6*¡tíük is v«lja • irtd áfl t Mastern • n e?ft> leto teta 30 Keajetd leía
oprav i Gospodarja* Koroška ceslo št. 5. M dopoSiija do odpovedi. ~ ttpi «c plftčtije naprej. Tstefo* Mev. 220. —:—
UST LJUDSTVU f P08K IN ZSSflVO
SI. t«Y.
Ma^Ibev, änt 15. decembpa 598W23..,
S8s Istulii,
Nekaj o vladni krizi.
Radikal Pašič. Pašičeva vlada je zablodila na •vseli koncih fer krajih v tako globolo zagate, da se je zbal odgovornosti za njene početje sam ministrski predsednik PaSí* '
Preteklo »edeljo se je namreč začelo glaY»0 zborovanje srbske radi • kalne siraaka v Beogradu- Pašič j« r očigled tej glavni skupščini svoje stranke se še pravočasno zavedel, da ga bodo radi slabega vladanja njegovega kabineta pozvali lastni pristaši na odgovor. Da bi se pa lahko pred lastno stranko opral po Pilatovo in zvrnil občno nezadovoljnost cele kralje -¡vine s sedanjim vladnim početjem na demokrate, je izzval kar nenadoma in nepričakovano vladno krizo.
Pašičeva vlada je odstopila, kralj ¿e sprejel ostavko, a zopet poveril nalogo za sestavo nove vlade Pašiču. — Pašii je navidezno sprejel ta mandat.
Pri pogajanjih za sestavo novega kabineta se je obrnil Pašič do načel -iiikov opozicije, v zavesti, tla ne bode tamkaj nič opravil. Ker mu je izjavila opozicija, da pri občnem nezadovo-iju, ki ga je povzročila ravno sedania Pašičeva vlada, nikakor ne more stopiti zopet v vlado pod Pašieevim predsedstvom, je Pašič sporočil kralju, da on ne more sestaviti vlade.
Demokrat Davidovič.
. 5o stari navadi se je obrnil kralj po neuspeli Pašičevi nalogi do pred -.sodnika demokratske stranke Davidovima. uaj on poizkusi sestaviti vlado . Davidovi? je sprejel od kralja mu zaupano nalogo, a se ni obrnil po Paši-čevem receptu najprej do opozicije — ampak de sedanjih vladnih strank,
* Davidovič je najprej pritisnil na Idjuko Pašičeve sobe in ga vprašal: pod kakimi pogoji bi se zopet vladno pobratili radikali z demokrati. Pašič pa je g- sestavitelja nove vlade prav nakratko odpravil, češ: da on ni nikakor pooblaščen mu sam dati odgovor glede radikalnih pogojev za vstop y njegovo vlado, ampak se mora prej tozadevno posvetovati s celim radikalnim klubom. Pašič je namreč name -aoma zavlekel odgovor, ker zboruje seda< glavna skupščina radikalne stranke,-
Pri radikalih je torej Davidovič slabo naletel. Od Pašiča je romal k tTurkom in našim samostojnim, ki so ga kot znani koritarji že komaj čakali. Posebno samostojni so takoj pristali, da vstopijo v vlado z demokrati — samo da obdržijo v svojih rokah eno ministrsko korito.
Tudi naš Jugoslovanski klub je vprašal Davidovič za mnenje glede so udeležbe pri njegovi vladni mizi. V imenu našega kluba ]e povedal Davi-doviču dr. Korošec, da zahteva njegov klub: spremembo ustave, spremenitev finančne politike, odpravo korupcije . in da se mora povabiti v j>arlament tu di Hrvate. Demokrati pa nikakor ne bodo pristali na te pogoje, radi tega se tudi Jugoslovanski klub ne bo ve8 pogajal z njimi.
Odklonilen odgovor ]e prejel Davidovič tudi od zemljoradnikov, — ki sploh nočejo nič slišati o kakem vladnem sodelovanju z demokrati in radikali. Hrvatov pa menda g. Davidovič splch niti povabiti ni upal, naj mu pomorejo pri sestavi vlade. Za vlado pod predsedstvom Davidoviča so torej samo: demokratje, Turki in samostojni. Z mandatom za sestavo nove vlade je g. Davidovič še slabše odrezal kot starosta Pašii
Kdo pa sedaj?
Niti Pašiču, niti Davidoviču ni u-spelo sestaviti vlade. Na koga se bo kralj sedaj obrnil, še ni znano do trenutka, ko to pišemo. O osebi, ki bi naj sedaj sestavila vlado, bo odločila sedaj zborujoča glavna skupščina radikalov- Kot kandidata za sestave vlade prideta v poštev Pašič, ki bi se zopet vladno jiobratil s spremembo mi -nistrskih korit z demokrati, Turki in samostojnimi, in pa Protič, ki se bo skušai nasloniti na opozicijo in Hrva-ie brez demokratov.
.Vsekako pa se bo sedanja vladna kriza vlekla po znanem receptu beo -grajskih politikov: Imamo za sestavo nove vlade dovolj časa, ker ministri vlečejo tudi za dobo krize mastne plače, poslanci pa tudi v odgoditvi par i lamenta dnevnice. Narod pa se bo mo-j rai mazati s potrpežljivostjo, dokler ne bo potegnil iz krize vladnega voza i1 Pašič ali Protič, ali pa dobimo voja-i ško diktaturo.
Starši, pozor!
Kakor ste že čitali v „Slov, Gospodarju" je brezverski, liberalno-sar | mostojm višji šolski svet sklenili v svo ! ji seii, da se odpravijo v9e šolarske maše razun ob državnih praznikih in da otrokom ni treba obiskovati verskega pouka v šoli.
S .tem sklepom so se sedanji labe-ralno-samostojni vladinovci popolnoma razkrinkali in jasno so pokazali vsem krščanskim staršem, da nočejo verskega pouka v šoli, da nočejo verskih vaj, da nočejo več naše nežne slovenske mladine vzgajati po starodavnih
načelih naših pradedov, ampak da jim T je ljubše, če zavlada med našo, mlad:- j 110 brezverski, židovski duh. i
Liberalno učiteljsko je z veseljem i pozdravilo te sklepe in z navdušenjem j se bo ravnajo po njih. Šolski nadzor' | niki plavajo v liberalni vodi in od t njih ni pričakovati zmernih, posredovalnih korakov. Tako vidimo, da je ves današnji šolski aparat krenil po ,.višjem" naroČilu na brezverska po' ta
Kay pa hočejo s tem doseči?, se vprašajo naši starši! Ali nismo mi, naši dedi in pradedi sto in sto let srečno in zadovoljno živeli v naši krščanski veri? Ali nismo gospodarsko napredovali? Ali smo imeli kako škodo od tega, öe smo poslušali v ^o-li krščanski nauk in hodili k šolars-kim mašam? Ali bodo sedaj, če se to odpravi, manjši davki? Ali bo obleka cenejša? Ali ne bo več treba delati za vsakdanji kruh?
To vse bo ostalo pri starem, dragi moji. in še hujše bo! Liberaino-samostojna klika hoče iz src naše mladine iztrgati potom brezverske šole zadnjo seme krščanskega mišljenja, katerega je vcepila* v> otroško dušo krščanska mati — v predšolski dobi. Otroku se naj zamori v srcu čut kršč. pravičnosti, da ne bo v poznejših letih, kot gospodar in gospodinja čutil, kako mu brezvestni verižniki in trgovci, špekulanti in židovi, banke in kapitalisti praznijo žepe. Hočejo ga spra viti tako daleč, da bo istotako izrabljal tvoje težakej hlapce in dekle, U& bo z isto brezsrčnostjo goljulal, odirrt? in kradel, kakor to dovoljuje nekrščan teti židovsko-kapitalistični duhu S proti versko gonjo hočejo tudi uspavati naše obrtnike po deželi, da n.e bi čutili, kako jih deva židovski kapital t potom večje konkurenčne zmožnosti v | brezdelje in siromaštvo. Uspavati pa . hočejo tudi delavce in težake po deže-| ii, mestih in labrikah, da ne bi čutili, \ kako postajajo brezpravni sužnji ka-
! pitala.
Zato kličejo: proč z verskim po-] ukom iz šole, proč s šolskimi mašami, proč z vero! Ako iztrgajo naši deci vero iz srca, ljubezen do pravičnosti, usmiljenje do revežev in siromakov, potem vedo, da je njihovemu umazanemu hotenju in mišljenju prosta poL Dokler pa bodo naši duhovniki po šolah učili veronauk in vsajali v nežna otroška srca božje resnice: ne kracli, ne goljufaj, ne laži, <ne ubijaj, ne pre-Šesiuj, ne zaničuj očeta im matere, ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa, kakor samega sebei itd. — , tako dolgo jim pšenica ne bo šla v klasje.
Minula svetovna vojna je jasno
pokazala, kam nas voc5 brezverski duh.. Goljufije in tatvine, ropi in aba-Ji, nesrečni zakoni in uničeno družinsko življenje so plod tega brezverske-ga duha. Morala je globoko padla, p« štenos* je skoraj izginila. Se le sedaj, po treh letih miru se je začelo nekoliko svitati in obračati na bolje. Zdravo, nepokvarjeno jedro v našem narodu je začelo zmagovati,zaslepljenemu in zapeljanemu ljudstvu so se začel» odpirati oči in klico versko-nravn® vzgoje so začele zopet poganjati. To dejstvo pa je prestrašilo vse sovražnike vere in verske vzgoje otrok. Začeli so u videvati, da je ravno rersko-nravni pouk največji škodljivec njihovim temnim mahinaoijam. In ker so prišb pri zadnjih volitvah vsled sploS ne povojne posurovelosti in neurejenih razmer na vladno krmilo, so si misldi: Zdaj ali nikoli! Ali vržemo verski pouk sedaj iz šole, ali pa se nam to nikoli več ne posreči. Zadnji sklepi višjega šolskega sveta kažejo, da so se z vso vnemo lotili tega dela.
Starši pozor! Naša krščanska* slovenska domovina ve, dal se na strinjate s temi sklepi, da nočete pustiti, da bi se v nežnih srcih vaših o-trok zamoril verski čut in nadomestila otroška nedolžnost z brezversko surovostjo, da nočiete pomagati pri metanju lcrižev iz šol, da nočete zabrani-ti vaši lastni krvi vstop v svetišča božjo in k šolarskim mašam; za to pa morate pri vsaki priliki jasno in, glas no, junaško in neustrašeno zahtevat» na vseh sestankih in shodih, pri vseh SSfjah in zborovanjih:
1.	Vsi otroci morajo( biti deležni verskega pouka v šoli.
2.	Ukinjene nedeljske m tedenske šolarske maše se morajo zopet rpalja ti!
Sovražnikom verskega pouka in šolarskih maš pa kličemo: Naš kršč* slovenski narod je podoben spečemu velikanu. Ne dražite in ne zbadajte ga. Ako se zbudi, bo pometel z vsemi elementi, ki mu hočejo iztrgati najdražji biser: vero iz src nedolžnih o-trokl
Samostojne srake, .si
Srake imajo to nelepo lastnost, da kradeio, kar morejo, zlasti takšne raci, ki so svetijo. Take srake sc tudi naši samostojneži. Ker se njihova dela črna in ni na njih opaziti niti ene svetle točke, zato kradejo tiste svj.le čine, ki jih zapazijo na drugih. Vi črno ie zavita usoda našega kmeta, odkar so samostojni na vladi. S samostojnih nebes, na katerih kraljuje Pucelj, s katerih se sladkomilo smeje
Zaklad na otoku.
jPa angleSkega prevedel Paulus.
(Dalie.)
„*>tovek, ki si je tri leta grizel noSte na takemle zapuščenem otoku, 'Jim. t« govori več tako izbrano, kakor vi —! In zato se vam je zdelo , d3 se mu meša —. In sica, pravite , da si ^ tako hudo želel?"
„Da, gospod doktor, sira!" sem odfei.ToriI.
„Glejte, Jim, vidite, k£iko pride , <v9 je človek izbiičen in sladkosneden — ? Pa dobro! Ste videli mojo tobač'-nieo. Jim? — Da! — Pa vendar veste, da ne nosljam. To pa zaradi tega ne, ker hranim v svoji tobačnici koš-Gok narmezanskega sira — sira, ki ga dela-o v Italiji, zelo redilen je. Dobro torej — ta sir dobi Ben Gunn!"
Pred večerjo smo zagrebli ubogega starega Toma. Z odkritimi glavami smo stali nekai časa krog groba in molili —.
Drv smo mnogo nabrali, pa kapitanu jih še ni bilo zadosti ■ Zmajal je z glavo in pravil, da moramo jutri iz-aova na delo.
Za večer.,0 smo dobili košček pre-
kajene svinjetine, prepečenca in kozarec groga.
Po večerji pa so sedli triie starej-gine, graščak, kapitan in zdravnik, v
kot in se djali na posvetovanje.
Zdelo se je, da so pri kraju s svojo pametjo. Naše zaloge so bile tako skromne, da bi nas lakota prisilila k predaji dolgo preden bi prišla pomoč. Naša rešitev bi le bila, če bi postre-lili toliko upornikov, da bi ali sneli svOjO črno zastavo in se uklonili, ali pa pobegnili s „Hispaniolo." Od 19 jih je bilo živih le še 15, od teh sta bila dva ranjena in eden vsaj — tisti, ki ga ¿e graščak obstrelil pri topu — težko ranjen. Naši streli so morali torej biti zelo Drevidno in dobro pomerjeni, — saj je šlo za naše življenje.
Pa še dva zaveznika smo imeli — rum in mrzlico.
Prvi, rum, je bil že na delu za nas. Čeravno so taborili u. orniki za cele pol milje oddaljeni od nas, smo iih čuli, kako so kričali in peli pozno v noč. — Glede mrzlice pa je zdravnik stavil svojo lasuljo, da jih bo, preden mine teden, polovica ležala na tleh; ako bodo ostali spodaj ob močvirju. In i,ovrh so bili še brez zdravil —.
„Tako stoje stvari!" ja dejal. —
„Ako nas oni ne postreljajo prve, — mislim, da bodo veseli, če se bodo ko-likortoliko zdravi kmalu mogli pobrati- „Hispaniola" je dobra jadrnica in navsezadnje se lahko spet lotijo svo jega starega poklica — ropanja na morjU!"
„Prva ladjia, ki sem jo kedaj izgubil!" je pripomnil kapitan Smolleti.
Lahko si mislite, da sem bil do smrti utrujen, in ko sem končno zaspal po dolgem kihanju in kašljanju , sem spal kakor klada do ranega jutra.
Nemir v koči in glasno govorjenje me ;e zbudilo. Pogledal sem krog sebe -.
Tovariši so že zdavnaj pozajutr -kovali in kup naših drv se je za po -lovico povečaj.
.Bela zastava!" je nekdo rekel in koj nato začuden vzkliknil. .
Planil sem po koncu, pohitel sem k strelni luknji v steni, si mel o8i in gledal, kaj bi bilo.
IX
Zares, onstran plota sta stala dva moža Eden je nosil kos belega platna v roki in mahal z njim, in poleg njega je na svoji bergli mirno slonel — Silver.
Zelo zgodaj je še bilo in najhladnejše jutro, kar smo jih doživeli na našem potovanju. Mraz je prešinjal mozeg in kosti. Nebo je bilo jasno i» Čisto in vrhovi dreves so žareli v jutranjem solncu. Prostor., kjer sta stala Silver in njegov spremljevalec, pa je bil še ves v mnaku in do kolen stfi tičala v nizki, gosti megli, ki je ponoči prilezla iz močvirja. Mraz in megla sta pripovedovala o zares žalost -nem življenju na tem zapuščenem otoku. — Vlažen, mrzličen, nezdrav kraj je bil!
„Ostanite v koči!" nam je rekel iapnan. „Stavim sto proti eni, da pripravljajo kako izdajalsko zvijačo!"
Zaklical je upornikoma: „Kdo je? Sto: ali pa streljamo!"
„Bela zastava!" se Je oglasil Silver,
Kapitan je stal v veži naše koče, in se skrbno čuval, da se ni izposta -vil kaki zavratni, izdajalski k
„Zdravnikov stražni oddelek naprej!" je poveljeval. „Livesey k severni steni, prosim; Jim k vzhodni Graj na 'zapad. — Graščakov odde -lek — baši puške! Brzo, možje, previdno!"
Zopet se je obrnil k npn-
ff)rofenik, grda gleda Mrmol|ja, zabavlja Urek, "padajo na našega kmeta sa' fii i bremena, eno težje kot krugo. Po-jdanci Kmetske zveze in Ljudske stran ko se odloônq in vztrajno trudijo ta bremena od našega ljudstva odvaliti a!i vsaj olajšati. In ôe so jim to podeči, začnejo samostojni lažnjjivi kljuk <i se priduševati: To smo mi storili.
iT ako je med drugim s trošarino na vino in s prijavo in kontrolo vina iv kleteh. Znano je, da so samostojni gospodje našemu slovenskemu kmetu vinogradniku in v obče našemu ljud-»•!vu povišali trošarino na vino. Pred-310 so samostojni prišli na vlado, je trošarina znašala 9 vinarjev pri litra, ko so samostojni v zvezi z decno 3<rat. zavladali nad slovenskim ljudstvom, se je zvišala na 1 K 40 vin. Lep samostojni blagoslov! Vrhutega so samostojni našemu kmetu z ministrsko naredbo naložili dolžnost, da mora li-jiančni oblasti prijaviti ves svoj vinski pridelek, odpreti svojo klet ii.nanč-j im i anom, ki mu pregledavajo klet, prei'š<V > vse sode in z veliko natanč-'"■ostj" se popišeio. Se lepša samostoj : a dob ota! Poslanci Kmetske zveze so z vso odločnostjo nastopili zoper tako postopanje s slovenskimi kmetom. Zahtevali so, da se te določbe moraio na vsak način odpraviti. Z vso odločnostjo so se zavzeli za obram'x) slov. kmeta v Beogradu. Minister financ — njegov zastopnik dr. Krizman — je obljubil, da bo storil, kolikor more v omiljenje teh določb. Za drugi dan, ta ko e rekel, je sklical posvetovanje svojih uradnikov, katerim so se pridrjži-
samo njni posla nt,i. tovanju samostojni poslanci niso dosegli ničesar. Finančno ministrstvo je v ztrajalo pri vseh določbah mi 'istrsko naredbe. Ko sta naslednji dan poslanca dr. Hohnjec in Sušnik prišla k doticnemu načelniku v ministrstvu, jima je odgovoril, da se je včeraj posvetoval s samostojnimi, da pa ne more odstopiti od naredbe, marveč se ta naredba (napoved vinskega pridelka, pregledovanje kleti po finančnih or ra-pih) mora izvršiti v vseh točkah. Poslanca dr. Hohnjec in Sušnik sta mu na. to v dolgem razgovoru navedla vse stvarne razloge zoper to naredbo in z odločnostjo zahtevata.,, da se ista ne &me izvrševati, marveč se mora po' stopati, kakor pred letom in dvema letoma. Razlogom in zahtevam! naših poslancev se je gospod načelnik končno udal. In ta uspeh si sedaj lastijo samostojneži. Pa zaman! Samostojni so našemu ljudstvu naložili bremena, 3^prijetnosti, in razburjenja. To znajo! Pomagati našim ljudem in jih rediti izkoriščanja, neprijetnosti in nad iegovanja, tega ne znajo. To morajo storili posTanci Kmetske zveze in Ljud ske stranke. Potem pa pridejo samostojni in bi radi uropali te naše zasluge. Pa jim ne pomaga nič.
Ce sraka kaj ukrade, je to ukradeno, pa ne njeno. Isto velja, o samostojnih, ki bi radi kradli zasluge dru' gib. Svojega namena pa ne morejo do seči ker naš! narod dobro pozna sar mosfojne -srake.
Ženska volilna prsnica v
^akoncdevnani ed&oru.
V petek, 9. decembra, je bila v zakonodajnem odboru v Beogradu zopet razprava o ženskji vollni pravici za občine v Sloveniji. Pri tej priliki so naši liberalci vigospodskih in kmet skih hlačah zopet pokazali, kako za^ ničujejo in črtijo naše krščansko slovensko ženstvo. Žerjav in Kukovec, ki sta že podeljeno volilno pravico za občinske volitve slovenskemu ženstvu ugrabila, sta seveda odliočno nasproto, vala tej pravici, katero so mu svoj čas podelili celo srbski radikali. Za Žerjavom je skovikal samostojni Drofenik in ronnel zoper slovensko ženstvo. Ako dobijo slovenske žene volilno pravico, potem bodo, kakor je kričal peneči se Drofenik, klerikalci slovenske žene v procesijah) peljali na volišče. Samostojni junak Drofenik se tako boji slovenskih žen. da jih v duhu gleda. kako gredo v procesijah na volišče ter glasujejo zoper samostojneže. Samostojni glavač se naj nikar ne vara! Ako ne bodo žene nastopile v procesijah, ker to prepoveduje liberal-no-samostojna gospoda, pa bodo pri prihodnjih volitvah to storili možje. In pred to procesijo bo bežal malti Drofenik, da se bo veter lovil v njegovi obleki. Pri razpravi o ženski volilni pravici se je odločno zavzel za slovensko ženstvo in njegove pravice poslanec dr. Hohnjec, ki je izjavil, da je ženska volilna pravica bistvena toč ka programa naše stranke, od katerega stranka ne bo odstopila, Sedaj so demokratski in, samostojni nazadnjaki v zvezi s svojimi srbskimi in turškimi prijatelji še preprečili uresničenje zahtev našega ženstva., Pa bo prišel čas, ko bodo ti nazadnjaki potisnjeni ob stran in takrat bo tudi slovenska žena prišla do svojih političnih ra-vic.
in tisoče dinarjev. Torej naši „modri" ministri ne Sutijo ne teže davkov, ne draginje in so menda g Dede telesnih potreb gotovo zadovoljni.
Za našimi ministri in diplomati pa jiridejo takoj naši poslansi, ki, dasi na veda in počitnicah in oddihih, nikakor ne pozabijo pri rastoči draginji na povišanje svojih dnevnic. Se pred nedavnim časom so si zvišali poslanci dnevnice od 100 dinarjev (400 K) na dnevno 120 dinarjev (480 K). Zopet pa že javljajo iz Beograda, da pride pred parlament predlog, da se povišajo poslanske dnevnice od 120 dinarjev na 200 dinarjev (800 K) dnevno. Da bo to predlagano povišanje dnevnic poslancem sprejeto od skupščine, je gotova stvar, ker sle j tudi poslanci zavedajo resnice^ reka: Bog je sam sebi najprej ust\ ril brado,
Mi bi nikakor no, bili poslancem nevosljivi ministrskih plač, ako bi res kaj dejali in dosegli na polju znižanja davkov, draginje in skrbeli za zmanjšanje občne nezadovoljnosti. Ker 'e pa nasprotno resnicia, se ne strinjamo s povišanjem dnevnic poslancem. Iz Beograda vedno izdaje jo oklice, naj narod štedi in štedi, a li oklici velja-jo samo za revnejše sloje, ker ministrom m poslianoem, ki si vedno sami zvišujejo mesiečne plače, ni treba šte-diti.
Slavnai ministrska in poslanska gospoda je pač pri nas mnenja: Kdo za narod misli in dela (vsaj v domišljiji!), pa naj udi uživa mesto naroda narod hoče vse plačati . . .. ?
Komu se godi pri nas
Naš ubogi kmet toži čez nezrfosnp davke, slabo letino in nedoplačljivo draginjo manufaMurnega blaga. De-lavstvo ima v primeri z vedno narar ščajočo draginjo prehrane, obleke in 1 obutve veliko prenizke plače in je posebno v letošnji ostri zimi do skrajno' sti nezadovoljno. Uradnikom sicer vedno zvišujejo vsaj na papirju pri beograjski ministrski mizi mesečne p!a-če, a v resnici pa se naše uradništvo komaj za silo preživlja in oblači. Ker so torej skoro vsi stanovi naše kraljevine od delavoa do kmeta in uradnika skrajno nezadovoljni radi visokih dav kov, vsestranske draginje in pomanjkanja najpotrebnejšega, se nam vsiljuje vprašanje: Kdo pa je vendar v naši Jugoslaviji za malenkostno delo najboljše plačan in se mu tudi najboljše godi?
V zadnjem „Gospodarju" smo objavili, da so rešili naši ministri vprašanje draginje samo zase s tem, da so si dvignili mesečne plače no tisoče
Iz pogaja o nepotrebnih davkih.
„Slov, Gospodar" je že prinesel izvleček iz državnega proračuna, v katerem so zabeleženi ogromni izdatki za vzdrževanje vojaštva, olicirjev in žandarjev.
Danes pa se hočemo dotakniti le enega izdatka na račun davkoplače -valcev, ki je tako nepotreben kot peto kolo pri vozu.
Ljubljanski „Novi čas' poroča, da izdaja vo^no ministrstvo za vse naše oficirje in vojaške uradnike brezplačno list „Ratnik", ki izhaja vsak mesec v Beogradu na 180—200 straneh. „Novi čas" je okroglo preračunal, da stane vsaka izdaja tega lista 301.500 kron, kar znese na leto 3,618.000 K! V ravnokar omenjeno milijonsko svo -to pa niso vštete plače za urednike tega lista, upravnike in dopisnike, ki se raztezaj'o gotovo tudi v mili.one. — Vsi stroški za izdajo „Ratnika", ako jih nizko in okroglo računamo, bi gotovo znašali letnih 4 in % milijona K.
Lansko leto je seve vojno minist-stvo določilo naročnino tega lista na letnih 32 K, kar bi pa bila premalo vrgla naročnina, to bi bila krila drž. blagajna. A niti fe naročnine niso hoteli plačevati za list več kot zelo dobro plačani oficirji, vsled česar je u-kinilo vojno ministrstvo naročnino z naredbo, da dobivajo mesečnik „Ratnik" vsi naši oficirji brezplačno. Z drugimi besedami povedano: Olicir-
„In kaj hočeta z vajino belo zastavo?", je zavpil.
Silverjev spremljevalec se je oglasil:;
„Kapitan Silver, gospod, prihaja, in hoče z vami govoriti o premirju."
„Kapitan Silver — ? C-a ne poznam. Kdo je ta človek?" je odgovoril kapitan SmoiletL — In čuli smo, ka -ko ;e pravil sam pri sebi: „Kapitan je že torej — ? Glej, kako naglo je napredoval !"
Sedaj je odgovoril Oolgi John:
„To sem jaz, gospod! — Tile siromaki so me izbrali za kapitana po vašem pobegu, gospod!" — Spovdarkom izrekel besedo pobeg." — „Poda -mo se, ako ste dostopni poštenim po -gojem. Edino, kar zahtevam, kapitan Smollett, je vaša beseda, da me živega m zdravega pustite preko plota na- j zaj in da počakate eno minuto, preden streljate!"
„Poslušajte me!" je odgovoril ka- i pitan Smollett. „Jaz in moji tovariši , | mi nimamo niti najmanjše želje, da bi 2 vami govorili. Ako vi želite kaj povedati, pridite! To je, kar vam imam reči. Ce se pripeti izdajstvo, ga \ odo kriva vaša stranka — in Bog vam pomagaj!**
„To mi zadostuje!" je vpil Dolgi John veselo. „Vaša beseda ml je po -polnoma dovolj! Jaz vem, kdo je po -šteniak, bodite prepričani, da vem!"
Videli smo, kako jo mož z belo zastave skušal zadrževati Silverja. Pa ta se mu je glasno nasmejal in ga u-daril po ramenu, češ, vsaka misel na izdajstvo od strani tehle poštenjakov je nespametna.
Stopil je k plotu, vrgel črez svojo Ve.-glo, se prijel za kole, dvignil svo o eno nogo in z veliko močjo in spretnostjo preplezal plot in skočil na dvorišče.
Tako sem bil, to moram povedati, zaverovan v poslušane in gledane, da som čisto pozabil na svojo stražno dolžnost. Zapustil sem svojo strelne luki:je in zlezel kapitanu za hrbet.
Sedel je na pragu, z lakti na ko-lenin z rok :mi si ie podpiral glr vo , nalahno je žvižgal in zrl v studenec, ki ^ M*el z svojega železnega kotla v posek.
S d ver 3e je bridko mučil po griču navzgor h koči. Strmina ie bila prece.šna in med debelimi štori in -v menkem pesku s.a mu njegova bergla in njegova ena noga prav malo koristili Pa molče in možato se e trudil
kvišku in končno prilezel pred kapi -lana.
Jedrnato ga je pozdravil, V svojo na.wOljšo obleko se je vtaknil m ta obisk Velikanska, sinjemodra suknja, z ogromnimi kovin as timi gumbi okrašena, mu je segala prav doli d3 kolena in lena nova mornarska čepica z dolgimi trakovi mu je visela v z.Milnik.
„Tu ste torej, moj mož!" mu je rekel kapitan in dvignil glavo. ,.L« s» • dite!"
„Ali mi ne bodete dovolili, da vstopim, kapitan?" se je prit.ževai Dolgi John. „Mrzlo jutro je m huoo je, sedeti v mrazu tule zun j na očaku!«
. Glejte, Silver", mu je dejni kapitan, ..čo bi bili ostali pošten čIovsk , bt še danes lahko sedeli v „Hispanioli." — Sami ste si krivi! — Ali .-te moj kvriar - in v tem slučaju &e t.o lepo ravnalo r vami — ali pa ste kapitan S -:ol'ett, upornik in morski rope r, — in visbce vaš čakajo!"
.Dobro, dobro, gospod kapitan!" je odgovarjal Silver in sedel v pesek, kakor mu je bilo zapovedano. „Pomagati mi morate in mi podati roko, d» se izvk-čem iz blata, v katerega sem ¿ašel, — Ampak prijeten, udoben pro-
jem plačujejo mesečno glasilo vsi čajr» Koplačevalci naše kraljevjine.
¡ikorišeevanje in goljufija.
V prvi polovici 1, 1920 je minlstrs ski sve odredil, da se nai potom javw ne licitacije proda v Mostaiju 35 va> gonov graha po 8 K za kg. Ker se to v tistem času plačevalo na tržiščih za | grah komaj K 6.50, je omenaena za. ioga graha ostala neprodana. V septembra istega leta pa je ministrstvo prodaio — seveda ne potom licitacija — mostarski grah trgovcema Ružiču in Marijanoviču, prvemu iz Sarajeva^ drugemu iz Zemuna, — za tri krone. Trgovca sta z grahom špekulirala in za to ga nisti^ pravočasno dvignila^. Pogodba je potemtakem zgubi ¡ a pravw no veljavnost. Ministrstvo je na t® znižalo ceno grahu na K 2.20, čeprav so ga plačevali na trgu po K 12.50, in sarajevsko poverjenuštvo za soci-jalno skrbstvo je odposlalo posebnega delegata, ki naj bi pospešil predajo graha obema trgovcema. Okružni načelnik Vulovič se je odločno uprl tako nezaslišanemu in javnemu „pl.ačkan-ju" (ropanju) države, toda zastonj. II* pliv tajnih sil v Beogradu je močnejši nego državna korist. Na ta načia bosta Ružič in Marijanovič z mostar-skirn grahom oškodovala državo za nič manj nego 1,7000,000 K. Govori se, da bosta „zaradila" nadaljnih 20 do 30 milijonov v kupčijah z grahom še v Sarajevu, Brodu, Zemuna in Beogradu, kjer sta se ga i.stotako pola« stila kakor v Mostaru. Proti tcuu sramotnemu „plijačkajju" državp je narodni poslanec, ira. Dai.ik Buntič» (Hrv. Zajednica) vložil oster brzojavni protest. V času, ko umira heroegov; ski narod vsled pomanjkanja živii, s« bogatijo porodičarske pijavk» ¡e okrvavljenimi milijoni. Žalostno, a resnično ....
lasi pojmi o dragici m nori davki.
V	gostilni, doma, pri ooed«, na» sestankih, v železniškem vlaku — s eno besedo: povsod in ob vsaki p"ilk ki govorijo ljudje o draginji. Ce» ginjO se pritožuje kmet, delavec, tn < govec, uradnik in obrtnik. Pa še ift-pregovorimo mi nekaj besed o nadležni draginji,
V	razprave o denarju kot plačila nemu sredstvu se ne bomo spuščali * S tem se bavijo dandanes le najbolj* ši svetovni strokovnjaki in le oni se lahko zedinijo v takih vprašanjih. O» gotovi ti pa moramo, da klub vsem takim razpravam in pobi.an.u draginje velja samo zlato kot denar in da s$ vse vrednosti denarja preračunavajo na zlato Čeprav se z navedenim tolmačenjem ne strinjamo, hočemo v ns*. daljnem razmotrivanju ostati pri goiv njpni dejstvu. Dandanes k primenja^ ljudje današnje cene s predvojnimi cenami. Iz razlik, ki pri tem naatfi,nejo, si ustvarjajo svoje zaključke. Poiem-
storček je tole —! Ah, tamle je Jim!-Donro jutro, Jim! — Gospod graščak* vaš siuga sem! — Zares, vi ste sk\w paj, kakor srečna in zadovoliua čiru* žina, da tako rečem!"
„Ako imate kaj povedati, noj mož* bi bilo bolje, da koj začnetol"
„Prav govorite, gos, od kapitan !<"' je odgovoril Silver Dolžnost je dolž -nost, seveda! — Dobro, povem v&m% to je b^l mojsterski izpad, ki ste ga naredili pretočeno noč! Nekdo izmed vas zna prav izvrstno sukati sekiroi! Ia ne bom vam prikrival, da so sc nekateri moji ljudje prestrašili, — mo -rebib so se prestrašili vsi, morebiti sem se prestrašil tudi jaz in sem za-raditega danes tukaj in prosim za premirje. — Toda povem vam v dr igiO se vam ne bo posrečilo! Stražili bos mo in ruma se bomo izogibali prav skrbno! — Moreb(iti mislite, da smo bili vsi pijani?"
(Dalje prihodnjič.)
Širite katoliške liste !

takem so predvojne cene nekako splo-fcno merilo. In akoprav se tudi s tem ne strinjamo in ne uvidevamo utemeljenosti tega merila — hočemo vendar kreniti po tej poti, ker ne vodimo kar ke znanstvene razprave, pač pa praktično opazujemo draginjo.
Pričeti hočemo z denarjem — z zlatom: ostali bomo pri gornjem merilu. Pred vojno je velliala papirnata krona toliko kct srebrna ali zlata, to pa zato, ker je papirnata, ozir. srebrna krona bila „pokrita" z zlatom. Kadarkoli si hotel, si dobil v državni banki za pap niau krone — prave zlatnike,, cekin V trgovini in prometu ni nihče dri i nikakih razlik med papirnatimi 114 zlatimi kronami. Za papirnato krono si lahko ravno to iiko kupil, kakor za zlato.	I
Danes je to drugače. Danes staiie na tuzemski borzi ona zlata krona 35 j naših odnos.no 700 avstrijskih kron. ! Tako h po vsem svetu. Potem se rav- j najo, ozir. bi se morale ravnati vse ; cene. V še predvojne cene bi se mo- j rale potemtakem pomnožiti s 35 in še- ; le po tej množitvi je mogoča pravilna 1 sodba o draginji. Po gornjem dejstvu ; ja „drago" "torej samó ono blago, ki ¡ danes deni po 35 krat pomnoženi j predvojni ceni.	'
Oglejmo si to na primerih. Pred vojno je stal liter mleka 20 vinarjev . Po računu 20 krat 35 bi liter mleka danes moral stati 7 K, ker bi to od -govarjalo vrednosti denarja. Ker pa stane mleko danes 10—12 K, lahko rečemo, da je mleko dandanes drago . Pred vojno si dobil kravo za kakih — 400 K. Taka krava bi dandanes mójala stati (400 krut 35) 14.000 K. Toliko pa ne stane, zato pravimo, da je krava že nekoliko bolj po ccni. Pred vojno ¡e stal hektoliter vina 40 kron. Po gornjem računu (40 krat 35) bi vino moralo stati 1400 K. Ker. pa stane več, jo vino dražje. Pred vojno je stal kg modre galice okoli 50 vin. Danes bi morala stati (50 krat35) 15.40 kron. Gálica stane danes več in zato je dražja nego pred vojno. Ta način računanja naj si zapomnijo pred vsem oni, ki kupujejo, oziroma prodajajo zemljo.
Tisti, kateri je cenil oral svoje zc-mlie ¡pred vojno na 1000 K in je isto zeml o danes cenil na 20.000 K, ni pro .cenil" niti za en sam vinar: cenil jo je ravno tako, kakor pred vojno. Tisti, ki ta oral kupi za 35,000 K, ga je kupil za predvojno ceno. Ce kupi za 30 tisoč K je kupil po ceni. Ce bi bil tisti, ki je svoj oral zemlje .pred vojno prodal za 1000 K, ta denar dobil v cekinih in jih danes menjal, bi dobil za 1000 zlatih kron ravno 35.000 K. Zato je — kakor smo rekli — cena 35 tisoč K isto kakor predvojna cena.
Sedaj si pa oglejmo, kako stoji ta stvar v državnem gospodarstvu.
Državni in drugi uradniki plačujejo dandanes vse potrebščine 35 krat dražje nego pred vojno in zato zahtevajo po vsej pravioi 35krat višje Je od predvojnih. Ker tega ne dobivajo, zato vlada med uradništvom pomanjkanje. Kdor ve, kaj se pravi, za slabo hrano ali plačo delati, se ne bo protivil zahtevam nižjega uradnišiva. Država mora svojemu uradništvu povišati plače vsaj toliko, da uradniki zamorejo živeti in si nabaviti svoje potrebe. (Kako lahko bi s tistimi mi -limoni, ki so J.ih plačali za centralistično ustavo, zamašili luknje pomanjkanja med uradništvom! Op. ur.)
Samoobsebi je razumljivo, da državi ne pada denar z neba. Ako ona zviša svoje izdatke 35krat, mora zvišati tudi svoje dohodke. Toda proti temu so ustavljajo vsi davkoplačevalci brez razlike. Mi vemo, da se zvišan ju davkov ne bomo mogli odtegniti, m vemo, da so brezizjemno vse evropske države — celo Amerika — zvišale davke; čitali smo, da izdelujejo tudi v Beogradu načrte za zvišanje dav -kov. Ce bodo sedanje vladno stranke zvišale davke, zahtevamo upravičeno:
1.	Da se naloži davke vsem državljanom brez razlike.
2.	Da povišanje davkov ne sme 0-stati tramó, temveč samo tako dolgo , dokler vlada draginja. Davki naj sorazmerno padajo s cenamji.
3.	Zemljiškega davka naj ne zvišajo, ker se zemljiška renta ni zvišala in se zato tudi zemljiški davek ne sme zvišati.
Nikdo ne plačuje davkov rade volje. Ce jih pa že plačujemo, zahteva -mo s polno pravico, da se obdačenje ne vrši po dvojni meri.
Župani in občinski odborniki pozor!
Liberalci in, samostojneži pripravljajo našim županom in občinskim odbornikom nove limahce. Med ljubljanskimi in mariborskimi demokrati se je radi razdelitve Slovenije na dvojei 0-blasti razvila lijuta borba. Ker se mariborski demokrati bojijo, da bi ljubljanski bratci s pokrajinskim namestnikom Hribarjem, vred, zmagali s svojo zahtevo po eni (nedeljeni) oblasti, hočejo izvesti nekak plebiscit ali ljudsko glasovanje za ustanovitev m a riborske oblasti. Prepričani smo, da bodo liberalni centraUsti nadlegovali naše župane, da naj se v imenu svojin občin s podpisi izjavijo} za ustanovitev mariborske oblasti,
Zupani in občinski odborniki, somišljeniki Slovenske ljudske stranke! Ogromna večina spodil ješi^erskih, prekmurskih in koroških občin se je odločno izrekla za, nedeljivo, enotno in avtonomno Slovenijo, v kateri naj razen slovenskega ljudstva nikdo ne ko-mandira! Mi nočemo nikakih oblasti, katerim bi načelovali iz Beograda imenovani kraljevi namestniki. Centralistični bič bo žvižgal po naših hrbtih vso dotlej, dokler ne izvojujejmo popolf j ne avtonomij® ali samouprave. Samo uprave, kakor jih obljubSijujo samostojni in demoicraiSski «.'entradisti, so ; navidezne, lažnjive. Vsa ollast bo [ vtelešena v osebi „¡velikega župana", ; ki bo sprejemal svoja navodila i/ Bc-■ ograda in se ne bo brigal za upravi-j čene zahteve ljudstva.. Pravočas o vas : svarimo: ne podpisujte nobenih izjav za ustanovitev mariborske oblasti! Z j vašimi podpisi bi priznali veljavnost ; beograjskega centralizma, Postali bi ubijalci svobode slovenskega ljudstva, j No gre za eno ali dve oblasti, marveč za neodvisnost slovenskega ljudstva. ; Ce dobite sumljive dopise in okrožnico i poženite jih v peč. Samostojnim in | liberalnim agitatorjem pokažite vrata ia povejte jim, da ste neizprosni so-| vražniki beograjskega centralizma, i Bodite prepričani, da sei proti volji Slovencev in Hrvatov v naši državi vladali ne sme in ne more!
slezniška mm Gornja Radgona-Ljutomer.
(Dopis iz Ljutomera), Naše težavne razmere v ljutomerskem in prekmurskem okraju, so znane. V naši javnosti in v našem časopisju pa ne najdejo onega zanimanja. katerega ta važna stvar zadeva.
in zakaj propadajo čim bolj naši .lepi in bogati kraji? Ker še čez leto in dan nimamo železniškega prometa. Da se je proga Gornja Radgona—Lju tomer morala zaradi pomanjkanja premoga ustaviti, se je poročalo v naših časopisih kar s par besedami, tako mimogrede, ne oziraje se, kaj to pomeni, da je ena cteliai dežela, v širo-kosti do 100 km odtrgana od drugega sveta in od drugih krajev naše države. In ta pozabljeni svet je eden naših najlepših in najplodnejših krajev« ' Iz Maribora dobivamo z vozom razne predmete, ako vrteme to dovoli. Druge predmete, kakor premog, drva, krmo, gnojilo, cement, apno itd. ni mogoče s tem sredstvom dovažati. Na tak način se pouražuje nepotrebno vsaka stvar.
Vsak človek se treznimi možgani so vpraša: Ali je td treba, da se ljudstvo tako muči in pusti gospodarsko propadati? Nobena industrija se ne more gibati, nobena trgovina širiti. Kmetijstvo propada in delavci so brez posla, in naša vlada gleda hladnokrvno to propadanje in ne učini nič» da bi se uredil železniški promet čez Avstrijo Maribor Ljutomer.
Neverjetno, da je treba toliko časa za ureditev take važne zveze in tudi ni verjetno, da naša država nima sredstev, da bi to vprašanje z Avstrijo dobrim ali grdim potom rešila. I11 zakaj so vzpostavljene vso druge ' železniške zveze z Avstrijo in samo pri nas ne? Prosimo vlado, da nam na to vprašanje odgovori. Vse vloge in deputacije so bile doslej brezuspeš ne. Tudi potrpežljivost ljuds'va ima
¡»g *v
& i P
is!
Kraljevina SHS: V Zagrebu so se vršile v nedeljo, dne 11 t. m občinske volitve. Izvoliti je bilo bito 50 občinskih odbornikov. Belgraj-ska vlada je namreč odstavila bivšega župana Vjekoslava Heinzl-a, ker je njegova stranka (Hrvatska zajed-niča) v občinskem svetu sklenila, da mesto Zagreb ne sme biti zastopano pri pogrebu kralja Petra, iZajedničarji so napravili ta sklep 'Z mržuje napram centralistični politiki Pašičeve \ lade. Ker posamezne hrvatske stranke niso mogle računati na usp.ešni izid borbe proti centralistom, so se pa združile v takozvani Hrvajtski blok .-Združile so se: Hrvatska republikanska se^ačka stranka (Radičeva stru-ja), Hrvatska zajednica in Hrvatska stranka prava. Nosilec kandidatne liste Hrvatskega bloka je bil Stjepan Radič. Vse stranke — razen „bloka" se je volilne borbe udeležilo še sedem strank — so razvile strasfno agitacijo, prednjačil je seveda blok. Volitve so se vršile v najlepšem redu in mi -ril. Zmagal je Hrvatski blok, ki si je. priboril od 50 — celih 30 mandatov . 14 mandatov so si razdelile vse ostale stranke. Ko je bil objavljen izid volitev, jc po celem Zagrebu zavladalo velikansko veselje. Vršili sb se ma-niiestacijski obhodi, občinstvo je burno vzklikalo: „Živijo Radič, živijo republika, živijo Hrvatski i lok in neodvisna Hrvatska!" Zvečer je St. RadiS imel pomemben govor, v katerem je jjodal pregled »splošnega političnega položaja in rekel, da je zadnji čas, da se Belgrad spametuje. Ker je policija pričela zborovalce razganjati, je Radič pozval navzoče, naj se mirno raz-idejo, ker se ni treba bafi za hrvatsko stvar in hrvatsko zmago. Volilni izid je bil sledeč: Radikali (Srbi) 154 glasov, noben mandat: socijalni demokrati 454 glasov, 1 mandat; demokraü 2546 glasov, ti mandatov; (neodvisni 810 g'asov, 2 mandata; židje cm glasov, 2 mandata;, ljudska stranka «56U glasov, 1 mandat; komunisti 10/4 glasov 2 mandata in Hrvatski blok — 15,297 glasov «= 36 mandatov.
I r s k a: Med Irsko in Anglijo so se vršile cela stoletja srdite državno-pravne borbe. Katoliški Iroi so se borili za svojo neodvisnost, pri tem pa so iih ovirali protestanti iz severne groi je Ulster. Anglija je v zadnjih letih s surovo sito zatirala irska strem IJen.ia po neodvisnosti. Irske voditelje so pieganjali na vse načine. Tako so za časa vojne v Dublinu usmrtili irskega prvoboritelja Sir Roger Čase -mer.ia. V zadnjem času, ko so Angleži uvideli, da tudi z orožjem ne morejo aničiti upornih Ircev, so pričeli z miroljubnimi pogajanji za sporazum . Angleški ministrski predsednik Lloyd George, jako človekoljuben državnik, je sporazumno z irskim predsednikom De Valero položil trajne temelje za irsko angleški sporazum. Irci so potem takem dobili v okvirju angleške dr -žave popolno neodvisnost, kot Indija, Kanada in druge dežele, ki jih ime -i nuiejo dominijone,
Naši tečaji
V" P o 1 j Č a 11 a h za župnije La-1 or,,e, Poljčane, Makole, Studenice, del Sv. Jerneja, Loč in Kostrivnice in Sladkegore v soboto, dne 31. dec.
Pri Sv- Lenartu v Slov. gon< za cel lenartski okraj v pondeljek^ 2, in torek, 3. januarja v dvorani gosgj Arnuša.
.V C r n i na Koroškem za Črno in ckoliške župnije Mežiške doline, dne 6. 'anuarja, na praznik Sv, Treh Kr.
¿V Prevaljah za okoliške župnije ostale Mežiške doline v nedelje , dne 8, januarja.
Agitirajte vsepovsod za ob!lno u-deležbo na vseh tečajih!
svoje mejo.
Prlek.
za voditelje in voditeljice društev in kraievnih organizacij naše stranke , za župane in vse zauprtike se vršijo:
V	S v e č i n i za župnije Svečina, Spodnja in Gornja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici in zahodni del St. Ha v torek, dne 20. dec.
V	Selnici ob Dravi za župnijo Selnica, Kamnica, Sv, Križ, Limbuš, Ruše, Puščava, Sv. Ožbolt in Sv. Duh
j v nedeljo dne 18. dec.
V	Breznu ob Dravi za vse žup nije marenberškega okraja na levem oregu Drave in za župnijo Ribnica na Pohorju ter Kapljo v nedeljo, dne 18. decembra.
V	C i r k o v c a h pri Pragerskem za župnije Dravskega polja v torek, dne 27. dec.
Pri Sv. Urbanu blizu Ptuja za župnije Sv. Urban, Sv. Andraž , Sv. Bolfenk, Sv. Lovrenc in del Vur-berga v sredo, dne 28. dec.
Pri V e 1 i k i N e d e 1 j i za žup-ni,e gornjega dela velikonecleljske de-kanije v četrtek, dne 29, dec.
V	Središču za spodnji del j ormoškega okraja v petek, dne 30
decembra.
Socijalni tečaj v St. Lenartu. Dne 2. in 3. januarja se vrši v St. Lemu--tu za celi okraj dvodnevni socijalni tečaj. Govorniki pridejo iz Maribora» — Govorili bodo v vseh stvareh, ki sedaj zanimajo javnost, m)ed drugim tudi o davčnem vprašanju. Vabljeni so na tečaj mladeniči, mladenke,, možje in žene.
Izobraževalni tečaj v Brežicah bo dne 19 t. m. (pondeljek pred Božičem» v v ohki dvorani Narodnega doma, Govorita poslanca Skoberne in Kraing mi drugi. Govorniki bodo govorih: L
0	vaših kmetkih zahtevah, 2. o našem zadružništvu, 3. o časopisju, 4. o davkih, posebno o dohodnini. Vabimo vs« našo somišljenike brežiškega okraja . da se v obilnem številu udeležijo tega iečaja!
Županski tečaj v Celju se vrši na dan 18. t. m. (v nedeljo pred Božičem) v vrini dvorani pri „Belem volu." Ob b uri sv. maša v župnijski /cerkvi, ob 9. uri začetek tečaja. Govorita dva go vornika iz Ljubljane. Zupani in obč. odborniki, .pridite!
^^^HnoikeT
Cenjenim naročnikom! V leln 1922 bo stal Slovenski; Gospodar v, Jugoslaviji celoletno 12 dinarjev ali 48 K. polletno 7 dinarjev ali 28 kron, četrtletno 4 dinarje ali 16 kron, la' ven Jugoslavije bo stal celoletno 25 dinarjev ali 100 kron. Ako bodo naši prijatelji napeli vse sile ter tako pridno agitij ali za nove naročnike, da se število naročnikov podvoji, potem lahko obljubimo, da bo list izhajaj vedno na osmih straneh. Naš list naj ne manjka v nobeni slovenski krščanski hiši!
„Slov. Gospodar" se širi. Naši pridni in dejavni raizširjevaJci so pridobili „Slov, Gospodarju" izredno lepo število novih naročnikov, Agitacija se nadaljuje še dc novega leta. Nabi-ratelje novih naročnikov in pridno a-gitatorce bodemo imenoma navedli ob Novem letu. Le pridno naprej, vrli prijatelji in prijateljice naše! Vršite veliko apostolsko delo za preporod našega ljudstva. — UpravniŠtvo nam poroča, da je od zadnjega našega poročila dobilo posebno mnogo novih na -ročnikov za „Slov. Gospodarja", za „Stražo" in za „Glasnik" iz tehle župnij: Mala Nedelja 60, Slov. Bistrica 56, Stranice 34, Sv, Križ na M. polju 58. Le naprej, le naprej, dokler jc Se vetra kejl
Nove volitve za državni zbor ali skupščino so edina rešitev, da se raa mere, posebno gospodarske v naši državi zboljšajo, Ce bodo demokrati In samostojneži še nekaj časa v Beoga-du na vladi, bo prišel birič in nas bo vse skupaj izli(Citir,al. Edina možnost je, če hočemo še kaj rešiti, da strmoglavimo sedanjo vlado., Zategadelj mo ramo povsod zahtevati nove volitve.
Drofenlku se smejejo. Ko )e Drof fenik v zakonodajnem odboru nekaj go voril zoper takse, so se mu drugi po-] čeli smejati. Ce se mu ne bi smejali«
1	bi se Droieniku posrečilo, da bi jih ■ imel za norca, Pa so drugi bolj pa-! raetni kot Drolenik in tako jo norec 0-
stal pri Droieniku, Kdo se ne bi temu smejal: samostojni minister Puoelj je podpisal ministrsko naredbo o visokih pristojbinah, samostojni Drolenik. pa se čeljusti zoper te takse! Tako Isr-bati se gospodje iz vladnih strank od svojih prijateljev ne dajo, zato si mora Drolenik, neumne backe poiskati kje drugje. Pa jih kmalu ne bo našel nikjer več, ker so že vst spoznali samostojno hinavstvo.
Bivši polposlaiieo Kirbiš 12 » r&" polj je manjkal na zadnjem živinske» sejmu v Mariboru, Poprej je obiska* vsak sejmkako da je tokrat izostal.
4. stran.
SLOVENSKI GOSPODAH.
15. decembra, lagfc
Ko fe bil polposlaaiso je obljubo v al I. talifane in boljše cene. Enako je na-atopal s prazniinl obljubami Mer molja Vsi samostojneži pa niso bili v; stanu priklicati kupcev in boljjših cen. Laž ima kratke noge.
Izjava. Gungl Jože, kmetski posestnik v Jarenini izjavljam, da izstopim iz Samostojne khetijsfee stranke ter vstopim zopet nazaj v našo Slovensko ljudsko stranko ozir. Kmetsko zvezo. Zakaj sem se odločil za ta korak? Ali me |e mogoče kdo pregovoril, ali izsilil od mene to izjavo? No! Po skoro dveletnem delovanju siern na tanko spoznal hinavščino slabostojnih poglavarjev. Spoznal sem, da je v tej stranki večina takih, ki ¡jim je vera deveta briga, pač pa imajo veliko ljubezen do lastnega žepa. Te trditve tudi dokažem, če treba. Bil sem član okrožnega odbora SKS za Štajersko in Prekmurje. Imel sem priliko spoznavati natanko te ljudi. Razen treh ali Štirih resničnih kmetov so trgovci^ gostilničarji, m rfli* in milijonski špekulanljc. Ii udje bi naj nas kmete, viničarj ielavce zastopali? Zato dragi mi » iši, kmetje, obrtniki, vmičarji i, ujlavcL ki še imate pravo katoliška vero, pojdite v boj pro ti tem ljudem! Svojčas so premotili me ne in precej naših poštenih ljudi, Spou znali smo jih še hvala Bogu pravočasno. V „Kmetijskem List" se sicer opravičujejo ter nas slepijo, v Beogradu pa nas izdajajo. Mi smo vedno bolj revni, davki in druga bremena nas vedno bolj mučijo, a velikaši Samostojne si kupujejo gospodska po-setstva in zidajo nove hiše. Lansko le to ob vollitvah so nam obljubovali nebesa na zemlji. Vprašam vas: Kako izgledajo danes ta samostojna nebesa Samo enkrat smo šli na led! Zatorej pa, dragi Slovenci! Prosim vas odkritosrčno: Združimo se spet vsi pod zastavo Slovenske ljudska stranke oz. naše Kmetske zveze.
Krščanski pozdrav od strani šo-.arjev že marsikje verno ljudsivo neljubo pogreša. Ne ve si pomagati. Zar-bavljanje na šolo ne izda. Posamezen g. učitelj — če bi tudi hotel — je v tej zadevi brez moči, Vsi so straho-vani po svojem udruženju. Zalegle bi pa tozadevne uloge krajnih šolskih svetov potom okrajnih na višji šolski svet v Liubljano. Seveda bi jih bilo ireba mnogo. iN a noge torej, krščanski stariši! Uplivajte'na šolske odbornike, da zahtevajo pismeno stari, častitljivi, otrokom primerni krščanski po zdrav!
Mariborski okrajni zastop je v
svoji teji dne 13, decembra pod predsedstvom načelnika g. dr, Leskovarja prisodil 50% podporo k stroškom za ceste občinam: Ceršak, Raz vanje in 81. Peter. Slovenski dijaški zadrugi v Pragi je dovolil podpore 500C K. Za božičnico revnim otrokom šolskim otro kom v zavodu čč. šolsk,ih sester 1000 kror.i "Uradnikom okrajnega zastopa so dovoli novoletni nabavni, prispevek . IZa napravo električnega, omrežja občna n mariborskega okraja so dovoli postavka v proračunu 100,000 K. Proračun Za leto 1922 znaša 404,522 kron dohodkov, 2,105,499 K izdatkov. Primanjkljaj znaša 1,760,977 K, kateri se krije z 50%. dokladami na direktne dar vke. Lansko leto so doklade znašale 47.%« Torej je kljub velikim izdatkom za zgradbo novih cest trebalo povišati doklade samo za 3%. Okrajni zastop je -docela popravil okrajno cesto na Pohorju in popravlja cesto na Sv. Jakob. Giadba nove ceste Malna—Velka je v poinem teku. — Iz proračuna je • razv>dbO, da je okrajni zastop določil v letu 1922: za obrtno šolo v Mariboru 20.GOO K, za podpore živinoreji in drago Imetsko-gospodarske svrhe K 44.370, za okrajne reveže 120,500 K , za i ;;rajne ceste 783,950 K, za razne občinske ceste 35,000 K, za požarne brambe 4200 K, za zgradbo costo Mal na—Vt?ka 500.000 K in za nadaljevanje zgradbe cesto Melje 100.000 kron. -- Dbicsti in odplačilo vojnih posojil, ki jih ¿o podpisal in v to svrho najel stari nemški okrajni zastoj), znašajo skupno letno svoto 77,190 K.
Prit iba prebivalstva iz Slov. goric. Iz Jarejitne nam pišejo: Sušo ouliino zelo hudo. Nimamo vodo no mlinov, ne žag. Prosili smo vlado, naj dovoli prebivalstvu Slov. goric voziti vsaj tako dolgo, dokler ne bo mlinov in žag na električni obrat, žito v mline na Muri in hlode v ¡tamošnje žage. Kam ho&Huo n,eki drugam t« re-
či ? Pri Mariboru ni ne enega ne drugega. Celo ozemlje med Muro in Dravo je brez vode,. Ah naj mogoče kmet iz Sv. Jakoba ali iz M, Snežne vozi žito n\ hlode v Fram ali Bistrico? — Občine v Slov. gor. so prosil j vse mer oda j ne oblasti in vlado za ugodnost, da smejo voziti na mline in žage ob Muri. Ker dolgo ni bilo odgovo ra se je obrnil poslanec dr. Holmjcc na delegata finančnega ministrstva. Dobii je odgovor, da generalna direkcija carin ne more upoštevati prošnje obmejnih občin. Za to se sme samo v, omejeni dosedanji meri voziti v mline za hlode in deske pa treba plačati carino, Tako upošteva sedanja: vlada nujne ljudske žele in potrebe.
Zopet Wranglovci. Wranglovci, ki ne znajo govoriti, ne pisati, ne či-tati, ne nemškega, ne slovenskega je-nkt ne poznajo krajev, ne ljudi, ne narodovih navad in običajev, kot po -gnanične čete vedno huje in odurneje nastopajo proti domačinom. Dne 9. t. li so Vvraiiglovci na Plavču šiev. 14, prijeli Trezo Jager, kjer biva kot vi-ničarita, 10 korakov od hiše in jo ti-jali h kapitanu, od tam v St. Ilj k o-rožnikom in k finančni straži. Postopali so z njo sila prostaško. Grozili so d, da bo strogo kaznovana. Sirota ni storila prav nič kaznjivega. Ako pa brez dovoljenja Wranglovcev ne sme ne po vodo, ne nagnati živino, Če hoče od hiše, ne nositi drv, kam bodemo prišli? Ti demokratsko-samostojnavla da, mi obmejni Slovenci te obtožuje -mo, da si ti kriva teh sekatur. Poš -Ijite slovenske sinove na našo mejo!
Vojskovodja Wranglove vojske polkovnik baron WurgenSohn-Wolken, vvied, ki je bili uslužbien v naši obmej ni straži, se je ustrelil te dni blizu Ljubljane Propadel jfe ruski car, sijaj ruske soldateske, baronstvo in brez tega taki ljudje ne morejo živeti.
Občinska seja, ki je trajala 6 in pol ure. Mariborski občinski svet je dne 12. decembra razpravljal o pro računu za leto 1922.,; Primanjkljaj zna ša okoli 7 milijonov kron. Zastopniki SLS so zahtevali večjo varčevanje z občinskim premoženjem. Na predlog svetovalca dr. Verstovšeka se je sprejel davek, na pozno goste v gostilnah in kavarnah, da se krije primanjkljaj. Seja je trajala od 6.. ure zvečer do pol 1. ure po. polnoči..
Uspeh mariborskega; občinskega sodišča. V Mariboru so vozili do časa ko jo začelo poslovati sodišče za pobijanje draginje, Prekmurci* Prleki in Poljanci vsak dan cele vozove telet in svinj. To sodišče; žalostnega spomina — Bog mu daj večni mir — j"e s svojimi odurnimi obsodbami pregnalo vse tiste, ki so preskrbovali Maribor s teleti. Blago prodajajo sedaj Prekmurcil in vsi drugi večji dobavitelji v, Ljubljano, Zagfeb in drugam. Tam dobivajo višje (cene a jih tudi nihče tako nizkotno ne preganja. Maribor bo kmalu sredi zime brez mesa. To je zasluga in uspehi občinskega sodišča, v katerem so imeli so-cijalisti glavno besedo. Mariborčani se jočejo. Sedaj spadajo pa trmoglavi člani bivšega občinsScega sodišča na zatožno klop.	*'
Davek na pijančevanje in pono-čevanje se je sprejel v mariborskem občinskem svetu v pondeljek, dne 12. decembra. Vsakdo, ki bo čez 10, uro zvečer v gostilni, ali čez 11. uro v kavarni plača ©n dinar davka v občinsko blagajno. Kvartači plačajo Se posebej en dinar tega davka. Gostilničar bo moral sam pobirati ta davok in bo kaznovan, ako vsak pozni gost ne bo imel potrdila. Ta davek se bo pobiral samo za mesto Maribor. Predlagatelj dr, VersLovšek jo izračunal, da bo ta davek na ponočnjašltvo vrgel mestni blagajni letno najmanj 1 mil)i-jon kron,
Nesreča v mestnem kinu. Uslužbenec mestnega kina neki Pečuh je nedavno izgubil nad 12.000 K zavo-dovega denarja. Te dni pa je nenadoma izginil in je vzel seboj' okoli 7000 kron. Na mizi je pustil listič, da gre v Dravo. Ali je za tako pot potreboval kar tako svoto, je marsikomu nerazumljivo.
Imenovanja. Sadjarskim inštruktorjem v 11. čin, razredu je imenovan g. Frano Aplonc, sadjar na vinarski in fcadiarski šoli v, Mariboru, I zvrst' nemu strokovnjaku na polju sadjarstva čestitamo k zasluženemu Imenovanju kar najiskrenoje, — Za suplen-ta v 9» ¿inovnem razrjedu na istem za-
| vodu je imenovan g. ing. Drago Svi-I Pelj.
Umrl» je v Rošpohu pri Mariboru 16 letna mladenka Matilda Gsel-man, hčerka tamoSnjega bosestnika Alojzija Gsehnan. Vzorni mlladenki svetila večna luč^ žalujočim staršem pa naše sožalje!
Pred marib. poroto se je zaradi požiga zagovarjat 621etni želar Filip Ravter v Segovcih. Živeli je s svojo ženo in s sinom v zelo razdrapanih družinskih razmerah. Ko je dne 9. se pteinbra prišel pozno ponoči domov, mu žena ni hotela odpreti, kar ga je tako razjezilo, da je zažgai gospodarsko posopje. Obsojen je bil na trt leta tožke ječe. Zaradi uboja se je pa za govarjal 121etni krojaški pomočnik P» Zorko iz Ivanjcev, Pri nekem popivanju v gostilni se je med laiiti vnel prepir, v teku katei^ega je Peter Zorko z dolgim drogom trikrat udaril Matijo Vrbnjaka s tako silo, da je par dni pozneje umrl. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe.
Pred celjskim porotnim sodiščem sta se pretekli pondeljek zagovarjala zaradi ropa posestniški sin Iv. Zab-šek in delavec Franc Medvešček iz Anz pri Rajhenburgu. Dne 9. oktobra i. 1 sta napadla posestnika Fr, Sto-parje, ki se je zvečer v spremstvu žene vračal domov, vrgla sta ga na tla ter mu hotela odvzeti denarnico. Na pomoč-klice sta jo roparja odkurila, Vsak je prejel kot zasluženo plačilo po 4 leta težke ječe*
Cene na železnicah bodo povišane si. januarjem in sicer za osebno ! vožnjo 15%, za prtljago In blago pa i za 10%.
So en nov davek! V Jinančnem oi | boru je bil sprejet predlog, da se u -j vede v svrho kritja dohodkov za duhovščino poseben cerkveni davek, ki bi se plačeval po ve.r<J(izpovedanjih . Ta davek naj bi pripomogel, da se nekaj zmanjšajo izdatki posameznih ministrstev, Da bi se pa znifalo število | vojaštva in s tem tudi izdatki in število visokih uradnikov, pa ni ničesar slišati.
Materina ljubezen med živalmi. Ko se je letos na pomlad pasla srna s svojim mladičem nad cerkvijo v Pi-šecah, so jo izsledili psi in jo preganjali. Srnjaček se je zgubil od svoje matere in se zaletel sredi vasi na dvo riščo g. Ivana Kostevca. Dobro,, da je prišel poštenim ljudem v roke! Izročili so ga eraščini v Pišecah kot lastniku lova. Od tistega Časa) pogreša „Anzi" sicer ljubo svobodo, vživa pa vse dobrote v zamreženi kolibi in razveseljuje vsakogar, ki pride mimo. Čudno je, da ga je iz več km daljave našla njegova matL Obiskuje ga vsaki dan. Pri mreži se shajjta, povohata, milo gledata nekaj časa, potem se pa razideta. Res, rodbinska ljubezen, kakor je dostikrat ne najdemo med ljudmi.
Stavka v Bosni. 3000 ! delavcev gozdno-industrijskega podjetja Dobrlin —Drvar je pričelo stavkati. Razmere v bosanskih industrijskih podjetjih so za delavstvo zelo žalostne in plače tako nizke, da vlada med delavstvom velika beda, ki je povzročila, da je celokupno delavstvo ustavilo delo.
Fašisti zažgali — zadnji Narodni dom- Nepopisno je gorje in nečuveno je trpljenje naših primorskih Sloven- ; cev. Izpostavljeni so preganjanju pobesnelih fašistov, ki jim požigajo domove in sela. Laška besnost je dne 8, septembra zažgala Narodni dom v Ro-janu pri Trstu, nekaj dni popreje pa onega pri Sv, Ivanu, lani onega v Trstu, a ostal je Še samo oni v Barkov-ljah pri Trstu, ki je bil fašistom trn v peli. V pondeljek predpoldne se jo dalo iz raznih lepakov sklepati, da se pripravlja nekaj proti Slovencem. Fašisti so sklicali shod, ker ga je pa ob last prepovedala, so se kljub tema — zbrale velike ljudske množice, na čelo teh so se pa postavili fašisti. Fa-šistovska druhal je drvela mod groznim vpitjem pred Narodni dom v Bar-kovijah', ga opuslošila in zažgala. Fa-šistovski divjaki so torej sedaj zažcali Že četrti in zadnji Narodni dom primorskih Sloviencev.
Invalidi, pozor! Poverjeništvo organizacijo vojnih invalidov, vdov ter sirot v Ptuju bo imelo v nedeljo, dne 18. t« m., ob 9. uri prepoldan v spodnjih prostorih Narodnega doma v Ptuju svoj redni občni zbor, na katerega vabi vso člane in članice, tudi tiste , ki še niso organizirani v našem dru-
štvu, In sploh vse, ki se zanimajo organizacijo vojjnih invalidov. Zbotfr-vanie bo mnogim dobrodošlo, zatorej vse na plan! Udeležite se ga polnoči, v ilno!
Za sklad SLS K) nabrali oa go-dovanju Franca in Marije Hla&e j^ri Sv. Križu nad Mariborom dne 8. de-combra znesek 300 K. Hvala prisrčna, živeli posnemalci!
Gospod irstvo.
Vinegar itvo
čiafino vinsko letino nam je pričakovati: Dognalo se j-o že davno, da je nastavek grozdja (kabennjakov) odvisen pred vsem od vremena v mese-* ou juliju prejšnjega leta. Ze takrat se razvije pri lepem, toplem vremenu o-bilo in močnih grozdov, ki so seveda skii.i v očesih. Da, cela mladika je v cčesb stisnjena in se raztegne spomladi iz njega kakor meh od harmoni-! ko. Letos smo imeli meseca julija nena I vadiiO kia-no vreme, pričakovati nam je torej — ako ni preveč uplivala su-' ša — bogatega grozdnega zaroda, frt zato, vinogradniki skrbno gnojite in obdelujte vinske gorice, da ¡Si bodemo pričakovano dobro trgatev s tem še povečali.
Dopolnjevanje sodov je važno zlasti pri novih vinih. Izpuhtevanje vode in alkohola povzroča da se vino o-suši. Prostornina nad vinom daje raznim škodljivim glivicam možnosti »a razvo*. najraje se naselita bersnaia (Mycoderma vini) in ocetna glivica. Mlada in slabotna vina naj se dopolnjuje vsakih 14 dni do 3 tednov, močnejša in starejša pa vsakih 4—6 tednov.
Paljsdelisteo.
Globoko oranje —■ prvi predpogpj
umnega gospodarstva. Delaven, žilav in vztrajen je . naš slovenski kmetski narod, tako, da mu v tem oziru pri-stoja med kmetski m i narodi pač prvo mesto. Glede umnega obdelovanja pa zaostaja naš kmet mnogo za kmetoval ci mnogoterih drugih narodov. Upanje je pa, da se bo v doglednem času o-brnilo na bolje in si bomo tudi tukaj priborili boljše mesto. Največja, napaka, katero najdemo navadno povsod tam, kjer je poljedeljstvo postranska panoga gospodarstva, je preplitvo ;o-ranje. Slovenci, na Štajerskem so se pred vojno mnogo pečali z živinorejo. Takrat se je celo splačalo posejati nji vc s krmskimi rastlinami, gojiti tali več živine in kupovati moko. Dane« so se pa časi precej spremenili. Živinoreja se ni izplačala* v isti meri; moka, krompir in druga živila so pa dosegla tako ceno, da" vsak gleda, jih v zadovoljivi množini pridelati za lastni dom in še za prodajo. Zato moramto danes veliko bolj gledati na to, da clo-bimo kolikor mogoče visok njivski pri delek. Ah je pa to pri plitvem oranju, kakor ga prakticirajo, marsikje, mogp-če? Nikakor ne, to je edini odgevor! Gnoii, kakor hočeš, okopavaj plej in stori vse mogoče, ako nisi njjive pre-oral dovolj globoko, ne boš dosegel nikdar polnovrednega uspeha. Z žalostjo moramo opazovati, da mnogo ir& fih kmetovalcev orje komaj nekaj cm globoko. Ali misliš, dragi slovenski kmetovalec, da bo šlo tako naprej? Za kmetski stan se bližajo hudi čagi in teh lahko mirno pričakuje le tisti, ki že danes gleda, da povzdigne ki)-, likor mogoče donos svojega posestva. Ničesar druzega ne more našega poljedelstva bolj povzdigniti, kakor globoko obdelovanje. Ako ne moreš tegfr storili sam, s svojim parom živine, izposodi si pri sosedu še en par ali pre orjt vsaj vsako drugo, ozir. tretje leto svoja polja nekaj globje. Najbolj poplača tako oranje krompir, pa tudi vsaka druga kultura je za to hvaležna. Globokost oranja v cm naj znaša za krompir vsaj 20 cm, če moreš |la preorati do 30 ali še ¿lobje, tem bolje. Najbolje je za krompir in koruzo, preorati v jeseni ah tel om zime 15,do 20 cm globoko in pri tem nagnojiti. Spomladi, pred saditvijo, se» orje nekaj globje, ker drugače v od z:mske, vlago polno nasičeni zemlji ni mogoče o-rati. V taki zemijji bo tudi suša veliko manj škodovala, pa tudi odvišno mokroto zrahljana zemlja lažje odvaja, kakor preveč zbita. Stroški denarju, ip času ge obilo poplačajo.
Ajdoro pšeno stan« v Maribora do 20 K liter.
Bučno olje postaja vedno dražje. V" Mariboru na trgu ga prodajajo po (¡8 do 72 K liter. Hrvatski židovi so pobili dovoljenje za izvoz bučnih jedrc v Italijo in, druge države.
Seno prodajajo v Mariboru sedaj po'750 do 800 K 100 kg, slauio pa po
do 400 K. .
Hmelj. Na hmoljskem trgu v Zat-t:>. bilo po dolgi dobi zopet živah-popraševanje ¿ki hmelju, zlasti po hmelju srednje in izborne kakovo-s'J, hmelj srednje kakovosti so po-, -ftli pO 4600 do 5000 čehoslov. kron, za prima-hmelj pa do 6000 Čehoslov . ¡trou «a 50 kg. Tudi po tujem hmelju je bilo popraševanje precej živahno in so ponujali za hmelj najboljše kakovosti od 4500 do 5000 K za 50 kg. Vsa aiituneuja kažejo, da bodo šle cene za rtiaei kvišku!
Zs živinof-ta.
Živinorejsko zb nje v Ptuju Oddelek za kmetijah ¿ubljani primi; v nedeljo, dn'e jccmbra t. 1. živinorejsko zborova. v Ptuju, na katerem bo poročat, živinorejski nad' zomik inž. Zidanšek o pospeševanju .živinoreje z ozirom na državni proračun- Razven interniranih živinorejcev bi bilo želeti, da se udeležijo po zastopnikih okrajni zaslepi, občine kmetijske podružnice in bikorejske zev. druge iz ptujskega in ' ljutomerskega ©kraja Zborovanje se vrši v gostilni Zupančič ob 1). uri zjutraj.
Ka živinorejce; Mnogi še ne vedo, kako se preračuna pest v. metrsko mero, kako je razmerja med živo težo iu težo zaklane živali in kake so nove postavne določbe gliede jamstva garancije — pri kupčijah z živino» Vse to je na tanko in po domače opisa no v „Kmetskem koledarčku" t ki ga je izdala za Deto 1922 Kmgtska zveza. Koledar stane 18 K in se dobiva v ffajništvu Kmetske zveze.
Cene. živini gredo kvišku« Vsak dan izvažajo v Italijo in Švico velike ivrdke „Mesna" v Mariboru, Predovič iv Ljubljani in „Pronrsa" v Zagrebu večje število vagonov mesa. Kupci za živino dirjajo od vasi do vasi. Dno iS. in 14. decembra je samo družba Mesna" dala zakiati v mariborski tlavmci okoli 200 glav goveje živine .po večini volov.
Ki vinski sejm v Mariboru v torek dne 18, decembra je bil zelo živahen Poprodalo se je večinoma vso živino. ¡Največ, žrvjind sni pokupile tvrdke: »Mesna" in Josip Kirbiš v Mariboru, «Premeša" iz Zagreti a in Predovic iz Ljubljane. Voli so pri ceni napram zadnjemu sejmu pridobili pri kg 2 do $ K. Najvišja cena, ki se je dosegla, fe bila 26 K. Tudi krave-buše so pridno nakupovali,
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinji&i sejem dne 9. t. m. se je pripeljalo 08 svinj, Cene so bile sledeče: mladi prašiči 4 tedne stari komad 120 «o 150 K, 5-8 tednov stari komad 200 4q £50 K, 6—8 tednov stari komad 260 ¿o 350 K, 4-6 mescev komad 700 do K, 8-10 mescev komad 1200 do 8600 K, 1 leto stari komad 2500 do 3500 K, IX leta stari komad 4000 do 4500 K, plemenske svinje 1 kg žive teže 2S~ 80 K, polpitane svinje 1 kg mrtvo teže 3-1-40 K,
Na£a živina bo zopet smela v I« talijcu Italijanska vlada je zopet dovolite uvoz naše živine, ki je bil prepovedan pretekli mesec.
Lesna trgovina-
Na svetovnem lesnem trgu. Vsa «namenja kažejo, da bo na svetovnem lesnem trgu igrala lesna trgovina na-5e države velevažno vlogo, kajti lega r.aše države ob morju jamči, da so kar cele evropsko države kot Italija, Gr-Rija, ¡Turčija, iSpanija in južni del Francije navezane na les, ki so bode izvažal iz naše države. Res je sicer, da je izvoz našega lesa v inozemstvo irenotno še skromen, toda temu so krive razne trenotne okoliščine, kot velika razlika v vrednosti denarja posameznih držav, neurejene notranje in zunanje razmere v raznih evropskih državah, deloma še nedoločene meje , ter končno pogrešene carinske določbe* Toda tudi te razmero se bodo kontno vendarle morale obrniti na bolje -fin tg takrat se obeta naši lesni trgo-lopa bodočnost. Oglejmo si sedaj
nekoliko naša evcopska lesna tržišča. Eno naših najvažne.ših lesnih tržišč je Zagreb. Izvoz našega lesa je bil v zadnjih mescih podvržen nesigurnom igračkanju borznih špekulantov. Padanje, dvig in zopet padanje vredno -sti našega denarja napram laški liri, otežkoču^e izvoz našega lesa v Hal, > in ravno Italija jo naš največji lesni odjemalec. Nizka vrednost našega denarja ter, izvanredno visoka vrednost ' čehoslovaškega denarja je sicer zdaj I izključila Cehoslovaškq kot največjega j tekmeca našega lesnega izvoza v Italijo, toda na svetovnem lesnem trgu še I vedno vlada mrtvilo» Iz Avstrije hi iz Nemčije uvažajo mehek zre m les v velikih množinah. Izvoz našega mehkega lesa znaša komaj tretjino lesa, ki se ga pridela v naši državi. Pred vsem potrebuje in si tudi naroča Italija bukov les v naši državi. Naš hrastov les je tako izborne kakovosti, da z našo državo v tem oziru ne more tek movati prav nobena država, vsled česar so Anglija, Francija in Belgija na ravnost navezani na naš hrastov les. Sedaj je popraševanje Italijanov po našem lesu za kurivo in za bukovo o-glje zelo živahno. Takorekoč vse zaloge suhih drv in bukovega oglja so v naši državi razprodane. Za bukova polena v gozdu plačujejo po 1000 lir za 10 ton od postaje nakladanja. Za tak les nam da Italija poljubno veli -ko število železniških vozov na razpolago. Italija zelo poprašuje po naših „švelarjih" iz hrastovega in bulfove -ga leba Za en bukov „švelar" plačujejo Italijani po 95 do 110 K, za tako-zvane bukove „tavoletije" in „festoni-je" za zaboje pa plačuje nečuveno visoke cene. Toda ena vrsta lesa v naši državi je in to so doge za sode, po katerih je v Italiji in tudi v Franciji neverjetno živahno popraševanje. — Francija n. pr. plačuje za 1000 dog za sode po 45.000 naših K. Za hrastova in kostanjeva ravna debla za na -peljavo žičnih vodov plačujejo komad po 180 K, Za navaden tesan mehek smrekov in borov les ponujajo po 1000 do 1100 K za kubik meter. Ko bodo Italijani izpraznili vse naše zasedeno ozemlje in ko bodo trgovske razmere med našo državo in Italijo lrončnove-Jjavno urejene, bo Italija navezana izključno na izvoz našega lesa in kakor ža uvodoma j.ovedano, ima naša lesna trgovina na svetovnem lesnem trgu pričakovati najboljšo bodočnost.
Položaj na lesnem trgu. Nepovoij-; ne razmere na lesnem trgu, ki so vladale od letošnje pomliai do pozne jeseni, so se znatno zboijšale in produ-eonti lesnih izdelkov dosegajo sedaj skoro iste cene, ki so vladale pred padcem spomladi. Vzrokov mnogo, našteti pa hočem samo glavne iaktorje, ki so povzročili izboljšanje cen lesnih izdelkov in tudi neizdelanega lesa. Glavni vzrok je pač iskati v dejstvu, da so po večini vse zaloge pošle. Les ni producenti so se ustrašili vsled nenadnega, deloma tudi, nepričakovanega padanja cen in opažati je bilo letos, da so dali posestniki, gozdov; mno go manje sekati, ko prejšnja leta. — Drugi vzrok je ta, da se porabi sedaj mnogo lesa za obnovitvena dela, da je potreba torej večja, ko v v normalnih časih, da je vsled tega povpraševanji po lesu tudi mnogo -večje in da našo žage niso mogle; izdelati vsled dolgotrajne suše toliko lesa, kolikor bi se ga lahko porabilo. Ne V zadnji meri nam je pripomogla do višjih cen naša valuta. Ko je linančni minisier Stojauovič dvignil kurzno vrednost na šega dinarja ga višino kurzne vrednosti laške lire in ko so velikanska lesna podjetja v Avstriji vsled takrat za nje ugodnih carinskih in transportnih razmeri izpodrival^ uspešno našo konkurenco na italijanskem tr</u ki je merodajen tudi za naše ciene, je zastal skoro ves izvoz našega lesa na Italijansko. Sedaj so se pol razmero temo?jifo predrugačile, Kurz dinarja je vsled popolne nezmožnosti naših vladajočih finančnikov padel na ni//-no, kakršnjo pač ni nikdo pričakoval in M strija je bila prisiljena povišati železniške tariie za sto odstotkov in zvišati neprimerno visoko izvozno turi no za les, tako, da se je nevaraos! avslrijske konkuronce v visoki meri zmanjšala, žaKbog pa samo mimoare' flo, ker je avstrijska krona padla v vrednosti skoro na nič. Deloma pa se imamo zahvaliti tudi naši vladi za izboljšanje con ker jo odpravila izvozno carino zat les in k)er je podvrgla
precejšnji carini les, ki je prihajal iz Češke po ceni donavski poti V n šo državo.
Za lastnike gozdov, Žagarje in lesolržce je zelo priporočljiv ..Kmetski koledarček", ki ga je izdala Kmetska zveza za leto 1922, Poleg bogate druge gospodarske vsebine ima ta koledarček tudi tabelo: Kako se. izračuna kubična mera lesa. Koledarček stane s pošt 'no vred 18 K. Naroča se v tajništvu Kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Silinarski bankovci se bodo v Teku treh mesecev vzeli iz prometa. — Kol vzrok se navajajo številni ¿lučaji ponarejanja teh bankovcev.
Vrednost denarja.* Ameriški dolar slane 250-25054 naših kron. Za 100 avstrijskih! kron se plača 4.20—4.30, za 100 nemških mark 155—156, za 100 čehoslovaških kron 315—317, za 100 laških lir 1155 naših kron^ Francoski frank stane 20.40—20.75^ jugoslovan^' kili kron. Naš dinar notira v Curihu 210. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja poskočila za 30 točk
Dopisi,
Prevalje—Črna v Mežiški dolini. V Črni na. Koroškem bo na praznik Sv. Treh Kraljev enodnevni socijalni podučen tečaj. Enak tečai bo v nedeljo, 8. januarja v Prevaljah, Začetek povsod točno ob pol 9. uri zjutraa- Pre davajo govorniki iz Maribora. Tečaja ' bosta za kmetsko in delavsko ljudstvo cele Mežiške doline.
Razvanje pri HoČah. Nove zvonove za cerkvico v Razvanju pri Hočah bodo naročin v kratkem dobri vašča-ni. Načolstvo občine vabi občiharje , da radi prispevajo. Razvanjčani, pokažimo se!
Jelovec pri Kamnici. Lastnik brc-da čez Dravo g. Rolič je določil te-le cene za prevoz: za osebo 1 K, samo-kotiioo ah kolo s spremljevalcem 2 K, vrečo žita 100 kg t K, svinjo, ovco in kravo 1 K.
Sv. Peter niže Mari'«rra. Okrajni zastop je v svoji seji dne 13. t. m. dobil v pregled tarifo za brodarino pri brodu Marije Kolarič v Trčovi. Ta-| rifa znaša: za prevoz 1 osebe in za reči do 5 kg teže 1 K, reči do 50 kg SO vin, l voz gnoja ali poijsKin pri -ilelicov v K, l potovnjak vina l iv, i komad 2mne (teie, svinjo, ovca, konji 30 via	f 1!'>
Sv. Marjeta ob Pesnici. Politična \airja, ki je tudi pri nas precej močno razsajala, jo ponehala, pač pa. je odnesla precej slabostojnežev, ki so bili šo pred kratkem do vratu zaljubUjeni v to siranko in njeno lažnjivo trobca »Kmet. List". StevilO! samostojnežev se krči od dne do dne vedno bolj. Pa kal bi vam razliagal, g. urednik, saj veste, da imajo tudKpriprosti\ ljudje svoj razum in svoje oči s katerimi gledajo. Ljudje so spoznali farbarije samostojnih apostolov prav temeljito. Pri nas so kričali, da bodo zmanjšali davke, odpraviili draginjo, znižali število vojaštva in žandarmerijle. S po-četka so jim lahkoverneži seveda verjeli. Volili so — slabostojno. Sedaj, ko čutijo samostojne dobrote^ .na lastni koži, šo le uvidevajo, da ki se silno zmotili. Po zaslugah samostojnežev je narasla draginja, davki so se zvišali, vojaštva je vedno več. v naših kleteh pa vohunijrj financarji za letošnjim vinskim pridelikom. Vprašamo vas, gg. MrmoIJa, Drofenig, Urok, Schnuderl in Lipov Tuna: ali so to tiste dobrote, ki ste nam jih pred volitvami oblijubo-vali?! — Kmet.
Jarenina. Na godovni dan-- novo izvoljenega jareninskega župana, se je v ozkem krogu sedem oseb nabralo 3000 K za jareninske zvonove. Braf-i Kolarič sta darovala 1600 K,
Sv. Lenart v Slov. gor. Odsek in krožek Orlov in Orlici priredita na Štefanovo ob 3, uri v dvorani gospe Arnuš za svoj naraščaj božičuico z zanimivim sporedom. Kličemo , vsem prijateljem I.rščanske mladine* pridite v obilnem Številu! Bog živi!
Iz Ormoža. Agitacija za, ki oliško časopise jo v ormožki župniji, ki šteje 3062 duš, dosegla prav lene uspehe. Do sedaj je naročenih: 15S Slov. Gospodarjev -lani 63), 205 Glasnikov (lani 50), 104 Bogoljubi, ,18 Straž in mno go mladinskih» listov, med njimi na novo 25 „Orličev". \ K temu sijajnemu uspehu so pripomogli vrli agitatorji,
Orli, Orlice in Marijin^ dru/.beaiioe« Posebno so se odlikovali v cfbčini Or-. mož Ivo in Micika Rojs, v občini Pu-šenoi Ana Trstenjak, v občini Lil-merk Anton Vaupotič in Lenčika 3a-nežič, v občini Hardek Terezika Male k in Nežika Keček? v občini Ilum A<-nica Zalar in Mar;ija Sterman in v občini Frankovca Jožefa in; Terezija Puklaveo in Mimika Lukman,. Agjtafc-cija se nadaljuje. Nabralo se je za časopisje 6200 kron. O kc ■'inom uspehu bomo Še poročali. Bog živi! %
Ormož. Gerent krajin . i šolskega sveta ormoškega g. dr, Strelec je brez seje sosveta in samo pa naročilu načelnika Sokola g. I. Zemljiča, prepovedal telovadnemu odseku Orel v Ormožu nadaljno uporabo telovadnica v nekdaj nemški šoli v Ormožu. OrB so baje telovadili na sokolskem orodju in ga pokvarili. Co j'e to res, je se-ve drugo vprašanje. Glavnega vzroka pa gerent ni povedal, da so mladinske krščanske organizacije;, ki se krepko razvijajo, nekaterim, pa zares samo nekaterim aka "emično( izob-aženim Sokolom trn v peti. Gospod gerent je po v lal v dopisu tudi nekaj" prav bedastega, namrečt da njegovi odloki nimajo odločilne moči in da so .Sokola eksekutivni organi, ne vemo čigave, menda dr. StrelČeve vlade, ker je Sokolom pismeno naročil, da na| izvedejo njegovo naredbo! ! ! To se pravi, da jo dal Sokolom pravico, da zmeOe-jo Ode iz telovadnice, če bi se< ti drznili protiviti gerentovl naredbL Gospoda, povemo vam odločno, da tako ne bo šlo, kri ni voda, ne igrajte s» z ognjem, ali pa si pripišite posledice sebi, samo pazite, da ne bo prepozno.
Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj fe umrla Terezija Dvoršak, mali č, g. Blaža Dvoršak in sestra č. g. p. Fr. Šolana Erman, frančiškana v Gradcu. Pogrebne slovesnosti je opravil) g. Blaž ob navzočnosti še treh gg. duhovnikov in obilnega ljudstva.. Blaga mati se priporoča v pobožen spomin.
Sv. Križ na Murskem polju! Pri nas s;a poročena mladenič Matija Kosi in mladenka Manj a Stuheo iz odličnih krščanskih rodbin. Mladima no voporočencema obilo sreče! Ob veseli svatbi so prijazni svatje darovali na prediog mladeniča Antona Stuhec za» KZ 280 K in se s tem oč;tno priznali za pristaše stranke, ki si je stavila v program ohraniti naši lepi Sloveniji nerazdeljeno obliko.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Kakor smo že zadnjič poročalit so ae» slabostojni zelo veselili, ko so zmagali pri volitvah in dobi'(i župana iz svojo sifranke. Mislili so, da bodo pod lastnim vodstvom lahko Verižili z vsem, in da jim bo novi župan dobil ¡celo ličen co za prekupčevanje. Toda o smola, ta Župan je še celo štrožji nego j» bil klerikalni. Dobivajo, kazen za kaznijo, ker mu orožniki* revidirajo inventar živinskih potnic. Sploh pa ljudje povsem nezadovoljni ž njim. — Pred par dnevi sem prišel v gostilno, kjer so bili sami demokratski hlapci navzoči in čudil sem se, ko so preklinjat svoiega župana eden čsez drugega huje in so mu grozili da ga bodo nalepil. Se hujše se jezijo na; svojega podžupana, ker se je izjavil v neki družbi: Siromaka težje vidim kot vraga! in ta svo) program tudi izpolnju-r je. Davek za občinske pašnike je hotel povzdigniti siromakom tako visoko., da ga ne bi mogli plačevati
Rečica ob Savinji. Podpisano šoi^ sko vodstvo čuti prijetno dolžnost, da izreče iskreno zahval^ vsem blagih* darovalcem, ki so se spomnili na Miklavžev večer z znatnimi prispevki tudi revnih učencev, zlasti pa za dobro, stvar vedno vnetemu g. M, Bauku. — Šolsko vodstvo Rečica ob Savinji.
Store pri Celju.. Porezali smo žf, da po pripravljamo tudi pri nas za čitalnico. Kar smo želeli, smo tudi dosegli. V nedeljo, dne 11, t. m. smo j<> ot\orilt s sledečim vsporedom: Tovariš Plahuta jo v otvoritvenem govoru pozdravil navzoče ter orisal pomen in važnost čitalnice. Nat. je nodal) bese-i do tov. Cernefuy. ki nas je opozarjal ! posebno na važnost časa ter1 nas nav ! duševal, zlasti mladino, za slovenska j in katoliške idejo. Ker je bilo lepo štr> vilo mladeničev in mladenk, smo na to ustanovili (udi mladeniško in Dekliško zvezo. Na to nam je naš pevski zbor zapel nekaj prav lepih posrni, kot so: „Naša zvezda", „Pozdravljam te, savinjski dol", „Po zimi iz šole" Ud*
fFudi naš dekliški in deški tamburaš-ki zbor sta s tamburanjem nastopila v veliko zadovoljnost vseh navzočih. — Mladina se pridno uči' in oklepa lepega dela. Le iako naprej! Čitalnica je dosedaj spravila v ČitalniŠko omaro do 300 knjig. > Odbor izreka vsem daro-valcem knjig najiskrenejšo zahvalo, vsem čitateljem pa priporoča, da marljivo posegajo po Vnjigah. Tudi za na Se časopis^ smo dobro agitirali ter tudi precej dosegli, kar je zlasti za Store velike važnosti. Luč čednostnega življenja p-izvoli počasi tudi v temne Store
Rajhen nv ;. V Slovenskem Gospo darju smo čitaii, da je vendar enkrat zmagala pravica in da je bil od našega ljudstva izvoljeni poslanec Jožef Skoberne v Dovškem poklican v drž, zbor, vsiljivi in neizvoljeni KirbiŠ pa poslan v zaslužen penzjon! Pozdravljamo te in ti častitamo na tvojem mestu, kajti prepričani smo, da boš zastavil vse svoje moči v prid kmeta in delavca. Predobro so ti znane tukajšnje delavske razmere in tudi predobro vemo, da boš ostro nastopil proti iz koriščartju tukajšnjega rudarskega delavstva. Tudi ti je znano, da tukajšnje delavstvo še ni organizirano, komunistična organizacija je pa bila razpuščena. Pomagaj nam, skliči shod da se organiziramo, in šlo bo z božjo pomočjo. V boju proti nasprotnikom krščanstva in proti izkoriščevalcem kmeta in delavca naj se vzajemno pod pirata kmet in delavec.
&marje pri Jelšah,, V petek, dna 9. t. m., se je vršil pri nas izobraževalni tečaj SKZ. Prostori v gostilni g. F. Gajšeka so bili od začetka do konca natlačeno polni odličnih somišljenikov in mnogih bivših samostojne žev, ki so z zanimanjem in živim odobravanjem sledili predavanjem gosp. tajnika M, Krajnca o kmetskem davčnem in zadružnem programu poslancev Jugoslovanskega kluba. Kaplan ¡V* Munda je v predavanju o časopisju pokazal zborovalcem papirnate prijatelje in sovražnike naše vere in na-66 srečo — dobre in slabe časopise . ter vnemal k nadaljni agitaciji za naše liste. Z viharnimi klici „Živela naša Kmetska zveza in njeni poslanci" je bil ob enih popoldne zaključen lepo uspeli tečaj, ki je nov dokaz, da soln-ee slave samostojni stranki tudi že v šmarskem okraju zahaja,
Šmarje pil Jelšah. Na praznik Marijnega spočetja zjutraj je tukaj magloma preminil dolgoletni, obče priljubljeni tajnik okoliške občine Andrej Regoršek. Dne.27. novembra pa smo pokopali krajevnega in okrajnega pred sednika SKS Maitijai Pogellšek, kateremu je Bog prihranil žalost, da bi moral v svojem okraju objokovati konec lažnjive stranke, za katero se je ¿oliko trudil, V zasebnem življenju je bil rajni poštenjak, v poli tiki pa zgled neumorne delavnosti za stranko. Le škoda, da je služit slabi stvari. Svetila obema večna luč! — Agitacija za naše liste je dobro uspela, V našofa-ro bo odslej prihajalo blizu 50 Slov. .Gospodarjev, 3 Stražo in 60 Glasnikov več, kot doslej. „Kmetijski List" pa bo kmalu zmrznili pri nas. Prav mu je, lažnjivemu kljukcu. Zopet enkrat potrjuje, stara resnica, da le, kar je poštenega, to o jvelja.
Dobje pri Planini. /Dne 29. novembra smo spremlijali k večnemu po fcitku skrbno ženo Nežo Zaloker iz Slatine, ki je v, 34. letu svoje starosti jzapustila očeta in mater, moža in tro jo majhnih otroki Akoravno je bila o' možena pri sosedu že 12 let, vendar je to velika žalost za) starše, ker so zgubili v tem letu troje otrok. Pred dvema mesoema sta umrla sin hčerka y cvetu mltadosti. Oba sta bila staršem na stara leta v pomoč in- veselje. ¡Kako je bila rajna priljubljena pri so sedih in znancih, je pokazala obilna ■udeležba pri pogrebu. Bodi ji zemljicia lahka.'	' .
Bizeljisko. Tukaj je umrl dne 8. t. ni. Miha Cromscia p. d. „Miško dro-iar". Bil je rodom Slovak, siromak in »a vse zadnje še vendar poštenjak. V snoji mladosti je prepotoval s svojo torho vso kraje Slovenije in Hrvatsko ter se pred kakimi 30 leti nastanil pri nas, kjer se je pečal še vedno s svojo preprosto obrtjo. Marsikatera gospodinja ga bo pogrešala v tem, ker ji je znal pločevinaste lonco ali skledo i-menitno zakrpati za male novce, večkrat tudi samo za „hvala lepa". Imel je Se postranski mali zaslužek, da jo
pometal in kuril v pečeh šolskih prostorov. Toda prvi dan pa njegovi smrti so odposlali šolsko mladino domov z odpovedjo, da je Miško umrl in nima kdo kuriti!
Pišoče. Med družinami, ki jih (je to leto obiskala griža, je najhujše zadela dobro Cizlovo družino v Dedje-vasi. V dobrem mesecu ji je vzela 6 otrok, nazadnje pa Se mater. Ostal je samo oče s 51etnim sinčkom. Hudo iz • kršenemu zapuščenemu očetu-možu naše iskreno sožalje.
Pišece. Na botrinji v Dedjevasi pri Mihaelu Kosianjšek so veseli gostje nabrali 200 K za naše bogoslo\-ce. Posnemajte!
Razgled po svetu.
Orjaškega orla je ujel nek k-^et v
v bližini raesta MontpeUier na sledeči način: V ograji na vrtu se je pasla perutnina. Ograja Jel bila obdana z bodečo žico., iz velike višine se je o-rel zakadil v kokoš, a ko se je s svojim plenom nameraval dvigniti v zrak je obtičal in se zapletel v bodečo žico. Kmet je orlia s pomočjo sosedov zvezal, ga spravil v poseben velik kurnik in ga poslal v pariški muzej. O tem orlu-velikanu pišejo pariški listi, da je eden največjih., kolikor se jih je sploh kedaj ujelo.
Redka ptica. Ptica pelikan je na našem jugu in v naši državi le zelo redek gost. Ze več desetletP niso v pokrajinah naše države, videli kakega pelikana. Dne 27. novembra f. 1. je lovec Franjo Epli ustrelil v Filipovu velikega pelikana». Nek logar je pa v Dorustu ustrelil orjaškega pelikana, zopet drugega so pa ustrelili v Kaču. [Jstrdjehe živali so spravili v Novi -Sad kier si jih ljudstvo z velikim zanimanjem ogleduje.
Tele z dvema glavama. Daluia -finskemu kmetu Mateju Bačina iz Sjdi ln je krava povrgla tele, ki je imelo dve glavi. Tele so krmili umetno, toda živelo je samo pei dni. Ko so tele razparali, so našli, da je imelo dva srca, dvoje pljuč in dva želodca. Eno tele je bilo moškega, drugo pa žens -kega spola, Tako je v enem truplu živelo dvo.e živalskih bitij, toda samo pet dni. Dotični kmet kaže sedaj proti pobiranju vstopnine to čudno tele po Kavarnah in gostilnah.
Tatinski princ. V Parizu stanuje ruski princ Dimitrije Skakovski. Zla-iarju je prodal dragoceno broško za 00.000 frankov, katero je prejel od ne-rega roiaka, da jo shrani. V Fariz je prišel ta princ s 500.000 franki, toda na borzi je izgubil vse svoje imetje , nakar je začel gol.ufavati razne ruske osebe iz bolšili krogov. Tatinski prina se sedaj nahaja pod strogim policijskim nadzorstvom.
D-evo, ki daje mleko, Z južni A-meriki raste čudno drevo, ki ga do -mačini zovejo „kravje drevo." To drevo raste v hribovitih krajih. Ce se ga navrta, začne teči iz drevesa, kakor skozi malo cevko — mleko. To mleko se sčasoma zgosti v obliko pogače — pod katero se nabere voda, Ce se pa to mleko shrani v dobro zaprto steklenico, ostane sveže več mesecev. To mleko je izborne kakovosti. To „kravje drevo" daje tudi orehu podoben sad, ki je zelo prjetnega okusa. Le žal, da vsled obnebja to drevo ne raste tudi v naših krajih.
Najstarejše orgije. Na Grškem in v Italiji so bile že v 2. stoletju prod Kristom izgotovFene prve orgije, ki so dobivale sapo iz mehov. Meha -nik Kriesibios v Aleksandriji je napravil lefa 170 po Kr. rojstvu prve orgije na vodo. Prve orgije so bile še malo in priproste, imele so samo 8 do .15 piščal. V VVinchestru so bile leta 080 po Kr. izgotovljene orgije, ki so imele 400 piščal in dvojne tipke. Te orgije so še sedaj shranjene. Registre na orgijah so upeljali še le v 12. stoletju.
Prebivalstvo Evrope po spolu. — Pred vojno je bilo v Evropi za 6 milijonov več žensk kot pa moških. Sedaj jih jo že za 15 milijonov več. Kriva je vo na in pa neprestano izseljevanje mož za delom v druge aele — sveta.
Moda, pri zamorkah. Tudi zamor-ko v Afriki kaj rade menjajo svoj nar-kit in modo. Dosedaj so nosile v ušesih kot nakit le bolj majhne predmete bodisi iz zlata, srebra, bakra, pločevine itd. Sedaj ao pa začele nositi kot nakit razne tehnične izdelke,, nadalje
pipe. škatlje za konzerve, kozarce itd. Neki mladi zamorski dami je pa prišlo na misel," da si je obesila na vsak» nho veliko telefonsko škatlico. Ta dama je našla prav hitro veliko posne-movalk. Sedaj, so naročile zamorke v Franciji na tisočej telefonskih slušar lic kot nakit in vse irancoske tovarne za izdelovanje telefonskih slušalie so sedaj z naročili preobložene,
V Parizu kradejo otroke. Pariz ne sme biti brez razburljivih dnevnih dogodkov. Komaj da je nekoliko potihnila Landrujeva zadeva, že so se pojavili drugi dogodki, ki vznemirjajo pariško prebivalstvo. V enem tednu so se pripetili v Parizu trije slučaji, ko so materam bilij ukradeni dojenčki. .Vsi trije slučaji so se dogodili pod o-kolščinami, iz katerih se sklepa, da je vso tri tatvine dojenčkov izvršila ena in ista ženska osieba. Neka Labe ja zapustillaV bolnišnico z dojenčkom na lokah. Na potu proti domu jo u-stavi neka ženska, ter ji reče, da se naj" takoj vrne nazaj v bolnico* ker odpustnica ni bila v redu izgotovlijena ter jo je treba popraviti. Neznana ženska se je dojenčkovi materi ponudila, da drži na rokah dojenčka tako dolgo, dokler se Labe ne vrne iz bolnišnice. Mati je v to ponudbo privolila ter odšla v bolnišnico, kjer ■ so ji pa rekli, da je vse v redu. Vrnila se je na to na mesto, kjer je izročila svo-
jega dojenčka neznani osebi. Toda glej! Dotične neznane renske ni bij» nikjer več. Vsa poizvedovanje policij« je bilo dosedaj brezuspešno. Dan pozneje je pa policija na v.V.cti ustavil» mlado žensko, ki j,e vsa obupana silno jokala. Izpovedlia je, da je imela ©-pravka v neki hiši, Ponudila se j» j» neka neznana ženska oseba, da pazi na otroka tako dolgo, dokler ne izvrši svojega opravka. Ko so je nesrečna mati vrnila na ulico, ni bilo o,,neznani ženi in njenem dojenčku ne sluh* ne duha. Na slični način je bil izvršen tudi tretji slučaj tatvine otrok. Vsa pariška policija je na nojzab, da , izsledi drzno žensko, ki je storila tri j matere nesrečne, kajti tem materam , je usoda ukradenih otrok pojxdnbm« j neznana.
j " Najučenejša ženska na svetu. Na i londonski visoki šoli zal arijentaJsk,? študije je bil^j ustanovljena posebna stolica za , raziskovan je in predavanje j jezika zamorskega rodu SuaJieli, Za prvo profesorico te stolioe je bila ;m*i novana neka Alice Werner. O njej m govori, lat, pozna temeljito nad 30® različnih afriških jezikov, vrhuteg». i Še pa razume izborno angleški; francoski, španski, italijanski, nizozemski! portugalski, švedski in nemš&d jezik. Več nego 35 let se že ta visokoučena ženska bavi, s1 proučevanjem jezilcor Bantu-zamorcev, katerega govori vw-

ZAHVALA.
Ob priliki prerane in nenadne smrti naše preljubljene in nepozabne edine hčerke
N&tilde Gsefmavt
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem, sosedom za njihov trud ter posebej vlč. gg. župniku in kaplanu, pevkam in tudi vsem, ki so v tako velikem številu počastili ranjko na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Kamni ca pri Mariboru, dne 7. decembra 1921. .
Žalujoči slsrišl
Alojzij in Kriitina Gselman, pos. v Rošpohu pri Mariboru.
ZAHVALA.
Podpisana izrekava iskreno zahvalo č. duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so izkazali svojo ljnbezen rajni ženi ozir. materi
Ffgftiiiki Boinite
v njeni dolgotrajni in mučni bolezni, kakor tudi ob njenem pogrebu. Najprisrčnejšo zahvalo pa sva dolžna v imenu najine rajnice Roziki Osetič, ki je rajni tako požrtvovalno stregla in jo tolažila. — Bog povrni vsem.
Dobrna, dne 1. decembra 1921.	839
Žalujoča: Bolnik Jurij, mož. Božnik Martin, sin.
MEDIC, RflKOVt & ZANKL
d. z 0. z. Ljubljana. ,
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lake.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
Gosposka u!. PODRUŽNICA MARIBOR, s**. **
Kmajlni laki. Pravi firnež. Barve za poč*.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Fcdervveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Lak za pode. — Emajlni lak. Linolem lak za pode. — Bru-noline.
„MERAKL"
imV\ se začasno ne razpošiljajo.
14—5118
: J-**' esSSX' K	.
M. dooembra 1981,
SLOVHNSK3 GOSPODAR,
7. sffa*.
ji dež afriških prebivalcev južno od ekvatorja. Ti jeziki so sicer med sabo sorodni, toda razlike med njimi so zelo velike. Ta proiesorica Werner, o koji se govori, da je ženski Mezzo-lanti, (kardinal Mezzolanti je govoril t>0 jezi kov(, pozna podrobno vse afriške jezike.
. Nagrobni križi kot kurivo, V Pet-i-ogradu vlada nečuveno pomanjkanje kuriva. Sovjetska vlada je izdala na-redbo, da se morajo po vseh petrograj skin pokopališčih pobrati vsi leseni križi in oddati državnemu iondu, Na ta način upajo, da se bo vsaj za no-kaj časa ublažilo velikio pomanjkanje kuriva, kajti nagrobne križe bo vlada razžagala in porazdelila. 'Nastane vprašanje, kako p ¡3 .potem ko ne bo več lesenih nagrobnih križev?
HazorožUv ena konferenca v Washington sicer zboruje, toda delo gr3 počasi naprej. Iz strahu pred NemSi-¿0 se je pred, vsem upirala Francija znižati stan„e svojih bobnih sil. Tudi Italija S3 e upirala ter je baje zahtevala, d a ) najpoprej razorožita naša držav;"! \ Grčija. Velike skroi dela razmerje med Japonsko in Ameri -ko. Japonska gradi neumorno velike vojne ladje hi tudi Amerika utrjuje svoje otoke v. Tihem Oceanu. Japon ska bi bila pripravljena, da zniža — svoje vojno brodov^e na 60 odstotkov, toda ohraniti si hoče svojo najnovej -šo in največjo vojno lad.,o in če Amerika preneha utr.evati svo_e otoke v Tihem Oceanu. Tudi je Japonska zahtevala, da se mora vsaka vo.sku napovedati šest mescev preje, preden izbruhnejo sovražnosti. Toda upanje - Je le a,<uc, da bi Japonska prodrl « s svojim predlogom, pač pa kažejo vsa znamenja, da bo ta konierenca, ki se je pričela z velikimi upi, razšla brez kakega večjega uspeha.
Obstreljevanja Pariza leta 1918.
Tajnost nemških orjaških topov, ki so leta 1»18 obstreljevali Pariz iz dalja -ve 120 km, dolgo časa ni bila razjasnjena. Francoski in angleški zrako-plovoi so sicer že prve dni obstrel.e-vanja Pariza dognali, kje se je nahajala ta tajinstvena nemška baterija , toda do najnovejšega časa ni bilo še znano, kakšni in kako so bili zgrajeni nemški topovi, ki so obstreljevali Parie iz daljave 120 km» Pred dnevi je pa nemški inženir Kinzl odkril to skrivnost, kajti Kinzl je sam sodeloval pri napravi načrtov prvega naj -večjega nemškega topa, katerega so i-menovali „Debelo Berto," Tudi je bil ta inženir navzoč pri poskusnem streljanj* . Misel za zgradbo takega velikanskega topa je dal sam maršal pl. Ludendorfi, načelnik nemškega generalnega štaba. Naročil je tehniškemu štabu, da izgradi top, ki bo streljal na daljavo 110 km. Pol leta so-vsi najboljši netnžki inženirji izdelovali načrt za tak top. Končno je bil top zgrajen. Bila i« to grdobija, ki je s svojim žrelom preko gozdov, hribov in gora strašila vso okolico na daljavo 120 km . Velikost granate je bila dvakrat več-. ja, ko znaša velikost največjega topa. Zanimivi so bih prvi strelski poskusi o tem velikanom in je bilo težko najti primernega strelišča. Prve strelske va je so napravili na morski obali. Streljanje so opazovali posebni zrakoplovi. 0«em dai pozneje so že padli pr « streli «a Pariz, Najpoprej sta bila
zgrajena dva taka topa, a tretji še ni bil izgotovljen. Oba topa sta bila tip velikajnskih pomorskih topov in tudi osobje nemške mornarice je vodilo to streljanje. Nemški polkovnik nemškega generalnega štaba je priznal, da streljanje iz teh topov ne bo doseglo velikih materijelnih uspehov, učinek je bil samo moralične vrednosti. Dne 23. sušca 1» 1918 ob 7, uri zjutraj je začela ta baterija prvič streljati in je oddala vsak četrt ure en strel. To obstreljevanje je trajalo tri dni 2 do 3 ure in sicer zjutraj, predno je zasijalo solnce. Nemci niso mogli ugotoviti, kake uspehe je imelo to obstreljevanje. Toda že v 30 urah so irancoski in "angleški zrakoplovci dognali, kje se nahaja ta nemška baterija in cela krdela teh zrakoplovcev je začela močno obstreljevati stališče te nemške baterije Toda ti nemški velikanski to -povi so že postali nerabni, ko so oddali le nekaj strelov in morali so jih poslati nazaj v tovarno. Ves čas ob -streljevanja je imela ta baterija samo 7 mrtvecev in 15 ranjenih, toda niti eden francoski alli asngleški topovski strel ni mogel zadeti „Debele Berto", ki je bila strah in trepet Parižanov , kajti na stotisoče pariškega prebivalstva je z vso naglico zapustilo mesto že ko so padli prvi streii, o kojih se je dognalo, da so prišli iz daljave — 120 km.
Razcesar Viljem — „zgodovinar". Iz Berolina poročajo: V Lipskem je izšla knjiga „Vergleichende Gescnichts tabelien von 1870 bis zum Kriegsausbruche 1914" (Primerjajoče zgodovinske tabele od 1. 1870 do izbruha svetov" ne vojne 1914). Spisal jo je bivši nem-šKi cesar Viljem. Prvotno je bilo to delo namenjeno njegovi osebni uporabi, pozneje so ga tiskali kot „rokopis11 in razdelili ožjemu krogu Vilj|emovih častiicev. Na razna prigovarjanja le Viljem knjigo izročil javnosti. Zgodovinske in kritične vrednosti Viljemo-vih zapiskov ne cenijo preveč niti -tisti politiki, ki so jin pregledali- pred obelodanitvijo.
Za smeh in kratek čas.
Nič se ne boji. Neki kmet je kaj rad popival po gos: i In ah. Zato sklene žena, da ga hoče postrašiti, morda bo to sredstvo aaj pomagalo in spravilo moža na boljšo pot. Ko ga nekoč zopet ni bilo do pozne noči domov, se oprav* kakor sam bognasvaruj in ga pričakuje za nekim drevesom, Moz. pride mimo in ona stopi pred njega. — „Kdo pa si", vpraša mož ves preplašen. „Jaz sem hudič"! reče žena z
giobokim glasom.---„O, le stopi
bliže ir mi podaj roko; jez imam tvojo sestro za — ženo"!
Kako misli žid v nebesa priti. — Zid in kristjan se pogovarjata pri žlahtni kapljici. Pa reče kristjan: „Skoda zate, Jajteles, da ne prideš v nebesa, ker si sicer dober in pošten človek" . — „Pa aaSto ne bi prišel v nebesa-* — „No, ker si žid!" — „Kaj pa za to! Gledal bom, da pridem v najhujši zimi pred nebeška vrata. Potem jih bom odprl in zopet zaprl. Pa bom Še enkrat odprl in, zopet za<-prl. In zopet bom odprl in zopet zar pri. Zdaj se bo sv. Peter razjezil in bo zakričal: Kaj pa delaš? Pridi notri, ali ostani zunaj!"---,, „Nu,
mo ga, pa bom Šel noter I"
Proda s© ««¡"pol0 urTod
Maribor», priprarno r- x,elei«iiar-jiL Osna 80.000 E. live it, » trgo-*tai c 'anedl, Teano pri Marl
bora.	81*
'.Pošeš^ol^1^;
iraTnlkbT, gosdov, pt.'nika, poslopja »ids&o, t o veko krito. 2 živia-ska hiera, tadonoinik, braide, v »araini » R»g*i it. i6 tri Ho5»>> je poceni na proiMradidiruiinskik > »¿mer.	816
Kupim IK
Tid„f star 10 ali lt let ia J? a Uli katoliške hiše, kl bt v cerkvi i .Tegel la pe leti pat« I. u •frejae ta o j t topni M«. K«, pore npraralštvu.	1—2 8®8
Kot učenka
tU» iuiistlitna dekliea. Tpn- j isti: Orofgat Jailfa, Bstiit p.' Koejin®,	M¿
Ii nnim • okTÍM- t»®1«)
nnpnn. „ opek*
i«tr»of-lo) rabljene ali 40.00« komi! .v. 1 btrakK, ve*ka 800 do 400 n* ali t 'O ^a i «t» »etiko»«,
1 bkomobil 16 -16 knnjikih »II, o skoti rae tra'aie« 4—6 'm riioke, »a 800 ia. rov dolti e, lar 10 k»-midjt vajoonv. Ponn Ibe t oznal bo MD poilati na nailo': Mirka Rai, B pefita SoraJ» Bijeka. a» Itaka.

J Planinski koledar
»a Uto /*£?.
Vrtda /V,», XWMt ntuMMf r »or^tm grmOm, rflM Brxmm Xotttr * Maríttrm, Krthtma ul. f.
Cena konwdti 20 K mU 5 Din, s foStnino gl K ali S Din. 15 far* ter t* noreči /rt er, lo ¿n i An v Maribor».
VIaL ÍH »» ' kuhi »jo prida», uolllil ooiteoa in a»ne»ijir» ki tira bt i call ft* nekaj kuhati ■e B^iajra» t trgotiko h<4o aa ^•ieli. Plata po dogovora. NiiIj' potila aa uacara pod .Paiieaa
^ * i—a
Ribje oiieinemiilzN od mm
■mimhiiiiimi—i—iiiiijui ,m	»m :: ¡mirsjmmm* t vmmmm
se dobi
v novi lekarni pri , sv. flrehu".
Maribor, Giavii trg 20, v hiši Ani in.yar.
1-3	«34
!Pozor mlinarji!
Prvovrstna švicarska svilena
mlinoka alt«
(pajte'jni), kakor tudi pristna ». lncna sita, in 32 cm široka, priporoča trgovina
Avfust Cidež, Ljubljana, Kolod^erskf ulica št. 35.
naiproti '-Staje Tišlerjeve gost.lne».	1 4*
Tri pave Ļ1
prodaj pri Enwt» Majheatä, Pe-fereíje pri Ptuja.	818
do Mlliat
tftribors,. . gtrccl Mihael. Ormoi <t. 14	816
Ví níoúi» M dobrimipo-* illl^al goji 801 s: J*. Na-t«nineja pejav.lta ¿„je Kaoplei Iran, fiidole, 0» Pater pri kUti-bdtn.	824
Lipov le? (plohe)
*opi jNsdokar Ija¿ Sojč t Harl-born, Caskarjera nI ca 36, 1- 8 811
Miaarskega
^•rd« L»šaik r Fraoc. 8i>
Praktikanta ^zir.
kostorlita kt bi oprariial iliibo od pol 8. ure sjntraj do 13. ore cpoldn* ter od L,—6. ars popoldae se sprejme. 81o*ea»seg.i In ae»-šsega jeiik» isoira bi si t gorora 'a pisali popoiuoma »esi 'U4a no legorgra. Ponudbe na craaca Pargier, toru'aar, Maribor, £lin-»ka ulica 44.
Trgovski učenec iz
dobre iioii.se hiše t dobrimi šolskimi KßriientU se sprejmi takoj v trgj»la 's meiaiim bkgom A oj« Piater, Sle». Biatric». 1—8 8?2
PriUÍa a»br* ngiašena
L L «Jua 8 m;u hirmoatka ua 12 basov, cai.lje drniisiiki gramefos 1 27 ploščami pri La-d-ejn Anderiok ? Cero*ca it. 47, R ¿tita Blativa. 1—2 3S8
Nujno išče mesto
trei-n, f-3t«n gespod, kot pliar-aiika ínsé, ta di slaga pri padle ja, ptsaaeaoikn, 61oreaske, umito, lialfjatsko. (fraoc«nke). Ponndbe aa e g lan at aa-rud I. Sašntk, Mariner, 8to<-e*akn nl'ci	814
ftiad prodajalec
trge risa mešai3|fa blaga, veti slo-viaskcga in aeaikaga ,e ¡ik» žali tliftbo »sej sa&eajati tu; i kot s iidiiioiiar. Ceni. poavdbi bu K J. 101. paštno isi«ie lhuJo ria Pobito«.	1-2 820
5000M3buktiyeg»
atojoiega taa iaan» aa fra^j. Las le lahko aporaoi aa aa iago, drra in aglje. Feaao Pk'?ik, pns. 8«. Drh 47, p. Solčara, S«.f dolini.	1—M 8«0
foVačija ir^TŽŽi
mejitra da ▼ mjem. Dila devolj, Miisfck 4ob*r, v prijauii Sarinj-ski ioUai. Nailov r aerari lista.
827
Na prodaj
iaart va, k( aošao rodi in rada n te v vsaki zemlji, ne ratite ja i 't in ne topla. Nantite takoj. ker trti bode pošle. Ceca ko-■i<i 2 K. Za rjerainn- "U o4-go*ar te m «rajo ^riieitti .¿tmke. Grrahar Aiojaij iftaar, Zaf»r«l p Jariloe ort Ptala. 1—t •••
Spretna prodajal-
I, a ipeierijite «trnka s letnim a» »pr te^atoa se sfcajaie. P*-nadba s naraiba plaia s« aaj pošlji na na:!«/ K. R.bas trara<oa ■uhomaasat« rabe v Zigreis. S2S 1—2
Ces^i&fliti tfte
vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet prt A-itonu Stodnjak, trtnar. p. [uršinci pri Ptuju.	o 80o
LEPOT
kože, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera :
„ELSA" lilijno mtočni milo najbolje blago, najfineiše milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
„ELSA" obrazna ponudi odstrani
vsako nečistost kože, šolnine pege, zajedance, nabore i. t. d., naredi kožo tndhko rožnato-belo in čisto; i porce-anasta lončka z zam >tom in poStniao K 52'
„ELSA" Tinichina pomida za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in capanje las, zaprečuje prhut, prerano o-sivetoit i. t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštn. K 53.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
B,,.. , Lilijno mleio 15 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega KoZliU • puder dr. Klugera v velikih originaluih -škatuljah 30 I.; najfinejši Hega zobni prašen v patent šaadjah 30 K.; iu-der za gospe v vrecicah 5 K.; zobui prašek v škatljih 7 t£., v vrečicah 5 S.; Sachet dišava za perilo 8 K.; Schampoa za lase 5 K.; rumenilo 12 listkov 24 K.; najfinejši parfetr, po ,D in 50 K.; Močna voda za lase 58 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EV6EN V. FELLER, lekarnar, Stubica danja, Eisa trg 341
Hrovaško.	2—20 7411»
a	L,,/«,»!« za lastno uporabo in DARILA,
»uill DOOCIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spe-: minske obeske od raznih potrebščin
kal ileal©
jjri znani fini.: SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in šk -ije žepne nože doze z cigarete in tobak, str ta bri-ti, vžigalnike i. t. d. vsebuje sijajni katalog s sliki, -ai od
TvorniŠke tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 992.
Zahtevajte povsoc, >ame
1 škatcla K 36'-
Hajboiiša hrana za dojenčke!
Ze?9 ©Jakuioce sredstvo tz bolne na žeto^<;u, rekon ,--iescame šn csobi&o z@ »r«-malo hranjene ter v <n>ie slabe osebe vsake starosii.
DOBS SE POVSOD.
Tovarna kemKkih predmetov hrana
„SALUBRA" D. J. ZAGREB
Boikovi<e»a uL 23. telefon 7-91.
tvornlca* NOVA GRADlSKA
Odvetnik
dr. B. Sctiaiibiže^
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Siov. Bistrici 2-3	(v Grilovi hiši).	796
Če greš v Maribor
itmema: m
¡
si d9bro zagomai to-ie
Glavni
trs,
kaiti prt tvrdkf

FRANC HASTEK
kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-Cevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje ko' c, ps. lo, pletenine, i. t. d. 1 - 7°°

Uo fločsts, da Vam Vaša piralma pogine
Bil k o! 8 r o ^mr*®*******
dajte jo cepiti s cepilom in serumom, ki ga dobivate v najboljši vrsti vedno sveže pri
Jugoslovanskemu serum-zavodi i. i
ZAGREB, Mh cesta brej 21.
Telefo« 14-45.
K OKREPI KOREftINE |
m « « li?
rt 5 d
831 a
Brzojavi: Serum-Zagreb. |
Najc«iieje kupite vedno sveže špecerijsko blago kot
riž
moko,
sladkor,
kavo,	811
petrolej,
milo m razno drugo blago v trgovini
D0BLJEKAR, nasproti lekarni! pri „Mu"
Mapibop, Tattsnbaohova 3.
gpaaiMsaBBiiasia^^
Ženski zdravnik in porodničar
Hed. uni¥. dr. France Toplak
bivš i večletni cekncdarij dež. bolnice v Ljubljani, elfeve-o-peratcr vseučiliške ginekološke in porodniške klinike prof. Pitbe v Pragi
ord. od 11 — 12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 745 Bfl[&*>i£j©s?>, 01.0*^10.2. ts»gr IS.
Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega in bar-vanega Carrara-marmorja «sem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehničnim podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na
:—: debelo. :-:	3—5 8O2
Karel Keciancič in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
upim takes
Ysako množino Motih in
hrastovih drv.
k _________^ ^ ^
Drva morajo biti vsaj napol suha. Piačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Slovenskega Gospodarja» pod šifro «Co et G. 150». 2—5 805
reis
Maribor, Gosposka ulica 20
(prej trg. hiša Pirchan.)
Spalnice, jedilnice, gospodske soba, klubgarniture, pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohištvo, žslezns pehištvo, vložki, tnodroce, strice, pesteljno perje, preproge, pedebe, zrcaia, grad! za medroce, platno, blago za pohištvo, lineSeum i. d., : po izvanredno znižanih cenah. :
$yeleden cgled, vsakdanja vzrjska razpešUJatev.
Ceniki brezplačno.	m
Najceneje kupiš in :: siai&oBI® s s
v - Cirilov! tiskarni v Mariboru
«.«fflsamiiSKSMWRii■nfKnoBiii^^
papir kanclijski fini in konceptni, pisemski, svilen! (židani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebštine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice.
Solidno.
Točno.
Pri Jcs. Osolinu v Laškem
:—: kupite raznovrsno blago vedno najboljše. :—: X—a* 817	Z odličnim spoštovanjem Jos. Osolin.
OC O
2 <
3 -S
•s» O
J* <2
O, C N JS O O >1
-- 13 ^ o p3 o >- co
o- rt
o s1 3 .
> HO .S XJ
•s o C rt ¿2 a, v
Ti tr^ « <u S "
4> .O D cfl O P*
rt a a
* £
(O D
O
is O
S D-
B O
s w
m
K K S iS
fU
m 3H1MSH1INVH1S00 &
■KS&sssssMsa
<u <u	-
«S 13	Vi
^ rt	O
o b
x> -o	"C
rt
ti
S .S S
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu v Laškem in okolici vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
trgovino z mešanim blagom
v lastno hišo pri «Pošti» ter se vsem najbolje priporočam.
Ob enem vljudno naznanjam, da kupujem bukovo oglje ter vse vrste trdih drv in hrastove ter bukove prage (švelarje) ter prosim cenj. ponudbe.
S spoštovanjem
795 Rudolf Dergan, trgovec v Laškem.
zimsko perilo '	5-6 716
čevlje, dokolenise {gamaše)
dežnike, dežne plašče
copate, nogavice, torbice za trg, potov, košare in razno galanterijsko blago kupite najbolje in po zmerni ceni pri
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
birajte za „Tiskovni dom 1
azprodaja
Manufakturna trgovina Slovenska ulica 12, razprodaja vsled družinskih razmer vso zalogo raznovrstnega sukna perila i. t. po znižanih cenah.	816-
Ker je Pečnik Ciril tožbo radi iaVjenja časti umaknil, izjavljam, da obžalujem, da sem ga neprevidno dolžil nepravilnih manipulacij v Niderdorferje-vem mlinu v Vrbju pri Žalcu.
819	Placidus, usmiljeni brat v Vrbju pri Žalcu.
Velika zaloga vseh vrst moškega in ženskega sukna, samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini
JOS. KARNIČNIK, Maribor, samo Grajski trg štev.
dska posojilnica
pri „Belem volu"
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 •/« ozir.4»/, */0 od dseva vloge do dneva dviga. Posollla daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo,
Otvsrii irt&ifsk® icrfdite ped nf@ mednimi p&geii.
Ren to i in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega.
Podružnica v Mariboru,
Začasno: Koroška cesla l/L — Tetefsn 311. — Brzojavi: Gospcbanka.
Centr&fa: Ljubfana. fNNfiraSnfee: Giakovo, Sarajevo, Sombor.
itimk. llmrilura: Blel
Interesna Aupnost z Sveopč* Zanatlijsk« bank« d. d. v Zagrebu in njeno podružnico » Karlovcu m Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kaaifai in rezerve skupno i afilijacijami čez K 50,000,000'—.
Daje trgovske kredite, tskoraptira menice, lonnbardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in deviz«, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne is borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srsek državne razredne loterijo. 981
I
p %
i
*

ci
U
ŠS
g M
EJaJc Liri!ova tiskarne « Mariboru,
Odgovora! weduiki A'Jädö Enöenjak.
(izdaja Konzorct; „Slov* Utospoda*!*»-