AcROCEPHALus 24 (119): 135 — I43> 2,003 Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) Phenology and abundance of gulls Laridae in Southern Dalmatia (Croatia) Borut Rubini~ Zavod Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net The article presents a synthesis of literature records on the occurrence and abundance of gulls Laridae in the area of Southern Dalmatia. Apart from historical data, recent data on numbers and seasonal occurrence (phenology) of the group are presented. In the area, 10 gull species have been recorded. Tw o species, the Yellow-legged Gull Larus michahellis and Audouin’s Gull L. audouinii, breed in the area. The Great Black-backed Gull L. marinus has been recorded only twice, while for the Kittiwake Rissa tridactyla there have been no records since 1971. The Mediterranean Gull L. melanocephalus, Black-headed Gull L. ridibundus, Little Gull L. minutus, Common Gull L. canus and Lesser Black-backed Gull L. fuscus occur regularly in the area, the latter two only in very low numbers. As far as the species Audouin’s Gull and Slender-billed Gull L. genei are concerned, only recent data on their occurrence are at hand. Key words: gulls, Laridae, Larus, Rissa, phenology, numbers, occurrence, Southern Dalmatia, Croatia Klju~ne besede: galebi, Laridae, Larus, Rissa, fenologija, {tevil~nost, pojavljanje, ju`na Dalmacija, Hrva{ka 1. Uvod Prve zapiske o galebih z obmo~ja ju`ne Dalmacije so zbrali Germar (1817), Kolombatovi} (1880) in Habsburg (1887). Zapiski prvih avtorjev so sicer v mnogih ozirih problemati~ni, saj so taksonomsko nejasni ali celo napa~ni, a nam vendarle dajejo vpogled v pojavljanje galebov na obravnavanem obmo~ju v preteklem ~asu. Prvi je natan~nej{e zapiske o fenologiji, pojavljanju in {tevil~nosti galebov z obmo~ja ju`ne Dalmacije s preloma 19. v 20. stoletje objavil Reiser (1897 & 1939). Reiser je natan~en tako glede vrstne sestave, lokacije opazovanja kot datuma in {tevila opazovanih osebkov. Manj{i prispevek o galebih okolice Dubrovnika je predstavil {e Kosi} (1901). Temeljitej{e raziskave galebov, ki so obsegale pognezditveno disperzijo, taksonomijo in delno tudi gnezditveno ekologijo rumenonogih galebov Larus michahellis, so bile opravljene v 60. in 70. letih 20. stoletja na oto~kih Bobari in Mrkanu pri Cavtatu ([tromar 1965 & 1977). Fenologija v okolici Dubrovnika pojavljajo~ih se galebov je bila precej natan~no predstavljena v 70. letih 20. stoletja (Tutman 1980). V ~lanku je opisana fenologija galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije. Predstavljeni so starej{i literaturni podatki ter novej{a opazovanja galebjih vrst. Na obmo~ju ju`ne Dalmacije je bilo doslej opa`enih 10 vrst galebov, izmed katerih dve tukaj tudi redno gnezdita. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode Geografski pojem ju`ne Dalmacije v ~lanku ena~im z upravnim pojmom Dubrova~ko-neretvanske `upanije. Obmo~je je omejeno s polotokom Prevlaka na jugovzhodu, oto{ko skupinico Palagru`e na jugozahodu, na severu pa sega do sredine Neretvanskega kanala in otoka [}edro ju`no od Hvara. Na zahodu poteka meja obmo~ja na morju med Kor~ulo in Visom, na vzhodu pa sega do dr`avne meje z Bosno in Hercegovino. Znotraj obmo~ja le`i tudi izlivni del delte Neretve (slika 1). Galebe sem na obravnavanem obmo~ju na~rtno spremljal med letoma 1996 in 2003. Glavnina raziskav rumenonogega in sredozemskega galeba Larus audouinii je bila opravljena v za~etku 135 B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) Slika 1: Obravnavano območje južne Dalmacije Figure 1: Study area in Southern Dalmatia gnezditvenega obdobja, v aprilu in maju, sicer pa sem pogostejši ob koncu jeseni in pozimi, redkejši posamična naključna kot sistematično zbrana spomladi, poleti pa se pojavlja le naključno, opazovanja beležil v vseh mesecih. največkrat sledeč ladjam. V dokaz navaja pozimi in Pri štetju gnezdečih parov sredozemskega in spomladi ubite primerke, ki jih hranijo v rumenonogega galeba sem uporabljal metodo dubrovniškem muzeju. Tutman (1980) podaja direktnega štetja (direct count; Bibby et al. 2000). Pri natančnejše podatke o naslednjih primerkih: ubiti so tej metodi, ki se uporablja za talno gnezdeče kolonijske bili 14. in 24.1.1895, 18.11.1900, 13.3.1901 ter gnezdilke, je treba prešteti vsa aktivna gnezda v 10.3.1903. Sam je črnoglavega galeba na širšem koloniji. Ce sem splašil celotno gnezditveno kolonijo, dubrovniškem območju opazoval le enkrat: 10 sem si pomagal z metodo splašitvenega štetja (flushing osebkov v začetku marca 1963 na SZ obali Lopuda. count). Pri tej metodi je treba prešteti vse osebke, ki se Reiser (1897) ga navaja za Vis z dne 15.1.1897 in za zaradi nenadnega preplaha pojavijo v zraku nad Neum z dne 21.3.1899 (Reiser 1939). Za kasnejši gnezdiščem. Ker pri tem običajno ne registriramo vseh spomladanski čas ga omenja le Kolombatovic (1880), osebkov, domnevamo, da število treh osebkov v zraku vendar brez konkretnih podatkov. Sage (1964) je ustreza številu dveh gnezdečih parov (Bibby et al. 11.9.1963 opazoval pet osebkov na izlivu Neretve, 2000). Večkrat sem uporabljal kombinacijo direktnega Rucner (1998) pa pomanjkanje podatkov pripisuje in splašitvenega štetja. Galebe sem popisoval izključno težji določljivosti vrste. na otokih z blizu ležečega kopnega ali iz čolna. Lastna opazovanja se do neke mere ne ujemajo z Popis galebov je potekal v času med 27.4. in 9.5. ugotovitvami zgodnejših avtorjev, saj največje število Izjemoma sem del popisa leta 2002 opravil kasneje, v opazovanj črnoglavih galebov na območju začetku julija. Dubrovačko-neretvanske županije sestavljajo podatki Negnezdeče galebe sem štel v različnih datumskih iz spomladanskega časa. Tudi številčno ne gre zgolj za intervalih na izbranih (delta Neretve, Trpanj, opazovanja posameznih primerkov, temveč tudi za Dubrovnik, Korčula, Trstenik, Crkvice) in opazovanja različno velikih jat (tabela 1). priložnostno obiskanih lokacijah. V času spomladanske selitve se črnoglavi galeb v manjših ali večjih skupinah pojavlja na izlivu Neretve. 3. Rezultati in diskusija Pojavljanje vrste poteka približno mesec dni po vrhu pojavljanja v slovenskem Primorju (Rubinič 1995). V 3.1. Črnoglavi galeb Larus melanocephalus istem času je mogoče posamezne osebke ali manjše skupine opazovati tudi drugod na območju južne Posamezni osebki se v hrvaškem Primorju in Dalmacije. Pojavlja se tudi v preostalem delu leta, Dalmaciji pojavljajo od avgusta do januarja, redkeje opazovanje med junijem in avgustom pa je eno samo tudi v marcu (Kralj 1997). Košić (1901) navaja, da je (slika 2). Vrsta se pojavlja na območju južne 136 AcROCEPHALus 24 (119): 135 — I43> 2,003 Dalmacije pogosteje v ~asu, ko je na severnem delu Jadrana manj {tevil~na (Rubini~ 1995). Za popolnej{o sliko o fenologiji in pojavljanju vrste bi bilo potrebno natan~nej{e spremljanje obmo~ja najpogostej{ega pojavljanja vrste na obmo~ju ju`ne Dalmacije, torej ob izlivu reke Neretve. Tabela 1: Novej{a opazovanja ~rnoglavega galeba Larus melanocephalus na obmo~ju ju`ne Dalmacije Table 1: Recent observations of Mediterranean Gull Larus melanocephalus in Southern Dalmatia Lokacija/ Datum/ [t. osebkov/ Opazovalci/ Location Date No. ind. Observers 3.2. Mali galeb Larus minutus Medtem ko je na ribnikih v notranjosti pogostej{i v ~asu selitve, v aprilu in maju ter avgustu in septembru, se mali galeb na obali pojavlja v glavnem pozimi (Kralj 1997). Tudi Tutman (1980) pravi, da mali galeb prihaja v dubrovni{ko okolico le pozimi, in {e takrat neredno ter v majhnem {tevilu. Najve~krat je bil opazovan posami~, redkeje v manj{ih skupinah dveh do petih osebkov. Ve~je jate je opazoval konec decembra 1958 (10 osebkov v Dubrovniku) in pozimi 1970/71, ko je v mestnih pristani{~ih redno opazoval 20 do 50 malih galebov. Pojavljanje vrste v {ir{i okolici Dubrovnika je omejeno na zimski del leta: prvi osebki so se navadno pojavili sredi decembra, redkeje `e oktobra (v letih 1956 in 1961) ali novembra (v letih 1962, 1963 in 1966; Tutman 1980). Najzgodnej{i podatek o pojavljanju v okolici Dubrovnika je primerek, ustreljen 15.9.1965 na otoku Sv. Andrija (Tutman 1980). Luka~ & Balti} (2001) omenjata najverjetneje isti primerek iz dubrovni{kega muzeja z datumom 16.9.1961. Mali galebi naj bi se odselili `e konec januarja, redki so februarski in mar~evski podatki (npr. 21.3.1963, 13.3.1964) ali pa aprilski (sredi aprila 1968 je bilo 20 navti~nih milj ju`no od Dubrovnika opa`enih 15 osebkov na odprtem morju; Tutman 1980). Tudi Kosi} (1901) ugotavlja, da se mali galeb na obmo~ju ju`ne Dalmacije pojavlja predvsem pozimi, redkeje zgodaj spomladi. To dokazuje s {tirimi primerki v dubrovni{kem muzeju, ubitimi januarja, februarja in novembra med letoma 1888 in 1897. Kasneje so bili v muzejsko zbirko dodani {e primerki, ubiti 8.12.1962 in 4.11.1965 (Luka~ & Balti} 2001). Mali galeb na obravnavanem obmo~ju ni pogosta vrsta, njegovo pojavljanje je v glavnem omejeno na zimsko polovico leta, ko ga je opaziti v majhnem {tevilu. Kot dopolnitev navajam {e tri lastna opazovanja, ki zbujajo pozornost zaradi datumov opazovanj: (1) 29.4.1998, 2 os., izliv Neretve; (2) 7.5.2001, 1 os., otok Daksa, Dubrovnik (Rubini~ 2002); (3) 5.5.2002, 6 os., izliv Neretve (slika 2). Tudi v Italiji je mali galeb pozimi izjemno redek in malo{tevilen. [tevil~nej{i je na ju`ni polovici Apeninskega polotoka (Bacetti et al. 2002), kar glede na zemljepisno {irino pribli`no ustreza legi ju`ne Dalmacije. 3.3. Zalivski galeb Larus genei Tutman (1980) navaja, da sta bila v 70. letih 20. stoletja v okolici Dubrovnika ubita dva zalivska galeba, od katerih je eden zdaj shranjen v dubrovni{kem muzeju. Tudi kasnej{i avtorji se glede pojavljanja vrste na Hrva{kem opirajo na ta edini primerek, za katerega pa manjkajo tako podatki o kraju kot datumu najdbe (Kralj 1997, Luka~ 1998, Luka~ & Balti} 2001). Novej{a opazovanja vrste, ki so obenem tudi prva dokumentirana opazovanja zalivskega galeba za Hrva{ko, zajemajo pet opazovanj, vsa z izliva reke Neretve (Rubini~ et al. 2002). [tiri od petih opazovanj so iz spomladanskega ~asa, eno pa iz ~asa jesenske selitve. Vsa opazovanja se pokrivajo z glavnim 137 izliv Neretve 29.4.1998 70 A. Vrezec, B. Rubinič izliv Neretve 1.5.1998 23 A. Vrezec, B. Rubinič otok Badija, 2.5.1998 11 A. Vrezec, Korčula B. Rubinič Potirna, 30.4.2000 1 Vrezec Vela Luka (2001) izliv Neretve 1.5.2000 25 A. Vrezec, G. Planinic, B. Rubini~ izliv Neretve 28.7.2000 1 B. Rubinič izliv Neretve 27.4.2001 9 L. Božič, P. Sackl izliv Neretve 28.4.2001 3 L. Božič, P. Sackl izliv Neretve 29.4.2001 2 L. Božič, P. Sackl otok Stambedar, 3.5.2001 1 A. Vrezec, Hvar A. Skvarč, B. Rubinič Duba Pelje{ka 20.10.2002 1 B. Rubinič Trpanj - Gradac 7.11.2002 17 B. Rubinič izliv Neretve 2.12.2002 1 B. Rubinič B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) Larus melanocephalus Larus minutus Larus genei Larus ridibundus Larus canus Larus fuscus Larus marinus Larus michahellis Larus audouinii Rissa tridactyla D Slika 2: Sezonsko pojavljanje galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije po mesecih (belo polje – vrste na obmo~ju ni, ~rno polje – vrsta se na obmo~ju pojavlja, sivo polje – vrsta se na obmo~ju verjetno pojavlja, a za to ni na voljo konkretnega podatka) Figure 2: Seasonal occurrence of gulls Laridae in Southern Dalmatia by months (white squares – species not present in the area, black squares – species present in the area, grey squares – species probably present in the area, but with no data on its actual occurrence) obdobjem spomladanske (marec do za~etek maja) zelo zgodaj (Rucner 1998). oziroma jesenske (julij do oktober) selitve vrste v Re~ni galebi se iz okolice Dubrovnika odselijo vzhodnem in osrednjem Sredozemlju (Cramp 1983, ve~inoma `e konec februarja, manj{e {tevilo pa jih Flint & Stewart 1983, Iapichino & Massa 1989, ostane do marca (27.3.1962, 28.3.1964) in izjemoma Hadrinos & Akriotis 1997; slika 2). Pri tem je aprila (4.4.1967, 7.4.1962, 12.4.1958), medtem ko nemogo~e oceniti, ali opazovane ptice pripadajo jih poleti tu naj ne bi bilo (Tutman 1980). Kljub temu kolonijam na italijanski strani Jadrana, kjer so bile v se re~ni galebi v spomladanskem in poletnem ~asu zadnjem ~asu odkrite nove gnezditvene kolonije pojavljajo na izlivnem delu Neretve. Reiser (1939) ga zalivskega galeba (Heath et al. 2000), ali pa so del je opazoval na Hutovem blatu 1.6.1914, vendar ptic, sele~ih se iz vzhodnega Sredozemlja. Glede na omenja, da je bil na istem mestu veliko {tevilnej{i v redno zimsko pojavljanje zalivskega galeba na februarju 1906 in marcu 1907. Tudi njegov prihod na italijanski strani Jadrana na mokri{~ih Manfredonia obmo~je delte Neretve, katerega del je Hutovo blato, blizu mesta Foggia (Bacetti et al. 2002), ki le`i na isti je obi~ajno zgodnej{i. Tako jih je na izlivnem delu geografski {irini kot obravnavano obmo~je, je vrsto na Neretve v septembru ve~krat opazoval Sage (1964): obmo~ju ju`ne Dalmacije v prihodnosti pri~akovati {est osebkov na Deranskem jezeru 9.9.1963, 40 tudi v zimski polovici leta. osebkov 13.9.1963 na istem mestu in najmanj 30 osebkov na izlivu Neretve 11.9.1963. 3.4. Re~ni galeb Larus ridibundus Razen na izlivu Neretve in v Dubrovniku, kjer se ob~asno zbirajo nekoliko ve~je jate, se re~ni galeb v V Dalmaciji redno prezimuje ob obali in na otokih med preostalih delih ju`ne Dalmacije pojavlja posami~ ali oktobrom in aprilom (Kralj 1997). Tudi na {ir{em v majhnem {tevilu. Na ve~jem delu obmo~ja je dubrovni{kem obmo~ju je re~ni galeb zelo pogosta ptica obi~ajnej{i in {tevil~nej{i v zimski polovici leta, med v zimskem ~asu. Njegov jesenski prihod je zelo kasen, majem in septembrom pa se, z izjemo izliva Neretve, med 2. in 14. 11., v~asih {e kasneje (npr. 22.11.1963). pojavlja zgolj naklju~no. [tevil~ni maksimumi na Redkej{i je konec oktobra, izjemoma `e v za~etku izlivnem delu Neretve (slika 3) potrjujejo ugotovitve oktobra (npr. 3.10.1960 in 17.10.1959; Tutman 1980). drugih avtorjev o ve~ji {tevil~nosti vrste v zimskem Tutman (1980) tudi ugotavlja, da se na dubrovni{kem ~asu. V ve~jem {tevilu ga je opaziti tudi v ~asu obmo~ju pojavi kasneje kot v drugih delih Dalmacije. pognezditvene disperzije v septembru (sliki 2 in 3). Drugje na hrva{ki obali se sicer re~ni galeb pojavlja `e 138 AcROCEPHALus 24 (119): 135 — I43> 2,003 500 450 0 400 E 320 333 = 300 ^ 200 || | I 120 55 100 0- l_. . 1 JFMAMJJASOND Meseci / Months Slika 3: Mese~ni maksimumi re~nih galebov Larus ridibundus na izlivu Neretve za obdobje 1996 – 2003 (? – ni podatka) Figure 3: Monthly maximums of Black-headed Gulls Larus ridibundus at the confluence of the Neretva river for the period 1996 – 2003 (? – no data) 3.5. Sivi galeb Larus canus Na Jadranu se pojavlja v ~asu spomladanske in jesenske selitve ter v obdobju prezimovanja (slika 2). Opaziti ga je posami~ ali v manj{ih jatah (Kralj 1997). Na dubrovni{kem obmo~ju se redno pojavlja pozimi, {e zlasti, ko piha jugo, redkeje pa tudi poleti (Kosi} 1901). V dubrovni{kem muzeju hranijo {tiri primerke iz januarja 1894, 1895 in 1896, ubite v bli`ini otoka Lokrum in v luki Gru` (Tutman 1980). Kolombatovi} (1880) navaja, da je sivi galeb na istem obmo~ju obi~ajen ob slabem vremenu, pojavlja pa se v olj~nih nasadih, kjer se hrani z olivami. Tutman (1980) ga navaja za okolico Dubrovnika kot redkega, saj ga je v 40-letnem obdobju tu opazoval le nekajkrat. Sredi marca 1954 je v Dubrovniku videl jato 40 osebkov, ki pa se tam ni zadr`evala dalj ~asa. Sage (1964) je 9.9.1963 opazoval odraslega sivega galeba na Deranskem jezeru, Reiser (1939) pa je po enega videl na Hutovem blatu (21.12.1890) in pri Gabeli na izlivnem delu Neretve (16.1.1892). Poleg tega navaja {e Dathejeva opazovanja, zabele`ena septembra leta 1933 v lukah Split, Dubrovnik in Herceg Novi. Sivega galeba sem na obravnavanem obmo~ju opazoval le enkrat, in sicer dne 5.5.2002 en odrasel osebek v poletnem perju na izlivu Neretve. Na obmo~ju ju`ne Dalmacije je sivi galeb redka ptica, ki se v majhnem {tevilu pojavlja skoraj izklju~no v zimski polovici leta (slika 2). Opazovanja so omejena na posamezne osebke ali majhne skupine, ve~je jate se pojavljajo izjemoma. Podobno je v sosednji Italiji, kjer je zimsko pojavljanje sivega galeba omejeno skoraj izklju~no na severno polovico polotoka, medtem ko ga na jugu sploh ni ali pa se kve~jemu pojavlja v izjemno majhnem {tevilu (Bacetti et al. 2002). 3.6. Rjavi galeb Larus fuscus Na vzhodni obali Jadrana in drugod po Hrva{kem je rjavi galeb redka vrsta (Kralj 1997). Na Hvaru ga je `e v za~etku 19. stoletja zabele`il Germar (1817). Kolombatovi} (1880) ga za okolico Dubrovnika navaja kot pogosto vrsto, celo kot gnezdilko, vendar gre glede obeh trditev za napako, saj rjavega galeba tudi vsi njegovi nasledniki niso zabele`ili v ve~jem {tevilu, {e manj pa kot gnezdilca (Kralj 1997). Sicer pa rjavega galeba navaja kot pogostega, in sicer po vsem Jadranu, {e Habsburg (1887). V nasprotju ga ima Kosi} (1901) za zelo redkega zimskega gosta. Navaja podatek dne 11.2.1897 ubitega odraslega samca v Gru{ki luki v Dubrovniku. Reiser (1939) navaja, da je 16.9.1933 Dathe na nekem oto~ku v bli`ini Dubrovnika opazoval en osebek, omenja pa tudi dva ubita primerka, 15.10.1893 in 24.9.1903 s Hutovega blata. Tutman (1980) o pojavljanju rjavega galeba na {ir{em obmo~ju Dubrovnika navaja naslednje podatke: (1) en osebek konec septembra 1939 v Dubrovniku, blizu tedanjega smeti{~a, (2) D. Summers-Smith je en osebek opazoval v bli`ini obravnavanega obmo~ja, na Popovem polju v Hercegovini, v za~etku junija 1965, (3) v za~etku junija 1968 ga je videl tudi D. Debeli} med otokoma Bobaro in Mrkanom pri Cavtatu, in (4) A. Benecke, ki je opazoval dva primerka sredi septembra 1973 v Dubrovniku. Na izlivu Neretve je rjave galebe opazoval Sage (1964), in sicer 12 osebkov 1.9.1963, en osebek 2.9.1963 in tri osebke 11.9.1963. Rjavi galeb je na obmo~ju ju`ne Dalmacije malo{tevilen gost v ~asu jesenske in spomladanske selitve, redko se pojavlja tudi pozimi (slika 2). Ugotovitve ve~ine starej{ih avtorjev potrjujejo tudi novej{a opazovanja vrste na obravnavanem obmo~ju. Zaradi nedolo~enega taksonomskega statusa galebov, ki spadajo v kompleks Larus fuscus, obravnavam pod slednjim imenom vse morebitne vrste/podvrste, ki se pojavljajo na {ir{em obravnavanem obmo~ju. To so tako podvrste/vrste rjavega galeba (L. (f.) fuscus, L. (f.) graelsii, L. (f.) intermedius) kot tudi morebitne podvrste sibirskega galeba L. heuglini (L. h. heuglini, L. h. taymiriensis), ki jih zaradi te`je dolo~ljivosti na terenu in vpra{ljivega taksonomskega statusa ni mogo~e zanesljivo lo~evati glede na vire v literaturi (npr. Olsen & Larsson 2003). Bacetti et al. (2002) ugotavljajo, da imajo prezimujo~i rjavi galebi v Italiji dve o~itni populacijski jedri: (1) na centralno-vzhodni 139 B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) jadranski obali, ki ga sestavljajo predvsem osebki iz taksonomske skupine L.(f.) graelsii, in (2) na ju`nih, tirenskih obalah in na Siciliji, ki je sestavljeno predvsem iz osebkov taksonomske skupine L. f. fuscus/intermedius. Glede na geografski polo`aj ju`ne Dalmacije je pri~akovati osebke obeh taksonomskih skupin, {e posebej, ker gre v ve~ini primerov za opazovanja iz obdobja selitve in ne prezimovanja. Sam sem opazoval galebe, ki pripadajo taksonomski skupini L. (f.) graelsii: (1) 13.9.2002, 1 os., Plo~e, (2) 7.11.2002, 1 os., Trpanj (Pelje{ac) in (3) 20.3.2003, 2 os., izliv Neretve. Popolnej{o sliko o pojavljanju te kompleksne skupine galebov lahko zagotovijo le bolj usmerjena opazovanja v prihodnosti. 3.7. Veliki galeb Larus marinus Veliki galeb velja na Hrva{kem za redko vrsto. Kralj (1997) ga omenja le za Jadran, Luka~ (1998) pa tudi za Baranjo. Iz obmo~ja ju`ne Dalmacije sta znana dva podatka. Prvi je opazovanje med Dubrovnikom in otokom Lokrum med 14. in 18.4.1886 (Habsburg 1887). Drugi~ je bil opa`en en osebek na izlivu Neretve dne 11.9.1963 (Sage 1964). V Italiji vrsta med januarskimi {tetji vodnih ptic (IWC) v obdobju 1991 – 2000 ni bila zabele`ena (Bacetti et al. 2002), kar potrjuje domnevo, da je veliki galeb na obmo~ju Jadrana redek gost. 3.8. Rumenonogi galeb Larus michahellis Rumenonogi galeb gnezdi na otokih vzdol` celotnega Jadrana (Kralj 1997). Kot gnezdilca ju`ne Dalmacije ga navajajo razli~ni avtorji, prvi `e Kolombatovi} (1880). Kosi} (1901) omenja, da gnezdi na ju`nih otokih dubrovni{ke okolice (Lokrum, Lopud, Kolo~ep, Mljet), vendar naj ne bi bil gnezdil v velikem {tevilu. Za Grebene pri Dubrovniku ter Sv. Andrijo pravi, da so tam rumenonogi galebi gnezdili do postavitve svetilnika, sicer le po kak par, vendar od tedaj ne na prvem ne na drugem otoku ne gnezdijo ve~ (Kosi} 1901). V letu 2001 sem na vsej skupinici otokov na{tel skupno 488 parov rumenonogih galebov. Tutman (1980) navaja, da so ve~je kolonije rumenonogih galebov okoli [ipana, natan~neje na Rudi in Tajanu, nekoliko manj{e pa na Crkvini in Mi{njaku. V nasprotju s tem je v letu 2001 na Mi{njaku gnezdil le en par, medtem ko na preostalih treh otokih rumenonogi galebi tega leta niso gnezdili. Pri primerjavi novej{ih podatkov s Kosi} (1901) in Tutman (1980) je opazna velika sprememba v {tevil~nosti in raz{irjenosti rumenonogega galeba na dubrovni{kem obmo~ju, z izjemo otokov Mrkana in 600 400 1 20° 600 520 340 200 JJI JFMAMJJASOND Meseci / Months Slika 4: Mese~ni maksimumi rumenonogih galebov Larus michahellis na izlivu Neretve za obdobje 1996 - 2003 (? - ni podatka) Figure 4: Monthly maximums of Yellow-legged Gulls Larus michahellis at the confluence of the Neretva river for the period 1996 - 2003 (? - no data) Bobare pri Cavtatu, saj tu {e vedno gnezdi veliko {tevilo teh galebov. To potrjujejo tudi raziskave rumenonogega galeba na omenjenih dveh otokih v letih 1961 – 1965 ([tromar 1965). Sicer pa naj bi {tevilo gnezde~ih parov na vzhodnojadranskih otokih izjemno nihalo ([tromar 1970 & 1977). Leta 2001 je bilo na obmo~ju ju`ne Dalmacije pre{tetih 10.299 gnezde~ih parov rumenonogih galebov, ki so zasedali 95 (49%) od skupno 193 pregledanih otokov tega obmo~ja (Rubini~ 2003). Za negnezditveno obdobje so podatki o pojavljanju, predvsem pa {tevil~nosti rumenonogega galeba na obmo~ju ju`ne Dalmacije zelo skromni. Rucner (1998) omenja zdru`evanje rumenonogih galebov v jate pred gnezdenjem v za~etku aprila, sicer pa vrsta `ivi vzdol` celotne vzhodne obale Jadrana vse leto. Rumenonogi galebi se na obravnavanem obmo~ju zunaj gnezditve pojavljajo ve~inoma v manj{ih skupinah, na mestih, kjer je koli~ina in dostopnost hrane ve~ja (predvsem bli`ina ve~jih ~love{kih naselij, smeti{~a in okolica ribi{kih ladij), pa se zbirajo v ve~je jate. [tevil~ni maksimumi so bili zbrani na izlivu reke Neretve (slika 4). Opazno je zimsko in zgodnjespomladansko pove~anje {tevila rumenonogih galebov na ra~un prezimujo~ih osebkov med decembrom in marcem, ki dose`e vrh v januarju. Drugi o~itni vrh je v septembru, kar je posledica pognezditvene disperzije mladih in odraslih rumenonogih galebov. Verjetno je podobna situacija tudi v avgustu, vendar podatki iz tega meseca manjkajo (slika 4). 140 AcROCEPHALus 24 (119): 135 — I43> 2,003 3.9. Sredozemski galeb Larus audouinii Edini podatki o opazovanju sredozemskega galeba na Jadranu pred letom 1996 so s konca 19. stoletja, ko je bil opazovan pri Trstu in Piranu, navedbe o opazovanju vrste v Istri pa niso zanesljive (Kralj 1997). Leta 1996 je bil sredozemski galeb prvi~ opazovan na Hrva{kem, in sicer v Dubi na Pelje{cu (Rubini~ & Vrezec 2000). Med letoma 1997 in 2002 je bilo opravljenih pet popisov z namenom raziskati raz{irjenost in {tevil~nost sredozemskega galeba v gnezditvenem obdobju na obmo~ju ju`ne in delu srednje Dalmacije. Na celotnem obmo~ju je bilo v letu 2001 ugotovljenih 67 gnezde~ih parov (Rubini~ 2003). Tabela 2: Opazovanja sredozemskega galeba Larus audouinii na obmo~ju ju`ne Dalmacije v negnezditvenem obdobju Table 2: Observations of Audouin’s Gull Larus audouinii in Southern Dalmatia in non-breeding season Sredozemski galeb je bil na obmo~ju ju`ne Dalmacije ve~krat opazovan tudi zunaj gnezditvega obdobja (tabela 2). Opazovani sredozemski galebi so bili v vseh primerih odrasli osebki, le dne 27.7.2000 je bila ena izmed ptic v drugem letnem perju. Na podlagi novembrskih opazovanj predvidevam, da vsaj del populacije na obravnavanem obmo~ju tudi prezimi. Odsotnost mladih in mladostnih osebkov ka`e na mo`nost odselitve tega dela populacije. V Al`iriji je pozimi le do 15% opazovanih ptic neodraslih (Cramp 1983), mlade ptice pa naj bi bile bolj migratorne. Opazovanja ptic v pognezditvenem obdobju skoraj izklju~no na mestih gnezdenja pa ka`ejo na dolo~eno stopnjo teritorialnosti tudi v tem ~asu ter na vedenje odraslih osebkov kot stalnic (Oro 1998, Serra et al. 1999). Ve~ina italijanske populacije se pozimi odseli na atlantsko obalo, del populacije, skoraj izklju~no na Sardiniji, pa ostane v bli`ini gnezdi{~ (Bacetti et al. 2002). Opazovanja zunaj obmo~ij, kjer je bilo ugotovljeno gnezdenje, z izjemo opazovanja {tirih Lokacija/ Location Datum/ Date [t. osebkov/ Opazovalci/ No. ind. Observers osebkov v Lovi{tu na severozahodni stran na izlivu reke Neretve, so redka (tabela 2 3.10. Triprsti galeb Rissa tridactyla i Pelje{ca ter ). Duba Pelje{ka 19.7.1996 4 L. Božič, J. Smole, B. Rubinič Triprsti galeb se pojavlja tako na Jadranu kot v Karbuni, Korčula 21.7.1997 1 juv. Rubinič & notranjosti Hrva{ke. Ima status redkega gosta (Kralj Vrezec (2000) Pre`ba, Lastovo 21.8.1997 1 Štumberger Tabela 3: Starej{a opazovanja triprstega galeba Rissa (2001) tridactyla na obmo~ju ju`ne Dalmacije Duba Pelje{ka 25.7.1998 3 B. Rubinič Table 3: Some early observations of Kittiwake Rissa Duba Pelje{ka 17.7.2000 2 B. Rubinič tridactyla in Southern Dalmatia Prižba 26.7.2000 27.7.2000 3 3 B. Rubinič B. Rubinič Duba Pelje{ka Lokacija/ Datum/ [t. osebkov/ Vir/ Lovište 4.10.2000 9.10.2000 4 1 B. Rubinič B. Rubinič Location Date No. ind. Source Korčula Dubrovnik 25.11.1896 1 juv. Kosi} Korčula 10.10.2000 2 B. Rubinič (1901) Žuljana 12.7.2002 1 B. Rubinič Dubrovnik konec / end 1 juv. TuTMAN Duba Pelje{ka 12.7.2002 1 B. Rubinič Dec 1959 (1980) Orebič 12.9.2002 1 B. Rubinič Poljica – Ora{ac konec / end 2 juv. TuTMAN Trstenik 17.11.2002 2 B. Rubinič Feb 1962 (1980) Prižba 19.11.2002 2 B. Rubinič Konavle sredina / mid Nov 1 TuTMAN (1980) Žuljana 21.11.2002 3 B. Rubinič Lokrum Dec 1970 2 TuTMAN Lumbarda 31.1.2003 4 B. Rubinič (1980) Trstenik 11.2.2003 1 B. Rubinič luka Gru`, začetek/ 1 TuTMAN izliv Neretve 4.3.2003 2 D. Kitoni} Dubrovnik beginning (1980) izliv Neretve 5.3.2003 1 D. Kitoni} 1971 141 B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) 1997) oziroma selivke in zimskega gosta (Luka~ 1998). Za Jadran ga omenja `e Germar (1817), vendar brez konkretnih navedb. Na obmo~ju ju`ne Dalmacije ga je prvi registriral Kosi} (1901), in sicer mladega samca, ki je bil ubit 25.11.1896 v Dubrovniku. Omenja {e, da se vrsta pojavlja predvsem v ~asu slabega vremena in mo~nega ju`nega vetra. Tutman (1980) majhno {tevilo opazovanj pripisuje izrazito pela{kemu na~inu `ivljenja te vrste. Kljub temu navaja pet opazovanj triprstega galeba iz okolice Dubrovnika (tabela 3). Triprsti galeb je na obravnavanem obmo~ju redek in malo{tevilen zimski gost (slika 2). Zahvala: Za pomo~ pri iskanju literature se zahvaljujem dr. Jeleni Kralj. Za pomo~ pri terenskem delu in izdelavi metodologije se zahvaljujem Alu Vrezcu in dr. Davorinu Tometu, za prijazno poslane podatke pa Davorki Kitoni}, Luki Bo`i~u in dr. Petru Sacklu. 4. Povzetek V prispevku je predstavljena sinteza literaturnih podatkov o pojavljanju in {tevil~nosti galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije. Poleg zgodovinskih podatkov so zbrani tudi novej{i podatki o {tevil~nosti in sezonskem pojavljanju (fenologiji) skupine. Na obravnavanem obmo~ju je bilo ugotovljenih 10 vrst galebov. Dve vrsti, rumenonogi Larus michahellis in sredozemski galeb L. audouinii, v ju`ni Dalmaciji gnezdita. Veliki galeb L. marinus je bil na obmo~ju opazovan le dvakrat, triprsti galeb Rissa tridactyla pa je bil zadnji~ opazovan leta 1971. ^rnoglavi L. melanocephalus, re~ni L. ridibundus, mali L. minutus, sivi L. canus in rjavi galeb L. fuscus se tu pojavljajo redno, zadnja dva ve~inoma posami~. Dve vrsti, sredozemski in zalivski galeb L. genei, v starej{i literaturi nista omenjeni. 5. Literatura Bacetti, N., Dall’Antonia, P. , Magagnoli, P. , Melega, L., Serra, L., Soldatini, C. & Zenatello, M. (2002): Risultati dei censimenti degli uccelli acquatici svernanti in Italia: distribuzione, stima e trend delle popolazioni nel 1991–2000. – Biol. Cons. Fauna 111: 1–240. Bibby, C.J., Burgess, N.D., Hill, D.A. & Mustoe, S.H. (2000): Bird Census Techniques. Second edition. – Academic Press, London. Cramp, S., ed. (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 3. – Oxford University Press, Oxford. Flint, P.R. & Stewart, P. F. (1983): The Birds of Cyprus. B.O.U. Check-list 6. – British Ornithologist’s Union, London. 142 Germar, E.F. (1817): Reise nach Dalmatien und in das Gebiet von Ragusa. – F.A. Brockhaus, Leipzig. Habsburg, R. von (1887): Ornitolo`ke bilje`ke s juga. – Glas Hrv. Narav. dru{tva 2: 3–16. Hadrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The Birds of Greece. – Cristopher Helm, London. Heath, M.F., Borggreve, C., Peet, N. & Hagemeijer, E.J.M. (2000): European Bird Populations; estimates and trends. BirdLife Conservation Series No. 10. – BirdLife International, Cambridge. Iapichino, C. & Massa, B. (1989): The Birds of Sicily. An Annotated Check-list. B.O.U. Check-list 11. – British Ornithologist’s Union, Tring. Kolombatovi}, G. (1880): Osservazioni sugli uccelli della Dalmazia. – Split. Kosi}, B. (1901): Ptice Dubrovnika i okolice. I. Red: Guskarice – Anseres. – Dubrovnik. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvijesto godina. – Larus 46: 1–112. Luka~, G. (1998): Fauna Croatica XXXVII: List of Croatian Birds. Spatial and Temporal Distribution. – Nat. Croat. 7, Suppl. 3: 1–160. Luka~, G. & Balti}, M. (2001): Diversity and richness of the ornithological collection of the wider Dubrovnik area (Croatia). – Nat. Croat. 10: 321–365. Olsen, K.M. & Larsson, H. (2003): Gulls of Europe, Asia and North America. – Cristopher Helm, London. Oro, D., (1998): Larus audouinii Audouin’s Gull. – Birds of Western Palearctic (BWP) Update Vol. 2 No. 1, Oxford University Press: 47–61. Reiser, O. (1897): Plauderai über die Möwen der Adria. – Ornitologische Monatsber. 5: 59–61. Reiser, O. (1939): Materialen zu einer Ornis Balcanica I. Bosnien und Herzegowina. – Carl Gerold’s Sohn, Wien. Rubini~, B. (1995): ^rnoglavi galeb (Larus melanocephalus) in njegov status na slovenski obali. – Annales 7: 81–86. Rubini~, B. (2002): Mali galeb Larus minutus. – Acrocephalus 23 (113–114): 153. Rubini~, B. (2003): Gnezditvena raz{irjenost, {tevil~nost in gnezditvena ekologija sredozemskega Larus audouinii in rumenonogega galeba L. michahellis na otokih Ju`ne Dalmacije, Hrva{ka. – Diplomsko delo, Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana. Rubini~, B., Bo`i~, L. & Sackl, P. (2002): The actual status of Slender-billed Gull Larus genei on the southern Dalmatian coast. – Acrocephalus 23 (110–111): 35–39. Rubini~, B. & Vrezec, A. (2000): Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia). – Acrocephalus 21 (102–103): 219–222. Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb. Sage, B.L. (1964): Notes on the Birds of the Lower Neretva Valley, Yugoslavia. – Ardea 52 (3–4): 202–218. Serra, L., M. Zenatello, N. Bacetti & L. dall’ Antonia, (1999): Caracteristtiche distributive ed eologiche delle colonie italiane di Gabbiano corso Larus audouinii. – Avocetta 23: 83. [tromar, L. (1965): ^etiri godine prstenovanja galebova klaukavaca (Larus argentatus Pontopp.) na oto~i}ima Mrkanu i Bobari. – Larus 19: 133–141. AcROCEPHALus 24 (119): 135 — I43> 2,003 [tromar, L. (1970): Prilog poznavanju biologije galebova klaukavaca, Larus argentatus (Pontopp.), i ~igra obi~nih, Sterna hirundo (L.), te njihovih me|usobnih odnosa na nekim Kornatskim otocima. – Larus 21–22: 89–98. [tromar, L. (1977): Rezultati oolo{kih istra`ivanja i izvori prehrane galebova klaukavaca (Larus argentatus michachellis) za vrijeme gnije`|enja na isto~nojadran-skim otocima. – Larus 29–30: 323–338. [tumberger, B. (2001): Sredozemski galeb Larus audouinii. – Acrocephalus 22 (106–107): 130. Tutman, I. (1980): Sastav i dinamika mje{ovitih populacija ptica dubrova~kog podru~ja. – Doktorska disertacija, PMF, Sarajevo. Vrezec, A. (2001): Rumenokljuni viharnik Calonectris diomedea & sredozemski viharnik Puffinus yelkouan. – Acrocephalus 22 (104–105): 63. Prispelo / Arrived: 25.11.2003 Sprejeto / Accepted: 18.3.2004 143