,« je odvrnila razočarano. »Hotela bi videti notranjost.« »Saj si jo lahko ogledate tudi skozi okna, ki so čisto nizko. e hočete, vam grem pokazat,« se je ponudil Tine. »Prosim,« se je razveselila. »Ti ne greš, Jelka?« »Ne, bom rajši počivala, da bom potem lažje hodila. Sicer Pa sem jo že večkrat videla tudi odznotraj,« je rekla Jelka. Janez je hotel ostati pri njej in tako sta se Tine in Majda s^ma napotila proti cerkvici, ki je bila podobna starinski, mrač-111 utrdbi, kljubujoči času in samoti, snegu in viharjem. Razkadi ji jo je od vseh strani in jo opozarjal na gotske značilnosti njene arhitekture, da bi prikril svojo tajno zadrego. »Jelka mi je pravila, da je to najvišja cerkvica na Slovenskem,« je rekla. »Kako visoko pa leži?« »Skoro tisoč sedem sto metrov. Niste bili še nikoli tu gori?« »Še nikoli. Pa vi?« »Jaz pa že večkrat. Skoro vsako leto se povzpneva s prijavljeni sem gor, včasih tudi pozimi.« »S smučmi?« »Da. Takrat je še lepše.« »Pa zakaj se vama je tako priljubila ta gora?« se je čudila. »Najbolj zaradi svojih gozdov in samotnosti, ker sem gor zaide le malo izletnikov. Pa tudi zaradi ljudi, ki prebivajo tod okrog. Toda težko je z besedami izraziti čar te gore. Morda ga boste pa začutili tudi vi in potem se boste tudi vi večkrat povrnili sem gor.« »Mogoče ga bom pa res začutila,« je rekla, »saj imam rada gore, le doma mi branijo, da bi hodila nanje. Vi pa ste prav zaljubljeni vanje, ali ne?« »Ja,« je odvrnil, in potem ni vedel kaj več reči. Na tihem si je zaželel, ne da bi vedel zakaj, da bi res začutila skriti čar teh gozdov in molčečih, vase zaprtih ljudi, da bi vse to občutila kakor on. Cerkvena vrata so bila res zaklenjena. Tako sta le skozi motna, razbita stekla nizkih oken, vdelana v starinske svinčene okvirje, opazovala notranjščino cerkve, iz katere je zaudarjal vonj po prestanem kadilu in nagnitem lesu. Toda saj ni bilo bogve kaj videti. Notranjost je bila mračna in v poltemi sta razločila le medle obrise borne starinske cerkvene oprave, ki jo je dosegala negotova svetloba, prodirajoča skozi zamrežena okna. »Tako zapuščena se zdi,« je dejala deklica, »ali ne mašujejo več v njej?« »Pač, toda le enkrat na leto, ko pridejo romarji.« »Tako čudno je, če človek pomisli, da je zunaj in znotraj še vse prav tako, kakor je bilo pred stoletji,« je rekla nekam zasanjano in šla z roko preko hrapavega kamenitega zidu. »Kar tesno mi postane pri srcu, če pomislim na to, sama ne vem, zakaj, imam občutek, kakor da se je čas tu gori nekoč pred davnimi leti ustavil kakor ura, k; so jo pozabili naviti, in da veje tod še vedno isti zrak kakor pred stoletji.« (Dalje) 1/ T'tzfibltvijit __________ Pustni obhod na Cpiinah Pustni obhod na Opčinah, ki bi bil moral biti že v soboto, pa je bil zaradi slabega vremena preložen na torek popoldne, je doživel popoln uspeh, če sodimo po številu gledavcev in po tem, kako se je odvijal program. Pločniki so bili natrpani z ljudmi; veliko jih je bilo iz Trsta in tudi iz drugih občin na Tržaškem ter celo iz sosednje Slovenije Nad dva ducata vozov in precej skupin, ki so šle peš, je sestavljalo sprevod, ki se je dobre pol ure vil mimo gledavcev. Z vozmi ali skupinami je bila zastopana sko-ro vsaka vas na tem koncu Tržaškega, najbolje pa poleg Opčin samih Trebče, Gropa-da, Veliki Repen, Kontovel, Prosek, Bane itd. V vsem je bilo veliko okusa in humorja, vloženega pa je bilo tudi veliko truda in tudi denarja. Posamezni vozovi so vzbudili med gledavci spontan smeh ali tudi klice občudovanja, npr. kontovelska skupina s svojimi ribiči in njihovimi ženami, proseška skupina s svojim grajskim stolpom, Trebenci s svojim zares izvirnim in duhovitim »škovacovodom«, ki je ironiziral tragično dejstvo, da tržaška smetarska služba še vedno zasipava tamkajšnjo okolico z mestnimi odpadki, kljub vsem debatam in akcijam za varstvo Krasa. Zelo je ugajala skupina mladih »prazgodovincev« s kočo na kolesih. Bilo pa je še več posrečenih skupin, npr. parodiji na zdravnike in na presaditve srca, pod geslom »Pijantus in tra-pijantus«, »ura« s kukavico, »osmica«, kmečka »ohcet« itd. Po sprevodu je bilo na Brdini kronanje kralja Pusta II. Seveda pa so ga nezvesti podaniki že naslednji dan vrgli s trona in sežgali. Opaziti pa je bilo, da si naši ljudje niso čisto na jasnem, kaj je pust in kaj je folklorni festival. Tako smo videli v sprevodu alegorične vozove, ki bi spadali v resnici v sprevod kakega folklornega praznika. Starih ljudskih noš, orodja in navad nikakor ne bi smeli voziti v karnevalskem sprevodu, to so stvari, ki zahtevajo in zaslužijo spoštovanje in v bistvu tudi niso humoristične, kakor bi zahteval pust, ampak resne. Verjetno v odboru prireditve ni bilo nikogar, ki bi bil ljudem to vnaprej razjas- RADIJSKIM POSLUŠALCEM Radijske poslušalce opozarjamo na zgodbo v sedmih nadaljevanjih »žrtev spovedne molčečnosti« Josefa Spillmanna, ki bo od 2. marca do 13. aprila na sporedu Radia Trst A vsako soboto ob 20.30. Resnična, živa in razgibana zgodba bo gotovo vzbudila zanimanje radijskih poslušalcev. PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN« priredi v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini PREŠERNOV PRAZNIK Na sporedu so: branje odlomkov iz Slodnja-kovega romana o Prešernu; recitacije članov SG iz Trsta; nastop mladinskega zbora »Kraški slavček« in koncert pevskega zbora »J. Gallus« iz Trsta. nil. Pač pa je želeti, da bi kazali naši Kraševci in ribiči svoje lepe stare noše in orodje, od bark do starih vejalnic kdaj poleti ali v jeseni na posebnem prazniku kraške folklore, morebiti v zvezi s kakšnim »taborom«, kot sta Kmečki tabor ali Tabor Slovenske prosvete na Repentabru. Prvo nagrado za skupine, udeležene v obhodu, je dobila skupina »ribičev« s Konto-vela, drugo pa skupina iz Trebč za duhoviti »škovacovod«. -0— Šempolaj: NOVI OTROŠKI VRTEC Deželni odbor je pred nekaj dnevi s posebnim odlokom dokončno odobril gradbeni načrt novega otroškega vrtca v šempo lajn. Načrt, ki ga je po naročilu občinske uprave izdelal nabrežinski gradbeni tehnik Miro Petelin, predvideva nekaj nad 23 milijonov lir stroškov, ki jih bo občina delno krila z državnim prispevkom in delno s posojilom. Za novo poslopje je občinska uprava že leta 1964 določila del zemljišča ob osnovni šoli. Zato bo morala uprava sedaj celotno šolsko dvorišče, ki je precej obširno, tako preurediti, da bo lahko služilo za potrebe obeh ustanov. Dela novega vrtca bodo v kratkem oddana na dražbi. Repentabor: NESPREJEMLJIV UKREP ŠOLSKEGA PATRONATA Pred dnevi je tržaški slovenski dnevnik objavil vest, da je Šolski patronat, ki deluje na področju repen taborske občine, uvedel nekakšno utrakvistično šolo za osnovnošolske otroke na Repentabru. Šolski patronati so namreč letos začeli po vsej državi uvajati reden pošolski pouk in so v (a namen prejeli od države potrebna denarna sredstva. Za Repentabor, kjer ima italijanska šola le sedem učencev, je patronat sklenil, naj pošolski pouk vodijo tri učiteljice, in sicer tako za slovenske kot italijanske otroke. Ker ena izmed teh učnih moči ne zna slovenski, je naravno, da bo tudi slovenske otroke poučevala samo v italijanskem jeziku, kar pomeni, da bodo slovenski učenci pri pouku prikrajšani in dejansko diskriminirani. S tem stanjem slovenski starši nikakor niso zadovoljni in zato zahtevajo, naj se vprašanje čimprej tako uredi, kot ustreza pravičnosti in končno tudi zdravi pameti. V tej zvezi dalje omenjamo, da sestava u-pravnega odbora Šolskega patronata za Repentabor ne ustreza dejanskemu stanju v tamkajšnji občini, ki je po narodnostni sestavi izrazito slovensl i. Zato bi jo bilo treba spremeniti, kar bi tudi omogočilo, da bi ne prišlo do takšnih ukrepov, kot je zadnji v zvezi z uvedbo pošolskega pouka. GOSPODARSKI STIKI Z JUGOSLAVIJO Tržaški arzenal bo prenovil štiri tovorne ladje za »Slobodno jadransko plovidbo« v Splitu, za skupno 800 milijonov lir. Pogodba je bila podpisana te dni. Verjetno bo to dalo delo tudi ladjedelnici Felszegy. ZAPOSTAVLJANJE DRAMSKIH RADIJSKIH SODELAVCEV NA POSTAJI TRST A Zadnjič smo poročali, da so se pridružili vsedržavni stavki dramskih radijskih sodelavcev tudi člani Radijskega odra in člani Slovenskega gledališča. Stavka je imela solidarnostni značaj; slovenski sodelavci so ob tej priliki opozorili vodstvo RAI in javnost ter sindikalne organizacije na to, da so oni v mnogih ozirih zapostavljeni in so zato upravičeno zahtevali, da se njihov položaj izenači z vsedržavno pogodbo o radijskih nastopih. Saj se zdi nemogoče, da ne uživajo sodelavci pri istem, podjetju RAI in pod isto streho enakega ravnanja. Te dni sta vložila predstavnika Slovenske ; skupnosti na občini in v deželnem svetu interpelacijo, v kateri prosita za pojasnilo, kako je mogoča taka dvojna mera, in zahtevata, da se to zapostavljanje slovenskih sodelavcev odpravi. Gre za nižje honorarje, ki jih prejemajo v primeri z italijanskimi sodelavci člani Radijskega odra in člani Slovenskega gledališča za nastope na radiu in za dejstvo, da ne prejemajo nobene odškodnine za ponovitve del, ki so registrirana in jih je na leto več od polovice, pri čemer postaja sploh ne omenja, da so to ponovitve. Slovenska javnost upa, da bo tako ugledna ustanova, kot je RAI, čimprej popravila to diskriminacijo. Nabrežina: IZPLAČILO ŠTIPEDIJ DIJAKOM Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da starši dijakov višjih srednjih in strokovnih šol, ki so vložili prošnje zp | dodelitev deželnih štipendij in prispevkov A za potne stroške, lahko dvignejo štipendije in prispevke pri podružnici Tržaške hranilnice v Sesljanu. V la namen sta dežela in občina nakazali skupno 4 milijone in 880 tisoč lir. Ugodno so bile rešene vloge vseh prosilcev. Čedad: OBMEJNI PREHODI — NAŠE STARINE Na petih važnejših obmejnih prehodih v Beneški Sloveniji je bil tudi v prejšnjem mesecu precej živahen promet s prepustnicami in dvolastniškimi izkaznicami, čez mejo je šlo 32.700 oseb, od teh približno dve tretjini italijanskih državljanov. Največ ljudi gre, kot vedno, skozi blok pri Stupici. Drugo najštevilnejšo mero prehodov izkazuje Učja. Pri Stupici se promet razvija zelo hitro po zaslugi obojih obmejnih stražnikov. V januarju je turistični promet nekoliko padel zaradi snežnih zametov in poledenelega cestišča, ki je bilo še prejšnji teden nevarno na osojnih ovinkih. Kljub neugodnemu letnemu času pa prihaja v Čedad še vedno precej tujcev, ki se zanimajo za naše starine, muzeje in spomenike. če izvzamemo muzej, ki redno posluje tudi ob nedeljah popoldne, so drugi spomeniški kraji ob nedeljah ali zaprti ali brez vodičev ali brez opisnih tolmačenj, kakor smo jih videli še lansko poletje, če ; že ni vodičev, ki jih ni potreba, posebno vsiljivih, bi moralo spomeniško varstvo is VESELO PUSTOVANJE Letošnje pustovanje je bilo v Gorici kar dovolj živahno; to pa le v dvoranah pri Pustnih zabavah in plesih, ne pa zunaj, na cestah s kakimi maškaradnimi povorkami kot v starih časih. Poleg manjših plesov predstavlja višek Soriškega pusta vsakoletni kmečki ples v veliki telovadni dvorani. Letos so obhajali njegovo 60-letnico, odkar so ga kmetje, danes neposredni obdelovavci, priredili obenem s polento in golažem. Med tradicionalne goriškc pustne prireditve štejemo tudi ples Planinskega društva. Svoje čase, v velikih dvoranah, je nila to elitna prireditev goriških Slovencev. Zdaj se mora zadovoljiti s skromno dvorano »pri Pajku«. Pa je bil v soboto kljub tesnim prostorom 13. ples zelo razgiban v Planinsko prirejenem okolju. Že več let se ponavlja tudi običaj pustne zabave v dvorani Katoliškega doma. Tudi v nedeljo popoldne je privabila veliko število ljudi, ki ljubijo bolj mirno zabavo. Če dodamo še otroško maškarado v torek Popoldne v klubu »Simona Gregorčiča«, srno skoro izčrpali spored slovenskega pustovanja v Gorici. — Pustni torek pa si vsak Prihrani za končno norenje do pepelničnega mačka, po največ v sklenjenih družbah. Lelina pustna prireditev v postu na Goriškem bo v nedeljo v Krminu. To bo povorka pustnih alegoričnih vozov, ki je v nede-J° zaradi slabega vremena ni bilo. UREJEVANJE ŠOLSTVA V ponedeljek sta predstavnika Sindika-a slovenskih šolnikov v Gorici govorila s poslancem Zuccalijem o šolskih zadevah La Goriškem. Pri sestanku je bil navzoč tu-1 Pokrajinski odbornik VValtritsch. . tovorili so o zakonskem predlogu za enovanje slovenskih didaktičnih ravna-Ljev. Za Trst je predvidenih pet rnest, za °rico pa le eno. Na podlagi učiteljskih j3.e.st ■— 110 v Trstu, 43 v Gorici — morata lti v Gorici najmanj dve didaktični mesti, * !/>!«n fl&lina {^krbeti pri vsaki zgodovinski ostalini za sablico z opisom in tolmačem. To pa ne amo v italijanščini, ampak tudi v sloven-ker si prihaja vsak teden več ljudi iz ovenije ogledovat rimske in langobard-ke starine v Čedad. L£ja: NIČ VEČ ODREZANI Vas Učja in ves okraj okoli nje je veljal izza davnih časov za kraj, ki je najmanj Ppl leta odrezan od sveta, že ime samo, cja ali Volčja vas kaže na volkove in na k°Zclno osamelost. .Lčja je bila pozimi vedno tam daleč ne-L°SU za hrbtom. Ne na soško, ne na eUeško stran niso bila pota prehodna. Do-k°dil0 se je celo, da je včasih kdo obležal snežnih zametih, ki je šel klicat zdravja v dolino. ^ Letos pa je, hvala Bogu, v tem oziru ne-' ko drugače. Pokrajinska uprava je po-. 'Lela, da sta bila na delu vedno dva mo-v°rna snežna pluga. Pot od Učeje do Tar-ninta Je bila tudi v najhujši zimi in zame-1 vedno odkidana in prehodna. Zato je c‘i vsa vaška soseska izrazila pokrajinski Pravi svojo hvaležnost. ne pa le eno. Drugi razlog za dve mesti je pa ta, da že sedaj dejansko obstojata dve mesti. Če bi bil ta zakonski predlog izglasovan, bi torej nazadovali, ne napredovali. Potreben je tudi šolski nadzornik samo za naše osnovne šole in poseben podskrbnik za vse slovenske šole v deželi. Poslanec je obljubil, predstavnikom sindikata, da se bo zavzel za slovenske zahteve, za enkrat vsaj kar se tiče dveh ravnateljstev. So pa še druga nerešena vprašanja glede naših učiteljev. Prejeli smo pritožbe, da še sedaj niso rešene vloge učiteljev, ki so zmagali pri zadnjem slovenskem, učiteljskem natečaju, a niso prišli v lestvico, češ da so poučevali na strokovni in ne na osnovni šoli ter da zato nimajo dovolj predpisanih službenih let. Dejstvo pa je, da se jim je takrat štelo službovanje na strokovni šoli kot poučevanje na osnovni in je celo šolska oblast sama upoštevala tista leta pri točkovanju kot osnovnošolska. Ker gre le za nekaj slučajev in bi nihče tretji ne bil prizadel, upamo, da bo šolska oblast omenjeni priziv ugodno rešila. MEDNARODNA AVTOPOSTAJA Goriški občinski svet je odobril okvirni načrt za veliko mednarodno avtomobilsko osebno in tovorno postajo. Zgrajena bo na prostoru med železniško progo in Mirensko cesto, severno od letališča do Jeremitišča. Površina postajališča meri okrog 390 tisoč kvadratnih metrov. Tod bo tudi tekel pri-iključek avtoceste Villesse-Gorica k avtocesti Gorica-Ljubljana. Načrtovana obmejna avtopostaja bo imela ogromne razsežnosti. Vsi njeni objekti bodo zgrajeni po sodobnih stavbenih načelih. Preračunana je tudi za mednarodni živinski prevoz. Celotni stroški za odkup zemljišč, za vrsto stavb, za ceste, proge, dohode, lope, urade itd., bodo znašali dve milijardi 808 milijonov lir. Stroški se pa bodo obrestovali, ker bo ves promet z Vzhodom usmerjen preko Gorice. STAVKA PREVOZNIKOV Avtomobilski tovorniški prevozniki iz go-riške pokrajine so napovedali za 26., 27. in 28. februar popolno stavko. Prevoznikov vseh tovrstnih podjetij je pri nas okrog 90. Zahtevajo predvsem enake pravice pri prevozništvu tovorov, kot jih ima železnica; znižanje cestnine; itd. Pogajanja z oblastmi niso privedla zaenkrat še do nobenega zaključka. Zato so prevozniki priredili na pustni torek stavko posebne vrste. V dolgi povorki tovornjakov so hupali in trobili po mestnih ulicah in okoli Rdeče hiše, da je šlo kar skozi ušesa, meščanom seveda dosti bolj kot pa oblsatnikom. Goričane so pa prevozniki odškodovali s tem za pustni korzo, ker ga že več let v Gorici ni. Posebno zanimivi so bili tovornjaki, ki so imeli nataknjene velike lepake z italijanskimi napisi »Hočemo kruha!« Ker ne gre za šoferje, marveč za lastnike, ki pa še niso lačni, so se meščani kar muzali. Od resnosti je do smešnega včasih le kratek korak — posebno v pustu. Doberdob: SKUPEN NASTOP V Doberdobu se včasih le dogodi kaj bolj spodbudnega kot golo vrtenje okrog tistega elektronskega stroja, ki ga najbrž nikoli ne bo. Torej, iz velikih tehničnih »mednarodnih« pogledov smo se v nedeljo znašli v prijetnem objemu domovinskega čustvovanja. Imeli smo nadvse lepo posrečeno Prešernovo proslavo. Posebnost je še v tem, da je Prešernov duh pravega slovenstva združil v skupen nastop peyski zbor prosvetnega društva »Jezero« in člane mešanega pevskega cerkvenega zbora »Hrast«. Vsak zobr je pod svojim dirigentom zapel vrsto izbranih pesmi ob velikem navdušenju poslušavcev. čutili so, da je možno ob gotovih proslavah tudi skupno sodelovanje. Med pevskimi točkami je letošnji Prešernov nagrajenec, član gledališča Jožko Lukeš lepo recitiral Prešernove pesmi. Navzoče je iznenadil tudi domačin pesnik Fi-libert Benedetič, ki je recitiral tri svoje pesmi. Ves kulturni večer je bil na višini in je zadovoljil zahtevne in preproste obiskovav-ce. Po prireditvi so se zbrali člani obeh društev pri kozarcu vina in v domači pesmi. Števerjan: ŠTEVERJANSKI HRAST Kdo ni poznal našega starega mežnarja Cirila, Hledeta po priimku? Ta 82-letni hrast števerjanske fare je omahnil 13. februarja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Več kot pol stoletja je cerkovnik Ciril pomagal v števerjanski cerkvi zlatomašni-ku Cirilu. Bila sta kot dva stebra v štever-ijanu. Drug drugemu v oporo in v pomoč. Ko je slišal Ciril, da je župnik Ciril Sedej dotrpel, je vzdihnil, da bo tudi on šel kmalu za njim. čez 12 dni se je res tako zgodilo. Dotrpel je tudi dobri Ciril Hlede, ki ga je življenje bridko kovalo. Gotovo uživa zdaj plačilo poleg svojega župnika v nebesih. Našo občinsko skupnost je razveselila nova vest, da je ministrstvo nakazalo poleg 600 še 200.000 lir za občinske potrebe. Nekaj denarja bo treba porabiti tudi za popravo županske hiše. Tudi nekatere naše poti kličejo po lopati in krampu. Posebno po večdnevnem deževju se ob poteh tu pa tam zemlja useda. Po I zadnjem dežju se je pripetil tak ugrez v Dragi. Sesedlo se je več sto kubičnih metrov zemlje, ki je močno poškodovala pod bregom ležeče nove trtne nasade. KULTURNO GOSTOVANJE V nedeljo 3. marca ob 16.30 bo v dvorani Katoliškega doma v Godci večer 'furlanske pesmi in folklore. Nastopila bosta pevski zbor »Citta di Gradišča« iz gradiške in folklorna skupina iz Ca-privc. Pevski zbor bo izvajal domače furlanske pesmi v sodobnih prireditvah. Folklorna skupina pa ima na sporedu vrsto starih furlanskih plesov. Furlanski zbori bodo s tem nastopom vrnili obisk naših zborov v Gradiški. Zato bodo na tem prvem srečanju sosednih Furlanov v dvorani go-riških Slovencev nastopile tudi naše prosvetne skupine. Moški zbor »M. Filej« bo izvajal več pesmi. Spored te turlansko-slovenske prireditve bo bogat in pester. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Simpatično9 a preveč pesimistično Te dni smo dobili v roke prvo številko no-1 demokratičnost slovenske kulture«, ki jo zač-ve slovenske revije z naslovom »Slovenska 1 ne s pesimističnim stavkom : »Proces razkra-vest«. Ta, morda nekoliko preveč zahtevni j janja ekonomskega, ideološkega in etičnega naslov označuje simpatični poskus skupine ( obraza slovenskega naroda teče nevzdržno izseljenskih pisateljev in drugih intelektual-j naprej .. .«. Revija poroča tudi o procesu cev, pa tudi nešolanih ljudi, da bi ustvarili novo revijo, ki bi kritično in konstruktivno prispevala k pluralizmu današnje slovenske misli in literature. Revija, ki je šapilografi-rana, bo izhajala mesečno. Uredništvo je v mestu North Altona 3025 v avstralski državi Victoria, odgovorni uredniki pa so Bert Pri-bac, Jože Kapusin in Lev Detela, ki je odgovoren za prispevke kulturnega značaja. Kot motto prinaša revija Prešernove verze: »Tajati led naš šele začne se, pomlad je drugod že . . .«. Prva številka ima 32' gosto tipkanih strani velikega formata ter prinaša precej gradiva. Bert Pribac je napisal u-vodnik z naslovom »Napotnica Vesti«, v katerem pravi med drugim : »V svetu, tudi našem slovenskem, ki zapravlja še tisto malo duhovnih vrednot, ki so nam vsaj prihodnost kazale v lepši luči, ni lahko priti na dan z listom, ki naj bi skušal te. vrednote izčistiti in jim dati novo mesto med našim narodom ... S takimi občutki se podajamo v izdajanje in urejanje »Slovenske vesti«, ki ni samo vest v smislu novic, ampak vest in zavest rodu, ki je videl dovolj grozotnih prizorov na naši zgodovinski pozornici, dovolj zmote pri naših starejših in predvsem preveč nasilja, sebičnosti in zlobe, madežev, ki se še vedno oznanjajo uradno in neuradno med našimi ljudmi.« Bert Pribac je prispeval tudi naslednji, obširni esej »Izmenjava misli v slepi ulici ali jezikovno brezno med neukimi in izobraženci«, v katerem čisto upravičeno opozarja na vedno bolj očitno dejstvo, da ljudje, ki imajo kaj povedati, ne znajo ali nočejo več pisati za preproste ljudi, ampak se izražajo v jeziku, ki je razumljiv — če sploh je — samo izbrancem. Kot primer za to citira, tudi odlomek iz razprave Aleša Lokarja »Dialog in Slovenci« v tržaški reviji »Most«. Jože Kapusin pa je napisal članek o kulturnih in narodnostnih razmerah med Slovenci v Avstraliji. Lev Detela je avtor obširnega eseja »Ne- proti Marjanu Rožancu in komentira še razne druge dogodke v slovenskem kulturnem življenju. Zanimiv je tudi prispevek Cirila Setničarja »O surovinah za tovarne mila in še druge vsakdanje novice«. Na žalost je slovenščina tistih sodelavcev, ki žive že dalje časa onkraj oceanov, premalo čista in bi moralo biti uredništvo v tem pogledu strožje. Moti tudi pretiran pesimizem nekaterih člankov glede na slovenske razmere doma in v tujini. Njihovi avtorji vidijo predvsem vse negativno, ne pa tudi pozitivnega, vseh tistih konstruktivnih prizadevanj posameznikov in skupin, ki vendarle dovoljujejo in upravičujejo bolj optimistično in vedro presojo današnjega položaja naže narodne skupnosti., ki ni doživljala še nikdar tako dinamičnega in burnega razvoja kakor da.nes. Res, da se pri tem marsikaj podira, a hkrati se gradi tudi marsikaj novega. Rušenju starih miselnih sistemov in odmiranju pojmovanj, ki so postajala anahronistična v današnjem svetu naglega razvoja in brezbrižne znanstvene kritičnosti odgovarja tudi klitje novih idej in ustvarjalno vrenje med novimi generacijami. Upamo, da se bo »Slovenska vest« izmotala iz svojega pesimizma in našla pozitivnejši in aktivnejši odnos do današnje slovenske stvarnosti. Revija stane dva avstralska dolarja. DRAGO DRUSKOVIC ODGOVARJA BORISU PAHORJU Zadnja številka »Naših razgledov« .prinaša odgovor Draga Druškoviča, enega izmed urednikov tega lista, na »Telegrafski intervju z Borisom Pahorjem«, ki je bil objavljen 1. 2. letos v našem listu. Intervju je v N. r. tudi ponatisnjen. Dni-škovičev odgovor ima naslov »Svetlobna igra« in v njem skuša zavrniti nekatere. Pahorjeve očitke. PONATIS KOCBEKOVE »TOVARIŠIJE« Mariborska založba Obzorja je ponatisnila Kocbekovo knjigo »Tovarišija« (Dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943). Knjiga pa nosi še letnico 1967. Tega dela, ki je izšlo 1. 1952, že. davno ni bilo več dobiti na slovenskem knjižnem trgu. Zanj pa je zavladalo še večje zanimanje v zvezi z objavo »Listine«. Manjka še tretji del Kocbekovih medvojnih spominov. »TRINKOV KOLEDAR« ZA LETO 1968 V tiskarni Budin v Gorici je bil pred kratkim dotiskan »Trinkov koledar za prestopno leto 1968«. Namenjen je predvsem Beneškim Slovencem, rad pa ga bo vzel v roke vsakdo, ki se zanima za to slovensko deželico in za zgodovino, jezik ter današnje življenje njenih prebivalcev. Letošnji koledar je še posebno tehten po svojih prispevkih. Med sodelavci sta tudi prof. Marijan Brecelj iz Nove. Gorice in znani slovenski etnograf strokovnjak za etnografska vprašanja Beneške Slovenije, prof. Milko Matičetov. Koledar se dobi v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Priporočamo ga. »MEDDOBJE« 1.—3. V založbi Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu je izšla 1.-3. številka revije »Meddobje« za 1. 1967, torej z zamudo. Številko je uredil Ruda Jurčec sam. V tej številki sodelujejo Fran Dolinar, Karel Mauser, Vinko Beličič, Milena Soukal, Frane. Papež, Jošt Žabkar, Tine Debeljak, Ruda Jučec, Marijan Marolt in Martin Jevnikar. Izčrpnejšo oceno o številki bomo še prinesli. Ji/igmal (Beigmcm he zdi bani betti zelo oazen Znani švedski režiser Ingmar Bergman je. priredil v ponedeljek zvečer v Rimu tiskovno konferenco, v zvezi s svojim najnovejšim filmom »Volčja ura«, ki so ga tisto dopoldne prvič predvajali v Rimu. Bergman je sklical časnikarje v hotel, v katerem prebiva skupaj z 21-letno norveško igralko Liv Ullman, ki igra glavno žensko vlogo v istem filmu. Zaradi nje je 49-letni Bergman zapustil svojo četrto (1) ženo. Časnikarjem je povedal, da so »vsi njegovi filmi vedno osebne izjave.« »Jaz sem v vseh osebah: v nosivcu glavne »Zgodovinski večeri” v Gorici V okviru četrtkovih zgodovinskih večerov, ki jih prireja Slovensko kat. akademsko društvo v Gorici, so do sedaj predavali: dr. Šah, dr. Kacin in zadnji četrtek dr. Bednarik o »Političnem zadržanju goriških in tržaških Slovencev pod fašistično diktaturo«. Predavanja se je udeležilo veliko število viso-košolce.v in izobražencev. Predavatelju je šlo pri podajanju dogodkov v dvajsetletju 1920-1940, ki še niso sintetično obdelani, predvsem za zgodovinsko utemeljeno periodizacijo, po njegovem vidiku štirih obdobij: pravne. obrambe, potem nekakšnega »apartheida«, nato tajnega zbiranja in nazadje, prehoda, preko raznih narodnih odborov, v materialni odpor. Z dokazi je predavatelj ugotovil, da so tedanji javni delavci doprinesli v okviru danih možnosti vse, da se je. v ljudstvu ohranila jezikovna in narodostna zavest, sicer bi oboroženi odpor brez tistega podobnega in žrtev polnega dela ne imel več česa osvobojevati. Po-slušavci, tudi od drugod, so iz lastne izkušnje doživetim izvajanjem pritrjevali z navdušenim ploskanjem. Pri debati so nekateri navzočih (dr. Sfiligoj, prof. Komjanc) dopolnjevali predavateljevo podajanje in vpletli, zlasti dr. Sfiligoj, dosti novih elementov, ki osvetljujejo tisto mračno dobo primorskih Slovencev. Naslednje predavanje, bo obravnavalo položaj Kraških Slovencev med dvema vojnama. Dan bo šele določen. Vendarle Kot smo izvedeli, bo novi roman Alojza Rebule vendarle izšel že letos pri Slovenski matici v Ljubljani, v nasprotju z novicami, da bo izšel šele prihodnje leto. Dejanje romana se dogaja v antiki, v starem Rimu, a problematika, ki jo obravnava, je. močno aktualna tudi za modernega človeka. Ni še čisto gotovo, kakšen bo naslov, a ni izključeno, da bo nosil roman naslov »Sibilin veter«. V slovenski kulturni javnosti vlada za to novo Rebulovo delo izredno zanimanje. vloge, v igravki in tudi, kot v »Volčji uri«, v demonih, ki jih preganjajo«, je rekel. Iz njegovega pripovedovanja je bilo razbrati, da se zdi sam sebi zelo važen in problem je zanj tisto, kar sam občuti kot problem. Drugi ljudje s svojimi problemi ga bogvekaj ne zanimajo — če ga sploh kaj. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu nastop baletnega ansambla ZGBI iz Ljubljane s pravljičnim baletom HRESTAČ glasba P. I. Čajkovski Koreografija: Lidija Wisiak, Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Kospernik; Priredba in režija: Henrik Neubauer; Kostumi: Alenka Bartl. Rezervacija in prodaja vstopnic od potka, 1. marca dalje pri Glasbeni Matici, ul. R. Manna 29, tel. 29-779. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA »MOSTA« V prodaji se je pojavila nova številka tržaške refije »Most«. t Izšla je tudi 4. številka »Literarnih vaj«. ŠPORT MED NAŠO MLADINO BOR ČVRSTO NA TRETJEM MESTU Tržaški gasilci, katere je letos močno ojačil borovec Walter Veljak, so priredili v soboto zvečer pravo presenečenje s tem, da so po ostri borbi premagali vodečo ekipo Bovoli iz Bologne. Vendar pa jim zelo verjetno tudi ta zmaga nc bo dopustila, da bi se še letos spel vrnili v A ligo. Bovoli ima sedaj štiri točke naskoka in se nam ne. zdi več dosegljiv. BOR je zmagal na tujih tleh v Forliju s tamkajšnjo ekipo Intropido. S tem je BOR še vedno na odličnem tretjem mestu v lestvici. Sedaj čaka BOR cela serija izredno težkih srer čanj. 2e prihodnjo soboto se bodo pomerili v telovadnici Ul. della Valle z ekipo tržaških gasilcev. Spominjamo se še vedno prvega »derbyja«, ki je dl izredno razburljiv in izenačen. Tokrat so za las prevladali gasilci. Ni izključeno, da bo tokrat rezultat drugačen. Mi si to iz srca želimo. Naši fantje imajo, če hočejo, toliko značaja in zagrizenosti, da lahko v odlični formi premagajo tudi ekipe., ki so na papirju močnejše. Nato bodo borovci gostovali v Bergamu proti prerojeni Čelani, v naslednjem kolu pa bodo spet igrali pred domačim občinstvom proti samemu uvoliju Torej trije izredno težki matchi zapovrstjo. Upajmo, da so naši odbojkarji na ta *«* de force« pripravljeni tako fizično kot psiho-0iko. želimo j m čim več uspeha in prosimo Publiko, da bi jim s svojim toplim, a športnim °drenjem pomagala do čim večjih uspehov. ISTVAN KORPA MEDNARODNI PRVAK NEMČIJE Večkratni jugoslovanski državni prvak Ištvan orpa, študent iz Sente, ki študira na ljubljanski univerzi, nastopa pa za ljubljanski namiznoteni-.klub Olimpija, je. preteklo nedeljo dosegel na mednarodnem prvenstvu Nemčije izreden podvig. 1,1 posamezniki, čeprav je bila pri-j Tna vsa evroPska elita. Manjkali so samo Rusi. .ffovani so tokrat slavili res izreden uspeh, štir if-11083- n' n‘h^c n'*l °d daleč pričakoval. Od sir. T°B*nalistov so bili kar trje Jugoslovani in cr; Konpa, Vccko in Surbek. V polfinalu je Kor-gladko odpravil zelo nevarnega in v svetovni . ctl1 znanega Romuna Giurgiuco, Vecko pa je z kv ^no ’gro »pravil na kolena zadnje čase bolj je ‘Punega Surbeka. Pravo presenečenje turnirja Sch"li .prav Vecko. Favorita turnirja Nemca nier m 3 'C preimaga' komaj 17-letni Madžar Jo-ven' 'n Prav Jonierja je gladko odpravil Slo-znarT Vecko, ki je skupno s Korpo dobro Nernč'-seni tržaškim ljubiteljem bele žogice. V novil namr°č Korpa in Vecko enostavno po- rovo a e mednarodnega turnirja za tretjo Bo-nagrado, ki ga je v letošnji sezoni z veli- kim uspeohm organiziralo S. Z. BOR. Tudi v Nemčiji je po krasni borbi prevladal nad klubskim tovarišem Edom čudoviti Korpa, ki po pravici spada v sam vrh svetovne elite. Ce bodo Korpa, Vedko in Surbek, pa tudi mladi Stipančič še naprej tako uspešno igrali, bodo na evropskem prvenstvu v Franciji veljali prav gotovo za glavne favorite. Edi Košuta —0— PROTI TOBAKU Pri glasovanju o proračunu zdravstvenega ministrstva so nekateri poslanci združene socialistične stranke predlagali, naj začne vlada ostro propagando proti kajenju. Vlada je predlog sprejela in bo izdala odločbe o prepovedi kajenja v šolah, bolnišnicah in v javnih lokalih. Prizadeti bodo tudi vojaki kadilci, ker jim ne bodo več dajali po 10 cigaret na dan kot doslej. V zameno bodo prejemali gotovo vsoto denarja. Štmaver: ZAPUŠČAJO NAS »STRICI« Pravzaprav bi morali pisati Štmaver ob Pevmici, ker sega štmaverski okraj do tega žuborečega potoka, kjer je še precej hiš. Prav tukaj je živelo nekaj samskih stricev, ki jih je lani in letos pokosila smrt. Lansko leto sta umrla — spomnili smo se jih tudi v Novem listu — 83-letni Piro Breščak in 60-letni Valentin Maurič. Letos, in sicer 20. februarja, se je pa ločil od nas 66-letni Hlede Valentin. Kar nenadno ga je zadela ponoči kap. Stanoval je na desnem bregu Pevmice blizu podsabotinskega bloka. V hiši je bil sam. Ko ga ni bilo zjutraj kot po navadi na dvorišče, so vdrli finančni stražniki v njegovo sobo in so ga našli mrtvega na postelji. Pokojnik je bil tihega in zelo dobrega značaja. Obdeloval je mimo svojo zemljico ali pomagal sosedom. V domači zemlji naj tudi zdaj mimo počiva! Jlova pok Z izglasovanjem v parlamentarni komisiji je dosedanji okraj Pordenone postal pokrajina, tako da imamo v Italiji zdaj 93 pokrajin. S proglasitvijo pokrajine se je izpolnila davna želja Pordenoncev po neodvisnosti od Vidma, kamor so doslej spadali. Nova pokrajina obsega ozemlje na desnem bregu Tilmenta in meri 2302 kvadratna kilometra. Prebivavcev pa ima 250 tisoč, ki so precej gosto naseljeni. Na en kvadratni kilometer jih pride približno 109. Najgostejša naselja so okrog S. Vito, Pordenone, Sacile, kjer je razvita industrija in tudi kmetijstvo. Industrijsko središče je v glavnem mestu Pordenone, ki je glavni italijanski kraj za proizvodnjo električnih gospodinjskih strojev. Ta industrija je že segla preko domačega okvirja v evropsko merilo. Drugo industrijsko mesto je Maniago, ki mu pravijo italijanski »Solingen« ; tu je na višku izdelovanje jeklarskih predmetov in finih priborov. Poleg dveh osrednjih ima nova pokrajina !*°SPODARSTVO Špargljevi nasadi in letina v. gojenje žlahtnih šparglj ev zavzema v na-deželi vedno večje mere. Pridelovanje ,Z. ranih vrst povrtnine se je v zadnjih pe-19 letih močno razmahnilo in predstavlja sn° Prvih postavk v našem kmetijskem go-Podarstvu. Povprečna proizvodnja izbrane / „nje znašala v naši Furlansko-beneški 1965: 58 milijard in pol lir, leta 1966 jard. Pa je poskočila že na preko 65 miili- To leto je pomenilo nekak mejnik v raz-r°J.u umnega vrtnarstva. Tokrat so se v Go-'Cl ^rali kmetijski strokovnjaki in so Proučili ter izvedli nove modernejše nači-nc obdelovanja vrtnarskih pridelkov, predvsem kar se tiče mehanizacije pa tudi stro-°vne usposobljenosti obdelovavcev samih, okraj,inska uprava je sprejela v svoje bre-tozadevni strokovni pouk. Pričakuje se, .a ko tudi deželno kmetijsko odborništvo ra o nove pobude za gojenje vrtnine, ki je Ze ocl nokdaj cenjena na Goriškem in Videmskem. Že od nekdaj so pa najbolj sloveli naši šparglji, ki zaradi rudninskih snovi naše prsti nimajo tiste grenčine v sebi kot v drugih krajih; obenem pa tudi niso tako vodeni in puhli repi podobni kot debelejše vrste iz bolj mokrih krajev. Lansko leto je znašala proizvodnja špar-gljev ali belušev v naši deželi 4890 stotov; v primeri z letom 1962 se je skoraj podvojila. V zadnjih petih letih se je podvojila tudi obdelovalna površina za šparglje za 20 odstotkov. Danes znaša 126 hektarjev. Izboljšanje gojitvenega postopka je povečalo tudi hektarski donos. Leta 1962 smo pridelali 25 stotov na en hektar, lansko leto pa tudi do 39 stotov. Po posameznih pokrajinah nam da gojenje in donos špargljev sledečo sliko: prednjači videmska pokrajina s 3410 stoti na površini 81 hektarjev. Sledi Goriška s 1400 stoti in z obdelovalno površino 43 hektarjev; Tržaška pa pridela 80 stotov, a intenzivno le na dveh hektarjih površine. še vse polno manjših industrijskih središč. Izmed treh pokrajin dežele Furlanija-Julij-ska krajina ima Pordenone največ razvojnih možnosti, tudi zaradi vodilnih italijanskih industrij. Od celokupnega deželnega obsega pride na to pokrajino 29.4°/i> ozemlja. Prebivavstva pa 20°/o. Obsega tri okrožja z 51 občinami. BREZBRIŽNOST DO POMOROV JUDOV (Nadaljevanje s 3. strani) riščih in vendar tudi oni niso skušali pokolov preprečiti. Vso to brezbrižnost si lahko razlagamo samo s cinizmom tedanjih oblastnikov v obeh taborih, ki sta bila v vojni s Hitlerjevo Nemčijo. Judje bi bili v vsakem primeru obema taboroma v breme tudi po koncu vojne, že zaradi težav s prehrano in prevoznimi sredstvi, pa tudi politično, kajti jasno je bilo, da bo treba tistih šest milijonov Judov po vojni nekam naseliti, ker ne bodo hoteli ostati v krajih, kjer so bili preganjani. Toda kam? V Združene države, kamor bo nedvomno hotela večina? Očitno rasisti v Združenih državah niso želeli tolikšnega priliva Judov. Ali v Palestino? Tja jih niso bili pripravljeni pustiti, kot je dokazala tudi povojna britanska politika do Judov v Palestini, saj so britanske vojne ladje lovile stare parnike, s katerimi so se skušali Judje vtihotapiti v Palestino. Torej je bilo najbolje, napraviti se gluhe in slepe in prepustiti hitlerjanskim morilcem, da rešijo ta problem ... Sovjeti pa so tudi vedeli, da Judje v taboriščih niso naklonjeni komunizmu, ampak da gre po večini za meščanske, na Zahod usmerjene elemente. Zato niso pretakali solz za njimi. Neprijazen in celo sovražen odnos do Judov je še danes značilen za sovjetsko politiko. Zgodba pokolov judovskega prebivavstva v Evropi je torej zgodba človeške brezbrižnosti in cinizma oblastnikov velikih držav, katerim so merilo za vse, tudi za na j hujše trpljenje in krivice, le sebični in oportunistični interesi njihovih vlad ali posameznih skupin, ki istijo državne koristi s svojimi. Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR mm ra o) ra ra ra K) ra oj 0» to N N S ra n a g 5 >*> x u ra ra ra N cj P ra ra oj ra gu ra ra .“»IS »O bo ra a «2 n C/) X x X d d (U ra -o - P ra C >o> o ra -- x ; a • Tl o ra • F-H • '< Dij rt /-, fsj O ra T3 —, - (U _ '55 N g X Era ^ D/J S- O X o n o I- T3 a o o d: ca 2 d oj H N O O - g M_ '-a-r 8-S O OJ v OJ £ >N qj O Op .Si, (J >CA 2 8 x .^5 'S 6 qj ^ ■ O "CA a g ra S 3 >o 'o' X ra n . , =3 r* X CA d) X E E T3 OJ u ra a n J aaj oj d ra'.tj b "O •“ D. N o « S N X X ra o OJ > a — C 03 Tj X C OJ CA "ra 6 d 2 b/; S, C O _ |s m .i > 8 g .g w« X • ca ; E 03 N ca ra c ra ca "bi) 'c ° s X 1:1 ■§.SŽ, ra n‘ n .2 ra 3 E 1 c . X N ra ” ^ c 00 O X 5 6- X d) d) o£ £ X ° CA d) P >CA •- i >N *• d žš O "-1 o 03 "s o ra ra d> _ c ra o ra c DU >-5 d _ oJ —• X ■O ^ 03 ’ O . X C -d bu du ra ° h a X ra C N Ff E CA O « ' ara i X 72 ^ ra j . P ra I X N OJ ra oj bu ES; oj ra ^ KJ DIJ C/D . ra >0 0J 0_J OJ >03 >(A X ra _ ’a ra OJ Ih X 84 03 X d OJ > e bi >N •r TU >0 >N 6 03 CA a d OJ X CA 'X me E ra .0 >a O .E 'u d d d ra CJ X E JS CA OJ d> 0 0 Ih a i Z a CA > E 03 2 *§ 0) ra a .. - 2 2 03 d h ca T3 9 ra n -S c 'P ra o '3~ ra g x o ca Tj d ra , o. o c - ■“.22 ■8 s s X CA x O v bo C E ra X? d c P ra x x o x o 1= Q> >< £> : O &< 5’ g S ra 8) £0 2 'C . x D- ra _ d» 2 d ::J 22 .E N OJ « ~ S j- O „ X ra .0' '0 ra d ■ M c K J3 bD r x bu d oj O £ o. R.-'3 ^ ^ a>cA X x ra x 03 2 pc-S I &N 5jiS E.g'55 O ^ ra % p1Mo,SJ tl CJ CA