ereiexemplar
■r.l I
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
	PRISPEVAJTE ZA PARTIZANSKI SPOMENIK	
	V ŽELEZNI KAPLI	
SETNIK v
DUNAJ, V SREDO, 16. Vlil. 1950
ŠTEV. 60 (333)
Kdo bo rešil korejsko vprašanje - topovi ali govori s tribun Varnostnega sveta
Čeprav se je krvava borba med °bema svetovnima blokoma premaknila precej južno od 38. vzporednika ter izgleda, da bo severnokorejskim četam kmalu uspelo zavzeti še 2adnji del polotoka je Mac Arthur glede korejske vojne zelo velik optimist. Vendar pa ta njegov optimizem kaže njegova pot na Formozo v Povsem drugačni luči. Truman ga je vabil v Washinglon, vendar se njegovemu povabilu ni mogel odzvali. Nasprotno, šel je na Formozo k čangkajšku in tam sklenil sporazum glede vojaškega sodelovanja med Ameriko in nacionalistično Kitajsko.
Medtem, ko na Koreji teče kri, je v Lake Successu zasedanje Varnostnega sveta. Na njem razpravljajo o Postopku in se obdajajo z obtožbami, prav tako, kot bi ne imeli pred seboj odločitev, ki nujno zahtevajo rešitev v prid svetovnega miru. Vsakdo govori o ,,miru“ in prepričujejo drug drugega, da je nasprotna stranka povzročila napad.
Sovjetski zastopnik Malik je na Prvem zasedanju predlagal dve točki 'Inevnega reda: priznanje predstavnika Ljudske republike Kitajske in mirna rešitev korejskega vprašanja. Ameriška delegacija pa je predložila resolucijo z nazivom: ,,Protest Proti napadu na južnokorejsko republiko “.
Na drugem zasedanju je prvi govoril britanski delegat Gladwyn Jehb, ki je izjavil, da mora imeti Prednost ameriška resolucija. Ven-|lar je izrazil zadoščenje nad povratkom Sovjetske zveze v Varnostni svet ter upanje, da je ta povratek oznak iskrenega sodelovanja Sovjetske zveze v OZN".
Nato je britanski delegat dejal, da se bo prvi veselil, če bo Sovjetska zveza postavila predloge za mirno rešitev korejskega spora, to pa ne Preprečuje, da bi protestiral ,,proti Propagandističnim manevrom, katerih se Malik poslužuje, ko zatrjuje* na ima monopol nad besedo ,,mir“ Slede korejskega vprašanja". Gladin Jebb je dejal, da je prva naloga Varnostnega sveta odbiti severnokorejske sile onstran 38. vzporednika in nato vzpostaviti mir in varnost na Koreji. Pripomnil je še, da ®e Velika Britanija ne strinja s sta-nščem, da sta vprašanje kitajskega Predstavništva in napada na Koreji Povezana med seboj. Dejal je, da Sre za dve ločeni vprašanji.
Sledila je dolga diskusija o dnevnem redu. Tudi predstavnik Ekvadorja je dejal, da bo glasoval proti Malikovemu dnevnemu redu in pripomnil, da vprašanji kitajskega Predstavništva in vojne na Koreji ne Zoreta biti med seboj povezani.
Francoski delegat je zahteval Prednost za ameriško resolucijo in (‘ejal, da sovjetska delegacija lahko Sovori o načrtu za mirno rešitev konjskega vprašanja v okviru vprašanja, ki je že mesec dni na dnevnem ndu, in sicer ,,Protest proti napadu *a Južno Korejo".
, Ameriški delegat Austin je vz-rajal, naj Varnostni svet razpravlja iredvsem o vprašanju najmda na
Koreji, ki da je že dolgo časa na dnevnem redu. Pozval je nato sovjetsko delegacijo, naj predloži ,,pristen" predlog za mir na Koreji, ter je zavrnil ,,vsako barantanje, kakršno vsebuje Malikov načrt".
Ivuomintangov predstavnik se je pridružil stališču prejšnjih govornikov ter je obtožil pekinško vlado, da pomaga Severokorejcem.
Ko je nato ameriška delegacija zahtevala, naj se njena resolucija predloži v obliki dodatka k začasnemu dnevnemu redu, ki ga je sestavil Malik, je ta izjavil, da je ta zahteva v nasprotju s pravilnikom. Dejal je, da je pravi pomen resolucije, ki jo
je predložil Austin, način razširitve spopada, ker dovoljuje stalno pošiljanje ojačanj in materiala Južni Koreji.
Tu so diskusijo prekinili in v naslednjih zasedanjih res ne moremo predvidevati, kam se bo celotna razprava razvila.
Eno dejstvo pa je važno: ZSSR se je vrnila v Varnostni svet in ta je spet pričel s svojim rednim delom. Že samo to dejstvo nam daje upanje v bližnje spametovanje glede korejske pustolovščine, ki ga bo moralo nujno roditi spoznanje obeh blokov: da sta šla v hladni vojni na 38. vzporedniku predaleč.
Združena evropska armada Churchilla
V zadnjih dneh je tako imenovani evropski parlament v Strassburgu, kakor smo že poročali v naši zadnji številki, obravnaval možnosti in potrebe po obrambi Zapadne Evrope. Višek pa je debata dosegla z govorom bivšega angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki je po svoji stari navadi prikazoval nevarnosti ,,komunistične napadalnosti". Med drugim je dejal: Ni nobenega dvoma o tem, da se nahajamo .vsi v veliki nevarnosti. Rusko-komunistič-na napadalnost je zasenčila svobodo in civilizacijo zapadne Evrope.
Churchill je poudaril, da mora v najkrajšem času biti ustvarjena resnična obrambna fronta v Evropi, Anglija in Združene države Amerike morajo poslati na kontinent znatne oborožene sile, Francija pa mora poživiti svojo slavno armado. Svojo nalogo pa morajo prevzeti tudi Italija, Grčija, Turčija, Holandska, Belgija in Skandinavija. V zvezi z atom-
sko bombo, ki ,,trenutno še varuje zapadno Evropo", je Churchill dejal, da bi uporaba atomske bombe omajala temelje sovjetskega režima in bi velikoruskemu narodu omogočila, da bi se osvobodil nasilja, ki je znatno večje kot nekdanje carsko nasilje.
Ob koncu je Churchill svaril, da ne sme biti zamujen niti en dan, ker samo tako bo mogoče na podlagi moči ne pa slabosti Zapadne Evrope dokončno rešiti vprašanje s Sovjetsko zvezo.
Govor Winstona Churchilla, ki je prav tako vojnohujskaški kot vsi njegovi dosedanji, ponovno prikazuje, da v okviru hladne vojne ne bo mogoče rešiti sporov med Vzhodom in Zapadom, dokazuje pa tudi, da se bo nevarnost nove vojne ustvarjala tako dolgo, dokler ne bodo prenehali s politiko interesnih sfer in blokov.
14. celovška razstava 1950 odprta
V četrtek dne 10. avgusta t. L je deželni glavar Wedenig v prisotnosti predstavnikov oblasti in posameznih gospodarskih ustanov odprl 14. celovško razstavo 1950.
Razstava je zelo obširna. Razstavlja okoli 280 najrazličnejših firm iz Koroške, pa tudi iz ostalih avstrijskih pokrajin. Med razstavljalci je tudi sosedna Ljudska republika Slovenija, ki v svojem paviljonu v trgovski akademiji prikazuje izdelke domače industrije, domače obrti in, različne domače pridelke, kakor sadje, zelenjavo, vino, mineralne vode itd. Razstavljajo iste tvrdke kakor v Beljaku. Kolikor smo lahko opazili, je za jugoslovanski paviljon veliko zanimanje; vsi sprašujejo, če je ta ali oni proizvod mogoče kupiti in kdaj bodo razstavljeni artikli prišli na trg tudi na Koroškem.
Med razstavljalci pa je tudi slovenski obrtnik Janez Mlečnik iz Ko« žentavre, ki ima svoj paviljon v Has-nerjevi šoli. Tov. Mlečnik razstavlja smuče in sanke, ki jih sam izdeluje. Letos je že 50 let, odkar ima to svojo obrt.
Razstavni prostori so v Hasnerje-vi šoli, v gimnaziji in trgovski akademiji. Za zabavo pa je poskrbljeno na telovadnem prostoru gimnazije:
Že v prvih dneh je obiskalo razstavo kar lepo število ljudi, toda kakor izgleda, je kupovanje zelo malenkostno. Delovni človek pač ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, da bi si nabavil to, kar potrebuje. Sicer cene letos niso tako neznansko visoke kakor lani, toda na splošno so razstavljeni predmeti za povprečnega človeka kljub temu š« predragi?
O razstavi sami bomo še pisali, tudi o jugoslovanskem paviljonu in o trgovinskem sporazumu, ki je bil ob tej priložnosti sklenjen med Koroško in LR Slovenijo.
Ameriški javni delavci pozdravljajo resolucijo jugoslovanskega komiteja
Jugoslovanski informacijski center v New Yorku stalno dobiva pisma, v. katerih ameriški javni delavci pozdravljajo znano resolucijo in poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru.
Ravnatelj organizacije ,,World Affairs Council of Philadelphia", Elizabeth Holstrom piše med drugim: ,,Smatram, da vaša želja, naj bi ljudje vsega sveta prišli v Jugoslavijo in naj bi tam ugotovili dejansko stanje, predstavlja stvaren korak k miru. če bi narodi vseh držav imeli možnost svobodno obiskovati drugi druge, bi prenehale številne ovire, ki danes razdvajajo narode sveta."
Znani ameriški napredni publicist Edgar Sow, ki je več let bival na Kitajskem in mnogo doprinesel k popularizaciji kitajske ljudske revolucije, piše: ,,Material nacionalnega komiteja za obrambo miru sem čital z velikim zanimanjem. Dokazi o miroljubni politiki Jugoslavije do njenih sosedov so impresivni in prepričljivi. Ne verjamem v obtožbe, da
jugoslovanska vlada pripravlja vojne akcije proti svojim sosedom. Očitno je, da napadalne akcije niso v interesu ne jugoslovanske vlade ne narodov Jugoslavije. Imam veliko zaupanje v sedanjo in bodočo neoporečnost in dostojanstvo Jugoslavije".
Tudi znani angleški napredni politik Conny Zilliacus je izjavil dopisniku Tanjuga v Londonu, da je jugoslovanska akcija najboljši dokaz predanosti stvari miru.
,,Pobuda jugoslovanskega komiteja za obrambo miru", je dejal Zilliacus, ,,je dokaz, da pravilno razumete pomen svetovnega javnega mnenja v današnjem položaju. Je pa tudi dokaz vašega zaupanja v iskrene želje vseh narodov sveta za mir med narodi vseh držav.
Prepričan sem, da bodo uspehi obiskov, ki jih bodo napravile vaši državi delegacije iz raznih držav in posamezniki, ki jim je stvar miru pri srcu, koristili, da se razkrinkajo obtožbe informbiroja in svetovnemu javnemu mnenju sporoče na-
tančna dejstva o resničnem stanju Jugoslavije.
Ob vsaki priložnosti ste vedno zahtevali in pozivali dobronamerne ljudi, naj pridejo v vašo državo in si sami ogledajo, kaj Se v Jugoslaviji dogaja. Spominjam se na primer, kako mi je nekoč dejal Maršal Tito na moje vprašanje v zvezi z vašo propagando v inozemstvu: Mi sploh nimamo propagande. Naša propaganda so dejstva. Vabimo slehernega, da si ogleda ta dejstva."
Na vprašanje, če ve iz svojih dolgoletnih izkušenj kot uslužbenec Lige narodov, da je kdaj kaka država tako odkrito vabila toliko organizacij in posameznikov iz vseh držav sveta, naj se na kraju samem prepričajo, če pripravlja proti svojim sosedom vojno ali ne. je Zilliacus odgovoril: ,,Kot človek, ki je prebil devetnajst let v službi Lige narodov, vam lahko rečem, da je akcija vaše države zares brez primere in ni bilo podobne v dosedanjih odnosih med narodi in državami.' )To je hkrati najboljši dokaz vaše predanosti stvari miru med narodi."
Cesta preko Ljubelja odprta
Po dobrih petih letih so v sredo, dne 9. t. m., odprli cesto na Ljubelju. S tem je preko ljubeljskega prelaza spet omogočen promet med obema državama, Avstrijo in Jugoslavijo. Slovesnosti pri tem aktu so se z avstrijske strani udeležili varnostni direktor polkovnik Stossier kot zastopnik notranjega ministra, okrajni glavar dr. Pflegerl, deželni finančni referent dr Ratkovich ter župan Waldhauser iz Slovenj ega Plajberka, z jugoslovanske strani pa komandant oddelka na jugoslovan-sko-koroški meji, major Coni, in zastopnik notranjega ministra Slovenije, Pirnič.
Ob tej priložnosti je varnostni direktor polkovnik Stossier izrazil upanje, da bo to dejanje služilo nadaljnjemu poglabljanju prijateljskili odnosov med obema sosednima narodoma in učvrstilo medsebojne kulturne in gospodarske stike. Major Čopi se je zahvalil za dobre želje in izjavil, da tudi Jugoslavija stremi za tem, da bi se zveze z Avstrijo č‘nv bolj zboljšale.
Brez dvoma morejo poglobljeni in razširjeni medsebojni prijateljski odnosi, ki jih nekateri znaki že kažejo, samo koristiti obema narodoma. Zato želimo tudi koroški Slovenci, da se stanje na avstrijsko jugoslovanski meji čimbolj normalizira in razvije v smer dobrega sosedstva. Predstavniki avstrijskih oblasti lahko s svoje strani mnogo prispevajo k uresničenju svojih že večkrat izraženih želja po dobrih odnosih med obema državama prav gotovo tudi s tem, da na domačih tleh, na Koroškem, kjer živita skupaj dva naroda, poskrbijo za to, da bodo čim-prej odstranjene vse umetne ovire in motnje resničnega in iskrenega sosedstva. Z izvajanjem resnične demokracije v vsakodnevni praksi ter zajamčenjem dejanske enakopravnosti Slovencev na Koroškem lahko učinkovito podčrtajo iskrenost svojih besed, kajti krivice, zavestne in namerne, prizadejane koroškim Slovencem, so žalitev tudi za celotni slovenski narod, tudi za Slovence, ki živijo svoje lastno državno življenje, vsled česar jih ni mogoče
označiti kot dobrohoten prispevek k prizadevanjem za poglabljanje dobrih odnosov med dvema sosednima narodoma in državama. Zapostavljanje Slovencev na Koroškem na mnogih področjih, izpodrivanje slovenskega materinega jezika iz šole in javnega življenja in drugi poskusi raznarodovanja so sredstva, ki niso vredna demokratičnega naroda in jih ni mogoče šteti za dobronameren doprinos pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov med narodi-sosedi.
Prav posebno moramo odklanjati, kar smo poudarjali že večkrat, umetno razpihovanje narodne mržnje in
nestrpnosti ob tako imenovanih plebiscitnih proslavah. Politično pametneje in v korist dobrega sožitja bi bilo, če bi teh časov ne vlačili vedno znova na dan, ker so nujno združeni z žaljenjem slovenskih sodeže-lanov in preko tega vsega slovenskega naroda. Žal se do tega spoznanja še marsikdo ni mogel priboriti, še so na Koroškem nepoučljivi šovinistični krogi, ki se krčevito trudijo, da bi vsako prireditev zlorabljali s plebiscitnimi proslavami v netenje nacionalističnih strasti, kakor so to med drugimi primeri nedavno nameravali ob dnevu osemdesetletnice
Mnenje uglednih demokratov o Jugoslaviji
Helen Keller, znana ameriška pisateljica in ugledna napredna delavka, je naslovila na jugoslovanske narode pismo, v katerem piše med drugim: ,,Zdaj vas pozdravljam, vesela spričo nove svobode in samoodločbe, za katero ste se tako dolgo in tako hrabro borili. Globoko se zavedam težav vaše poti, prepričana pa sem, da se vam bodo roke utrdile na krmilu državljanske odgovornosti in da boste skovali iz sebe svobodno, veliko ljudstvo, ki bo zavzelo svoje mesto med silami, ki delajo zdaj za omiko in napredek človeštva."
Sven Forshman, profesor in šef Instituta za javno zdravstvo na švedskem, se je mudil v začetku julija nekaj dni v Jugoslaviji s skupino angleških in švedskih strokovnjakov za higieno. Pred odhodom iz Jugoslavije je profesor Forshman izjavil: ,,Jugoslavija je v prehodnem stadiju od zaostale agrarne dežele v močno industrijsko državo. Trdna volja in vsestranska vnema slehernega jugoslovanskega delavca bosta pospe-. šili ta prehod in omogočili popoln razcvet FLRJ.“
Abraham Heremans, nizozemski sindikalni funkcionar, je poslal v imenu nizozemske sindikalne delegacije, ki je letos maja obiskala Jugoslavijo, jugoslovanskemu delavskemu razredu pismo, v. katerem poudarja, da bo poskrbel, da bo resnica o FLRJ prodrla na Nizozemsko. V
pismu poudarja, da so se člani delegacije na mestu prepričali, da ^jugoslovanski narodi s svojim vodstvom grade pravi socializem."
F. G. Fitzpatric in V. H. Stawkes, člana vodstva Združenega sindikata strojnih delavcev Velike Britanije, sta no nedavnem obisku Jugoslavije opisala svoje vtise iz FLRJ v glasilu te sindikalne organizacije ,,Mesečnik". Med drugim pišeta: ,,Ni dvoma, da napenja ljudstvo te male države vse sile, da bi napravilo državo res neodvisno in da bi na svoj način zgradilo socializem., Misliva, da je treba podpreti njegov boj za nacionalno neodvisnost in da je možno, da imajo angleški sindikalni funkcionarji s tem ljudstvom tesne in prijateljske stike."
,,Feuerwelir“ v Pliberku, kar pa jim je spodletelo vsled zelo majhne udeležbe ,,Feuerwehr-organizacij" iz Koroške, čeprav so plakati kričal ,,Bleiburg ruft KSrnten". Zdi se, da hočejo vedno širše množice avstrijskih ljudi posvetiti svoj čas drugim skrbem, kakor preživelim zadevami ki spadajo v preteklost in samo zastrupljajo ozračje in motijo mirno sožitje obeh narodov na Koroškem. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se tudi prireditelji 14. celovške razstave premislili ter so opustili nameravano plebiscitno proslavo v okviru razstave.
V dobri veri, da je ta poteza vsaj na zunaj majhen doprinos k lepš°' mu sožitju obeh narodov na domačih tleh in v korist tesnejših prijateljskih stikov z jugoslovanskimi narodi, ta uvidevnost pomirjajoče vpliva na številne Slovence, ki prihajajo v teh dneh na razstavo v Celovec, m ugodno vpliva na Slovence v svoji lastni državi, ki letos tudi razstavljajo v Celovcu. Zdelo bi se morda, da je malenkost, pa ni malenkost, če ugotavjaino, da so končno sneli z magistrata v Celovcu ogromni napis ,,Karnten frei und ungeteilt", ki je vsakega Slovenca spominjal na bolestne čase ponižanja in razžaljenja. Pričakujemo, da jih bodo odstranili tudi tam, kjer so morda še in prenehali z bridkimi opomini na pretekle težke čase. Tako naj se na vseh področjih ustvarja podlaga za resnično enakopravnost obeh narodov in za sporazum in razumevanje med vsemi narodi, kakor to simbolično prikazujejo vihrajoče mednarodne zastave ob priložnosti celovške razsta. ve.
Zasedbeni davek in mali posestniki
Tiskovni urad koroške deželne vlade javlja, da je v petek deželni glavar sprejel deputacijo lastnikov malih stanovanjskih hiš (rentnikov, brezposelnih itd.). Namen deputaci-je je bil, da bi terjala razveljavljenje dvojnih predpisov zasedbenega davka na mala zemljišča in male lastne stanovanjske hišice. Deželni glavar je zagotovil, da se bo za stvar zavzel ter da bo predložene resolucije takoj predložil zvezni vladi. De-putaciji je svetoval, naj se prizivi pravočasno vložijo, obenem pa naj
vdove malih rentnikov in upokojencev zaprosijo za podaljšanje plačil' nega termina, dokler ne bo v tej zadevi finančno ministrstvo odločila. Po razgovoru z deželno finančno direkcijo je dopustno, da rentniki, upokojenci in vojne žrtve vložijo prizive kolektivno ter na ta način znižajo kolkovno pristojbino na 4 ši' linge. Vsled tega se opozarjajo vsi, ki so po zasedbenem davku prizadeti, da vložijo prizive potom svoje organizacije ali na drug način skupno na deželno finančno direkcijo.
Stima U
llllllllllllllllilllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII
Dragi Slovenski vestnik!
Končno sem le prišel do tega, da Ti spet pišem. Prosim za zamero, ker se tri mesece nisem nič oglasil koroškim Slovencem. Bil sem na počitnicah ob morju v naši Istri, ko pa sem se vrnil, je po naši deželi zavladala takšna vročina, da je še od mene mnogo starejši ljudje ne pomnijo v naših krajih. Tako nič čudnega, če je moje sicer marljivo pero obtičalo v črnilniku in ni dalo glasu od sebe. V bodoče se bom spet redne j e oglašal, saj vem, da si koroški Slovenci želijo vedeti novice iz Jugoslavije.
Sicer smo v dobi kislih kumaric, ko se navadno na svetu ne dogodi nič prida pomembnega. Seveda pa to ne velja za letošnje leto, ki nas kar preseneča z dogodki. Eden takih neljubih dogodkov je vojna v Koreji, ki danes razburja svet in mnoge navdaja s strahom pred bodočimi dogodki. Tako v začetku naj povem, da smo mi v Jugoslaviji že povedali svoje mnenje o tako imenovanem korejskem vprašanju, ki ga ne bom ponavljal, saj je znano. Do smo za mir, to ve vsak otrok. Gotovo veš za resolucijo, ki jo je sprejel naš Nacionalni komite za obrambo miru. V
trenutku, ko razni lažnivi mirotvorci izpodkopujejo mirno sožitje med narodi z izigravanjem načel enakopravnosti in neodvisnosti majhnih držav, glasno trobentajo o miru, zraven pa delajo vojne pohode, je Jugoslavija kakor svetilnik sredi razburkanega morja. Tudi pri nas se o Koreji mnogo govori, vendar pri nas ni nobene panike, kakršno širi v svet radio nekaterih dežel. Pri nas mirno delamo naprej. Vse naše ljudstvo je proti politiki vplivnih področij, ki jo vodijo i napadalni krogi na Zahodu i hegemonistična kasta v Sovjetski zvezi. Mi tudi mislimo, da zavarovanje svetovnega miru ni monopol ene držaive, niti enega razreda, niti ene politične stranke, temveč je to življenjsko vprašanje vseh poštenih, naprednih in demokratičnih ljudi na svetu; to je življenjsko vprašanje vseh narodov. Narodi Jugoslavije bodo vedno delali za mir. Tisti, ki nas razglašajo za fašiste in gestapovce (nas!), verjetno ne bodo izkoristili vabila, ki ga je predsedstvo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru poslalo vsem gibanjem in borcem za mir, naj pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo in se na licu mesta prepričajo, ali se mi pripravljamo za vojno. Toda ti-
■MBiiianinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim	....................................".....
jemamo tuje goste: tuji učenjaki, umetniki in športniki se večkrat pomerijo z našimi in tako se medsebojno spoznavamo. Tu ni ,,železne zavese" in tudi ne ,,svilene zavese"-Kdor prihaja k nam s poštenimi nameni, nam je dobrodošel. Kakor naši ljudje lahko pridobijo izkušnje in znanje v tujini, tako tuji ljudje lahko najdejo mnogo pri nas. Lahko se učijo naše požrtvovalnosti, našega ponosa in vere v lastne sile, lahko vidijo veliko silo ljudstva, ki je na svoji zemlji svoj gospod.
Mi sodelujemo radi z vsemi, ki so dobre volje in ki nas hočejo up°' števati. Tudi z Avstrijo smo pripravljeni sodelovati na gospodarskem m kulturnem, področju. V naši dom0' vini je prav ugodno odjeknilo gost°' vanje in sprejem ljubljanske Oper® v Gradcu in Celovcu. Zelo smo b» veseli, da so koroški Slovenci labka videli in poslušali ansambel nas0 Opere in spoznali visoko stopnjo na' še operne kulture. V Jugoslaviji P® smo se razveselili, ko so prišli v °a' šo sredo dunajski simfoniki z dir1' gentom Klemensom Krausom 1 ^ nam priredili v glavnih mestih k01^ certe velike umetniške kvalitete. Na^ ša želja je le, da bi se kulturno in g° spodarsko sodelovanje z Avstrijo pa glabljalo in da bi Avstrija dejana* zagotovila koroškim Slovencem ta' šno kulturno in gospodarsko nje, ki bi vsaj delno popravilo staI krivice.
Spet me opominja prostor, ^ moram za danes končati. V pri 1 . njem pismu se oglasim z več n° cami! Lep pozdrav!
France VičaI1
sti, ki bi nas radi vtopili v Žlici vode, so daleč od tega, da bi jim bila resnica dobrodošla, zato bodo pač še naprej fabricirali svoje neslanosti o nas.
Dolgo sem se zamudil pri vojni. Pa ne smeš misliti, da pri nas kar naprej stikamo glave in ugibamo, kako se bo §e kje vžgala vojna iskra. Ne! To sem povedal tako obširno samo zato, da ponovim, kar je že tako znano. Koroškim Slovencem je stališče Jugoslavije v sedanji mednarodni napetosti gotovo prepričevalen dokaz, kako so pri nas besede in dejanja eno in isto.
Najlepše bi bilo na svetu pač tako, da bi ljudje isto delali in isto govorili. Ne bi smelo biti tako, da bi eden dejal: Strašno rad te imam, zraven pa bi mu ukradel zadnje hlače. Na žalost je takih ljudi in tudi držav še vedno na svetu. Najslabše pa je, če ti hoče nekdo napraviti kaj takega v imenu nekakšnih ,,višjih ciljev". Mi Jugoslovani smo ponosni na to, da se naše besede ne razlikujejo od dejanj in da nočemo nikomur ničesar vzeti. Naša zemlja je dovolj bogata, da bo imela za vse naše ljudi dovolj kruha in ne potrebujemo ničesar od drugih, razen prijateljstva in sodelovanja.
Kaj je to: prijateljstvo in sodelovanje? Na vsakem koraku vidimo in opažamo tole dejstvo: iz vseh dežel sveta prihajajo k nam ljudje vseh vrst, da bi nas spoznali in izvedeli resnico o nas. Tudi naši ljudje hodijo v druge države. Naši športniki, umetniki in znanstveniki so ponesli sloves jugoslovanskega imena v tuje dežele. Prav tako pa mi radi spre-
Št. Jakob v Rožu. — Janeza Ga* brijela, posestnika in gostilničarja Pd. Dobernika v Legah ni več med živimi. Zahrbtna bolezen — rak — ga je v 61. letu starosti iztrgala iz naše srede. Umrl je v ponedeljek preteklega tedna v deželni bolnišnici v Celovcu. Par dni prej je bil operiran, toda ni bilo več nobene pomoči.
Kdo ne pozna rajnega Janeza Gabrijela, moža, ki je vse svoje življenje posvetil delu in skrbi za družino, moža, ki je bil do zadnjega zdihljaja zaveden Slovenec, ki svoje narodnosti nikoli ni zatajil, temveč povsodi in vedno javno izpovedal: Slovenec sem! Vsi ga poznamo, toda ne samo domačini, pozna ga ves Rož, vsa daljna okolica. In ker ga vsi poznamo, nas je njegova smrt tudi globoko pretresla. Zato Gabrijelova hiša in družina tudi ne žaluje sama, z njo sožalujemo mi vsi.
Slovenska narodna skupnost je v bajnem Janezu Gabrijelu zgubila Rletega sodelavca in soborca, ki je vedno neustrašno zastopal svoje in nage skupne ideje. Ko so po nagi zemlji divjali nacistični krvniki, je bil rajni med tistimi, ki so se uprli. Podpiral je partizansko vojsko, prenočeval partizane in aktiviste OF, skratka, vse svoje sile je založil za t°, da bi se čina prej zgrudila krvoločna fašistična zver. Zato so ga tudi stalno preganjali in ga končno vrgli v celovgke zapore. Toda nobeno nasilje ga ni strlo. Ostal je trden jn se po zmagi nad fašistično solda-lesko takoj spet vključil v borbo slovenskega naroda na Koroškem, v kaleči je vztrajal do zadnje ure.
Ob njegovem grobu se je v sredo, dne 9. avgusta t. 1. zbrala ogromna množica ljudi, sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč. Vsi s° prihiteli, da izkažejo pokojnemu ^mlnjo čast in se poslovijo od njega. K°t zastopnika Demokratične fronte delovnega ljudstva sta se pogreba udeležila tov. dr. Mirt Zvvitter in Karl Prugnik — Gašper. Prišli so
tudi zastopniki Zveze političnih pripornikov in internirancev ter zastopnik lovcev. Rajni Janez Gabrijel je bil namreč tudi vnet lovec.
Cerkvene obrede je opravil domači kaplan in se v kratkem nagovoru poslovil od rajnega.
V	imenu Demokratične fronte delovnega ljudstva je spregovoril tov. dr. Mirt Zvvitter, ki se je poslovil od dragega rajnega v imenu vsega slovenskega ljudstva na Koroškem, ki za njim žaluje.
O priljubljenosti dragega rajnega so pričali tudi številni venci, ki so jih poleg sorodnikov položili številni prijatelji in znanci. Krasen venec je daroval Pokrajinski odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva.
Naj naš dragi tovariš Janez Gabrijel v miru počiva v domači slovenski zemlji, za kjatero se je neumorno žrtvoval in delal. Ostal nam bo v trajnem spominu kot vzor slovenskega človeka. Gabrijelovi družini in vsem sorodnikom pa ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, zeta, tasta, brata in strica iskreno in globoko sožalje.
Kotmara ves. — Vest, da je Jožeta Verčeka, ali, kakor smo ga imenovali po domače, šmonovega Joža iz št. Gandolfa ni več med nami, je nas vse, ki smo ga poznali, globoko pretresla. Saj je bil rajni Joža vsem prijatelj, bil pa je tudi eden izmed naših najzvestejših tovarišev in naj-predanejših sodelavcev v naši borbi za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem. Bil je popolnoma preprost človek, delavec in delo mu je bila življenjska zapoved. Delal je vse svoje življenje, delal na vseh področjih, doma na polju, na travnikih in v gozdu, pa tudi, in to z isto vnemo in predanostjo, na našem narodnem, političnem in kulturnem področju. In prav zato ga bomo vsi pogrešali.
V	torek preteklega tedna ga je doletela nenadna smrt. V ponedeljek je še ves dan pridno delal in bil
vesel, zvečer pa je šel v gostilno k Pušniku, ker smo imeli v nedeljo in ponedeljek pri nas semenj. Tam se je v družbi domačinov zadržal dalj časa. Ko se je po polnoči vračal domov, se je grede oglasil še pri Rutarju. Bil je dobre volje in nihče ni slulil, najbrž tudi sam ne, da ga zjutraj ne bo več- Okoli pete ure zjutraj so ga namreč našli pod Rutarjevo češnjo mrtvega. Za vzrok nenadne smrti je zdravnik označil srčno kap. Popolnoma zdrav sicer Joža res ni bil, ker je v minuli vojni utrpel precej škode na zdravju. Vsled rane, ki jo je dobil kot vojak — kakor pač skoraj vsak, je moral tudi on v nemško vojsko — so mu vzeli polovico pljuč.
Rajni Joža je bil od leta 1919 v Kotmari vesi — torej skupno že 31 let. štiri leta je bil pri drugih kmetih, štiri leta v vojski, ostali čas — pa pri šmonu. Tam je bil kakor doma, med njim in domačimi ni bilo razlike. Zato je njegova nenadna smrt tudi šmonove hudo zadela.
Minuli četrtek, dne 10. avgusta t. L, smo rajnega Jožo položili na domače pokopališču k zadjeinu počitku. Zapustil nas je v najboljših letih — v petinštiridesetem letu starosti. Za njim ne žaluje samo šmonova hiša, temveč vsa slovenska skupnost v kotmari vesi in vsi, ki smo ga pozna-, li. Slovenska kmečka zveza pa je z njim zgubila vztrajnega, marljivega in neustrašnega sodelavca, saj je bil več kot štiri leta član njenega Pokrajinskega odbora. Nesebično in bodrilno je delal povsod, kjer koli je bilo to za boljšo bodočnost našega kmečkega ljudstva, za njegov narodni in gospodarski obstoj potrebno.
Znak velikega spoštovanja, ki ga je užival rajni Joža, je bil pogreb, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi, da mu izkaže zadnjo čast in se poslovi od dragega in zvestega tovariša. Med pogrebci so bili tudi zastopniki Slovenske kmečke zveze in Okrajnega odbora DFDL. Vence so darovali Pokrajinski odbor Slo-
venske kmečke zveze, občinski odbor SKZ, občinski odbor DFDL in domačo Slovensko prosvetno društvo ,,Gorjanci". V slovo mu je zapel tudi kotmirški pevski zbor. Besede, ki jih je ob grobu rajnega Jože spregovoril domači župnik, so besede, ki jih rajnemu Joži more in mora izreči vsakdo, ki ga je pozval in z njim sodeloval.
Ob smrti šmonovega Jože izražamo željo, da bi njegova vztrajnost, požrtvovalnost, odkritosrčnost in zvestoba živela v Kotmari vesi in med nami vsemi dalje, da njegovo plodonosno delo ne bi bilo zaman in da nam ne bi izostali visoki ideali, za katerih uresničitev je živel in brez počitka neumorno delal naš nepozabni Joža.
Naj počiva v miru v domači slovenski zemlji, šmonovi družini in vsem sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje!
Podgora pri Borovljah. — Tovarišici Mariji Bošnjak, ki ima v Pod-gori v najem majhno kočo in tudi nekaj zemlje, je na letošnji binkoštni ponedeljek na vsem lepem izginila gos. Nobene sledi ni bilo najti in tudi nihče je ni videl. Vsi so bili prepričani, da jo je pač nekdo ukradel ali pa da se je zašla.
Pred kratkim pa se je vsa stvar precej razjasnila. Ko je tov. Bošnjakova pomagala pri pd. Kramarju, večjem kmetu v Podgori, pri žetvi, ie na svoje veliko začudenje ugotovila, da je njena gos pri Kramarju. Spoznala jo je bila med drugimi Kra-marjevimi gosmi. O tem seve ni molčala, toda Kramarjevi nič niso hoteli slišati o tem, da bi bila omenjena gos njena. Prišlo je celo tako daleč, da so Kramarjevi stopili do žendarmarije in ji naznanili, da jim je Bošnjakova ukradla gos, t. j. tisto, ki jo ima še doma. Prej je imela dve. Nato so orožniki šli k Bošnjakovi in jo pozvali naj vrne gos Krannarjevim. Povsem jasno je, da Bošnjakova gosi ni dala, ker trdi, da je njena last in je nasprotno zahtevala še drugo nazaj.
Tov. Bošnjakova je pomagala pri Kramarju dva dni pri žetvi. Za to delo ji Kramar zdaj noče dati zasluženega plačila in pravi, naj bo to kot ,,odškodnina za ukradeno gos".
Kako bo stvar iztekla, je danes še nejasno, vendar pa pričakujemo, da bo šlo po pravici.

Ani bravci so m‘ dal1 zastopt, da Preveč fizolofiram, pa da nekam oivno pismeno pišem.
Saj s‘m vam pravu, da me je ana ,levarna boliez‘n imeva. V tisteh bo-‘Očinah pa sevieda nism vedu kaj ^evam.
v, Kadar ‘mam pa z našem niem-petn sosedam za opravt, se pa še ,a(l ‘nmav po gospoško postavhn — . 8ač pa rešpekta čemej1. To b‘ tud vidu rad, da b‘ me zadel jezika P°8tran gledal, al‘ pa še morda s ka-air> Kanalčanom zamenjal, če bol 1'sineno govorim, bo sosed mislu, da . depijovc — tiste majo rajši, ka-°r pa nas.
. Z našo koroško sovenščino je ta irav‘ križ: ani ,,marnvajo“ — drug1
sPet
ani pa še ,,ž‘ba-
C. ”Poynaj°
S, J • Kakor nam je peč klun zra-’*• Šole pa ubene ta prave! Sicer j. Kantej povsod puhval1, kir le mo* > ’ kaj je za nas naredu. Prav1, da tu a/n° š°le kakor n‘kir na svie-.	( kar mu jas rad verjamem!) Nič
nG|uečem — nb°lš je nekej, k' pa je tist‘ reku, k‘ je zmedke z se-Uj vilami jedu — zraven pa ži-ka pa nam pomaga dvojezič-sola, ge je učitel ko enojezič‘n! Uanbart je naš učitel otrokam
razlagov hišo: med pritličjem in prvem nadstropjem so „štenge“, je djav! Tu pa je Hrenov Tomažek ustov in je reku: ,,Stopnice, ne šten-ge, se reče, gospod učitelj!" V drugem razredu pa vsivkup z učitlam vred niso vedT kako se tistemu po sovenj1 reče, k‘ čevlje dieva. Ani so djal da je ,,šoštar“, drug so pa ži-njal da je ,,bundšuhar“ bolj prav. Navsezadnje so pa v prv razred po Tomažeka posvaL Ta jim je šele dotajčov, da je mož, ki čpvle dieva, čevljar.
No, m‘ne se ko tisti, tako zvani nemški otroci smilijo, zato k‘ se v takih šolah tud svojga maternega jezika ‘na bojo naučil! Sevieda bojo nas dovžil1, da smo jih mi z namenom ,,poslabisiral‘“. Jas prav‘m: če z morajo utrakvistično šolo ‘met, naj pa še učit‘lne utrakvizirajo. To s‘m vesiev, da s‘m z tolk star, da m‘ taka šola ‘na more več škod‘-vat‘. —
Če b‘ adn na vse, kar se na sviet‘ godi, otu porajtat, pa ries‘n ‘na mor,š bit dobre vole. Zdaj me spet ta Koreja prov skrbi. Kakor je ta prv udaru s‘m vedu da bo pretiep.
No, ja! s‘m žinjov, ho pač kakr v Španiji: an mav bojo ta nove bom-
be poskušal1, pa še kej drujga — žo-nirji se bojo pa zraven učil1, koko se za domovino umrje. Ta prvbart je ‘nmav hudo, pravijo, če padeš — po malem se pa navad‘š).
,',Tam v Aziji je folk še naum‘n,“ s‘m djav sam pr‘ seb‘, na bo obču-tu! Posiebno če jim poviemo, da se skoz to svetovni mir obran1. Kuma-nisti pa ubene flavzne ‘na zastop‘jo; kar za resnico so začel1 strielat. Kolčkej bu, da b‘ še mi v nevarnosti bdi.
Ta ričat pa uben drug ni skuhov, kakT južni Korejci, k‘ so ta prv1 začel’ pete brus‘t. če pa adn pred men1 leti, sm po vsieh božjeh in čoveškeb postavah dovž‘n, da za njiem letim. Domovina ja ‘na more bit’ prazna. Kdo pa b‘jo pole branu, če jo kdo napade?
Zveza narodov je bva tega pre-tiepa vesieva, kak‘r naša požarna bramba ta prvega ognja. Da b‘ po-skus‘l, kolk to nova špricovca nese. To je tolk pomagov1 kaikr da b‘ z žegnano vodo kropiv, če se dva bika bodeta.
Amerikanci so bol pametni, kar sami so se na pomoč poklical1 in zdaj z svojem modernem orožjem s tako naglostjo Kumaniste za seboj podijo — do morja. Tam bojo pa Amerikanci na svoje barke poskakal1, severni Korejci bojo pa v morje popadal1. Večkir se boji, da b‘ Koreja sem knam ‘na prišva. Moja Barba zmiram prav: „Boš vidu, Miha, da nča bo pokoja preda bo cev sviet v ognju! Anbart, na vsiem liepem, bojo pa vrgl1 tisto bombo na nas, da bo vse drobno. M‘na se ‘ni zavstonj od lintverna sanjavi"
Najbol jo pa še to skrbi, kdo nas
bo pokopov, k’ bomo vsi mrtvi, ko ubenga ‘na bo, da b‘ zvoniv pa pogreb pvačov. Jas jo sevieda tolažm kolk‘r morem. Naj se na smrad zanese, s‘m djav! Nas bojo z spravli pod zemlo — če ne bo drgač, pa z subvencionam.
Škoda b‘ se in‘ pa ja zdev, če b‘ moru naglo na tako vižo svojo bajto zapust‘t. Posiebno letos, k‘ je komaj začev1 gospodarstvo anmav na-vzdov jiet. Pri živini, pravijo, da bo prava rebolucija, kar je an Profe-zar lucerno znajdu, ki na trotovar-ju in v pisarnah raste. To seme m‘n-da tako nagvo dieva, da pr‘ seči še prestop’t ni trleba. Kosec kar lahko na mest1 stoji in s koso maha; — lucerna profesoralis, tako se ji latinsko reče, pa sprot1 dorašča.
Država nam tud prav nesebično pomaga, kir le more. ,,Gušlage“, ,,pajtrage“ in .jerhejunge" komaj v varžet spravlamo. Včaseh m‘ kar sovze v oči stopijo če vid‘m tako požrtvovalnost. Država je sama potrebna ,,cušlagov“, da b’ svoj aparat, k‘ na vseh konceh škriple, v ano generalno reparaturo dava..
Povsod, kamor se ohrneš, je sama demarkacija, to se prav, da ta močni zmagajo. Belgijski kral b‘ se tud1 na bav kri prelij at, če b‘ mav močnejši biv. Tako je pa rajš1 odstopu, k’ je vidu, da jih stotavžnt prot1 njemu mašira. To ie po mojem z demokratična diktatura!
Jaz zmiram prav‘m, če se bo spet vojska začeva, so ta mihne države krive, ker z svojo svabostjo ta velke dražijo pa izzivajo! žinjam, da me bo vsak zastopu!
To vam želi in vas pozdravlja
K. M.
Koreja šteje 26 milijonov prebivalcev in meri 220.741 kvadratnih kilometrov. Prebivalstvo se naglo množi; Leta 1935. je bilo na Koreji le 22,890.000, leta 1938. pa 23,640.000 prebivalcev. Ti so večinoma Korejci, 700.000 je Japoncev nekaj pa Kitajcev. Glavno mesto je Seul, ki ima pol milijona prebivalcev, dalje Pjenpijang z 200.000, Ce-mulpo z 80.000 prebivalci itd. Koreja je pretežno agrarna dežela (80 odst. kmetov), vendar ima tudi lepa mesta z modernimi stavbami in razvitim kulturnim življenjem, kakor
tudi močne industrijske centre.
*
Po zunanjosti so Korejci podobni Kitajcem pa tudi Japoncem, vendar so bolj krepki in temnejše polti. Po somatoloških znakih pripadajo mongolskemu plemenu. V prejšnjih č&' sih so Korejce opisovali kot lepe ljudi, kar je bilo posledica stoletnih nasilnih režimov, ki so ubijali pri ljudeh vsako voljo do dela.
Ako govorimo o zunanjih vplivih, tedaj moramo poudariti predvsem kitajski vpliv, kajti Koreja je bila dolgo časa pod kitajskim gospodarstvom. Tudi v korejski kulturi lahko opazimo kitajski vpliv. Pač pa se korejski jezik razlikuje od kitajskega; ni enozložen, pač pa jezik z agluti-nacijo. V preteklosti niso Korejci imeli svoje abecede; od tretjega stoletja pred našim štetjem dalje so pisali s kitajskimi črkami zato je kitajski jezik imel vpliv na razvoj korejskega jezika in kulture. V korejskem jeziku je dosti kitajskih besedi, toda šele od petnajstega stoletja dalje imajo Korejci svojo pisavo, ki izvira iz sanskrta. Zanimivo pa je, da še danes pišejo s kitajskimi črkami znanstvene knjige za inteligenco, medtem ko se korejska pisava uporablja za poljudne spise. Misijonarji raznih ver se poslužujejo te ljudske abecede, ker je bližja ljudstvu. Alfabet ima 25 črk; 11 samoglasnikov in 14 soglasnikov. Piše se od zgoraj navzdol in z desne na levo. črke se imenujejo „sonmun“, iznašel jih je pa kralj Lej Sung, ki je leta 1446 izdal knjigo „Hunmin šungkjeng11. Jezik spada v altajsko skupino uralsko altajske družine mongolskih jezikov.
Korejci so budisti in 'konfucijan-ci. Budisti so predvsem preprosti
ljudje, dočim so konfucijanci bogatejši stanovi. Konfucijanska etika ni le osnova vladajoče morale pač pa tudi socialnega reda, ki je vladal na Koreji do nedavnega. Razvit je kult prednikov. Gojijo mistiko, ki vedno koristi vladajočim, da drže mase v pokorščini. Katoličanov je samo okrog 100.000, čeprav se misijonarji močno trudijo. Do šestnajstega stoletja niso Evropejci poznali Koreje niti po imenu, v šestnajstem stoletju se pojavi prvič na holandskem pomorskem zemljevidu kot otok. V sedemnajstem stoletju pa so v Evropi odkrili, da je Koreja polotok. Prvi velik zemljevid Koreje je objavil D‘ Anville; poslali so ga v Evropo z daljnega vzhoda katoliški misijonarji, Kitajci imajo zemljevid Koreje iz leta 1137. Od Evropejcev so na Korejo prvi prišli Holandci. Kot raziskovalec je bil tam leta 1627 Wetterree, a leta 1653 ie bil na korejski obali ujet Holandec Hamel s 35 možmi posadke. Po 13 letih ječe se je Hamlu posrečilo pobegniti v Rotterdam, kjer je leta 1668 izdal knjigo o Koreji.
Temeljiteje so Korejo raziskovali v devetnajstem stoletju in to pred-
vsem Angleži. Tudi Rusi so se precej bavili s Korejo. Vsi ti raziskovalci so bili predhodniki kasnejših trgovskih in imperialističnih podjetij na Daljnem vzhodu ter na Koreji. To je bil cilj tudi raznih verskih misij, ki so z bogom utirale pot ,,busi-nessu“ in osvajanju.
*
O ruskih raziskovalcih Koreje je v moskovski ,,Literaturni gazeti11 pred letom dni pisal Arkadij Perven-cev:
,,V drugi polovici devetnajstega stoletja so Japonci prodrli v ves ekonomski organizem Koreje. Uporabljali so preizkušene metode špiona-že, provokacije, podkupovanja in terorja ter polagoma zasužnjevali Korejo. Toda njihovemu očitnemu za-sužnjevanju so se uprli Rusi. Začeli so ustvarjati globlje ekonomske in kulturne zveze s Korejo, ruski učenjaki in turisti so vedno češče obiskovali Korejo in med korejskim in ruskim ljudstvom so rasle simpatije. Japonska je napadla Rusijo itd.
Iz objektivne zgodovine zvemo, da sta Rusija in Japonska hoteli podjarmiti Korejo in da se je Rusija tajno
v Mandžuriji, pod pogojem, da opusti svoje načrte v Koreji, kar se je kasneje tudi zgodilo. Seveda želijo danes te stvari prikazati drugače.
*
Čemu so se tuji narodi vedno tako zelo zanimali za Korejo? Koreja je bogata dežela! Na njej najbolj uspeva riž, skoro tretjina obdelane zemlje. (To je 1 milijon 700.000 ha) je posejane z rižem. Letno ga pridelajo okrog 50.000.000 q. Mnogo je tudi ječmena, ki ga pridel. 12.000.000 <1 in zanimivo je, da ga žanjejo, pre-. den sejejo riž, tako da imajo na istem zemljišču dve žetvi. Pšenice pridelajo okrog 3.000.000 q. Ljudstvo se hrani tudi s sojo, ki jo pridelajo okrog 5.000.000 q. Od industrijskih rastlin goje največ bombaža, sadijo tudi tobak in konopljo.
Živinoreja ni posebno razvita; imajo okrog 2.000.000 goved, ki jim služi predvsem za delo, okrog 2.000.000 svinj ter okrog 60.000 konj. Razvito je tudi svilarslvo, ter ribolov.
Japonce so najbolj privlačevala podzemeljska bogastva Koreje. Premoga pridobe letno okrog dva in pol milijona ton; z njim oskrbujejo domačo železno industrijo, ki daje letno 250.000 ton železa in 90.000 ton jekla. Zlata pridobe okrog 20.000 kg letno, srebra pa okrog 60.000 kg. Na Koreji so še ležišča grafita, volframa, svinca itd. Razvita je tudi tekstilna industrija, industrija jekla, lesa itd.
Od sviloprejke do svile
Kdaj so pričeli dobivati svilo in izdelovati iz nje nežne in pestre tkanine ni točno znano. Vsekakor pa je svila doma na Kitajskem, kjer so jo poznali že davno pred pričetkom našega štetja. Rimljani so spoznali svilo precej pozno in to po trgovcih, ki so svilene tkanine prinašali iz daljne Indije in Kitajske v Rim in jih tu za ogromne cene prodajali bogatašem.
Skrivnost pridobivanja svile pa je Rimljanom kljub temu ostala še dolgo časa neznana. Njih nevednost nam pokaže pisanje rimskega pisca Plinija, ki poroča, da svileno blago pridobivajo iz posebnega puha, ki raste na drevesih.
Šele kasneje so nekateri znanstveniki le prodrli v skrivnost pridobivanja svilenih niti in ugotovili, da predivo za tkanje svilenih tkanin proizvaja neke vrste pajek. Vzrok te nevednosti je bil v tem, ker so orientalski narodi v koliko so prišli
Preiihov Voranc:
POŽGANICA
dogovorila z Japonsko o koncesijah
sviloprejke pričelo širiti po južni Franciji, kjer so v ta namen pričeli saditi v velikem obsegu tudi murve. Kot središče svilarske tekstilne industrije se je razvil Lyon, kjer so nastale že v 16. stoletju številne tovarne svilenih tkanin. Seveda pa je bilo tako v Italiji kot v Franciji dobivanje svilenega prediva še zelo primitivno. Znano je, da so valili jajčeca sviloprejk na ta način, da so jih ženske nosile v posebnih vrečičab na prsih, ker je človeška toplota za to najbolj primerna. Sčasoma se j& seveda postopek pridobivanja svile' nega prediva moderniziral, izpopol' nil in mehaniziral. Najbolj pa je bi' lo pridobivanje svile in sploh svilar' ska industrija v Grčiji, Italiji in juž' ni Franciji razširjena.
Sviloprejke gojijo danes na poseb' nih farmah, za katere so značilni veliki murvini nasadi. Jajčeca svilo' prejke so preko zime shranjene v mrzlih in suhih kleteh, v maju pa jih stavljajo v posebne, umetne se' grevane valilnice, kjer se v nekaj tednih iz jajčec izvale gosenice svi' loprejke. Da gosenice čimprej izvabijo iz jajčnih lupin, postavljajo jaj' čeca na murvine liste, ki je za svilo' prejke najbolj priljubljena hran®-Mlade gosenice takoj čutijo murvin® listje, katerega prično grizfti, či®1
v stik z Rimljani, skrbno čuvali pred tujci skrivnost pridobivanja svilenih niti. Zgodovina pripoveduje, da se je šele za časa cesarja Justinijana dvema misionarjema na Kitajskem posrečilo prodreti v skrivnost in pridobivanje svilenega prediva. Ta dva misionarja sta v izvotljeni palici prinesla s Kitajske v Evropo jajčeca sviloprejke in jih poklonila cesarju Justinijanu. Pod njunim vodstvom so na dvoru skrbno pazili na jajčeca in jih ogrevali dokler se niso iz njih izlezle gosenice. Te so hranili z murvinim listjem, potem pa so z njih odvili kokone. Tako je skrivnost pridobivanja svilenih niti prišla iz daljnega vzhoda v Evropo, kjer se je nato gojenje sviloprejke kmalu razširilo, zlasti v južnih pokrajinah. Sviloprejko so gojili najprej v okolici Carigrada in v Grčiji, okoli 10. stoletja pa je ta kultura prešla v Italijo, kjer je dosegla velikanski razmah. V 15. stoletju se je gojenje
Le en človek iz Jazbine je ta dan premešal prah dolinskih cest, koder je prej hodilo ljudstvo — to je bil Karpuhov š®ntač, ki so ga gnali v zapor, češ, da je zažgal Požgani-co.,.
Konec
Po cesti iz Trušenj proti Velikovcu je na predvečer plebiscita, 9. oktobra 1920, marširala skupina desetih jugoslovanskih propagandistov. Spredaj je korakal vodja oddelka, bivši pobočnik nadporočnika Malgaja, zasebni uradnik Kotnik. V skupini so bili sami fantje iz Mežiške doline, ki so se prostovoljno priglasili za propagandiste pri plebiscitu, med njimi tudi dva bivša malgajev-ca, Kotalov Frane in Lužnikov.
Dan se je nagibal že proti večeru in hladne sence so legale po trušenj-skem polju. Iznad majhnih vasic so se vili večerni dimi proti mrkem obnebju. Jesenska narava z rjavimi polji, z rumenim listjem, s slamnatimi strehami nizkih hiš in bajt je bila skoraj otožna.
Propagandni oddelek — te oddelke so imenovali avstrijski pristaši:
,,prigelbanda“ — je tistega dne zgodaj zjutraj odšel na svojo zadnjo turnejo tja proti Krki, kjer je obšel več vasi. Prebivalstvo ob Krki je večinoma bilo na strani Avstrije; zadnje dni se je to pokazalo tako očitno, da ni bilo o tem nobenega dvoma niti za tiste, ki koroških razmer niso poznali. In med temi je bil tudi sam agitator Kotnik. Vse vasi so bile dan za dnem preplavljene z avstrijskim in nemškim propagandnim gradivom. Zaman so ga pobirale in uničevale jugoslovanske propagandne kolone.
Tudi danes je bil ta posel ena glavnih nalog Kotnikovega oddelka. Na Kotnikovem suhem in trdem licu se je zrcalila močna nezadovoljnost; s stisnjenimi ustnicami je stopal na čelu oddelka in se ni igral niti s pasjim bičem, ki je proti njegovi navadi tičal za golenicami njegovih gamaš.
Na cesti med trušenjskimi gradovi je prišla oddelku naproti stara, skrivljena ženica. Brž ko je zagledala bližujoči se oddelek, je za hip obstala, pogledala okrog sebe, kot bi iskala zavetja; ker pa je bil svet odprt, se je odločila in krenila dalje.
,,Dober večer, mati!“ jo je hkrati pozdravilo več glasov. „Kam pa, kam ? “
,,Proti domu!11 je odvrnila stara ženica.
„Kaj pa jutri, ali bomo glasovali za Jugoslavijo?11 je vprašal eden propagandistov.
,,Dro, dro, gospodje!11 je rekla ženica z voljnim glasom.
,,Potem je dobro, mati! Le glasujte za Jugoslavijo, v Jugoslaviji bo dobro!11
,,Dro, dro ..
Starki je bilo očitno nerodno in najrajši bi bila že spet sama.
Propagandist Lužnikov je medtem neopaženo pristopil k starki, prav tako neopaženo posegel v njen pleteni cekar in izvlekel iz njega š«P letakov za Avstrijo. *
Starka ga je le zbegano pogledala. Tisti, ki so jo natančneje opazovali, so zapazili, da se je v teh prebrisanih očeh zakresal skriven ogenj — eden tistih, ki so pred plebiscitom goreli v vedno številnejših očeh.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Or. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava:-Celovec, Gasometergusse 10, telefon 1624/4, Za vsebino odgovarja :	Rado Janežič. Tiska
RobHschek & Co., Wien VIII., Hernalsergflrtel 20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, PostschlieBfach 17.
prilezejo iz jajčec. Tako žive gosen1' ce sviloprejke okoli 25 dni in ve^'* del svojega življenja prejedo. N® farmah jih hranijo zgolj z murvinb1’ listjem, ker tako hranjene gosenic® proizvajajo največ svilene niti. P kakih 25 dneh se gosenica zabubi' Okoli sebe napravi najprej nekak(^ varnostno mrežico, nato pa prede z®' predek, obstoječ iz ene same, — ,tu' di do 800 m dolge — svilene nit*, ^ katerem slednjič gosenica popoln . ma izgine. Ta nit je tenak curek \e kočine, ki jo skozi posebne žleze 1 a loči gosenica sviloprejka, in ki se ® zraku strdi. Ko je predenje konč®® se gosenica spremeni v bubo, iz * tere zleze slednjič metulj. Toda farmah ne puste da bi se iz zapr® e kov izlezli metulji, temveč zapre® ? z bubami vred pomečejo v k°*,*((jft vrelo vodo in kuhajo toliko čas®’.^ sviloprejka — bube zaradi vroč* a poginejo, dočim ostane svilena L, nepoškodovana. Te zapredke P "L ljajo — nato tekstilnim tovarn ^ kjer niti navijajo. V ta namen so . ^ navijalnih strojih postavljeni k°lza-vročo vodo, v katero pomečej® predke, nato pa jih posebne odvijajo in ponovno navijajo na ■„ tena. Svilene so niti na ta nač111 P a„ pravi j ene za barvanje in tkanje I nih in dragocenih tkanin.