ALBUM ČEŠKIH ŽEN. zdeSka hlavkova. ant. za vadil, ljubljana. Češka domovina je rzgubila te dni kra- sen biser iz krone svojih plemenitih ličera, češko ženstvo tužno žaluje nad svežo go- milo ene izmed najboljših in najpožrtvo- valnejših s\'ojih družic, kajti ravnokar je njima nemila smrt šiloma iztrgala izpred njunih oči svoj neizprosni zahtevek. Na Veliko soboto je v Pragi izdihnila svojo preblago dušo povsod in od vseh čislana, duhovita gospa Zdenka Hlavkova, žena jako bistrega, razsodnega duha, Čehinja izredne izobrazbe in vendar zraven nežnega, sočutja polnega, s čistim rodoljubjem pre- pojenega srca, skratka — vzneseni ideal pristne, narodne češke žene. Nepozabna rajnica se je porodila i8. febr. 1844. v mestu Rakovniku, kjer je bil njen oče — dvorni svetnik vitez Matija Havelka — sloviti pravnik in dlje časa celo državni poslanec. Njena mati Ružena (Roza, Rozalija) jo je negovala z nežno materinsko skrbjo, kolikor je sploh goji slovanska mati do svojega ljubljenega za- rojenčka. Ko je pa nanesel slučaj, da je bil oče premeščen v Pisek, se je našlo za dovtipno dekletce najtečnejSe hrane pri ondotnih čeških književnikih. »Pootavskf slavik«,* pesnik Adolf Heyduk, kojega s pravično presodnostjo prištevam > v češki pesniški triumvirat (Vrchlickv, Čech, Hey- duk), jo je poučeval v češčini, v zgodovini . književnosti m risanju, vodja cerkvenega petja Gregora pa vežbal njen polni glasek. V šestem desetletju pretečenega sto- letja se je preselila z očetom v Prago, kjer je izpopolnila in ob enem dovršila svojo izobrazbo, osobito pa v glasbi — v kateri je bila prava mojstrinja. Nikdar nenasičena moda zahteva od omikane žen- ske, da se izvežba tudi v več jezikih. Tudi * Slavec ob reki Otavi; mesto Pisek, kjer je Heyduk profesor na realki, leži ob imepovani reki. J 05 tej zahtevi je pokojna Zdeftka zadoščala popolnoma, z občudovano lahkoto se je pogovarjala v modernih evropskh jezikih, zraven pa je znala tudi dotična slovstva. Razun laškega, francoskega in angleškega jezika se je njej najbolj omilila ruščina, čuvstva njenega nežnega slovanskega srca so njej narekovala to veselje do soro'lnega jezika. In zato se ji je nudila v Pragi jako ugodna prilika — gostoljubno hišo njenega očeta so običajno posetili vsi od- lični Rusi, ki so v tem času prišli v Prago. Sleherna nehlinjena domoljubkinja ima znati domače slovstvo, prejšnje in sodobno, ima imeti svojo lastno knjižnico, in zato vse je pač v najobilnejši meri poskrbela nepo- zabna nam pokojnica. V umovanju češkega slovstva in češke umetnosti bi mogel s pokojno Zdenko stežka kdo tekmovati, celo iz moških veščakov. Pred vsem pa se ji je priljubila glasba, ta milodoncča srčna go- vorica Slovanstva, katero je gojila in ne- govala z vso strastjo svpjega plemenitega duha. Po vsem slovanskem svetu, upam, je znana dična Naprstkova rodbina v Pragi in tam se shajajoči >Americky klub dam«. V tem klubu je ranjka — najbolj navdu- šena med navdušenimi članicami — v ne- deljah vodila zborovo petje. Svetovnoslavni mojster Dvonik je rad zahajal k Hlavkovi rodbini, navadno je z gospo igral čvetero- ročno svoje nedosežno lepe skladbe, katere je pokojnica obožavala z vso vnemo svoje glasbene duše. S stavbnim svetnikom Hlavko se je seznanila na Dunaju, kjer je bivala s svo- jim očetom, državnim poslancem, dokler je zboroval parlament. Kar je Hrvatom Strossmayer, vse to — ne pičice manj —¦ je Cehom stavbni nadsvetnik Hlavka. Nje- gova uzorna soproga, s katero se je poro- čil 26. sept. 1886., pa mu je bila vselej najzvestejša svetovalka in pomočnica, ka- dar je dragi češki mecenas razsipaval svoje stotisočake za znanstvene, umetniške in dobrodelne češke zavode ter za domo- ljubna podjetja, ona je bila duša njegove gostoljubne slovanske domačije, v kateri je dobro sprejemala nebrojne in ugledne goste iz vseh krajev. Med mnogimi njenimi krepostmi jo pač najbolj diči iskreno njeno človekoljubje. Milo in gcnljivo je bilo vselej gledati imenitno gospo, kako je med drugim o božičnih praznikih osebno obdarovala vse revne otroke iz Lužanske okolice, kjer je imel njen soprog grajščino, z obleko, sad- jem in šolskimi potrebami. Žarki kršćan- ske zadovoljnosti so ji vselej odsevali iz njenih preprijazn h očes, kadar je gledala razveseljene obrazke obdarjenih otrok, in to ji je bilo najboljše plačilo. Z nič manjšo požrtvovalnostjo ni podpirala nadepolnih dijakov, in marsikateri mladi pisatelj ali umetnik jo zahvaljuje, da je mogel z njeno pomočjo dovršiti svojo izobrazbo ter do- seči svoj cilj. Sloviti, pred letom dni umrli češki pesnik je vsako leto v Lužanah iskal odmora na prijaznem gradiču Hlavkove obitelji, in blaga pokojnica je tudi v zad- njih dnevih Zeyerjeve smrtne bolezni z najnežnejšo skrbjo stregla umirajočemu trpinu. Na Veliko soboto ob osmih zvečer pa je vzplavala tudi njena plemenita, čista duša k nadzvezdnim višavam. Pogreba se je udeležilo najvišje češko plemstvo ; češka inteligenca, pa tudi pripiosto ljudstvo v neštevilnih množicah je izpričalo, koliko je Praga in ž njo češki narod čislala nepo- zabno rajnico. Njeno truplo je bilo prepe- ljano v rodbinsko rakev v Lužanah. Mirno bo spavalo njeno truplo v hladni zemljici, a njen čili duh, njeno plemenito slovansko srce, njen čisti ženski značaj bodi še v nadalje slovanskim ženam kra- sen, sijajen vzor njih požrtvovalnemu de- lovanju v blagor dragega nam slovanskega rodu. Vsaka ženska ne more biti pisate- ljica, umetnica itd., a so nebrojne poti in mnoga sredstva, s katerimi lahko hasni slovansko ženstvo narodni stvari, ako je prešinjeno in prepojeno s pristno ljubeznijo 106 do svojega jezika in svojega rodu. Evo vara pokojno Zdenko ! Kot dobra hči češ- kega naroda je trpela ž njim, a je znala tudi s svojim soprogom vspešno blažiti žal svojega zatiranega rodu in blagodejno celiti njegove rane. Odišla je blagoslovljena z ljubeznijo in hvaležnostjo češkega naroda, osobito ženstva, bodi njej s temi kratkimi črticami tudi v »Slovenki« zgrajen skro- men spominek. Odišla je v daljni, večni kraj svobode in miru, kjer ni več životnih borb, odišla je v nadzvezdne končine po koja, kjer ni bolečine, ni zavisti, ni mržnje. V mir, v večni mir je vsplavala njena duša, ki je ostala čista v vseh dnevih nje- nega življenja. Njen spomin in vzgled ostani v srcu slovanskih žen, da jih povzdiguje v izvrševanju njih vznesenega poklica, sijaj njene plemenite duše naj zasveti v srca slovanskih žen, da jih krepča, teši in jači v poštenem delovanju v dosego njih ple- menitih mislij in rodoljubnih teženj. 107