OSVOBODILNA FRONTA NA LJUBLJANSKIH USTANOVAH
Puške iz okupatorjeve orožarne
Septembra 1942 sta uslužbenca Poštne hranllnlce Franc Štadler-Pepe In Lojze Krsnlč na pobudo In s sodelovanjem Varnostno obveščevalne službe OF prlpravlla spektakularen dvlg mllijona Hr za potrebe OF a ponarejenlm čekom. To Je blla tlplčna komblnl-rana akclja, kl Jo Je OF lahko Izvedla le s sodelova-nfem atrokovnjakov s flnančnega področja.
V podobmh podvigih so sodelo-vali tudi uslužbenci vseh štirih fi-nančnih in davčnih ustanov v Ljubljani. Marjan Jenko piše, da so to počeli s sabotiranjem pri de-lu, nereševanjem ali zavestnem napačnem reševanju aktov, uni-čevanjem ali skrivaiyem spisov, ki so bili pomembni za finančno poslovanje uprave Ljubljanske pokrajine. Zaostanki davkov so bili zaradi visoke zavesti davko-plačevalcev in finančnih uradni-kov visoki. Tako so morali Italija-ni leta 1941 izkiyižiti 5.286.000 lit, 1942. leta 9.572.000 lit in 1943 že 13.656.000 lit. Jasno, da so s tem slabili okupatorsko gospodarsko moč.
Posebno pomembni in odmev-ni pa sta bili dve akciji, ki so jih pripravili finančniki, izvedli pa Varnostnoobveščevalne službe OF Ln Narodna zaščita. Akcyo za zaplembo denarja 14. novembra 1942 sta tehnično pripravila An-drej Perko in dr. Ivo Majcen. Per-ko je vprašal Stadlerja »na koliko ga cenijo«. Odgovoril mu je, da se
za manj kot 250.000 lit ne splača tvegati. Tistega dne je bilo soraz-merno veliko denaija, skoraj mUi-jon, a Perku ga je služite\j polovi-co samovoljno odnesel na pošto. Ostanek pa mu je uspelo zadržati, ker pošta od 12. do 15. ure ni po-slovala. Perko piše, da sta se s Štadleijem domenila, da bi »vse skupaj izgledalo kot roparski na-pad. Dvig denarja naj bi bil izvr-šen y času, ko bi bil v hiši samo služitelj Sega. Slučajno sta bila oba služitelja. Trije tovariši so pri-šli z orožjem, da bi dvignili denar in so prisilili oba služitelja da sta molčala.«
Nekaj maiy kot leto poprej, 4. februaija so na Bregu, kjer je bila fmančna kontrola, zaplenili 45 pušk, 2100 nabojev in dve pištoli. O tej akciji je napisanih že več člankov zato poglejmo, kakšna je bila pri tem vloga finančnih in davčnih uslužbencev. Perko in dr. Majcen sta »stopila v stik s financaiji na Bregu. Ponaredili smo kjjuče, s katerimi bi lahko prišli v skladišče po uradnih urah
še preden bi prišla snažilka. Fi-nancarji so za to vedeli. Ključ sem predal preko Pepeta. Kjuče pa mu je izročil dr. Majcen. Ko smo prišli pred urad z avtom, je bil v pisarni starešina finančne kontro-le, kar ni bilo predvideno. Ko je prišel naž človek v pisarno, ga je prisilil z orožjem, da je molčal in smo lahko odpeljali vse orožje. Prav tako je bila proti načrtom v pisarni tudi snažilka, ki pa smo se je znebili na ta način, da ji je nek-do od naših rekel, da naj gre hitro v neko trgovino, češ da tam delijo kavo. Starešina je stal mirno in ko smo odhajali mu je nekdo naSih rekel, da še četrt ure ne smi nika-mor telefonirati.«
Narodna zaščita je bila organizi-rana na vseh štirih finančnih usta-novah. Organizacijsko niso bile združene, pač pa vezane na teren-ske organizactfe, kjer je bil sedež posamezne ustanove. Na vsaki je bil po en vod. Prve zaprisege so bile jeseni 1941. Zaščitniki finanč-ne kontrole na Bregu, ki je bila že v kraljevini Jugoslaviji »neke vr-ste polvojaška organizacija, ker so bili uslužbenci oboroženi« so bili vezani neposredno na vod-stvo narodne zaščite v Ljubljani. Zaščitniki finančne direkcije so imeli skupno vojaško enoto z de-lavci in nameščenci konzumnega društva na Vodnikovem trgu.
Lojze Tršan