£0fenc0 POŠILJA s IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL MAHRANI ŠT. 3 Slednji vzhod St. 80 3. akto&ia 1943. NJ. VEL. KRALJ PETER II. MED NAMI Vsa slovenska kolonija na Srednjem vzhodu poz- Kralju Petru II. s strani vseh Slovencev in Hrvatov dravlja v svoji sredi N j. Vel. Kralja Petra II. kot nacionalnega vladarja, ki bo z vsestranskim upoštevanjem volje vseh Slovencev, tako onih v prejšnjih mejah Jugoslavije, kakor tudi tistih, ki si jih nasilno prisvajajo Lahi, Nemci in Madjari, postavil nove meje Jugoslavije in jo uredil po najširših demokratičnih načelih, tako kakor je volja vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov. N j. Vel. Kralj Peter II. pozna v podrobnostih položaj in razpoloženje našega naroda v domovini, pa smo zato prepričani, da bosta On in Njegova vlada storila vse, da se skuje v naši nesrečni zemlji ena sama skupna volja in da bodo odpadli vsi razlogi, ki ta narod v neizmerni nesreči žal še danes razdvajajo. Da bi N j. Vel. Kralj Peter II. v teh svojih naporih uspel, to je pozdrav in dobrodošlica N j. Vel. Dne 29.septembra zjutraj je Nj. Vel. Kralj Peter II. s svojim spremstvom prispel v Kairo. Tu ima sedaj naš dvor svojo rezidenco in semkaj je prispela tudi jugoslovanska vlada. V tem koraku Nj. Vel. Kralja in celotne Kr. vlade je simbolično označena volja, ki jo krepijo vojni dogodki, da smo na poti v domovino. Nj. Vel. Kralj Peter II. je dospel 28.septembra zvečer z ladjo iz Anglije v Port-Said in je na ladji tudi prenočil. Posadke naše in britanske vojne mornarice so vladarju oddale vojaško čast. Nj. Vel. Kralja je pozdravil v Port-Saidu arm. general g. Peten Živkovič, pomočnik vrhovnega poveljnika. Prisotni pa so bili zastopniki britanskih in egiptskih oblasti. Nj. Vel. Kralj Peter II. je prispel v Kairo ob 11 .uri dopoldne in je izstopil najprej v poslopju Kr. Poslaništva v Kairu, kjer je bil organiziran sprejem. Kot edini predstavnik Slovencev na Srednjem vzhodu je bil med povabljenci g.dr. I.M. Čok, predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije. Nato se je Nj. Vel. Kralj Peter II. napotil v svojo vilo na cesti, ki vodi na piramide. Tu je Nj. Vel. pod Italijo. Naj živi Nj. Vel. Kralj Peter II.! Naj živi Kraljevski dom! Živela Velika Jugoslavija! *#* Članom Kr. vlade pošiljajo Slovenci in Hrvati pod Italijo svoj pozdrav in jih prosijo, da vprašanju osvoboditve vseh Slovencev in Hrvatov pod Italijo posvetijo vso svojo pažnjo in vse svoje napore, da bodo krivice, ki so nam bile storjene pred četrt stoletjem, enkrat za vedno odpravljene. Pri tej priliki prosimo člane Kr. vlade tudi, da posvetijo nekaj več pozornosti važnim upravnim vprašanjem, ki v živo zadevajo Slovence in Hrvate iz Italije na egiptskem ozemlju. Vsa ta vprašanja do sedaj niso bila deležna tiste upravičene pozornosti, ki so jo Slovenci in Hrvatje pod Italijo z vso upravičenostjo pričakovali in tudi zaslužili. Spomnite se slovenskega tiska ob vsaki priliki; podpirajte slovensko pisano besedo na Sr. vzhodu! Kralja pozdravil državni minister Velike Britanije, g. Casey. Vrhovnega poveljnika zavezniških vojsk na Srednjem vzhodu, generala Wilsona je zastopal general Moorhead, tukajšnje veleposlaništvo Vel. Britanije pa pooblaščeni minister g. Terence Sho-ne, britansko letalstvo Air-Marshal Sir Sholto Douglas, britansko mornarico pa admiral Cunnin-gham. Prisotna sta bila tudi ekscelenca Teymour bey in šef protokola Mahmud Sabet bey. Britanske fanfare so zaigrale jugoslovansko državno himno. Nj. Vel. Kralj je bil v uniformi letalskega podpolkovnika. Zastopani so bili tudi številni tuji časnikarji. (Prip. uredništva: Podatke o prihodu Nj. Vel. Kralja smo bili primorani posneti iz tukajšnjega tujega tiska, zato za točnosti ne moremo jamčiti. Fotografijo pa nam je ljubeznjivo odstopila tvrda Weinberg{) POZDRAV PROSTOVOLJCEM ! 4» N Te dni sem prispel v Kairo iz Amerike, kjer sem kot predsednik “Jugoslovanskega odbora iz Italije” zastopal, povdarjal in branil pravice, interese in zahteve Slovencev in Hrvatov pod Italijo. V današnji borbi, v katero je zapleten ves svet in v kateri so postavljena na dnevni red takorekoč vsa svetovna sporna vprašanja, ni lahka naloga zainteresirati široki svet, posebno pa odločilne velike činitelje o borbi in pravicah razmeroma majhne skupine Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Pa vendar lahko z zadovoljstvom in tudi s ponosom povdarimo, da je danes naša sveta stvar znana vsem odločilnim činiteljem po vsem svetu in tudi velikemu delu svetovne javnosti. Pa ne le to; spoznali so, da se nam je godila težka krivica, ko smo bili po prvi svetovni vojni, kljub svečano pr o glašenim načelom samoodločitve narodov tako brezobzirno žrtvovani pohlepnemu laškemu imperializmu. Ne le, da nas niso vprašali za našo voljo, kakor so svečano obljubljali v teku vojne, ampak so nas žrtvovali vkljub našemu jasnemu in spglas-hemti protestu. Seveda, Slovenci in Hrvate tedaj v širokem svetu sploh nismo bili poznani oziroma vsaj veliko premalo so nas poznali. In tako so si veliki gospodje, ki so rezali Evropo na razne dele, predstavljali Slovence in Hrvate kot neko na pol divje pleme, ki nima nobene preteklosti, ki je na nizki stopinji kulture in civilizacije. Predstavljali so si nas kot ljudi, ki smo ustvarjeni za sužnje in za katere je končno vseeno ali so pod enim ali drugim gospodarjem. Pa so se zmotili: težko zmotili. Ta nesreča, ki nas je zadela po prvi svetovni voj ni, da smo iz enega suženjstva (avstrijskega) padli v drugo (laško), nam je dala priliko, da pokažemo svetu, kdo smo in kaj hočemo. Doba dvajsetih let med obema vojnama je zgovoren dokaz naše zavednosti, junaštva in požrtvovalnosti. Pokazali in dokazali smo, da se zavedamo ne le svojega človečanskega dostojanstva, ki so si ga nam drznili fašisti odrekati, ampak, da smo narod, ki po stopnji doseženega napredka, po svojem poštenju in po plemenitosti svoje duše ne zaostaja za nobenim drugim na svetu. In te svoje moralne in duhovne pridobitve, ki so postale najlepši del naših narodnih lastnosti, smo branili pred laško civilizacijo, ki nam jih je hotela vzeti, z zobmi in nohti. Ni nam bilo toliko do naših materijalnih koristi in interesov, kolikor do obrambe in ohranitve naših duhovnih in moralnih pridobitev, ki. so naj -lepša dika našega naroda na Primorskem. Ves narod brez razlike, posebno pa seveda naša mladina, je vstal kot en mož v obrambo teh svojih največjih zakladov in je v njihovi obrambi pokazal nevstrašenost, požrtvovalnost in vztrajnost, ki jih mora občudovati ves svet. Pa je prišla vojna. Sovražnikov pritisk se je povečal, bil je naravnost grozen. Toda naš narod se ni ustrašil, temveč je odgovoril z istimi sredstvi: povečal je svojo odpornost in požrtvovalnost do legendarne veličine. Borba male skupine Slovencev in Hrvatov pod Italijo v teku te vojne, znotraj sovražnega ozemlja, proti organiziranim in do zob oboroženim silam velesile Italije, njene žrtve in njeni uspehi so činjeni-ce, katere bo morala vsaka pravična zgodovina današnjih časov s pohvalo in priznanjem zapisati. Ta borba pomeni važen doprinos Slovencev in Hrvatov pod Italijo k vojnim naporom Združenih narodov v borbi proti fašizmu in za svobodo. Ni pa veličastnejše slike kot je odgovor onih sinov Julijske Krajine, ki so bili prisiljeni v uniformah svojega smrtnega sovražnika boriti se za njegove interese: pri prvi priliki, ko so se osvobodili, so se trumoma prijavljali kot prostovoljci jugoslovanske armade, da pod njenimi slavnimi zastavami in pod slavnimi zastavami ostalih Združenih narodov, na tej strani pomagajo in podpirajo borbo svojega naroda za osvobojen je. To ste vi, dragi moji prostovoljci, ki Vam naslavljam ta pozdrav. S svojim moškim in odločnim korakom, da se hočete boriti za svojo svobodo v okviru onih narodov, ki ljubijo svobodo in sovražijo nasilje, ste postali zavezniki in deležni slave velikih zaveznikov: bratske Rusije, mogočne Velike Britanije in svobodne Amerike. Vi tukaj na Srednjem vzhodu in oni tam v Severni Afriki, na Siciliji in južni Italiji, kakor naši bratje v domovini z odločnostjo, junaštvom in požrtvovalnostjo dokazujemo, da zaslužimo svobodo, ki jo zahtevamo. Pri takem 'stanju stvari meni ni bilo težko v širokem svetu - najprej v Londonu in potem v Ameriki - delati za našo stvar. Poleg drugih razlogov, na katere oslanjamo svoje zahteve, sem vedno s ponosom pokazal na borbo naroda v domovini in na Vas, dragi prostovoljci, tukaj na zavezniškem o-zemlju. “Jugoslovanski odbor iz Italije" je posebno ponosen na Vas, ker je ta naš odbor prvi dal pobudo za zbiranje prostovoljcev in to delo skozi dve leti o-pravljal na Srednjem vzhodu. Ponosni so na Vas vsi naši ameriški bratje, ki so mi večkrat, posebno pa še pred mojim odhodom iz Amerike, naročili, naj Vam izročim njihove iskrene pozdrave ter zahvalo, ker s svojim nastopopi dvigate ugled našega imena, našega naroda in celotne Jugoslavije. S svojim delom in s svojimi žrtvami bomo pri- V nekaj dneh, ali mogoče v nekaj tednih bo vprašanje 12 otokov - Dodekanez, ki se razvrščajo ob obali Male Aziie in se razprostirajo na jugu do Krete, na severu pa do Sama, stopilo zopet v ospredje svetovnega zanimanja. V zgodovinsko kulturnem pogledu, v etnografskem in vsakem drugem je to ozemlje tipično grška posest. Prvi grški spomeniki so bili najdeni na teh otokih. Še pred Ateno in Trojo je bilo tu središče grške civilizacije. Grški otok Rod je prvo žarišče grške književnosti. Tu je pričela rast grškega naroda in bogati dokumenti preteklosti govore, da so Dodekanežani najstarejši in najčistejši element grškega naroda. In vendar so ti otoki v davni preteklosti in skozi stoletja doživljali burne zgodovinske dogodke, stoletna suženjstva in mnogo nevšečnosti samo zato, ker so na križišču raznih imperia-lizmov. Otokom so vladali Rimljani in Benečani. V nekaterih razdobjih so bili samostojni, v drugih so spadali zopet k grški državi. Najtežje je bilo vsekakor turško suženjstvo. L. 1821.se je grški narod na otokih dvignil in zavrgel turški jarem. Svoboda in neodvisnost sta bili obnovljeni. V vojni s Turki so Dodekanežani sicer zmagali ali Rod in Kos sta ostala pod turškim gospodarstvom. Dali so 27.000 svojih najboljših sinov. L. 1830. pade Do-dekaneško otočje zopet pod turško oblast, ki je trajala vse do 1. 1912. V tem letu je bila Italija v vojni s Turčijo zaradi Cirenajke in Tripolitanije. Še za časa sovražnosti se je italijanska vojska vgnezdila najprej na Rodu, pozneje pa je zasedla ves Dodekanez. General d’-Ameglio je z 12.000 vojaki in 32 vojnimi ladjami zasedel otoke s pomočjo samih Dodekanežanov. V proglas na narod je izjavil italijanski general, da je italijanska zasedba samo začasna. Ta italijanska "začasnost” traja še danes. V Lau-sanni je bil lS.oktobra 1912. podpisan preliminarni dogovor med Italijo in Turčijo, po katerem se je Italija zavezala, da bo Dodekanez vrnila Turčiji. Ta dogovor je bil izpopolnjen z definitivnim dogovorom o miru z dne lS.oktobra 1918. Londonski pakt, s katerim je Italija izsilila našo zemljo, je Italiji priznal tudi Dodekaneška otočja. Legendarna diplomatska igra Italije je prišla do polne veljave na pariški mirovni konferenci. Ve-nizelos je V decembru L 1918. izročil mirovni konferenci spomenico, v kateri je povedal, da je 12 do-dekaneških otokov grška last, da se morajo priključiti Grčiji, ker so bili že pred tisoč leti grški isilili ves svet, ki nas doslej ni dovolj poznal ali ni zadostno cenil, na spoštovanje in na priznanje na-šijh pravic in zahtev. V tem imenu, dragi moji primorski rojaki in dragi moji Istrani, Vam kličem: POZDRAVLJENI! Dr. I.M. ČOK predsednik "Jugoslovanskega odbora iz Italije” Končno je prišlo med Italijo in Grčijo do sporazuma, ki sta ga podpisala Tittoni in Venizelos 29. julija 1919 v Parizu. S tem sporazumom Italija prepušča Dodekanez Grčiji. Člen peti pravi dobesedno : “Italija prepušča Grški nadoblast nad otoki, ki jih poseduje v Egejskem morju.” Ali Italija tudi tega dogovora ni spoštovala. 22. julija 1920 ga je pismeno odpovedala. To je seveda povzročilo v vsej grški javnosti veliko vznemirjenje in 19.avgusta je bil v Sevres-su podpisan nov dogovor med Italijo in Grčijo, v katerem se je Italija ponovno odrekla otokom v korist Grčije. Ta pogodba je bila podpisana v prisotnosti zastopnikov vseh velesil. Pri tej priliki se je tudi Turčija odpovedala pravici do otokov s posebnim dogovorom. Italijans-ski minister Bonin Longaro je pismeno zajamčil Venizelosu, da bo Italija v dveh mesecih izvršila svoje obveze. To se seveda nikdar ni zgodilo. Grčija je v januarju 1923. v Lausanni izročila noto, v kateri se pritožuje, da Italija še vedno neče izpolniti dane besede. Italijani so molčali. Ko so Grki v novembru 1926. leta podpisali z Mussolnijem trgovsko pogodbo je nedavni duče izrekel tele besede: “Današnji datum je odločilnega pomena za prijateljstvo, ne ponavljam navadnih fraz, pač pa to besedo razumem kot činjenico. Svojo besedo bom držal in dokazal z dejanji.” Res, ta dejanja so se pokazala oktobra 1940., ko je Mussolini udaril na Grke strahopetno, kakršna je pač navada pri Lahih. Kamor koli človek pogleda v diplomatsko politično delovanje Italije, prav povsod najde laži, be- sedolomstva in prevare, Na vseh teh treh odlikah italijanske zunanje politike je zasnovana modrost laške diplomacije. Tudi Grkom na Dodekanezu, kakor ostalim zasužnjenim narodom Evrope prihaja svoboda. Za njih je verjetno ta svoboda že pred vrati. Ne zavidamo jim je. Primorski Slovenci smo našli med Dodekanežani iskrene prijatelje in najlojalnejše zaveznike, zato bomo veseli in srečni, ko bo njihova domovina osvobojena. PREGLED VOJKIH DOGODKOV SLOVENSKO BOJIŠČE Nobeden narod v zasužnjeni Evropi ne prenaša v sedanjih trenotkih po vseh svojih skromnih močeh tako ogromnih vojnih naporov, kakor naš mali slovenski narod. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli iz domovine, so slovenskih uporniki očistili vso Goriško, velik del Vipavske doline in Pivke, pretežni del goriških Brd in večino ozemlja našega Krasa. Gorica, Idrija, Vipava, Sežana, II. Bistrica, to so glavna osvobojena središča na Primorskem. V Istri tudi vre. Vsa Dolenjska je popolnona očiščena sovražnika. Isto velja tudi za vso Notranjsko Zelo ogorčene borbe se razvijajo v dolini med Hotedršico in Idrijo. Tu so uporniki popolnoma premagali neko nemško kolono. V neposredni okolici Reke divja že nekaj dni velika bitka med našimi in Nemci. Dosedaj se Nemcem še ni posrečilo zlomiti naš tamkajšnji odpor, prav zadnja poročila celo naglašajo, da so naši napredovali. Tudi iz drugih krajev Slovenije prihajajo stalno poročila o velikih podvigih slovenskih uporniških formacij, Laške posadke so bile povsod razorožene, ,po nekaterih krajih pa so se kar cele edinice priključile odpornikom. Na ta način razpolagajo danes naši z razmeroma zadostnim in učinkovitim orožjem. Nekatere naše edinice imajo celo nekaj ducatov tankov in Simon Gregorčičeva brigada razpolaga celo z nekaj letali. Na mirenskem letališču, ki so ga pred petimi dnevi v naskoku zavzeli uporniki so uničili 52 italijanskih in nemških vojnih letal, medtem ko so druga še dobro uporabna letala premestili s svojimi piloti na lastna letališča nekje na Dolenjskem. To se je zgodilo zaradi tega, ker so naši upravičeno pričakovali, da jih bodo na mirenskem letališču Nemci napadli z motoriziranimi kolonami in letali. Danes vlada po vsej Sloveniji enotna volja in enotno razpoloženje. Nekateri sodelavci osi in izdajalci slovenske domovine so odstranjeni. Politično vodstvo upornikov je slovesno proglasilo celotno slovensko ozemlje kot sestavni del velike Jugoslavije. To so v glavnem na j novejša poročila o dogodkih, ki so se odigrali v zadnjih dneh na Slovenskem, zlasti od onega časa dalje, ko so Nemci navalili na naše ozemlje. Srdite borbe trajajo dalje. Slovenski narod kot en mož umira za slovensko svobodo. Ves svet ta narod občuduje. Ali vse občudovanje ni dovolj. Predvsem moramo ugotoviti, da so Slovenci in Jugoslovani danes edini, ki sami sebi utirajo pot k osvobojen ju brez vsakršne pomembnejše tuje pomoči Krvava usoda je hotela, da si Slovenci in Jugoslovani danes sami postavljajo bodoče meje svoje države. Nič nam v tej vojni ne bo darovanega, nič nam v tej vojni ne bo prihranjenega. Prav do dna mora slovenski narod izpiti kupo trpljenja. Tako je zapisano v knjigi usode. Naš narod, ki je že doslej izkopal tako ogromno število grobov in katerega domovina je danes eno samo ogromno pogorišče, noče umreti. Njegova življenjska sila, njegova notranja moč in globoka vera v boljšo bodočnost, to so neumrjoče lastnosti, s katerimi sta že doslej računala tako Hitler kakor Mussolini S temi lastnostmi pa morajo računati tudi vsi naši zavezniki. Tam na severu Jadranskega morja stoji že danes miza bodoče mirovne konference. Pogrnjena je z rdečim suknom in okrašena z mrtvaškimi glavami. Pod njo in okrog nje trohnijo kosti slovenskih junakov. Ta miza mora dobiti ob uri obračuna svojo popolno veljavo. Za Slovence se vprašanja slovenskih meja postavljajo danes sama po sebi. Tam, kjer trohni zadnji slovenski grob, tam so naše meje, ki jih nobena sila premakniti več ne more. Z lastnimi močmi in lastno voljo si utirajo naši bratje pot k osvobojenju. To naj ve ves svet, kajti lahko je mogoče, da bi ta svet na te turobne ali junaške septemberske dneve pozabil. Res je, da je naš narod maloštevilen, ali v teh dneh prav v ničemer ne zaostaja za svojim mogočnim bratom tam na vzhodu Evrope, ki tudi v teh dneh drobi in melje največjega sovražnika sveta. Brez vsakega napuha in brez vsake domišljavosti lahko stopa mali slovenski narod ob častni strani svojega velikega slovanskega brata. V polni meri se zavedamo ogromne tveganosti sedanjih dogodkov na slovenski zemlji. Dobro poznamo sovražnika, ki je v zadnjih štirih letih do popolnosti potrdil svoje barbarske nagone, pa imamo zato več ko dovolj razlogov, da v tem trenotku rotimo vse naše zaveznike, da smo jim sicer hvaležni za občudovanja, da pa jim bomo dvakrat hvaležni za takojšnjo in izdatno pomoč. Samo s takim postopanjem bodo zavezniki lahko izpolnili dane obljube in zagotovila. JUŽNOEVROPSKO BOJIŠČE (Glej zemljevid na zadnji strani) V južni Italiji napredujejo Britanci in Amerikanci stalno, vendar v razmeroma počasnem tempu. Terenske razmere zelo ovirajo zaveznike, posebno še zato, ker Nemci za seboj zapuščajo sama razdejanja. Na tem bojišču si Nemci prizadevajo, da bi nasprotnika čim bolj zadržali in bi s tem pridobili na času za utrditev Padske obrambe. Po nekod so 'boji zelo ogorčeni. Italijanska armada je v popolnem razsulu in ne predstavlja dejansko danes nobene borbene vrednosti niti za Nemce niti za zaveznike. Vsa pripovedovanja o nekih bojih med Nemci in Lahi so čisto lokalnega značaja. Seveda si Lahi prizadevajo, da bi pri zaveznikih dokazali, da imajo te borbe tudi še večji pomen. Pretežna večina ladij italijanske vojne mornarice je zasidrana v zavezniških pristaniščih. Usoda teh ' enot za enkrat še ni dokončno urejena. Vsa Sardinija je v rokah Amerikancev, medtem ko Francozi čistijo Korziko. V Jadranskem morju so uporniki osvobodili že skoro vso Dalmacijo in del Črne gore. Naši tamkajšnji bratje upravičeno pričakujejo, da jim bodo zavezniki čim prej prihiteli na pomoč. To je posebno važno sedaj, ko je Otrantski preliv z laške :strani pod nadzorstvom osme britanske armade. Ali in kdaj bodo zavezniki navalili na Balkan je težko uganiti. Izgleda, da za enkrat vso svojo pozornost posvečajo Italiji in ne žele cepiti svojih sil. Nekateri podvigi na Dodekanezu pa vendarle kažejo, da se tudi tu nekaj pripravlja. S tem v zvezi postaja seveda vprašanje Turčije čedalje važnejše. Odbor zaveznikov v Alžiru, ki so ga ustanovili _pred nekaj dnevi za vzajemno ureditev sredozemskih vprašanj, bo gotovo tudi v to vprašanje prinesel nekaj več jasnosti in odločitev. VZHODNO BOJIŠČE Zmagoviti pohod ruskih armad na vzhodnem bojišču se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo in primernimi uspehi. Ob Azovskem morju so Rusi osvobodili tri petine obale in prav resno ogrožajo odstopnico na Krimu pri Perekopu. Če bi se Rusom obkoljitev posrečila, bi sedem do devet nemških divizij delilo usodo Arminovih armad v Severni A-frilci. Severno od Azovskega morja podijo Rusi nemške armade proti Dnjepru in resno ogražajo mesto Zaporožje. Dnjepropetrovsk je v tem trenotku verjetno že očiščen. Na tem področju so Rusi že na več mestih ne samo dosegli strugo Dnjepra, pač pa jo na šestih mestih celo prekoračili. Pri tem se ruska pehota poslužuje številnih gumajistih čolnov in pod okriljem močnega topnišlkega ognja prehaja na desni breg Dnjepra. Ukrajinska prestolica Kijev, je resno ogražena. Rusi so le nekoliko kilometrov pred mestom. Nadalje proti severu so v zadnjih dneh Rusi osvobodili Černigov, važno nemško oporišče Gomel pa je prav resno ogroženo. Padec Roslavlja in Smolenska pomeni, da je nemška frontna črta na tem odseku popolnoma zdrobljena. Vedeti moramo namreč, da so Nemci ta odsek bojišča močno utrdili in da je bil Smolensk najvažnejše nemško oporišče na srednjem delu vzhodnega bojišča. Od Smolenska do Ljeningrada so v teku več ali manj lokalni podvigi. Po vsem tem, kar se dogaja na ruskem bojišču nastaja vprašanje, kje se bodo Nemci ustavili ? Nemški propagandni minister Gobbels je v enem izmed svojih zadnjih govorov, v katerem je moral priznati nemške poraze na vseh bojiščih, povedal ali boljše rečeno zlagal, da se bodo Nemci po nekem dogovoru s Sovjetsko Rusijo o separatnem miru umaknili vse do poljske meje. Nemški manevri o separatnem miru so v zadnjem času sploh pogosti. Gobbelsov govor pa pove in ponovno potrjuje, kako nemška propaganda ocenjuje nemško prebivalstvo, ki menda vkljub svetovno znanem vistosmerjenju vendar še ni tako daleč, da bi verjela, da so sedanje ogromne nemške izgube potrebne samo zaradi vežbanja nemških divizij za uporabo na zahodnem bojišču. Gobbels verjetno računa na lahkovernost in živi primer bivšega laškega zaveznika. Neglede na Gobbelsovo modrovanje je sedanje zaledje nemške vojske na vzhodu takšno, da je tež- Rusko bojišče v mesecu aprilu 1943 in v mesecu septembru 1943 14*13 "mm ¥'*" i$eptetvtbervy<3 — :y~Lodewie pelje Beloier$k ,Abo> M S \ Helsinki^ ^AHangS Tieval i sfCudovo r Novgorod ~ 'k^Bologoj. Čerepovec Vologda '»členka ;r\ iO0£,r~jL K,.\z Proslav.; • Neve!iJC'(,e 'kuki Volokolamsk ° L ^ BjjJT* Ržev O o /eViIno 'vov U ^TKremcntug o ,... ^DPro iaporožje^ o Lubli Tub Rjaz^nj Tambovo »Ti»e>pol Krivo) Rog 3uWeita Kom^a. v I M ..•# Akcrrr |Nikolajev Herso HJo*1 “Seva »to poli N O Krasno v INovorosijsk Merilo-. ko predvideti, kje se bodo nemške armade ustavile. Naravnih zaprek, razen velikih rek ni. Verjetno so Nemci zgradili nekje v zaledju obrambne utrdbe, ki pa najbrže ruskega valjarja ne bodo zadržale. Severno od Kijeva je ozemlje popolnoma odprto in bi se mogli Nemci zadržati na samem Dnjepru z naslonom na železniško progo v smeri Vitebska. Pa tudi tu je zelo malo verjetno da bi se mogli Nem- ci več časa upirati. Hitler gotovo računa na pomoč jesenskega deževja, ki bo verjetno Ruse za nekaj časa zadržalo. Do sedaj pa so Rusi pokazali, da je general Zima njihov zelo pomembni pomočnik. Ruske armade so za zimsko bojevanje posebno izvežbane in opremljene. Nemce sta že pretekli zimi strahovito zdelali, kako bo letos ni težko uganiti. DETEKTIV PETER FIRBEC TRETJI POLOM Vlom v curiško zlatarnico je ostal nepojasnjen. Zavarovalnice so že davno izplačale zavarovalnino 300000 frankov. Za razpisano nagrado 10000 frankov se očitno nihče ni preveč zanimal. Peter Firbcc je bil edini, ki so ga v policijskih krogih smatrali nekaj časa za resnega zasledovalca. Ta pa je iz neznanih vzrokov vsako nadalnje zasledovanje opustil in je bil že davno na potovanju po severovzhodu Evrope. Končno sta Petra dolgočasje in pa težnja po pustolovščinah pripeljala zopet v Srednjo Evropo. To pot v Berlin. Da ubije čas še je pričel zanimati za konjske tekme. Nekega večera je Peter zašel v neko zakotno dvorano, v kateri so za nižjo publiko predvajali boksarske tekme odslovljenih atletov. Dvorana je bila nabito polna. Po klopeh so sedeli moški in ženke, žlobudrali, koketirali, in kvantali. Na dano znamenje so pogasili glavne luči v dvorani, zato, pa z žarometi razsvetili oder, kjer naj bi se vršile tekme. Slabo oblečen možakar je gledalcem imenoval dve imeni, na kar so ti hrupno zaploskali. Dva žilava moža le za silo oblečena v kopalnih hlačkah sta stopila na oder, množica pa ju je hrupno pozdravila. S posebno dostojanstvenostjo sta si oblekla rokavice in se na dano znamenje vrgla drug proti drugemu. Ko sta se nekaj časa rovala med seboj, je reditelj od-žvižgal. Po kratkem odmoru sta se zopet sprijela in sedaj z vso resnostjo. Udarci so padali, da so rebra kar hreščala. Kmalu je enemu izmed tekmovalcev nabreklo oko in pokazala se je temnomodra podpluta. Silovitost udarcev je popustila. Kot napolnjena vreča se je eden izmed možakarjev zvrnil po tleh. Moški z zavihanimi rokavi je priskočil, ali namesto da bi ponesrečencu pomagal, mu je vpil v uho: "One, two three...” Peter Firbec ki je z mešanimi občutki opazoval boksarsko komedijo, je naenkrat začutil, da ga je nekdo potrepljal po rami. Za njim je stal postrežček in ga prosil da naj pride za trenotek ven. Petru se to ni zdelo nič nenavadnega in medtem ko se je dvignil s sedeža je premišljeval, kdo vse ga v Berlinu pozna, in kdo bi mogel biti znanec, ki ga kliče. Najbrž ga je opazil ko je stopal v dvorano. Zunaj je stopil k njemu fantič in mu zašepetal: “Gospod Riko Roland vam sporoča, da bi bilo v vašem interesu potrebno, da že enkrat opustite vsako nadaljnje zasledovanje. Prihodnji vlak proti Švici odpelje po šesti uri. Je to zelo priporočiljiv brzec.” Fante se je ravno hotelo izgubiti v množici, ali Peter ga je zagrabil za roko in mu stisnil bankovec v pest. Nato pa ga je vprašal: “Kako pa izgleda možakar ? Kje ti je to naročil ? Kaj je bil sam? Kako pa je govoril? Kaj...,?” Fantič, ki je na prvi pogled precenil vrednost bankovca, ki je bila znatno večja kakor pa se je nadejal, mu je hitro zašepetal: “Gospod je bil visok, plav, rdečeličen in je govoril berlinsko narečje. Srečal me je na Potdsdamskem trgu in mi dal 10 mark.” Fante je nato izginilo. Peter je ravno razmišljal, kdo naj bi bil ta Riko Roland. Kar sam po sebi se mu je vrinil v spomin dogodek v hotelu. Nenadoma pa ga je v njegovem tuhtanju predramil huronski vrišč, ki se je mešal s hrupom razburjenih glasov. Vse to je prihajalo iz stopnišča. Dober ducat prisotnih s Petrom na čelu je planilo po stopnicah navzdol. Spodaj so našli fantička, ki je jokajoče pripovedoval, da so ga napadli trije falotje, ki jih še nikdar ni videl v življenju in ga pretepli. V fantu je spoznal prinašalca Rolandovega priporočila. Peter je takoj spoznal čudovito povezanost dogodkov in ugotovil, da je čisto po naključju prispel v Berlin v času, ko nameravata oba neznanca uprizoriti nov podvig. Riko ga je gotovo ves čas opazoval v bojazni, da ga Peter zašle- j; duje. Nenadoma sč je v Petrovih možganih spočela nova 1| misel. Ukradeni curiški dragulji se še vedno niso pojavili na trgu. Peter je poznal v Berlinu kavarno, v kateri so se kupovali in prodajali dragulji sumljivega izvora. Avto, ki je stal pred hišo je Petra hitro potegnil v do-tično kavarno. Ko je Peter plačal taksi in se namenil k vhodu kavarne mu je padlo v glavo, da se je vozač nesramno smehljal, ko mu je plačeval potnino. Peter se je hitro obrnil ali videl je samo to, da je taksi z vso naglico zavil okrog vogala. Težko je bilo najti v prenapolnjenem lokalu primerno mesto. Ob vseh malih okroglih mizicah, kjer je prostora za največ štiri ljudi, so se gnetle goste množice, se tiho pogovarjale ali pa se razburjeno med seboj kregale. Od časa do časa so previdno polzeli iz roke v roko mali neznatni predmeti. Peter je videl, da so to dragulji in da se vsi razgovori tičejo njih. Počasi in navidezno nezainteresiran se je Peter drenjal med mizami. V neposredni bližini posebno goste skupine šepetajočih prekupčevalcev je Peter končno našel sedež. Dvoje oči črnolasega mladeniča mu je zabliščalo nasproti in zdelo se mu je da jih pozna. Peter si obeh avtomobilskih roparjev ni natačno ogledal in zato tudi ni mogel takoj uganiti, ali je te oči takrat videl. Neznanec iz milanskega hotela to ni bil. In vendar so ga te oči spominjale na nekaj iz naj novejše preteklosti. Še enkrat se je ozrl tja - sedež pa je bil prazen. Še dva* druga sedeža sta se nenadoma izpraznila. Peter je komaj to uočil, ko je začutil na rami dotik roke in šepet: “Ne vzbujajte nobene pozornosti. Sledite mi, ste aretirani !” Peter je skočil pokonci, se obrnil in opazil dva kot gora visoka možakarja, od katerih mu je eden neupadno pomolil pod nos policijsko legitimacijo. Peter je obema sledil. Pred vrati je dejal: “Povejte mi,..” “Kasneje” je odgovoril eden izmed obeh - in že sta ga oba policista ravno tako neupadno kakor energično porinila v pripravljeni avto, ki je z vso hitrostjo odbrzel. “Moje ime je...” je pričel Peter, potem ko se je znebil prve jeze. “Počakajte. Midva tu nimava ničesar ukrepati, gospod komisar vas pričakuje”, je spregovoril eden izmed, oboji-ce še zadosti vljudno, medtem ko je Petrovo desnico trdno prijel v trenotku, ko je hotel Peter izvleči iz žepa svojo legitimacijo. Policijski komisar je pregledal Petrove papirje, nato pa pripomnil z nesramnim smehljajem: “Popolnoma v redu. Informirani smo, da poskušate tu pod imenom nekega privatnega detektiva Petra Firbca razpeča-ti dragulje, ki izvirajo iz curiškega vloma.” Peter je spoznal svoj položaj. Obvladal se je in dejal mirno in stvarno, “Ali mi lahko zaupate, od kje imate te informacije ?" “Ne vem, zakaj naj vam odgovorim na to smešno vpra sanje!” “Dokler je izgledalo.da bi jaz mogel biti Riko Roland, mi je bil vaš postopek razumljiv. Mogoče pa je, da se zunanjost tistega, ki vam je dal te informacije, ujema s popisom curiškega vlomilca, ki sem ga sam izročil ob priliki tiralice, ki jo je razpisala uprava policije v Lucernu?” Komisar je Petra začudeno pogledal. Ko je nekaj časa razmišljal, je dejal: “Ali poznate tu dve splošno znani osebnosti, ki bi lahko -za. ivas garantirali?’’ Peter je imenoval višjega uradnika iz jugoslovanskega poslaništva ter še nekega znanega pisatelja. Oba so tele-fonično poklicali in prosili, da bi se zglasila na komisa-rijatu. Oba sta čez qetrt ure ugotovila, da je policija nasedla zelo spretni denuncijaciji. “Kaj naj sedaj storimo?" je vprašal komisar, potem ko se je pri Petru opravičil. “Takoj nazaj v kavarno. Oba tolovaja bosta napela vse sile, da ukradene dragulje čimprej spravita v denar." V kavarni sta Peter in komisar zvedela, da je znani berlinski draguljar v družbi dveh tujcev zapustil lokal pred četrt ure. Peter in komisar sta v divjem tempu vozila k draguljarju. To je bil star, boječ človeček, ki je imel že večkrat opravka s policijo. O vsej zadevi ni hotel ničesar slišati. Obilno je pač žlobudral o težkih časih in se zadirčno pritoževal zaradi stalnega nadlegovanja oblasti. Pri tem je razburjeno stopical za prodajno mizo sem in tja. “Dokazati boste morali, kakšen opravek ste imeli z o-bema neznancema, s katerima ste zapustili kavarno pred pol ure. Zelo je verjetno, da so bili dragulji, ki sta vam jih prodala, ukradeni ob priliki zadnjega vloma v curiško zlatarnico,” je dejal komisar. “Ali res tako mislite? Kaj je to mogoče?" S tresočima rokama je človeček odprl svojo blagajno, položil malo železno šatuljo na mizo in jo odprl. Dragulji, ki so bili v šatulji lepo razvrščeni, so na prvi pogled izdajali svojo visoko redkost. “Koliko ste za nje plačali?" "Šestdeset tisoč”, je odgovori! starec z zamolklim glasom. “V gotovini?” “Ne, s čekom na Darmstadtsko banko.” Komisar je skočil k telefonu in zahteval glavno blagajno banke. “Pred petimi minutami je bil ček izplačan." je glasil odgovor banke. Komisar je dal na hitrico še nekaj telefonskih naročil svojemu uradu, nato pa prav debelo zaklel. Starec se je pričel cmeriti: “Moj Bog, moj Bog! Kako sem nesrečen! Šestdeset tisoč! Ali veste, kaj se to pravi, gospod komisar? Kaj se vam nič ne smili stari ogoljufani človek? Prosim, prosim gospod komisar!" “Pustite to sedaj”, ga je prekinil komisar osorno. “Če bi midva ne prišla in vam ne pokvarila kupčije, bi pač zaslužili še enkrat toliko in stvar bi bila v redu, kaj ne. Vendar ne boste tajili, da so dragulji najmanj 200000 vredni." “Tristo tisoč" je popravil Peter, ki se je dobro razumel na vrednost takihle stvari, obenem se še dobro spominjal ocene v časopisju po izvršenem vlomu v Curihu. “Ne, ne več ko dvesto tisoč v nobenem slučaju”, se je branil starec. Komisar je samo čakal na tak odgovor, pa je zato starca pošteno nahrulil: “E tako, vidite, če kupite nekaj za šestdeset tisoč in veste, da je vredno dvesto tisoč, potem bi vi stari lisjak že morali vedeti, da tu nekaj ni v redu. Poleg tega vam najbržc ni neznana pot na policijo. A z njo je neprijetno imeti opravka pri takih spoljskih kupčijah?" Starec se je prihlunil kot tepen pes pod težo teh besed: “Milost, gospod komisar. Imejte usmiljenje”, je javk-nil. “Gotovo veste, kako visoko ocenjujemo pri nas v policiji kupč.evalce z ukradenim blagom”, je pristavil komisar zelo ostro. Peter je hotel razgovor pomiriti s kako človeško besedo, ali ga je komisar prekinil: "Le nič se lepega ne delajte. Moj prijatelj je tudi strokovnjak." “Da, da, gospod komisar. O že vem, že vem", je jadikoval osleparjeni prekupčevalec. “Bodite usmiljeni! Povejte mi kaj naj storim, da stvar zopet lahko popravim...” “Ali veste kam sta odšla oba lopova ?’’ je dejal komisar. “Nekaj sta govorila o Excelsior Hotelu - celo dvakrat..." Peter se je pokril in hotel oditi. Komisar se je smehljal: “Ta sled je gotovo napačna. Namenoma nas hočeta zapeljati, vražja zločinca. Ne dajte, gospod tovariš, da vas še enkrat potegneta za nos!" V tem trenotku sta dva moža vstopila. Bila sta to oba uradnika, ki jih je komisar poprej telefonično poklical. V nekaj besedah jima je vso stvar obrazložil. Peter je prekinil šepetajoči razgovor in dejal: Vendar bi vas prosil, da se odpeljete z menoj v Ex celsior, ki je v neposredni bližini glavnega kolodvora. Poleg tega pa si mislim tudi še tole: še sta oba tako očito omenjala Excelsior, sta to gotovo storila z nekim namenom. Gotovo sta mislila, da bo v slučaju, da se stvar odkrije, starec to tudi izpovedal. Poleg tega sta gotovo mislila, da ju ne bodo lovili začetniki, pač pa izkušeni kriminalisti, kakor ste vi, gospod komisar, ki se ne puste zvoditi na napačno sled. Navedba hotela Excelsior v tako upadni obliki izgleda na prvi pogled kot napačna sled. Če pa je temu tako, potem bosta oba zločina najbolj brez skrbi samo v hotelu Ex-celsior.” Komisar je nekaj časa razmišljal. Potem pa je dejal obema uradnikoma: 'Jamčita mi za moža in za dragulje.” Nato sta komisar in Peter z vso naglico zapustila trgovino in se z avtom odpeljala proti hotelu F.xcelsior. Pred hotelom je Peter dejal komisarju, medtem ko je izstopal iz avtomobila: “Jaz bi najrajši pogledal na kolodvor in hotel prepustil vam.” Komisar je bil s tem zadovoljen in že je tudi izginil v hotelu. Tam je v nekaj minutah ugotovil, da je bila Petrova domneva pravilna. Oba zločinca sta stanovala v hotelu in ga pred četrt ure zapustila. Ves potrt je komisar ugotovil, da je že tretjič qetrt ure ure prekasen. Natančno je preiskal sobo, kjer sta vlomilca stanovala, vendar ni našel ničesar sumljivega. Nato je odhitel na kolodvor, kjer je četrtič spoznal, da pomeni četrt ure v njegovem poklicu uspeh ali neuspeh: Pred trinajstimi minutami je ekspresni vlak odpeljal proti švicarski meji. ; Sled za obema zločincema je bila na kolodvoru kar očitna. Niti najmanj se nista vlomilca potrudila, da bi sled za seboj zabrisala. To je bilo vsekakor sumljivo. Še znatno bolj sumljivo pa je bilo to, da je tudi Peter izginil brez sledu. Komisar sc je odpeljal nazaj v svoj urad, poklical telefonično oba uradnika pri draguljarju in naročil, naj starca in ukradene dragulje kar najstrožje zastražita. Utrujen in izčrpan se je nato vlegel na zofo v svoji uradni sobi. Sredi noči ga je nenadoma zbudil službujoči uradnik: Kljub zelo strogi zastraženosti so neznanci vlomili v trgovino starega draguljarja. Poleg pokradenih draguljev so izpraznili tudi še ostale starčeve vrednote v vrednosti 250000 mark. Tridesetega septembra 1941 je izšla prva številka “Bazovice”. Skromna in neznatna je bila. Današnja številka je osemdeseta. V teh 24 mesecih je edini slovenski tisk na Srednjem vzhodu preživljal in sodoživljal s svojimi bralci in prijatelji težke in mučne dneve vojne. Ob tem jubileju želimo satmo, naj bi naša “Bazovica” čimprej zapustila tujino in se preselila tja na svobodna slovenska tla. Takrat bo mogoče legla med grobove slovenskih sinov, ker bo njeno delo končano. Marsikdo pa bo mogoče še čez leta in leta izvlekel zbledelo in zmečkamo številko “Bazovice” in se spomnil trenotkov, ko jo je prvič zagledal. - “Šotorska knjižnica” obhaja ta mesec svojo prvo obletnico. 100 kilom. idrtC/cZ*.?© Otoki Tremiti O TOLMAČENJE ZNAKOV: Mednarodne meje.......... Železnice ............. Obala............... Ceste I. reda........ Ceste II. reda.......... Razvaline.......... h—i—i——t—•*“ V I Ser n < d,'* ' _*•» y-r< %; \ % Ceijituli Varr.n,a- * \ \ > •• . V76=;^\.l ( lattiriata „fVSeverd (VJ XX >r n L H' J w- v/ -'-/Man (redoma ■ " '-^PV&V ^ 1 ^Nxl?arletta Trani ^•Ž«/,Pn9n^*vo'/^"*ofefcBisceghe Jacr,a"čfy CanVi-p. And?olfetta And?,a t^anič ..-?sr ’ Av/yhano<\ c,»” C5- Capri /X 5^' ^ AltamuraV - i'x ^ ,.vx V .L V^eii. Pisuotta w \ ~ F_Sxn Monopoli l^Consilma \ P'^/C X '\Crumtrh \*o V. j iponto jo ^ j aclca . Siris.V ’5*',l,k . *f//y J Amenddlara T?r>c GallipotigČN C.S.Maria Leuca Bclvederev EOU1SK1 OTOKI Paola\ Amateat Tcmpsa v •••> Cre>^ rP.delVAlice rC.delle Colonnc v Stromboli C> 'Tir, Filicudi O AlicudiO _v-\Salina LipariCj Vulcano 0 _r_ __ __ ’ ■■, i, Panaria y,pj^ent,a j, ^°/V/T'd w <*/ ^rG// - Milazzo .Patti _ '“Siderno Marina ,ocri Ccfalu ■yz:fč%± -it C.Spartivcnto