^L. Ptuj, torek, 19. avgusta 2008
® letnik LXI • št. 65 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -c^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah Ormož •
Okrogla miza o kmetijstvu
O Stran 7
Po naših občinah
Ptuj • Župani se ne zavedajo dolžnosti do živali
O Stran 7
Po naših občinah Hajdina« Odkrili skulpturo pred občinsko stavbo
O Stran 9
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Danes priloga CftM*4> A/ 4eto
Šport
Nogomet • Ptujčani spet delujejo kot pravo moštvo
O Stran 11
Štajerski THf
Ptuj • Neurje, ki si ga bomo zapomnili...
Poškodovanih blizu 4000 objektov in številne kmetijske površine
Petkovo nočno neurje z močnim vetrom in točo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši občani, je za seboj pustilo pravo opustošenje. Škode naj bi bilo za več deset milijonov evrov.
Po trenutno še neuradnih podatkih naj bi bilo samo na Ptujskem poškodovanih blizu 4000 objektov, v MO Ptuj se številke spreminjajo iz ure v uro. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da se število poškodovanih objektov po najnovejših podatkih že približuje številki 2000. Poškodovani so tudi številni gospodarski objekti, štirje vrtci, ki bodo zaprti najmanj dva meseca, otroke pa bodo v tem času namestili v drugih enotah, od šol pa je najmočneje prizadeta OŠ Ljudski vrt. Veliko škodo pa so utrpele tudi kmetijske površine in trajni nasadi. Posebej je ptujski župan pohvalil delo gasilcev in enot civilne zaščite, ki delajo s polno paro še naprej. Prav tako pa je v vseh drugih občinah, kjer je v petek zvečer pustošilo neurje. S popisom škode so pohiteli, saj naj bi večino podatkov zbrali že do seje vlade, ki bo sprejela nekatere najnujnejše ukrepe, da bi škodo v čim krajšem času lahko uspešno sanirali. Posebno opozorilo pa je MO Ptuj izdala za staro mestno jedro, kjer s streh še vedno pada opeka, zato so stanovalce prosili, da namestijo opozorilne table. Previdni naj bodo tako stanovalci kot tudi obiskovalci.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Šah • Velemojster Robert Markuš izpolnil pričakovanja
O Stran 12
Spodnje Podravje • Pustošilo katastrofalno neurje s točo
Toča, velika kot kurje jajce
Nenadna močna nevihta, v kateri je v petek, 15. avgusta, nekaj minut pred 22. uro padala suha toča, ponekod velika tudi kot kurje jajce, je na širšem območju desetih občin upravne enote Ptuj poškodovala okoli 3700 objektov, nekaj sto avtomobilov, hudo je poškodovala tudi kmetijske površine, veliko število dreves in drogov.
kurje jajce. V nekaj minutah
Prizadeto območje si je v soboto dopoldne ogledal poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, popoldne pa še predsednik republike Danilo Türk, premier Janez
Janša, finančni minister Andrej Bajuk, iz okoljskega ministrstva pa Janez Podobnik in Bernarda Podlipnik.
Tako hude katastrofalne nevihte ne pomnijo niti naj-
starejši domačini, saj se je na prazničen dan, v petek, 15. avgusta, nekaj minut pred 22. uro zvečer iz črnih oblakov nenadoma vsula suha toča, ki je bila ponekod velika kot
je oklestila, polomila in uničila skoraj vse, kar je bilo na prostem.
O Strani 3-6
PTUJ "
Minoritski samostan, 22. avgusta 2008, ob 19.30 uri
Slovenija • Skupna tema letošnjih volitev
Parlamentarne stranke za
podporo družine in mladih
Večina parlamentarnih strank se v svojih predvolilnih programih zavzema za pravično in socialno državo, pri čemer posebej poudarjajo pomen mladih in družin. Ocenjujejo, da pri odločanju za družino ključno vlogo ograjo socialno-ekonomski dejavniki, zato izpostavljajo zagotavljanje zaposlitve za mlade ter rešitev stanovanjskega problema.
»Spoštovali bomo socialni dialog in ustvarjali pogoje za takšno usklajevanje interesov med delom in kapitalom, da bosta v ospredju vedno človek in blaginja za vse. Zagotovili bomo pogoje za organizirano nego in varstvo vseh, ki zaradi bolezni in starosti potrebujejo dolgotrajno nego,« so v svoj predvolilni program zapisali v SDS. Uvesti nameravajo finančno subvencijo socialno šibkim mladim družinam, ki bo »pomenila takojšnjo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja in varstva otrok«. »Odločno in na vseh področjih se bomo borili proti vsem oblikam socialnega izključevanja starejših in invalidov,« so še na-
Uvodnik
vedli.
V SD načrtujejo »ukrepe za moderno socialno državo, ki bo zagotavljala večjo pravičnost pri delitvi rezultatov gospodarske rasti«. Njihov cilj je polna zaposlenost, ki jo nameravajo doseči tudi s spodbujanjem podjetništva ter vključevanjem mladih na trg dela. Družinske politike po njihovo ne gre »graditi na socialnih pomočeh in intervencijah, ampak na učinkoviti davčni, stanovanjski in delovnopravni zakonodaji, pri čemer je treba uveljaviti univerzalni princip«. »Nujno bi bilo najti tudi načine za subvencioniranje trajnih zaposlitev za mlade, ki si ustvarjajo družine,« menijo v SD.
Noč groze
Žal je naša življenja ta konec tedna zaznamovala nesreča, kakršne si razen v kakem filmu nismo znali niti predstavljati. Petkov za mnoge slovesen, za druge pa zgolj prosti dan, ko nas je že od jutra naprej težko soparno vreme opominjalo, da je poletje čas neviht, se je sprevrgel v nepojmljivo neurje.
Pravzaprav ostajamo brez besed. Samo vprašanja se porajajo. Ali smo res že v tolikšni meri vplivali na svoje okolje, da se nam sedaj neporavnani računi z uničeno naravo vračajo s tolikšnimi obrestmi? So vremenske katastrofe, ki smo jih doslej poznali samo iz televizijskih poročil, ker so se zmeraj dogajale nekje daleč od nas, sedaj pa so postale tudi del našega življenja, res posledica človeške nepremišljenosti ali so čisto običajen del naravnih zakonitosti, le da si človek v svoji domišljavosti misli, kako usodno je nanje vplival?Imajo prav tisti znanstveniki, ki nas opozarjajo, da smo od industrijske revolucije naprej pretirano ogrozili celotno življenje na Zemlji, ali tisti drugi, ki dokazujejo, da so posledice človekovih aktivnosti samo kapljica v čisto običajnih naravnih procesih?
Karkoli že je vzrok za petkovo noč groze, na katero kot posamezniki nismo imeli prav nobenega vpliva, se vendar ob tem pojavljajo še druga vprašanja, na katera pa bi lahko vplivali tudi kot posameznik. Ob stotinah uničenih objektov se namreč lahko vprašamo, ali smo svoje stanovanjske objekte res zgradili tako slabo, da nam jih je tako mimogrede uničilo. Če si že priznamo, da še do pred kratkim pogosto rabljena salonitna kritina ni najboljša izbira za stanovanjski objekt, prej za kakšno skladiščno halo ali gospodarsko poslopje (ampak nekoč nam je pač bila cenovno najdostopnejša), pa vseeno pričnemo dvomiti v svoje gradbene svetovalce, ko vidimo, da neurja niso preživele niti kritine s 50-le-tno garancijo. Bomo morali povsem spremeniti svojo gradbeno miselnost? Bomo svoje gradnje »za večno« spremenili v gradnje za vsako neurje? Bomo podstrešne bivalne kotičke povsem opustili, kajti ti so najbolj ranljivi? Strehe brez strešnih oken, hiše brez zimskih vrtov ... ? So bili gradbeni strokovnjaki premalo glasni, ko so - prepričan sem, da pravočasno - opazovali napake, ki jih počnemo ob gradnji svojih stanovanj?
Kup vprašanj, na katera bomo gotovo slišali kup odgovorov - pa najbrž tudi povsem nasprotujočih si. Nara-
va pa bo besnela naprej.
Jože Smigoc
V	LDS se zavzemajo za ustanovitev vladnega medresorskega delovnega telesa, ki bo skrbelo za načrtovanje ukrepov, ki spodbujajo zmanjševanje revščine ter povečujejo stopnjo socialne povezanosti in vključenosti. Njihove prednostne naloge bodo med drugim uvedba sistema enotne vstopne točke za različne oblike socialnih transferjev, poenotenje elementov, ki vplivajo na njihovo dodeljevanje ter razvoj ukrepov, namenjenih zmanjševanju revščine rizičnih skupin ljudi. V sklopu prizadevanj za prilagoditev sistema bo z ohranjanjem ustreznega razmerja med aktivno in upokojeno populacijo po njihovo treba spodbujati tudi podaljševanje delovno aktivnega obdobja posameznikov.
V	NSi se zavzemajo za nadaljevanje aktivne družinske politike ter dosledno izvajanje v tem mandatu sprejetih družini prijaznih ukrepov, predvsem na področju zaposlovanja ter usklajevanja po-
klicnega dela in starševstva. »Zavzemali se bomo za stanovanjsko politiko, ki bo mladim čim prej omogočila rešitev prvega stanovanjskega problema. Čim več materam pa želimo omogočiti skrajšan delovni čas,« so zapisali. Prepričani so tudi, da je treba urediti status študentske družine in matere samohranilke in nadaljevati s povezovanjem baz, kar bo preprečilo zlorabo pravic mater in očetov samohranilcev. Nadaljevati je treba s promocijo certifikata »Družini prijazno podjetje«, še ocenjujejo v Nsi.
V SLS si bodo prizadevali za »priznanje družine in starševstva kot pomembnega dela za skupno dobro ter za zakonodajo, ki bo za družino spodbujevalna«. Ob tem izpostavljajo družinsko naravnano stanovanjsko zakonodajo, davčno politiko ter delovno zakonodajo. »Za dejanski uspeh družinske politike je nujna javna promocija zakonskega življenja in družine kot vrednote,« so navedli. Nji-
hovi cilji so usmerjeni tudi v »fleksibilen trg dela in varne delovne pogoje, izobraževanje za delo in ustrezno zaposlitev. Prizadevali si bodo za večjo zaposljivost mladih in ureditev dostopa do prve zaposlitve«. »Posamezniku je treba priznati vsa pridobljena znanja in mu omogočiti zaposlitev,« še menijo.
Da imajo pri odločanju za družino ključno vlogo soci-alno-ekonomski dejavniki, menijo v stranki Zares. »Z ustrezno stanovanjsko politiko, usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja ter prilagoditvijo vzgoje in izobraževanja bomo spodbudili hitrejše osamosvajanje mladih,« so zapisali. Zavzemajo se tudi »za ustvarjanje novih delovnih mest na višji ravni zahtevnosti - z namenom povečevanja konkurenčnosti, ter za usklajeno varno fleksibilnost zaposlovanja«. Z ustreznimi ukrepi pa je treba spodbujati tudi daljšo delovno aktivnost starejših na prostovoljni osnovi, ocenjujejo.
»Medgeneracijsko sožitje je podlaga za srečno družino, temeljna vrednota za prijazno Slovenijo pa je socialna država,« ocenjujejo v DeSUS. V stranki menijo, da bo Slovenija omogočala prijazno okolje družinskemu življenju le, če »bomo uspeli zagotoviti dostojne pokojnine, plače po vloženem delu in omogočiti šolanje otrok po njihovih sposobnostih«. Po njihovem mnenju so gospodarski uspehi rezultat dobrega dela zaposlenih. »Statistično se zaposlitvene možnosti izboljšujejo, slabo pa je, da se večina delovnih razmerij sklepa za
določen čas,« so ocenili v DeSUS. V stranki tudi podpirajo zahteve zaposlenih za višje plače v primerjavi z ustvarjenim dohodkom.
V SNS so prepričani, da se »pridobljene pravice ne smejo odvzemati, spreminjati ali krčiti, saj je to v neskladju s pozitivno zakonodajo ter mednarodnimi akti«. »Treba je uvesti centralni register prejemnikov socialnih pomoči in preverjanje ustreznosti in utemeljenosti njihovega prejemanja. Tisti, ki so do pomoči upravičeni, jo morajo dobiti hitro in v zadostnem obsegu, preprečiti pa je potrebno vse zlorabe, katere v veliki meri omogoča tudi slaba preglednost dodeljenih pomoči,« ocenjujejo. Zavzemajo se še za »preoblikovanje centrov za socialno delo, da bodo v pomoč tistim, ki so pomoči potrebni, ne pa sami sebi namen«.
Da je treba spremeniti sistem državnih pomoči za tiste, ki si sami niso sposobni zagotoviti lastnih resursov za konkuriranje na trgu, menijo v poslanski skupini Lipa. Z ustvarjanjem družine je po njihovo tesno povezano področje zaposlovanja, ki »mora vsakomur nuditi dolgoročno varnost in omogočati mladim, da si zgradijo človeka vredno življenje«. Kot nesprejemljivo pa ocenjujejo soočanje mladih z zaposlovanjem za določen čas. »Sistem prožne varnosti mora nuditi varnost predvsem delojemalcem, jim zagotavljati ustrezna plačila in omogočati soudeležbo pri delitvi dobička,« še ocenjujejo v Lipi.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
Janša: Septembra bomo skupaj slavili zmago z veliko razliko
Tarče in tarčice
V policijskem
sindikatu
protestirajo
Policijski sindikat Slovenije nasprotuje »nastalim nesorazmerjem v novem plačnem sistemu, ki so nastala zaradi sprejema uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v SV«.Sin-dikat ministra Gregorja Viranta zato poziva, da ga do 28. avgusta seznani, ali je pripravljen pristopiti k rešitvi nastalega položaja. Kot navajajo v sindikatu, uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski (SV), ki jo je sprejela vlada, ni bila predmet pogajanj, prav tako pa jim predlog uredbe pred sprejemom ni bil predstavljen. V policijskem sindikatu zato odločno protestirajo »proti takšnemu grobemu rušenju že dogovorjenih sorazmerij med primerljivimi poklici. Ob tem v sindikatu ministra tudi opozarjajo, da je sindikat za 25. avgust sklical stavkovni odbor. Sindikat pa obenem poziva ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja in generalnega direktorja policije Jožeta Romška, da se aktivno vključita v reševanje nastalega položaja in se opredelita do »legitimnih zahtev policistov«. (sta)
ustanavlja neodvisno združenje malih delničarjev
Predsednik SDS in premier Janez Janša je na sobotnem festivalu SDS v Šentvidu pri Stični napovedal, da bo stranka na dr-žavnozborskih volitvah zmagala z občutno razliko. »Prepričani smo, da bo letošnja letina v zgodnji jeseni dobra in bogata,« je dejal predsednik stranke, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi svoje kandidate. Janša je uvodoma spomnil na besede pisatelja Draga Jančarja, ki je pokojnega Jožeta Pučnika označil kot nekoga, »ki mu gre za stvar in ki verjame v to, kar dela«. Po besedah predsednika SDS sta ti dve značilnosti najbolj dragocena dediščina, ki jo imajo v SDS po Pučniku. Vse od svojega nastanka si stranka namreč želi delovati za stvar, za skupno dobro in verjame v tisto, kar počne, je dejal Janša. Po podatkih organizatorjev se je v Šentvidu pri Stični zbralo okoli 17.000 članov in simpatizerjev stranke.
Civilna iniciativa „NKBM ne damo"
Civilna iniciativa „NKBM ne damo" se je odločila ustanoviti novo Neodvisno združenje malih delničarjev Slovenije. Po napovedih predsednika iniciative Vlada Krambergerja bodo vsi formalni postopki končani predvidoma septembra. Pred dnevi se je že sestala ustanovna skupščina in izvolila organe združenja, ki pa za zdaj ostajajo »poslovna skrivnost«. Kramber-ger je povedal, da so se odločili ustanoviti združenje zaradi razočaranja nad Vseslovenskim združenjem malih delničarjev (VZMD) pod vodstvom Kristjana Verbiča. Po oceni iniciative je VZMD padlo pod vpliv politike in kapitala, pri tem pa je pozabilo na interese malih delničarjev. Kot je dejal Kramberger, jih je k ustanovitvi združenja spodbudila tudi podpora, ki jim jo izrekajo številni posamezniki iz vseh koncev Slovenije. »Novo neodvisno združenje ne bo predstavnik političnih in kapitalskih lobi-jev. Naša glavna in edina skrb bo zaščita malih delničarjev,« je poudaril. (sta)
Kukovičeva danes podpisala še zadnjo pogodbo za opremo
Nevrološka klinika ljubljanskega UKC bi lahko začela polno delovati v novi stavbi že v začetku mandata. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je konec minulega tedna podpisala pogodbo za leasing vse medicinske opreme za novo nevrološko kliniko. V treh mesecih mora vsa oprema že delovati, je danes pojasnila ministrica. Diagnostični center v novi stavbi, ki naj bi po napovedih začel delovati že pred celotno selitvijo klinike, je že končan. Vendar pa morajo po besedah ministrice pridobiti še uporabno dovoljenje. »Ne želimo forsirati, a konec septembra oziroma začetek oktobra bi center lahko začel delovati,« je pojasnila Mazej Kukovičeva. Po besedah ministrice ima nova stavba nevrologije končno zagotovljen tudi rezervni električni vod, tako da so zavarovani za primer izpada elektrike. Po podatkih ministrstva je vrednost projekta gradnje nove stavbe Nevrološke klinike - pogodbe s SCT vključno z 11 aneksi - 17,35 milijona evrov, vrednost opreme brez danes podpisane pogodbe znaša 2,595 milijona evrov, danes podpisana pogodba pa je težka okoli 3,8 milijona evrov. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Pustošilo katastrofalno neurje s točo
Toča kot kurje jajce ali še večja
Nenadna močna nevihta, v kateri je v petek, 15. avgusta, nekaj minut pred 22. uro padala suha toča, ponekod velika tudi kot kurje jajce, je na širšem območju desetih občin upravne enote Ptuj poškodovala okoli 3700 objektov, nekaj sto avtomobilov, hudo je poškodovala tudi kmetijske površine, veliko število dreves in drogov. Prizadeto območje si je v soboto dopoldne ogledal poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, popoldne pa še predsednik republike Danilo Türk, premier Janez Janša, finančni minister Andrej Bajuk, iz okoljskega ministrstva pa Janez Podobnik in Bernarda Podlipnik.
Tako hude katastrofalne nevihte ne pomnijo niti najstarejši domačini, saj se je na prazničen dan, v petek, 15. avgusta, nekaj minut pred 22. uro zvečer iz črnih oblakov nenadoma vsula suha toča, ki je bila ponekod velika kot kurje jajce. V nekaj minutah je oklestila, polomila in uničila skoraj vse, kar je bilo na prostem.
Po zadnjih podatkih, ki jih je v nedeljo ob 17. uri na tiskovni konferenci vodstva intervencije za odpravo posledic neurja v prostorih gasilskega doma Ptuj posredoval vodja intervencije in regijski poveljnik gasilskih enot Janez Liponik, je na območju desetih občin z območja upravne enote Ptuj poškodovanih 3700 objektov; od petka zvečer do nedelje popoldne je okoli 1000 gasilcem z območja gasilske zveze Ptuj, koroške, mariborske, prekmurske in delno ljubljanske regije med odpravljanjem posledic uspelo s plastično folijo zasilno prekriti že več kot 90 odstotkov stanovanjskih objektov in javnih ustanov, prekrivanje ostalih, predvsem gospodarskih objektov in hlevov, pa bodo nadaljevali še v tem tednu.
»Samo danes (v nedeljo, op. a.) je bilo na poškodovanem območju pri odpravi posledic angažiranih 621 gasilcev z 61 gasilskimi vozili. Dopoldne smo zagotovili tudi enoten sistem za prijavo poškodb in samo danes do 17. ure smo na telefonsko številko za po-
Foto: M. Ozmec
Toča je uničila največ streh.
moč prejeli 607 novih klicev občanov. Do tega trenutka smo pred Gasilskim domom Ptuj razdelili več kot 90 ton plastične folije za prekrivanje objektov in več kot 10 kubičnih metrov lesenih lat, s katerimi so pritrdili folijo. Po do sedaj zbranih podatkih je na našem območju poškodovanih okoli 3700 objektov, ocenjujemo, da je gasilcem uspelo zasilno prekriti okoli 90 odstotkov stanovanjskih objektov, vsi drugi objekti pa naš še čakajo,« je poudaril Janez Liponik.
Poveljnik gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič je ob tem opozoril, da bo zaradi obsežnega območja in velikega števila poškodovanih objektov intervencijo potrebno nadaljevati tudi v tem tednu: »Tudi v ponedeljek bomo aktivirali gasilske enote, pred-
vsem iz podravske regije, na pomoč pa bodo prihitele tudi enote s širšega območja Slovenije. Na prizadetem območju bomo poskušali zagotoviti vsaj 200 gasilcev, ki bodo poskušali čim hitreje sanirati še poškodbe na objektih. Zavedati se moramo, da je to le začasna sanacija, saj je naloga gasilske intervencije za sedaj le preprečiti nadaljnjo škodo, odstranjujemo tudi morebitne dele poškodovanih objektov, ki bi lahko ogrožali prebivalce ter lastnino. Dokončna odprava poškodb na objektih pa bo naloga občin, domačinov in širšega območja. Kljub nedelji nam je danes uspelo načrtovano število gasilcev v intervenciji preseči, kar pomeni, da je med njimi prisotna humanost in pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. Veliko težje bo to število
zagotoviti v prihodnjih delovnih dneh, saj je problem odsotnosti z dela zelo velik, nanj pa v Gasilski zvezi Slovenije že dalj časa opozarjamo. Dejstvo je, da gasilci opravljamo javno gasilsko službo, čeprav smo nevladna in prostovoljna organizacija. Zato od odgovornih v državi pričakujemo, da bomo v kratkem uspeli urediti status prostovoljnega gasilstva v Sloveniji.«
O dosedanjem poteku akcije odprave posledic na območju MO Ptuj je novinarje seznanil tudi mag. Janez Merc, poveljnik štaba Civilne zaščite MO Ptuj: »Naš dežurni telefon, ki deluje za območje mestne občine Ptuj, je bil vso nedeljo zelo aktiven. Število klicev iz ure v uro narašča, poleg prijav poškodovanih objektov pa je bilo veliko tudi drugih klicev in vprašanj, ne-
kateri so želeli škodo že kar prijaviti, tako da smo opravili veliko logističnega dela informiranja občanov.
Poleg ogromne škode na stanovanjskih in drugih objektih, na osebnih avtomobilih, infrastrukturi in v kmetijstvu se posledično kopičijo tudi materialni stroški, samo strošek folije, ki smo jo do sedaj razdelili v MO Ptuj, znaša do sedaj 174.000 evrov, če k temu dodamo še stroške za late in žeblje ter nekaj folije od drugih dobaviteljev, pa ti stroški že sedaj presegajo 200.000 evrov, pri čemer niso vračunani stroški za gorivo in prehrano gasilcev na terenu, kar bo potrebno še dodati.«
Na vprašanje, kateri del MO Ptuj je utrpel najhujše posle-
MO Ptuj v predelu od Grajene do Kicarja; nekoliko manj izrazite, še vedno zelo obsežne pa so posledice na območju občin Juršinci, Majšperk, Kidričevo in Hajdina.
Ob vsem slabem po uničevalni toči pa je poleg humanega dela požrtvovalnih gasilcev pozitivno tudi dejstvo, da sta se med več kot 1000 gasilci, ki so do sedaj sodelovali v intervenciji, med nevarnim delom na strehah le 2 lažje poškodovala. Ocenjujejo, da gasilci za tako nevarno delo na strehah niso dovolj zaščiteni in opremljeni, pa tudi ne usposobljeni. Veliko kritičnih besed je bilo tudi na račun neučinkovite zaščite proti toči v Sloveniji, ki bi jo glede na naraščajoče število naravnih
Foto: M. Ozmec
Potoičenih je bilo več sto avtomobilov, na mnogih so bila polomljena tudi stekla.
dice, je Janez Merc odgovoril, da je po prvi oceni najhujši udar dobil center mesta Ptuja ter pas obrobja od Grajenšča-ka, Grajene, Mestnega Vrha, Kicarja, Žabjaka do Podvin-cev. Predstavnik ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje in regijskega štaba CZ za Podravje Drago Murko, ki si je podrobneje ogledal tudi širše območje, pa je dodal, da je po njihovi oceni največ poškodb na območju občine Destrnik, na območju
ujm po mnenju mnogih morali močno okrepiti. Sicer pa so na poškodbenem oddelku ptujske bolnišnice v soboto oskrbeli 30 občanov, ki so se poškodovali pri odpravi posledic oziroma prekrivanju strehe, med njimi pa so po nam dosegljivih informacijah le tri osebe utrpele hujše telesne poškodbe. Vsekakor pa previdnost pri odpravi posledic tudi v prihodnjih dneh ne bo odveč.
Foto: M. Ozmec
Pogled na hišo v Placarju 39 pri Ptuju, kjer je toča skoraj popolnoma uničila streho, precej pa tudi fasado in okolico.
Haloze • Tokratno neurje jim je prizaneslo
Katastrofalno petkovo neurje je tokrat prizaneslo ha-loškim občinam, čeprav tudi od tam prihajajo novice o poškodbah na objektih, cestah in poljščinah. V občini Cirkulane, kot je povedal župan Janez Jurgec, toča ni padala, neurje pa ni povzročilo večjih težav. V Žetalah so po besedah župana Antona Butolena sicer ponovno uničene makadamske ceste, medtem ko prijav o morebitnih poškodbah objektov oz. streh na občinski upravi niso zabeležili. Tudi v Gorišnici niso doživeli neurja s katastrofalnimi posledicami, manjša toča pa je poškodovala nekaj streh na hišah in gospodarskih poslopjih. V Dornavi pa je toča hudo klestila predvsem po gričevnatih naseljih okrog Polenšaka, skupilo pa jo je tudi nekaj streh objektov v nižinskih naseljih. Podobno je tudi v Podlehniku, kjer je naluknjalo nekaj streh, toča je svoje naredila tudi na cestah, vendar pa neurje ni bilo tako silovito kot lani. Tudi v občini Videm se toči niso povsem izognili, največ škode pa je povzročila v naseljih Pobrež-je, Sela in Dolena. (SM)
Sveti Andraž • Na srečo manj hudo
Čeprav je neurje prizadelo tudi občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah, škode, kot jo je pustilo na Ptuju, De-strniku in v nekaterih drugih občinah, k sreči niso imeli. Najhuje pa so jo tudi tam odnesle strešne kritine, predvsem objekti, ki so bili pokriti s starejšo opeko in salonitnimi ploščami. Nekaj škode je tudi na kmetijskih pridelkih, predvsem koruzi, jabolkih in grozdju. Pri sanaciji je takoj po neurju sodelovalo približno 30 gasilcev, ki so razdelili okrog 12 rol folije. »Nekaj hiš je bilo sicer precej uničenih, a k sreči nobena tako, da po sanaciji v njej ne bi bilo možno bivati,« je pojasnil Franci Krepša, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. (DB)
Ptuj • Poškodovanih 1000 objektov, velikanska škoda tudi v kmetijstvu
V	MO Ptuj je škode po neuradnih podatkih za več kot 20 milijonov evrov, je v nedeljo povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je zaradi ujme, ki je prizadela občine Spodnjega Podravja, predčasno vrnil z dopusta.
Za deset milijonov evrov je škode na objektih, poškodovanih je 1000 objektov, od teh jih je brez strehe ostalo 600. Toliko je po neuradnih podatkih tudi škode v kmetijstvu. MO Ptuj bo zagotovila sredstva iz proračunske rezerve za porabljeno folijo, razdelili so je 30 ton, ter za posredovanje gasilskih enot in enot civilne zaščite.
V	ponedeljek se je ptujski župan sestal z bankirji, da bi se dogovorili za kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji oziroma brezobrestno kreditiranje za prizadete po petkovi ujmi. Skupaj z vlado pa bi občine prevzele stroške sofinanciranja obrestne mere, je eden izmed ptujskih predlogov za četrtkovo sejo vlade.
Že v nedeljo oziroma v ponedeljek pa so v vseh mestnih četrtih prizadetim razdelili obrazce za popis škode, da bi že do srede imeli vse potrebne podatke za četrtkovo sejo vlade, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Obstaja pa bojazen, da ne bo mogoče zagotoviti vsega potrebnega materiala za sanacijo in tudi ljudi, ki bi jo izvedli. Zato bodo pozvali celo Slovenijo, da pomaga z materialom in delom pri sanaciji, je še povedal.
»Škoda bo izjemno velika, o tem govori že podatek, da bodo komisije škodo ocenjevale v 47 občinah. Tudi napovedi za jesensko obdobje žal niso takšne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da ujm več ne bo, potrebno je biti pripravljen,« je v soboto na Ptuju med drugim povedal predsednik vlade RS Janez Janša, ki se je v gasilskem domu srečal tudi s poveljnikom civilne zaščite RS Mirkom Bogatajem. Končni obračun škode še ni znan, zato o višini škode še ni mogoče govoriti, v tem trenutku je jasno, da gre za več kot tri tisoč objektov, nekateri so popolnoma uničeni, ogromna škoda pa je tudi na kmetijskih površinah
Foto: Črtomir Goznik
Toča je v občini Hajdina najmočneje udarila v stanovanjsko hišo Dagmarja Novaka v Slovenji vasi 56. Vodo in točo, bilo je je do gležnjev, so odstranjevali celo noč. Poškodbe so tako hude, da je sanacija vprašljiva.
Foto: M. Ozmec
Koruza je za letos končala rast.
in v vinogradih, ponekod so poljščine in vinogradi popolnoma uničeni. Posledice bo čutiti še nekaj let.
Letošnje leto je, kar zadeva naravne ujme, katastrofalno za Slovenijo. V četrtek bo vlada na redni seji sprejela potrebne ukrepe, ki so predvideni za takšne situacije, med njimi finančna pomoč občinam za stroške prvih intervencij in materiala, ki je bil porabljen, in neposredna pomoč družinam, ki se bo delila preko občin in občinskih komisij tako kot vedno v takih primerih, je v soboto še povedal predsednik vlade.
Hajdina • Poškodovanih čez 700 objektov
Skupaj je v občini Hajdina petkova strašljiva ujma poškodovala čez 700 objektov in številne kmetijske površine. Kot je povedal župan Radoslav Simonič, v nedeljo smo ga srečali tudi v ekipi, ki je čistila obkanalsko cesto, so se zelo hitro in organizirano lotili prvih ukrepov za zaščito najbolj ogroženih stanovanjskih in drugih objektov. Toča je med drugim poškodovala tudi osem vaških in društve-
nih domov ter številne gospodarske objekte.
Ob izjemni angažiranosti domačih gasilcev so se izkazali tudi gasilci iz desetih
stali člani sveta občine Hajdi-na, na kateri bodo sprejeli še nekatere druge ukrepe, da bi bil potek sanacije učinkovit in strokoven.
zadeta občina Sv. Tomaž. Skupila so jo predvsem naselja na severnem delu občine proti Polenšaku in Juršincem. Najhuje je bilo
Foto: Črtomir Goznik
Brez strehe so ostali tudi štirje vrtci, najhuje so poškodovanj Med vrti 11 (na fotografiji), Trobentica, Deteljica in Vijolica. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je predčasno vrnil z dopusta, so v nedeljo skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž iskali rešitev za namestitev otrok, dokler vrtci ne bodo sanirani.
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem mestnem jedru skorajda ni bilo ulice ali trga, kjer ne bi bilo takih kupov opeke.
drugih društev od blizu in daleč. Do nedelje jim je tako uspelo zaščititi s folijo že 90 odstotkov vseh poškodovanih objektov. V soboto zvečer jih je obiskal tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Seznanili so ga, da so v prvi vrsti poskrbeli za varnost in zaščito objektov. Ljudi so pozvali, da naj sami ne odstranjujejo poškodovanih salonitnih streh, ker mora to potekati strokovno in tako, da ne bo ogroženo zdravje ljudi. V vsaki vasi bodo uredili zbirni center, kamor bodo ljudje lahko odložili poškodovane salonitne plošče, ki morajo biti na paleti in povezane s folijo. Občina bo poskrbela za odvoz na deponijo in bo tudi prevzela stroške prevoza in odlaganja.
Včeraj se je hajdinski župan Radoslav Simonič sestal s člani popisnih komisij, da bi čim prej prišli do verodostojnih podatkov o škodi, danes pa se bodo na izredni seji se-
Sv. Tomaž • Neurje prizadelo severni del občine
V dežju s točo, ki je v noči s petka na soboto naredil velikansko škodo na našem območju, je bila na ormoškem koncu pri-
v Rucmancih, Mezgovcih in Senčaku.
Sicer so bila neurja in obilnejše padavine s točo napovedane, a nihče ni pričakoval, da se bo okrog 21.30 vsula suha toča, ki je v kratkem času močno poškodovala številne hiše. Kot jajce velika toča je preluknjala številne
Sv. Jurij ob Ščavnici • Neurje, kot ga ne
pomnijo
Hudo neurje s točo, ki je divjalo minuli petek v pretežnem delu severovzhodne Slovenije, je prizadejalo škodo v številnih krajih tudi v Prlekiji. Nekaj kritin je bilo poškodovanih v občinah Gornja Radgona in Radenci, toča pa je dodobra sklestila rastlinjake podjetnika Miroslava Kurbusa na Meleh. V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je uničenih okoli 30 odstotkov vseh kritin. Gasilci, člani civilne zaščite in prostovoljci so nemudoma priskočili na pomoč in pričeli sanacijo poškodovanih objektov. Prve ugotovitve pričajo o tem, da so domala povsem uničeni vinogradi, poljščine in trajni nasadi. Neurje je strehe odkrivalo tudi v Moravcih in Drakovcih v občini Ljutomer. Zaradi udara strele je zgorel objekt v velikosti 50 kvadratnih metrov pri Mali Nedelji. (NŠ)
strehe, lomila okna, uničevala avtomobile in puščala na fasadah rafalom podobne sledi. Toči je sledil dolg in močan naliv, ki se je ponovil še okrog 2. ure zjutraj. Sprva se ni nihče zavedal razsežnosti škode, a kmalu so bili gasilci zasuti s klici, zato so se aktivirali in kmalu po polnoči začeli akcijo. Sodelovali so gasilci GZ Sv. Tomaž, ki zajema štiri društva - Savci, Trnovci, Ko-račice in Pršetinci, vodi pa jo Albin Belšak, na pomoč pa so jim priskočili tudi kolegi 12 prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Ormož. Takoj ko je bilo mogoče, so pričeli odstranjevati posledice naravne nesreče in prekrivati strehe s folijo, da ne bi napovedani dež naredil še večje škode. V akciji je sodelovalo okrog 100 gasilcev, ki so v soboto pozno popoldne pokrili še zadnjo streho, dokler jim ni zmanjkalo vseh 700 kilogramov folije. Skupno so pokrili nad 80 objektov. Starejši ljudje pravijo, da se tako debele in uničujoče toče s takim nalivom ne spomnijo, res pa je, da jih je v tej občini podobna nesreča doletela leta 1991, ko je bilo tudi uničenih precej streh.
Župan Mirko Cvetko je povedal, da se je sestal občinski svet, ki bo na Ministrstvo za okolje naslovil prošnjo za pomoč prizadetim pri sanaciji streh, pokritih z azbestnimi ploščami, in pri odvozu le-teh. Ustanovili so tudi komisijo za oceno škode. Vina v občini letos ne bodo imeli veliko, zelo pa je poškodovano tudi sadno drevje in koruza, ki bo dobra le za silažo.
Slovenske gorice •
Ponovno silovito neurje
V	petek, 15. avgusta, zvečer je tudi Slovenske gorice ponovno zajelo neurje. Delu Slovenskih goric (občini Lenart, Benedikt, Sv. Jurij in Sveta Trojica), ki ga je neurje prizadelo 13. julija, je tokrat vsaj malo prizaneslo. V tem delu je sicer padala toča, vendar večja škoda ni nastala. Na območju upravne enote Lenart je bilo najhuje v občini Cerkvenjak.
Neurje v občini Cerkve-njak
V	Občini Cerkvenjak je naj-
Juršinci • Razkrilo 90 streh
Tudi občini Juršinci petkovo neurje ni prizaneslo, saj je zraven tega, da je odkrilo 90 streh na hišah in gospodarskih poslopjih, precej škode povzročilo tudi na poljščinah, trsnicah in v vinogradih, kjer je uničena skoraj polovica pridelka. Največjo škodo pa je divje neurje pustilo na cestni infrastrukturi. Pri sanaciji poškodovanih objektov je v občini Juršinci sodelovalo približno 40 gasilcev, ki so se na delo odpravili takoj po tem, ko je toča prenehala divjati. Razdelili so okrog pet ton zaščitne folije, na pomoč pa so jim priskočili tudi člani civilne zaščite. „Škoda je velika, točna ocena pa bo znana v prihodnjih dneh, "je pojasnil župan občine Juršinci Alojz Kaučič. (DB)
V prostorih gasilskega doma v Lovrencu so do sedaj razdelili okoli pokritje poškodovanih streh.
Foto: M. Ozmec
7 ton plastične folije za začasno
več poškodovanih objektov. Po besedah župana Jožeta Kranerja sta neurje in toča povsem uničila okrog 160 streh in jih bo potrebno v celoti zamenjati, okrog 150 streh pa je potrebnih delne sanacije. Občanom so na pomoč priskočili gasilci in člani civilne zaščite. Od neurja pa do nedelje popoldan so gasilci na območju občine Cer-kvenjak opravili okrog 2.300 ur prostovoljnega dela. Župan Kraner je še povedal, da je občanom takoj po neurju na pomoč priskočilo okrog 90 gasilcev in aktiviran je bil štab civilne zaščite. Skupaj je v akciji sodelovalo 265 gasilcev, razdelili pa so nekaj manj kot štiri tone folije. V akciji so sodelovali gasilci iz GZ Lenart, Slovenske gorice, Slovenske Bistrice in PGD Razvanje z avtomobilsko lestvijo.
Kot je povedal župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, je nastala zelo velika škoda na cestni infrastrukturi. Makadamske ceste in bankine so skoraj v celoti uničene, saj je naliv odnašal gramoz. Precejšnja škoda pa je tudi na kmetijskih pridelkih.
V občini Destrnik poškodovanih preko 1200 objektov
Kot je povedal župan občine Destrnik Franc Pukšič, je neurje razdejalo okrog 80
odstotkov stanovanjskih in gospodarskih objektov, kar pomeni okrog 600 stanovanjskih in vsaj enkrat toliko gospodarskih objektov. Neurje je poškodovalo tudi okrog 20 kilometrov makadamskih cest in bankine na vseh asfaltiranih cestah. S pomočjo občine Destrnik so gasilci razdelili okrog 30 ton folije. Velika škoda pa je nastala tudi na kmetijskih pridelkih.
V	nedeljo, 16. avgusta, so se na izredni seji sestali občinski svetniki in sklenili, da se komisija za elementarne nesreče razširi z vsemi člani občinskega sveta in s predsedniki ali člani vaških odborov. Sklenili pa so tudi, da bodo posameznikom, ki so sami kupili folijo, stroške nakupa povrnili. Po sklepu občinskega sveta lahko občani poškodovano salonitno kritino, primerno zavito v folijo, odložijo na treh lokacijah v občini Destrnik: pred gasilskim domom v Desen-cih, pred gasilskim domom na Destrniku in na režijskem obratu na Destrniku. Občina bo organizirala odvoz odpadnih salonitnih plošč, stroške pa bo pokrilo Ministrstvo za okolje in prostor.
V	nedeljo zvečer so člani komisije za elementarne nesreče prejeli obrazce, ki naj jih občani izpolnijo, razen ocene škode, ki jo bodo v ponedeljek in torek skupaj ocenili s člani komisije, ki bodo obiskali vsa gospodinjstva v
občini. Tudi v občini Destr-nik so bili na delu domači gasilci in gasilci iz drugih gasilskih društev. Od neurja naprej pa so pomagali odstranjevati posledice tudi delavci podjetja Gradnje Destrnik.
Tudi v Trnovski vasi velika škoda
Tudi v občini Trnovska vas je škoda po neurju velika, saj je poškodovanih velik odstotek hiš. Po besedah poveljnika PGD Biš Andreja Arnuga so gasilci pomagali pokrivati
ko, so v nedeljo predsedniki vaških odborov prejeli obrazce, ki so jih občani dobili na dom. Včeraj in danes pa člani Komisije za elementarne nesreče obiskujejo občane, da skupaj izpolnjujejo obrazce. V občini je precej škode tudi na cestni infrastrukturi in kmetijskih površinah.
Kidričevo • Toča poškodovala vsaj 500 objektov
Nenadno neurje je hudo razdejalo tudi območje občine Kidričevo. Po besedah župana Jožeta Murka bodo natančne podatke o številu in obsegu poškodovanih objektov zbrali v tem tednu, za sedaj pa ocenjujejo, da jih je poškodovanih vsaj okoli 500.
Neurje s točo je na obmo-
čju občine Kidričevo udarilo okoli 21.50. Žal so bile poškodovane tudi stanovanjske hiše gasilcev, tako so nekateri najprej morali poskrbeti za svoj dom, po besedah župana Jožeta Murka pa se jih je večina že kmalu po neurju odzvala klicu na pomoč. Nekateri so pomagali krajanom pri odpravi posledic tudi ves naslednji dan. V soboto zjutraj se je sestal štab civilne zaščite občine Kidričevo, poleg vseh gasilskih društev z območja gasilske zveze Kidričevo pa so na pomoč prihiteli še gasilci iz podravske in prekmurske regije, tako da je bilo do sedaj v intervencijo vključenih okoli 270 gasilcev.
V gasilskem domu v Lovrencu so do sedaj med krajane razdelili okoli 7 ton plastične folije, v ponedeljek zjutraj pa so se sestale tudi posebne ko-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednika države dr. Danila Turka in njegovo ženo Barbaro je s posledicami petkovega katastrofalnega neurja v kmetijstvu seznanil direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič. Trgatve v vinogradih Mestnega Vrha letos ne bo.
Gasilci so poškodovane strehe prekrivali s folijo.
strehe na 150 objektih. Neurje je poškodovalo tudi streho na šoli, občinski stavbi, zdravstvenem domu, cerkvi in tudi gasilci v Bišu so ostali brez strehe na gasilskem domu.
Domači gasilci so pričeli pomagati občanom takoj po neurju. V soboto so jim pomagali še gasilci iz PGD Lovrenc na Pohorju, Smolnik, Ruše, Selnica ob Dravi, Bistrica ob Dravi, Spodnja Kungota in Žalec z avtomobilsko lestvijo, skupaj 70 gasilcev. V nedeljo je bilo na terenu okrog 110 gasilcev iz PGD Biš, Tepanje, Konus, Žiče, Loče, Velika Nedelja, Cvetkovci, Senešci, Lo-peršice, Trgovišče, Gočova in Slovenska Bistrica z avtomobilsko lestvijo. Organizirali so tudi delitev folije, ki so je razdelili okrog šest ton.
Kot je povedal župan občine Trnovska vas Alojz Ben-
Foto: vki
Alojzija Kšela iz Mezgovcev 6 je bila vesela pomoči gasilcev, saj živi sama in se nemočno sprašuje, kako bo popravila preluknjano streho.
Foto: ZS
misije za oceno škode in takoj pričele delo. Po besedah krajanov in najodgovornejših v občini so bila najhuje prizadeta naselja Cirkovce, Jablane, Njiverce, Kidričevo, Apače in Lovrenc. Ko bo popis nastale škode končan in ko bo znano, komu bodo zavarovalnice povrnile znesek za nastalo škodo, bodo v občini Kidričevo poskušali poskrbeti tudi za odvoz uničenih salonitnih plošč. O tem se bodo dokončno odločili na izredni seji občinskega sveta, ki jo bo župan Jože Murko sklical sredi tega tedna. Sicer pa že sedaj pozivajo krajane, naj vse uničene plošče dokumentirajo in varno zložijo na palete ter jih tudi primerno skladiščijo. O drugih ukrepih
in novostih pa bodo občane sproti obveščali.
Majšperk • Poškodovanih vsaj 200 objektov
Petkovo neurje z uničujočo točo je prizadelo tudi območje občine Majšperk. Kot je povedala županja dr. Darinka Fakin, je bila toča sicer bolj redka, pa zato toliko večja. Po do sedaj zbranih podatkih je poškodovanih okoli 200 objektov, ki so jih s pomočjo gasilskih društev v glavnem že uspeli začasno pokriti s plastično folijo.
„Zahvaljujem se vsem prizadevnim članom prostovoljnih gasilskih društev, ki so tudi
sami utrpeli škodo na svojih domačih hišah in na gasilskih domovih, pa so kljub temu prihiteli na pomoč drugim. Že v petek ponoči, predvsem pa v soboto zjutraj in čez dan je bilo na terenu okoli 120 gasilcev, tudi iz nekaterih sosednjih občin so prišli na pomoč. Do sedaj smo med občane razdelili okoli 5 ton plastične folije in s pomočjo gasilcev so večino poškodo-
vanih stanovanjskih objektov že uspeli prekriti; razdeljena je bila tudi večja količina pur-pena, s katerim so posamezne luknje v strehah začasno zamašili. Na dokončno sanacijo poškodovanih objektov bo treba še počakati, sicer pa se bomo o tem dogovorili po tem, ko bomo končali popis in oceno nastale škode."
V soboto okoli 11. ure je občino Majšperk med prvimi obiskal poveljnik civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj ter si po krajšem pogovoru z županjo dr. Darinko Fakin in poveljnikom občinskega štaba za civilno zaščito Dragom Murkom ogledal nekatera najbolj poškodovana območja, nato pa je odšel še v sosednjo občino Kidri-
Foto: M. Ozmec
V nedeljo si je posledice neurja ogledal tudi finančni minister dr. Andrej Bajuk.
čevo ter skozi Hajdino nadaljeval pot proti Ptuju, ogledal pa si je tudi nekatera od toče poškodovana območja v Slo-
venskih goricah.
M. Ozmec, M. Goznik, V. Klemenčič Ivanuša, Z. Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Toča je potolkla tudi večino sadovnjakov, kot tega na območju Destrnika.
Foto: m. ozmec S posledicami petkovega neurja na Ptujskem se je seznanil tudi predsednik vlade Janez Janša, na fotografiji s poveljnikom štaba za civilno zaščito Republike Slovenije Mirkom Bogatajem.
Grajena, Mestni Vrh • Obisk predsednika države dr. Danila Turka
»Veseli me, da je vlada pripravljena tako hitro ukrepati«
Pred OŠ Grajena sta v soboto zvečer predsednika države dr. Danila Turka s soprogo Barbaro, ki si je prišel ogledat nekatera od petkove toče prizadeta območja, pričakala predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek in direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič.
Pridružil se jim je tudi hišnik grajenske šole Ivan Majcen iz Grajenščaka 6, ki mu je toča v celoti razdejala dom, tako da nimajo kje spati. Ob ujmi take razsežnosti je pričakoval večjo fleksibilnost zavarovalnic, je povedal.
Predsednik države si je po krajšem pogovoru pri grajen-ski šoli ogledal del Mestnega Vrha, zasajenega z vinogradi, ki so skoraj v celoti uničeni, ustavil pa se je tudi na domačiji Voda na Mestnem Vrhu 43, kjer so hiteli z obnovo strehe in drugimi deli, da bi vsaj delno omilili strahotne posledice petkove ujme, ki jim je močno prizadejala hišo, v celoti pa uničila letošnji pridelek v vinogradu in ohišnico.
»Videl sem samo en del MO Ptuj, ki jo je prizadela ujma, ampak to, kar sem videl, govori o grozljivih razsežnostih te katastrofe. Uničenih je
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik države dr. Danilo Türk v pogovoru z Miranom Vodo z Mestnega Vrha 43.
veliko streh, zelo poškodovanih je veliko hiš, uničenih je veliko vinogradov in drugih kmetijskih površin. Škoda je dejansko zelo velika, potrebna bo zelo hitra akcija, tudi hitra akcija zavarovalnic. Zelo me veseli, da je vlada pripravljena tako hitro ukrepati, izjave, ki smo jih danes slišali, govorijo o tem, da se bo škoda ocenila v nekaj dneh in da bodo prvi ukrepi sprejeti že sredi prihodnjega tedna. Upam, da se bo to res zgodilo, da se bo ljudem pomagalo. Vidim pa tudi veliko voljo ljudi, da obnovijo svoje hiše in da se življenje vrne v normalne tire,« je v soboto zvečer na Mestnem Vrhu 43 povedal predsednik države dr. Danilo Ttirk, ko se je v živo seznanil s posledicami strahotne petkove ujme in ki je tudi prepričan o nujnosti zavarovanja premoženja in pridelkov kot tudi različnih preventivnih
ukrepov, o katerih se bo v bodoče potrebneje bolj resno pogovarjati. Marsikje v Evropi so poskrbeli za učinkovito zaščito pred točo (mreže), v Sloveniji je tega premalo. »Ne mislim, da bo to delalo čudeže, v vsakem primeru pa bo potrebno resno razmisliti o vseh oblikah zaščite. Lahko pa smo zadovoljni s hitro mobilizacijo in dobro akcijo gasilcev, sosedsko pomočjo in z vsemi oblikami človeške solidarnosti, ki je v takih trenutkih izjemno pomembna. Pri tem smo Slovenci resnično zelo dobri, pri preventivi in zavarovanju pa veliko manj.«
Predsednik MČ Grajena Andrej Rebernišek je v soboto povedal, da se izjemno trudijo, da bi ljudem čim bolj učinkovito pomagali pri oceni oziroma popisu škode. Pri tem tesno sodelujejo z MO Ptuj.
MG
Ormož • Okrogla miza o kmetijstvu
Elementarne nesreče in evropska sredstva
Občinski odbor SDS Ormož je v ormoškem gradu organiziral okroglo mizo na temo Elementarne nesreče in pridobivanje evropskih sredstev. Gost okrogle mize je bil Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, udeležila pa sta se je tudi dva poslanca v državnem zboru - Branko Marinič in Alojz Sok. Kmetje so se vabilu na okroglo mizo odzvali v skromnem številu.
Najprej je Ciril Smrkolj podal smernice in vizijo razvoja KGZ v tem mandatu. KGZ ima 112.000 članov, predvsem fizičnih oseb, okrog tisoč pa je tudi pravnih oseb, kot so kmetijske zadruge, kmetijska podjetja in županijske ekonomije.
Slovenija je prevzela skupno kmetijsko politiko, zakonodajo pri nas se izvajajo enaki ukrepi kot v ostanku Unije. Razmerje med evropskimi sredstvi in sredstvi države Slovenije je od ukrepa do ukrepa različno. Kot je povedal Ciril Smrkolj, gre politika EU v smeri vedno manjših pomoči za neposredna plačila, za izravnalna plačila, vse bolj se usmerja v okoljske ukrepe in ukrepe za razvoj podeželja. Ti so zelo obsežni in so pod relativno strogim nadzorom. Kršitve pri postopkih pomenijo kazni in tudi prepoved koriščenja sredstev državi članici. Menda mora Bolgarija, ki se ni držala predpisanih pravil, plačati 115 milijonov kazni in ima za milijardo evrov blokiranih sredstev. V KGZ si bodo prizadevali, da bodo ukrepi znani pravočasno in vsem zainteresiranim v istem trenutku in da bi bili razpisi za koriščenje sredstev čim bolj enostavni. »Resen problem je namreč, da se svetovalci na terenu preveč časa ukvarjajo s pripravo zah-
tevkov za člane, za študiranje pogojev razpisov, popravke na sami aplikaciji in tako izgubljajo čas, ki bi ga lahko posvetili sistemu svetovanja v gozdarstvu in dopolnilnih dejavnostih.«
Kontrole prezapletene
Tudi sicer je Ciril Smrkolj navdušen nad gozdarji, ki jih je dal za vzor, saj so menda zelo prijazni in profesionalni pri izvajanju storitev, ki so povezane s pripravo dokumentov za kontrolo. Kontrole so najavljene, tudi z agencijo se nameravajo pogovoriti za podoben sistem. Sicer pa je Smrkolj mnenja, da je sama kontrola zelo zapletena. »Lani sem imel na svoji kmetiji pet nadzorov. Med božičem in novim letom sem imel kontrolo navzkrižne skladnosti. Res ni prijetno, ko ti kontrolorka pove, da te bo kontrolirala v 72 točkah, po vprašalniku, ki obsega 27 strani, navodila za izvedbo kontrole pa so na 113 straneh. Marsikdo odstopa od uveljavitve teh sredstev, ker je preveč zapleteno.«
Glede klimatskih sprememb je Smrkolj mnenja, da nas ne rabijo preveč skrbeti, saj se naš planet relativno hitro regenerira. Evropa trenutno nima presežkov hrane, vse bolj pa se usmerja v pri-
dobivanje zdrave, kvalitetne hrane in varovanje okolja. V zbornici si želijo jasnih razmerij med trgovci, grosisti in kmeti, saj je eden velikih problemov Slovencev, da slovenska družina da enkrat več za hrano kot družina v kateri od sosednjih držav.
Glede zakonodajnega sistema, ki ureja povračilo škode po naravnih nesrečah, Smrkolj pravi, da je boljši kot je bil pred časom, ker smo nekoč za vsako ujmo sprejemali poseben zakon. »Sistem evidentiranja škod po neurjih pa je še vedno izredno počasen, včasih se komisije, tako
občinske, regijske in državna, odzivajo prepočasi. Nedavno smo imeli škodo na 30.000 hektarjih kmetijskih kultur, prizadetih je bilo 6600 hektarjev gozdov, na gospodarskih in stanovanjskih objektih je bilo povzročene ogromno škode. Po štirih dneh so bile informacije zbrane in vlada je ukrepala tako, da je pomagala najbolj prizadetim občinam ter sklenila, da bo v večjem odstotku (50 %) sofinancirala zavarovanja škod. Pri zavarovanjih ugotavljamo, da je zelo majhen del površin zavarovan, ker so premije relativno visoke in tudi zavarovanja
gospodarskih objektov so z majhnimi škodnimi zahtevki. V okviru zbornice pripravljamo več informacij glede zavarovanj in bomo konec leta sprovocirali zavarovalnice, da dajo javne ponudbe za zavarovanje škod na kmetijskih površinah. S povečanjem interesa za zavarovanje nameravamo zmanjšati zavarovalne premije. Prav tako bomo predlagali vladi, da se naredi revizija postopkov evidentiranja škod. Stvari gredo na nekaterih območjih prepočasi, predvsem tam, kjer so bile posledice katastrofalne. Še vedno niso poravnane nekatere obveznosti
iz leta 2004 in iz let 2006/07. Treba je ustvariti sistem, ki bo bolj pomagal ljudem.«
Oglasil se je tudi poslanec Branko Marinič, ki je v svojem nagovoru poudaril, da gredo stvari v KGZ v pravo smer in da morajo biti bolj upoštevani interesi kmetov. Verjame, da bo sleherni košček slovenske zemlje obdelan zato, da bomo lahko pridelali dovolj hrane. Alojz Sok se je spomnil na nekdanjo ministrico Marijo Lukačič, ki je po njegovem mnenju, naredila marsika-kšno dobro potezo kmetijstvu. Povedal je tudi, da se ne strinja z obveznim članstvom v zbornici. Franček Meško iz Velike Nedelje je opozoril na slabe razmere v slovenskem kmetijstvu ter dejstvo, da se le 10 % kmetov udeležita volitev. Težave vidi v neurejenih razmerjih med predelovalno industrijo, trgovci in kmeti, o čemer nihče noče javno govoriti. Po njegovem mnenju si vsak od velikih vzame, koliko hoče, za kmeta pa je tisto, kar pač ostane. Zato tudi ni čudno, da je bilo lani v srednjo kmetijsko šolo vpisanih le 16, letos pa le 4 dijaki. In če se bo negativen trend v kmetijstvu nadaljeval, čez 10 let na našem območju ne bo več nikogar, ki bi imel živino, je nekoliko pesimistično razmišljal Meško. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Društvo proti mučenju živali
»Župani se ne zavedajo dolžnosti do živali!«
Društvo proti mučenju živali Ptuj aktivno deluje že šesto leto. Kristina Pšajd, predsednica društva, opozarja na naraščajoče število trpinčenih živali na ptujskem območju in poudarja znatno nezanimanje lokalnih oblasti.
»Letos sem resnično razočarana nad nekaterimi obči-
nami ptujske upravne enote. Mestna občina Ptuj je to leto
Društvu proti mučenju živali namenila le 220 EUR, medtem ko občina Kidričevo ni prispevala niti centa. Župan tamkajšnje občine Jožef Murko se zelo dobro zaveda, koliko živali rešimo smrti, ampak se, tako kot mnogi drugi, obveznosti otepa. Letos smo rešili že preko dvajset zanemarjenih mačk in 12 trpinčenih psov s področja Kidričevega,« je uvodoma pojasnila Pšajdova.
Društvo proti mučenju živali Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2002. Deluje na celotnem območju upravne enote Ptuj. Vanj je včlanjenih približno 140 ljudi, aktivnih članov pa je po besedah Pšajdove le peščica. Članstvo se je v teh letih povečalo z ustanovnih 33 članov na preko 150 članov, čeprav je bilo okrog 30 izstopov ljudi, ki se ob včlanitvi niso zavedali odgovornosti. Obstaja veliko število članov, ki ne sodelujejo na terenu samem, vendar veliko storijo s tem, ko vplačajo članarino (20 EUR na leto) in včasih
tudi kakšen dodatni prispevek. »Zelo smo ponosni, da se članstvo neprenehoma širi, saj je to dokaz, da smo na dobri poti, posebej razveseljivo pa je, da vstopa vedno več mladih. Tako imamo v društvu osnovnošolce, dijake, študente, aktivne prebivalce in upokojence. Želimo si, da se društvo razširi tudi med občinske uprave in da bi se občine začele zavedati, da je vsaka lokalna skupnost
dolžna pomagati društvu na področju zaščite živali, saj jo k temu zavezuje Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1), Uradni list RS št. 126/03 z dne 18. 12. 2003,« je izpostavila Pšaj-dova.
Dodala je, da je cilj društva reševanje vseh najdenčkov oziroma živali. »Kar precej ljudi na ptujskem območju živali zastruplja, ubije, trpinči, prepušča lakoti in žeji, izpostavlja soncu ali mrazu. To je
zame nečlovečnost in zato je lahko neskrbnemu lastniku izrečena visoka globa zaradi kršenja pravic živali,« poudarja predsednica društva. Ko so priča takšnemu grozljivemu dejanju, žival odvzamejo in ji poskusijo najti nov dom. Če jim kljub vsem prizadevanjem to ne uspe, jo peljejo v mariborsko zavetišče za izgubljene živali. Občina Ptuj pa poravna stroške oddanih živali.
Kaj storiti, če najdete izgubljeno ali zanemarjeno žival?
Kot pravi Pšajdova, obvestite, da ste našli žival! Pokličite lokalne radijske postaje, v zavetišča, odpeljite v veterinarsko ambulanto, kjer s čitalnikom čipa, če ga žival ima, lahko najdejo lastnika, naredite letake z opisom in sliko najdenčka ali obvestite društvo proti mučenju živali.
Za morebitno včlanitev v društvo pa kontaktirajte na telefonsko številko 031 733 454.
Ines Selic
Foto: IS
Kristina Pšajd hrani štiri tedne starega in zapuščenega mačjega mladiča.
Tbilisi, Moskva • Konec vojne med Rusijo in Gruzijo?
Riceova in Sarkozy o reševanju krize v Gruziji
Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je po srečanju s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Nicolasom Sar-kozyjem, menila, da je nastopil čas za končanje krize v Gruziji. Južnoosetijski in abhazijski predsednik, Edvard Kokoiti in Sergej Bagapš, sta podpisala mirovni načrt EU, medtem ko naj bi ruska vojska začela umik iz mesta Gori.
Riceova je po pogovorih s Sarkozyjem v Fort de Breganconu, uradni predsedniški rezidenci na jugu Francije, v četrtek dejala, da je nastopil čas za končanje krize v Gruziji. Sarkozy pa je napovedal, da bo Riceova v petek v Tbilisi prinesla dokumente, ki naj bi utrdili prekinitev ognja. Kot je pojasnil, gre za dokumente, s katerimi naj bi utrdili prekinitev ognja med Gruzijo in Rusijo ter tlakovali pot za umik ruskih enot.
Mirovni načrt EU, ki sta ga ob posredovanju predsedujočega EU Sarko-zyja v torek sprejeli Rusija in Gruzija, sta medtem podpisala tudi južnoose-tijski in abhazijski predsednik, Edvard Kokoiti in Sergej Bagapš, ki sta tudi potrdila željo po neodvisnosti od Gruzije.
Z obema voditeljema se je v Kremlju srečal ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev in poudaril, da načela, ki so jih sprejele Rusija, Francija in Gruzija, niso dovolj. Kot je povedal, je nujno potrebno oblikovati dobro ubeseden in pravno zavezujoč dogovor o neuporabi sile med Rusijo in Južno Osetijo, njegovo uresničevanje pa bi nadzirale Rusije, EU, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in najverjetneje še drugi poroki.
Južnoosetijski in abhazijski predsednik sta po srečanju z Medvedjevom tudi zatrdila, da si bosta še naprej prizadevala za neodvisnost obeh separatističnih regij od Gruzije. "Ne morem vam dati časovnega okvira, toda je zelo realističen," je ocenil predsednik Južne Osetije.
Po besedah Medvedjeva bo Moskva podprla kakršnokoli odločitev, ki jo bosta Južna Osetija in Abhazija sprejeli glede svojega prihodnjega statusa, in sicer v skladu z ustanovno listino ZN in s Helsinško listino o varnosti v Evropi. "Pri tem jih bomo podpirali in ščitili tako na Kavkazu kot tudi drugje na svetu," je pristavil.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je istočasno z Medvedjevo napovedjo povedal, da je vprašanje ozemeljske celovitosti Gruzije "mrtva točka". Kot je po povedal, sta Južna Osetija in Abhazija močno nenaklonjeni življenju v državi, katere predsednik je nad njiju poslal vojsko.
Z gruzijskega notranjega ministrstva so sicer sporočili, da je v mesto Gori, kjer naj bi nadzor prevzela gruzijska policija, prispelo še več ruskih enot, čeprav so jutranja poročila sprva govorila o njihovem umiku. Poleg tega naj bi nove ruske sile znova prišle tudi v črnomorsko pristaniško mesto Poti, ki naj bi ga pred tem zapustile.
V okolici Gorija je odjeknil niz eksplozij, pri čemer naj bi šlo za obstreljevanje. Z gruzijskega notranjega ministrstva so še sporočili, da ruske sile z miniranjem "uničujejo" Gori in Poti ter novo zgrajene ceste na zahodu Gruzije. Tudi po navedbah ameriške strani ruske sile, medtem ko se premikajo po gruzijskem ozemlju, uničujejo gruzijske vojaške objekte. Rusija je medtem zanikala, da bi šla v Poti.
Ruske enote so v Gori, strateško pomembno mesto pri gruzijskih vojaških operacijah v Južni Osetiji, vstopile v sredo. Obe strani sta že nekaj ur pred tem podpisali dogovor o prekinitvi ognja, ki je med drugim predvideval, da se vse sile umaknejo na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom spopadov pred tednom dni.
Gruzijski parlament je v četrtek soglasno izglasoval izstop Gruzije iz Skupnosti neodvisnih držav (SND). Predlog predsednika Mihaila Sakašvilija, ki ga je slednji v luči gruzijsko-ruskega konflikta predstavil v torek, je podprlo 117 poslancev. SND je skupnost, ki združuje države na območju nekdanje Sovjetske zveze, v njej pa ima prevladujoč vpliv Moskva.
Južnoosetijski predsednik Kokoiti pa je v četrtek na srečanju s predsednikom Rusije za genocid nad Južnoosetijci obtožil ne samo Gruzijo, temveč tudi ZDA in evropske države. "Dogodki, ki so se zgodili, so dokaz, da Gruzija ni delovala sama, temveč da so številne evropske države in ZDA soodgovorne za genocid nad Južnoosetijci," je izjavil.
Medtem pa so ruski in južnoosetijski tožilci že začeli preiskavo glede genocida, ki naj bi ga med operacijo v Južni Osetiji zagrešila Gruzija. Kot je napovedal južnoosetijski generalni tožilec Tajmuraz Kugajev, nameravajo s primerom iti na Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Na to sodišče v Haagu je že v torek tožbo proti Rusiji vložila gruzijska vlada, in sicer "zaradi domnevnih dejanj etničnega čiščenja na suverenem ozemlju Gruzije med letoma 1993 in 2008".
Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je Rusijo opozoril na umik iz Gruzije. Če se Rusija ne bo umaknila iz Gruzije, bi to lahko škodovalo ame-riško-ruskim odnosom še nekaj prihodnjih let. "Prihodnji dnevi in meseci bodo določili prihodnje ameriško-ruske odnose," je izjavil.
Francija pa je pozvala Varnostni svet Združenih narodov, naj čimprej sprejme osnutek resolucije o kavkaškem konfliktu, ki vključuje tudi mirovni načrt EU. Kot je izjavil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Frederic Desagneaux, bi hitro sprejetje omenjene resolucije ZN prispevalo k utrditvi prekinitve ognja. Belgijski veleposlanik pri ZN Jan Grauls, ki ta mesec predseduje 15-članskemu VS ZN, je sicer že v sredo sporočil, da bo Francija v VS ZN kmalu predstavila nov osnutek resolucije o konfliktu v Gruziji.
Enajst držav članic EU je medtem ponudilo pomoč prebivalcem Gruzije, ki so zaradi vojaškega konflikta utrpeli hude posledice. Avstrija, Češka, Litva, Latvija, Estonija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Poljska in Švedska so v državo poslale zdravstveno opremo, odeje, šotore in hrano. Pomoč bo dobavljena prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki je bil aktiviran v torek, potem ko je Tbilisi prosil za pomoč mednarodno skupnost.
Pomoč in podporo Turčije pa je Gruziji med obiskom v Tbilisiju obljubil tudi turški premier Tayyip Recep Erdogan. Obenem je poudaril, da si Turčija želi poglobitve odnosov z Gruzijo. (sta)
Foto: internet
Libanon • Po dveh letih vojne z Izraelom
Nasralah: Izrael namerava ubiti vodstvo Hezbolaha
Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah je ob drugi obletnici julijske vojne med Izraelom in njegovim gibanjem leta 2006 v televizijskem nagovoru judovsko državo obtožil, da poskuša ubiti vodilne v tem šiitskem gibanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vemo, da nameravate ubiti vodje odpora... ampak mi se vas ne bojimo," je poudaril. V zvezi z izraelskimi očitki, da se Hezbolah oborožuje, je povedal le, da nihče ne bi smel pričakovati, da bodo povedali, ali imajo orožje ali ne. V 34-dnevni vojni med Hezbola-hom in Izraelom pred dvema letoma je bilo ubitih več kot 1200 libanonskih civilistov, tretjina od tega otrok, in 160 Izraelcev, večinoma vojakov. Nasralah je v govoru s to vojno povezal tudi aktualni spor med Gruzijo in Rusijo. Kot je dejal, gre za še en izraelski neuspeh. "Izrael je poslal enega svojih generalov... v Gruzijo in njihova nesrečna vlada mu je naročila, naj izuri njihove vojake." "Ker se je zanašala na izraelske strokovnjake in orožje, je Gruzija ugotovila, zakaj je izraelskim generalom spodletelo," je dejal Nasralah. "Kar se je zgodilo v Gruziji, je lekcija vsem tistim, ki ob tveganih podvigih sprejmejo ameriško pomoč v urjenju in jih ZDA pozneje zapustijo," je še povedal Nasralah, pri čemer naj bi imel v mislih gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija, ki je naklonjen zahodu. Poletna vojna, ki jo je sprožilo zajetje dveh izraelskih vojakov v obmejnem spopadu med Hezbo-lahom in Izraelom, se je s posredovanje ZN končala 14. avgusta 2006. (sta)
EU • Poročilo Euro-stata:
Gospodarstvo v območju evra navzdol za 0,2 odstotka
Bruto domači proizvod v območju evra se je v drugem četrtletju znižal za 0,2 odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem, v celotni EU pa za 0,1 odstotka, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je BDP v območju evra sicer okrepil za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,7 odstotka.
V prvem četrtletju 2008 je gospodarstvo tako v območju evra kot v celotni EU še beležilo rast v višini 0,7 odstotka.
Eurostat za Slovenijo nima podatkov. Največji padec BDP med državami, za katere urad ima podatke, so glede na prvo četrtletje 2008 zabeležile Estonija (-0,9 odstotka), Nemčija (-0,5 odstotka) in Latvija (-0,5 odstotka). Slovaška pa je na drugi strani še zabeležila 1,9-odstotno rast, še navaja Eurostat. Estonija je zabeležila padec BDP tudi v primerjavi z drugim četrtletjem 2007 in sicer za 1,4 odstotka, še navaja Eurostat. V primerjavi z EU so ZDA v drugem četrtletju 2008 zabeležile 0,5-odsto-tno rast BDP v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je bila četrtletna rast 0,2-odstotna. V drugem tri-
mesečju se je znižal tudi japonski BDP, in sicer za 0,6 odstotka glede na prvo četrtletje, ko je še rasel z 0,8-odstotno stopnjo, še navaja Eurostat. (sta)
Luxembourg •
Inflacija v območju evra ostaja pri rekordnih 4 %
Najvišja stopnja inflacije v območju evra v Sloveniji
Foto: internet
Stopnja inflacije v območju evra je julija na letni ravni znašala štiri odstotke, medtem ko je v celotni EU dosegla 4,4 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V državah z evrom je inflacija tako ostala na enaki ravni kot junija, kar je največ od uvedbe evra, najvišjo stopnjo med njimi pa je znova zabeležila Slovenija.
V letu dni se je inflacija močno povečala. Julija lani je na letni ravni znašala 1,8 odstotka v območju evra ter 2,0 odstotka v celotni EU. Junija letos pa je dosegla rekordnih 4,0 odstotka v državah z evrom ter 4,3 odstotka v sedemin-dvajseterici. Na mesečni ravni, torej julija letos v primerjavi z junijem letos, se je inflacija znižala za 0,2 odstotka v območju evra ter za 0,1 odstotka v celotni EU. V Sloveniji je ostala nespremenjena.
Med državami z evrom je najvišjo inflacijo s 6,9 odstotka julija letos znova zabeležila Slovenija, sledijo ji Belgija (5,9 odstotka), Luksemburg (5,8 odstotka) in Malta (5,6 odstotka). V celotni uniji je bila inflacija najvišja v Latviji (16,5 odstotka), Bolgariji (14,4 odstotka) in Litvi (12,4 odstotka). Najnižje letne stopnje inflacije so po drugi strani zabeležili na Nizozemskem (3,0 odstotka), Portugalskem (3,1 odstotka) in v Nemčiji (3,5 odstotka). V primerjavi z junijem so se sicer letne stopnje inflacije povišale v petnajstih državah, znižale v sedmih, v petih pa so ostale na enaki ravni. Najnižje 12-mesečno povprečje inflacije so do julija 2008 beležili na Nizozemskem (1,8 odstotka) ter v Veliki Britaniji (2,6 odstotka), najvišje pa v Latviji (15,1 odstotka) in Bolgariji (12,3 odstotka). V Sloveniji je to povprečje znašalo 5,8 odstotka. K povišanju cen na letni ravni so v juliju v območju evra najbolj prispevale višje cene transporta (7,2 odstotka), hrane in stanovanj (oba po 6,7 odstotka). Na mesečni ravni pa so k inflaciji največ prispevale cene rekreacije in kulture (1,3 odstotka) ter hotelov in restavracij (prav tako 1,3 odstotka), še kažejo podatki Eurostata. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je stopnja inflacije malo pod 2,0 odstotka na letni ravni. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BERLIN - Nemško gospodarstvo se je v drugem letošnjem četrtletju prvič po skoraj štirih letih skrčilo. Bruto domači proizvod (BDP) brez sezonskih vplivov se je v primerjavi s prvim četrtletjem letos realno znižal za 0,5 odstotka, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavil nemški statistični urad. Razlogi za upad gospodarskih aktivnosti v drugem četrtletju so po navedbah statističnega urada znižanje potrošnje gospodinjstev, upočasnitev rasti v gradbeništvu in nižji obseg investicij v obrate in opremo. Gonilo gospodarske rasti kljub močnemu evru ostaja izvoz. Ekonomisti so sicer napovedovali, da se bo BDP Nemčije, ki prispeva približno tretjino gospodarskih aktivnosti v območju evra, v drugem četrtletju znižal za 0,8 odstotka.
WASHINGTON - V ZDA so se cene življenjskih potrebščin julija v primerjavi z junijem zvišale za 0,8 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Kot je sporočilo ameriško ministrstvo za delo, se je stopnja inflacije na letni ravni povzpela na 5,6 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 17 letih. Analitiki so pričakovali, da se bo inflacija julija v mesečni primerjavi povzpela za 0,4 odstotka, vendar je bila rast cen bistveno višja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tudi osnovna inflacija, ki ne vsebuje cen energije in hrane, je julija znašala 0,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od pričakovanj poznavalcev. Osnovna inflacija na letni ravni je julija dosegla 2,4 odstotka.
LONDON - Ameriški letalski prevoznik American Airlines, britanski British Airways in španska Iberia so podpisali komercialni dogovor o sodelovanju pri letih med Severno Ameriko in Evropo. Za sodelovanje so se odločili, da bi se lažje spopadli z vse višjimi cenami goriva, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Omenjene tri letalske družbe so na ameriško ministrstvo za promet že vložile tudi prošnjo za tako imenovano svetovno protimonopolno imuniteto v zvezi z njihovo povezavo, o dogovoru pa bodo obvestile tudi pristojne organe Evropske unije. Pri prošnji sodelujeta še letalski družbi Finnair in Royal Jordanian, ki sta tako kot obravnavana trojica tudi člana letalskega združenja Oneworld.
PEKING - Na Kitajskem se je industrijska proizvodnja julija v medletni primerjavi zvišala za 14,7 odstotka. Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil državni statistični urad, je umiritev rasti proizvodnje predvsem posledica nižjega izvoza. Junija se je industrijska proizvodnja v medletni primerjavi okrepila za 16 odstotkov, lanskega julija pa je rast dosegla 18 odstotkov. Julijski izvoz se je v medletni primerjavi zvišal za 26,9 odstotka, lanskega julija pa kar za 34,2 odstotka.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je v četrtkovem azijskem trgovanju zvišala in približala 117 dolarjem za 159-litrski sod. Razlog naj bi bilo znižanje ameriških zalog bencina bolj od pričakovanj. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v septembru se je podražila za 75 centov na 116,75 dolarja. Zahodnoteksa-ška lahka nafta se je v sredo podražila za 2,99 dolarja in trgovanje na newyorški borzi končala pri 116 dolarjih. Pred objavo poročila je bilo treba za to nafto odšteti 112,87 dolarja.
BRUSELJ - Belgijsko-brazilski pivovarski velikan Inbev je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 543 milijonov evrov čistega dobička, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je primerjalno znižal za 0,3 odstotka na 3,71 milijarde evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Družba je uspela zvišati dobiček kljub višjim stroškom za energijo in vhodnim stroškom. V družbi pravijo, da so poslovali po pričakovanjih, da sicer še zdaleč niso zadovoljni s poslovanjem na letni ravni, da pa je drugo četrtletje že pokazalo izboljšanje glede na poslovanje v prvem letošnjem trimesečju.
ZAGREB - Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) bo v roku dveh tednov po prejetju popolne dokumentacije odločila o zahtevi madžarske naftne družbe Mol za objavo prevzemne ponudbe za hrvaško Ino, ki so jo Madžari vložili v torek. Ostali morebitni kupci imajo sedem dni časa, da svoje konkurenčne ponudbe posredujejo Hanfi.
FRANKFURT - Nemški energetski koncern Eon je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 882 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 2,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Prihodke pa je povečal za 27 odstotkov na 18,4 milijarde evrov.
BERLIN - Načrtovani plinovod Nabucco zaradi vojaškega konflikta v Gruziji ni ogrožen, je zatrdil vodja projekta Reinhard Mitschek. Po njegovih besedah zaenkrat tudi ne kaže, da bo zaradi tega prišlo do upočasnitve izvedbe projekta.
KARAČI - Pakistanska valuta rupija je dosegla najnižjo raven v zgodovini, saj je bilo za en ameriški dolar potrebno odšteti 76 rupij. Gospodarski analitiki ocenjujejo, da so vzrok za padec vrednosti rupije predvsem napete politične razmere in naraščajoča ekonomska negotovost v državi.
BEOGRAD - Naftna industrija Srbije (Nis) naj bi letos ustvarila za 300 milijonov evrov čistega dobička, kar je za trikrat več kot v enakem obdobju lani. Družba je v prvem letošnjem polletju zabeležila za 150 milijonov evrov čistega dobička, 50 odstotkov več kot v celotnem lanskem letu.
MOSKVA - Četrti največji ruski jeklar družba Novolipetsk Steel bo za 3,5 milijarde evrov od skupine Carlyle in družine Zelkman kupil ameriškega jeklarja John Maneely. S tem bo No-volipetsk povečal svoje proizvodne zmogljivosti v ZDA, kjer so cene jekla zaradi večjega povpraševanja dosegle rekordne ravni.
TOKIO - Japonsko gospodarstvo je v letošnjem drugem četrtletju po štirih zaporednih četrtletjih rasti zabeležilo padec. Bruto domači proizvod (BDP) tega drugega največjega gospodarstva na svetu je padel za 0,6 odstotka v primerjavi s četrtletjem prej, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. (sta)
Hajdina • Svečano odkritje skulpture pred občinsko stavbo
Trg sporočilnosti, druženja in povezanosti
Že z idejno zasnovo bodočega občinskega centra je bila na trgu pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina, ki so ga 14. avgusta ob bogatem kulturnem dogajanju predali v uporabo, določena lokacija bodoče skulpture, ki bo občinskemu trgu dajala kulturno-družabni pomen. Za občino in Haj-dinčane jo je ustvaril domačin, akademski kipar Viktor Gojkovič s Spodnje Hajdine, ki je leta 2004 postal prvi častni občan občine Hajdina, v letu 2007 pa tudi častni občan MO Ptuj.
Hajdinčani so želeli stvaritev, ki časovno ali kako drugače ne bo omejevala oziroma ne bo s čim povezana. Simbolizirati je morala število sedem, toliko je namreč naselij v občini Hajdina, ki je bogata s podtalnico. Viktor Gojkovič je zato skulpturi kot del njene vsebine dodal vodo. V občini Hajdina, v Slovenji vasi, opravlja kamnoseško dejavnost Drago Petrovič, Viktorjev dolgoletni operativni sodelavec in prijatelj. Ker sta bila avtor skulpture in izvajalec znana, so opravili javni razpis pod tako imenovanimi posebnimi pogoji. Pri njegovi pripravi in izvedbi je sodeloval Zavod za urbanizem in projektiranje iz Maribora oziroma Milan Žele-znik. Kot podizvajalec za ele-ktro in vodoinštalaterska dela ter elektroniko je sodelovalo podjetje Remax. Koordinator del pri gradnji je bil podžupan Janko Merc. Predračunsko vrednost skulpture, ki je bila 231 tisoč evrov, bodo zaradi dodatnih del prekoračili za devet tisoč evrov.
»Skulptura je 24 ur varovana z varnostno kamero, dogajanje bo v naslednjih tednih preneseno na spletno stran občine Hajdina, kjer si bo lahko vsak obiskovalec naše spletne strani ogledal dogajanje na skulpturi in ob njej,« je
Skulpturi, ki simbolizira številko sedem, kolikor je naselij v občini Hajdina, je akademski kipar Viktor Gojkovič dodal vodo.
skulpturo predstavil hajdinski župan, ki mu je uspelo zbrati 50 tisoč evrov donatorskih sredstev zanjo. Donatorska sredstva bodo zbirali še naprej, so povedali na četrtkovi otvoritvi. Hajdinski svetniki so se tudi odločili, da se vsem donatorjem ne glede na višino prispevka podeli zahvala. Manjkajoče popisne plošče na zgornjem delu strojnice bodo popisane še v letošnjem letu, s tem bo kompleks skulpture
končan. Popisne plošče bodo vsebovale krajši zgodovinski oris naselij občine Hajdina od antike do danes, seznam vseh donatorskih podjetij in še kakšno misel človekovih vrednot. Hajdinčani so skulpturi dodali vodomet. »Skulptura na občinskem trgu ni samo za danes, je tudi za jutri. Morda bodo generacije za nami odkrile in razumele sporočilo časa, kot današnje odkrivajo sporočilo antike. Sporočila so
trda kot granit, njihove vrednote pa nujno potrebne za obstoj in življenje. Naj stvaritev akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča združuje vse občane občine Hajdina in vse dobre ljudi,« je v svojem govoru še posebej poudaril hajdin-ski župan Radoslav Simonič.
Prva prireditev po odprtju skulpture bo že 21. avgusta ob 18. uri, pripravlja jo Društvo žena in deklet občine Hajdina.
MG
Ptuj • Danes se začenja Orfest
Prepevali bodo tudi Filipinci
Mednarodni festival zborovske glasbe Orfest, ki ga je lani prvič organiziral Komorni zbor Orfej iz Ljutomera in je potekal v enajstih različnih krajih Štajerske in Pomurja, bo letos že drugič razveseljeval ljubitelje zborovskega petja. Uradna otvoritev letošnjega Orfesta bo danes, obeležili pa jo bodo s koncertom v Ljutomeru. Ptujčani bodo na svoj račun prišli v četrtek, ko se na ptujskem gradu obeta izjemen glasbeni dogodek.
Pa brez zamere
Prometna
Opisna primerjava stanja v prometu v tujini in pri nas
Prejšnji teden so me določeni razlogi, zaradi katerih se vam trenutno še ni treba pretirano obremenjevati, zanesli v Belgijo. Ker sem za pot izvedel šele tik pred zdajci, je potovanje z nizkoce-novnim letalskim prevoznikom padlo v vodo. Tako je kot edina opcija ostal prevoz z a vtomobilom. Sicer je razdalja od starta do cilja bila ocenjena krepko preko 1300 kilometrov, a kaj hočemo, tja gor je bilo treba priti in tako ni preostalo drugega, kot da se odpravim na pot. Sledi kratek vtis glede cestno-prometnega stanja, ki sem mu bil priča na poti tja in nazaj.
Najprej seveda gneča. Po sili razmer sem moral na pot kreniti v soboto. In ob sobotah je v tem letnem času ilu-zorno pričakovati prazne ceste. Turisti iz srednje, zahodne in vzhodne Evrope se namreč ob tem času masovno vračajo domov, tako da se je pač treba sprijazniti, da boste naleteli na kak prometni zamašek ali dva, še preden boste prijadrali na širjave avstrijskih in nemških avtocest. Seveda je bilo tako - tam proti Jesenicam sem naletel na skoraj stoječo kolono, a ni bilo prevelike panike; premikali smo se, in ko si v koloni, ki se premika (pa čeprav po polžje), ni razloga za paniko. Tako sem prispel do karavanškega predora relativno brez večjih zapletov in si oddahnil, da je najhujše za mano, saj so pred mano planjave avstrijskih in nemških avtocest.
Napaka. Velika napaka. Malce za Beljakom se je namreč promet zgostil, nato pa popolnoma ustavil. Brez vsakršnih opozorilnih tabel ali znakov. In sem tako tičal tam med avstrijskimi, nemškimi, češkimi, poljskimi, nizozemskimi, belgijskimi in kaj jaz vem še katerimi turisti ter tuhtal, da je nedvomno prišlo do nesreče, ter da bodo reda vajeni Avstrijci hitro naredili red. Spet, napaka. Po triurnem stanju in cijazenju v koloni sem namreč prispel do semaforja, postavljenega sredi avtoceste (najbrž je odveč poudarjati, da na avtocesti ni križišč) brez pravega razloga (edina možna razlaga je bila, da je bil semafor tam zato, da bi zmanjšal promet v predoru, ki mu je sledil, a pri najboljši volji ne vem, zakaj bi nekdo v povprečno dolgem predoru hotel zmanjšati gostoto prometa in s tem povzročil več kot deset kilometrov dolge kolone). A kaj češ, potem ko se enkrat spet pelješ, sicer precej izmučen, se pač nekako osredotočiš na nadaljevanje vožnje in upaš, daje najhujše za tabo. Spet - napaka. V Nemčiji sicer ni bilo zastojev in kolon, so pa tam od Munchna do Stuttgarta na vsakih 5 kilometrov popravljali avtocesto, tako da je promet potekal zgolj po enem voznem pasu, kar je seveda pomenilo ustrezno zmanjšanje hitrosti na 60 kilometrov na uro ter nekajkilometr-sko cijazenje po enem pasu. Skratka, v luči dogodkov na avstrijskih in nemških avtocestah dobita občasna gneča in popravila na slovenskih avtocestah precej bolj sprejemljivo podobo, a zgolj do takrat, dokler se ne spomnimo na sramoto, na katastrofo šentviškega predora.
Kar se tiče denarja, bi dodal zgolj to, da cena naše vi-njete niti ni tako hudo pretirana, saj Avstrijci (poleg karavanškega predora, za katerega boste plačali vstopnino pač na tisti strani, na kateri boste vanj stopili) za tri ure stanja v koloni zaračunajo reči in piši devet evrov in pol (oni sicer temu rečejo nadomestilo za uporabo dveh tunelov). Kar pa se kulture tiče, pa najbrž ni treba kaj dosti razlagati - tukaj je Slovenija v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo in še posebej Belgijo totalen poden. Kar pravzaprav pomeni, da sem na nek način vesel, da sem na vse cestne zaplete doživel v Avstriji in Nemčiji, saj bi pri nas podobne situacije zaradi porazne prometne in vozniške kulture nedvomno izpadle precej bolj stresne in potencialno nevarne.
Gregor Alič
Slovesna otvoritev festivala bo danes, v torek, ob 18. uri na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer se bo predstavilo vseh sedem zborov, udeležencev tokratnega Orfesta, v soboto, 23. avgusta, ob 20. uri pa bo v ljutomerski cerkvi Janeza Kr-stnika zaključni koncert, kjer bo v združenem zboru nastopilo 150 pevcev.
V sklopu Orfesta bo tudi letos izpeljana vrsta odličnih koncertov, ki jim bomo - tako kot lani - priča v enajstih mestih Štajerske in Pomurja: v Beltincih, Gornji Radgoni, Križevcih pri Ljutomeru, Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Radencih, Razkrižju, Sv. Juriju ob Ščavnici in Veržeju. Letos
na festivalu sodeluje sedem vrhunskih pevskih zborov iz tujine in Slovenije: University of the East chorale (Manila, Filipini), Marijampole Chamber Choir Suvalkija (Marijampole, Litva), The Chamber Choir of Pecs (Pecs, Madžarska), Coral Carmina Nova (Malaga, Španija), Komorni zbor Vita iz Lendave, Komorni zbor Musica iz Ptuja in organizator festivala, Komorni zbor Orfej iz Ljutomera. Ptujčani bodo v okviru Orfesta lahko v četrtek ob 20. uri na gradu prisluhnili enemu najboljših filipinskih zborov University of the East Chorale in domačemu Komornemu zboru Musica.
Dženana Bečirovič
Na Ptuju se bo predstavil filipinski zbor University of the East Chorale.
Foto: MG
Ormož • Upihnili prvo svečko
Tudi dobre novice so lahko nezaželene
Minuli teden so prvo svečko na rojstnodnevni torti upihnili ustvarjalci spletne strani www.nezaže-ljeno.com. Na njihovi strani naj bi vse deprivilegirane skupine našle kaj zase: Prleki, Liikari, Halo-žani in Neslovenci.
Kot so povedali na tiskovni konferenci ob svoji prvi obletnici, vsega obljubljenega niso izpolnili iz preprostega razloga, ker sami tolikšnega dela ne zmorejo. Ker spletna stran nima nobene reklame in torej vse počnejo popolnoma brezplačno, si tudi ne morejo privoščiti, da bi koga povabili k sodelovanju, ker takšnih, ki bi delali iz čistega užitka, danes res ni več veliko. Se pa takšni enakomisleči vedno nekako najdejo. Tako se je zgodilo tudi Niku Fajfar-ju, Nadi Rožman in Nevenki - Neni Čurin. Ko je bila slednja minulo leto na »kreativnem dopustu« in se je postila novinarstva, je spoznala, da brez medija in dela ne more živeti, tako je prišla na idejo, da bi naredila spletno stran. Zamisel je bila krasna, vendar je bila težava v tem, da se absolutno nič ne spozna na tehniko. A ko je potrebovala pomoč tehnika, ji je usoda pripeljala na pot Nika, ki je računalniški mojster. Za umetniški vtis strani skrbi Nada, ki je zadolžena tudi za fotografije in ohranjanje absolutno pozitivnega vzdušja, saj s svojo energijo, ki sije kot sonce, prežene vse slabe misli.
Ko so oblikovali spletno stran, so na njo zarisali štiri okna, ker so takrat še verjeli, da bodo lahko pokrivali tako veliko področje. Po letu dni dela so spoznali, da je to pre-optimistično. Dobro pa pokrivajo dogodke ormoškega konca pa vse do Ptuja in Ljutomera. Le en sodelavec, ki se
ukvarja z novinarskim delom, je za tako območje občutno premalo. »Nikoli si nisem predstavljala, da je toliko dela s pisanjem. Želimo si pokriti čim več dogodkov in poskušamo poročati realno, kako pa nam to uspeva, pa lahko ocenjujejo le tisti, ki nas berejo. Ime Nezaželjeno ne pomeni le slabih novic, marsikomu je nezaželeno tudi marsika-kšna dobra novica ... Veseli smo, da nam je uspelo preživeti prvo leto, čeprav pogosto gredo cele noči, pa ni veliko videti na spletni strani. Pri delu me še vedno podžiga pripomba, ki sem jo ob začetku našega delovanja prebrala na Večerovi spletni strani in
je avtor napisal nekako tako: »Ja, saj sedaj je nekaj člankov, kako pa bo čez tri mesece?« Tudi sama pogosto pomislim, kdaj bomo omagali,« je pove-dla Nevenka Čurin.
Niko Fajfar se spominja, da je bil sprva presenečen, da se nekdo zanima za elektronske medije, saj pri nas ni tako velikega zanimanja za tovrstne spletne strani. Sprva je mislil, da prispevkov ne bo veliko, a ga je Nevenka prijetno presenetila. Sama statistika spletne strani pa tudi pove svoje. V letu dni je bilo 1,8 milijona klikov na njihovi spletni strani. Niko meni, da je to veliko, še posebej, ker delajo povsem brez reklame. Unikatnih obi-
skov je bilo 56.000, kar pomeni, da je vsak obiskovalec pogledal vsaj 33 prispevkov. Dnevno je spletno stran obiskalo 180 oseb, ki so naredile 2300 klikov po spletni strani na dan.
Na strani pa bralci ob 1. rojstnem dnevu lahko izpolnijo tudi anketo, s katero želijo Nezaželjenovci spodbuditi bralce, da jih obiskujejo tudi v prihodnje. Bralcem so namenili tri privlačne nagrade, odgovoriti pa je potrebno na vprašalnik, ki je sestavljen tako, da bodo Nezaželjenovci izvedeli, kaj želijo bralci brati in videti na njihovi strani in česa ne.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Pričel se je Oratorij 2008
Odprli so oči
Včeraj se je na Ptuju pričel sedmi oratorij, ki letos poteka pod naslovom Odpri oči. Udeležilo se ga je okrog 300 otrok, ki bodo ustvarjali vse do sobote, ko bodo plod šestdnevnega druženja prikazali na slavnostnem zaključku.
Mirjam Danilovič
Foto: DB
Dneve veselja, razgibanih dejavnosti v delavnicah, pesmi, igre in krščanskega življenja za otroke letos vodi zgodba o sv. Pavlu in njegovem življenju. Oratorij bo do sobote potekal na dvorišču župnije sv. Jurija od 8.30 do 15.30. Za skoraj 300 otrok, ki sodelujejo na letošnjem oratoriju, skrbi 100 animator-jev - prostovoljcev. Cena za celotedensko druženje enega udeleženca oratorija na Ptuju je 12 evrov, za vsakega drugega otroka iz družine pa dva evra manj.
Čeprav se je letošnji orato-rij za otroke pričel včeraj, so organizatorji že v petek pripravili poseben oratorijski dan za starše, s čimer so tudi njim dali možnost, da okusijo veselje in razigranost orato-rija in pomagajo soustvarjati letošnje dogajanje.
»Dejavnosti je zelo veliko, tako da bo letos zelo pestro,« je prepričana Mirjam Danilovič, ki skupaj z Metodom Emeršičem vodi letošnji oratorij. Otroci bodo imeli v tem tednu na voljo kopico dejavnosti za kakovostno
preživljanje prostega časa, saj se bodo zraven športnih in ustvarjalnih delavnic udeleževali različnih krajših potepanj. Medtem ko bodo na nekaterih spoznavali delo različnih zavodov, inštitucij in ustanov, si bodo na drugih oddahnili in tako na primer uživali v ptujskih termah in na izletu presenečenja. Vsebina in namen Oratorija
2008 ostajata nespremenjena, saj bistvenih novosti letos niso uvajali. »Naš namen je popestriti počitniške dni in otroke obenem pripraviti na odgovorno krščansko življenje, predvsem preko katehez, ki so bistven del oratorija,« je dejala Danilovičeva, ki vodi enega največjih oratorijev v Sloveniji.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Sigitas Parulskis
Tri
sekunde neba
Sigitas Parulskis Tri sekunde neba
Ljubljana. Modrijan, 2008 (Zbirka Euroman: 15)
Litovci so svoj prvi roman v primerjavi z nami dobili pozno, šele leta 1904je izšel njihov zgodovinski roman Al-gimantas. Tri sekunde neba pa je prvi roman, preveden iz litovščine v slovenščino. Prevedel ga je Klemen Pisk.
Sigitas Parulskis je pisatelj, esejist, dramatik, kritik in prevajalec, rojen 1965. leta v mestecu Obeliai v severovzhodni Litvi. Diplomiral je iz litovskega jezika in literature. Tri sekunde neba je njegov prvi roman, za katerega je prejel nagrado društva litovskih pisateljev, preveden pa je že v italijanščino, latvijščino, švedščino in poljščino. Junak romana je Robert, ki ga sredi študija vpokličejo v sovjetsko vojsko. Tri sekunde neba je fragmentarni roman z mnogimi esejističnimi in avtobiografskimi prvinami. Sigitas je sam služil vojsko kot desantnik v Vzhodni Nemčiji in ni si težko predstavljati služenja pripadnika obrobnega naroda v sovjetski ali jugoslovanski vojski. Ti spomini sprožijo v nekaterih nostalgijo z grenkim priokusom in ne vprašanje moške časti. Posebno mesto v romanu imata ljubezen in erotika, izstopajo pa samoironija, provokacija in paradoksalna premišljevanja.
Generacijski fenomen je, da nekatere generacije, ko gledajo morje, vidijo Boga, druge slišijo glasbo, generacija iz šestdesetih ni videla ničesar. Ni imela idolov, spoštovanja, pripadnosti domovini, ljubezni, družini. Preprosto se niso znali veseliti. To je bila z ateizmom pitana, v nič verujoča generacija, ki so jo vzgojili boječi, oportunistični starši. Služenje med študijem v sovjetski vojski je bila časovna luknja. Samota ne obstaja v prostoru, temveč v času. Morda niso potrebne niti tri sekunde, da se nam priskuti svet. Morebiti je ostalo samo še dihanje. Robert potrebuje samo tri sekunde, da bi se vse razjasnilo, spremenilo, da so bile vse samo sanje, omračitev zavesti. Indijanci štejejo do sedem, njemu je dovolj do tri. Čudovito je naprtiti krivdo nekomu drugemu. Življenje v demokraciji ne more človeka obvarovati pred njegovo živalskostjo. Samo pijan človek se lahko spomni nečesa neprijetnega iz svojega življenja. Rad ima, da ga nekdo goljufa z neresničnimi obljubami. Vedno, ko ti gre slabo, se spomniš na Boga. Bolj podobni so bili mrličem kot nabornikom najbolj spoštovane vojske na svetu. Branilci domovine ne smejo jokati. Število zatiranih je raslo sorazmerno s časom, podobno kot število veteranov druge svetovne vojne. Strahopetci in izdajalci so neprijazna človeška vrsta. Heroji so v življenju nesrečni, po smrti pa svetniki. Nič ni prijetnejšega kot kršiti pravila in ostati nekaznovan. Po Revoluciji vladajo državi obritoglavci, ki imajo orožje, mamila, denar. Prizadeval si je biti gospodar svojega življenja. Moški in morje vedno pri-kličeta žensko, najlepše so sanje idiota. Čeprav so vsi sanjali o vrnitvi v civilno življenje, se ne more kar na lepem ločiti od kalašnikovke. Kako je bilo težko Sizi-fovo delo, zakaj mu je bilo sploh naloženo? V sovjetski armadi je še huje. Nihče si ni želel iti v Afganistan, predvsem iz človekoljubnih razlogov ne. O Sizifu govori, da ne bi zbežal, da ne bi začel streljati vsepov-prek. Kazahstancem in podobnim je vojska pomenila edino okno v Evropo, dotlej so videli samo oslovsko rit in stepo. Vojaki nepremagljive armade se igrajo vojno, ostale pa to en drek briga. Nemci so največji jamrači na svetu, v Nemčiji je vlažno in zoprno vreme. On je desantnik, gospodar, ki lahko brezplačno dobiva pivo in cigarete. Edino Marija se ni smejala, ko je padel po stopnicah. Hotel ji je povedati, da so oboki njegove duše zelo visoki. Študentski dom je bil pravzaprav vojašnica, le da je imel manjše sobe in skupne sekrete. Marija je bila pronicljive pameti in ni imela smisla za mistiko. Cerkve so imele od socializma zanemarjen, beden videz. Marija ga je ljubila kot človeka ne pa kot moškega. Ko te povabijo na Posebni oddelek, si tako rekoč že obsojen na smrt. Oni so bratje v Kristusu, bratje v desantu, ki morajo skusiti pekel. Strah je osnovni vojaški in cerkveni zakon. V vojski dobi trpljenje svojo vsebino in obliko. Ko izgubiš svobodo, ti postane jasno, kaj pomeni biti ponižan, kaj pomeni lakota, bolečina. V drugem obdobju vojaščine spoznaš, da ima trpljenje svoj vzrok, v tretji etapi, veteranskem obdobju pride spoznanje, da je mogoče bolečino premagati. Vojak, ki je odslužil leto in pol, končno spozna, kako premagati trpljenje. Postarali so se mnogo bolj, kot se lahko človek postara v dveh letih.
Sah
Velemojster Markuš izpolnil pričakovanja
Stran 12
Nogomet
Le Aluminij in Olimpija 100 %
Stran 12
OI Peking 2008
Na igre prišla prepričana v svoj uspeh Stran 13 OI Peking 2008
Imamo tudi zlato!
Stran 13
Nastja Prapotnik
»Borile se bomo za sam vrh«
Stran 15
Nogomet
Do zmage z desetimi igralci
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Borut Semler v Labodu Dravi do leta 2011
Ptujski nogometni prvoligaš je v četrtek sklenil pogodbo z nekdanjim članom munchenskega Bayerna Borutom Semlerjem. 23-letni nogometaš je nazadnje igral za državne prvake iz Domžal, pred tem pa je eno sezono nosil dres varaždinskega Varteksa. V svoji dosedanji karieri je med drugim 7-krat oblekel dres z državnim grbom. Semler je bil v zadnjem času nezadovoljen s statusom pri Domžalah, zato se je odločil za menjavo kluba. To je najbolj zveneča okrepitev Drave v letošnji sezoni, ki bo močno povečala konkurenco v konici napada.
Semler je že zgodaj zapustil Slovenijo in podpisal pogodbo z munchenskim Bayernom. Tam je igral v mladinski ekipi in bil dvakrat najboljši strelec mladinske nemške lige. Pri prehodu v člansko moštvo je imel veliko težav zaradi poškodbe kolena, zaradi česar se ni mogel uveljaviti v moštvu številnih zvezdnikov.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava, modri dres) je že v Ljubljani dobil kratko priložnost za igro: na sliki v dvoboju z Amerjem Jukanom.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 5. krog
HiT Gorica - Domžale 0:2 (0:0); strelca: Benko 29., Perutovic 90. Maribor - Nafta 4:1 (2:0); strelci: Volaš 20., Tavares 35., 58., Školnik 67.; Mujakovič 60./11-m
MIK CM Celje - Primorje 2:2 (1:1); strelci: Bezjak 28., Lovrečič 50.; Šaranovic 3., Selimi 90. R. K.: Panikvar 47., Teinovic 75./oba Primorje; Lovrečič 90./Celje
Koper - Rudar Velenje 1:1 (0:1); strelca: Nwankwo 75.; Junuzovic 38. R. K.: Kraljevič 45./Rudar
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
RETULTATI 5. KROGA: Interblock - Labod Drava 1:2 (1:0), HIT Gorica - Domžale 0:2 (0:1), Maribor - Nafta 4:1 (2:0), Koper - Rudar Velenje 1:1 (0:1), MIK CM Celje - Primorje 2:2 (1:1).
1. DOMŽALE	S	S	2	0	T:2	11
2. MARIBOR	S	S	1	1	10:S	10
3. NAFTA	S	S	1	1	7 S	10
4. MIK CM CELJE	S	2	2	1	S:S	S
5. LABOD DRAVA	S	2	1	2	S:T	T
6. RUDAR VELENJE	S	2	1	2	S:S	T
7. PRIMORJE	S	1	2	2	S:S	S
8. KOPER	S	1	1	S	S:10	A
9. HIT GORICA	S	1	1	S	S:12	A
10. INTERBLOCK	S	0	2	S	S:9	2
Pari 6. kroga: sobota, 23. 8., ob 20.00: MIK CM Celje - Maribor; nedelja, 24.
8., ob 17. uri: Primorje - Rudar Velenje, Labod Drava Ptuj - Koper, Nafta Lendava - Hit Gorica, ob 19.00: Domžale - Interblock.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 5. krog
Delujejo kot pravo moštvo
Interblock - Labod Drava 1:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Zahora (13), 1:1 Drevenšek (65, iz 11-m), 1:2 Kronaveter (78)
Interblock: Rozman, Gerič (od 20. Pregelj), Lazič, Zavrl, Rakovič, Zahora, Elsner (od 80. Jolič), Zeljkovič, Matič, Rendulič (Grabič), Jukan. Trener: Alberto Bigon
Labod Drava: Murko, Fili-povič, Fernandes, Andelkovič, Grižonič, Halilovič, Drevenšek, Ogu John, Kronaveter (od 90. Bošnjak), Kelenc (od 88. Semler), Zilič (od 92. Grbec). Trener: Ljubinko Drulovič
Rumeni kartoni: Zeljkovič (63), Matič (64); Fernandes (58), Drevenšek (69)
Po dveh uspešnih predstavah (Maribor, Gorica) so se nogometaši Laboda Drave v nedeljo pomerili z Interbloc-kom v gosteh. Ljubljančani so imeli med tednom precej manj miru kot Ptujčani, saj so opravili menjavo trenerja (Skočiča je zamenjal Bigon), v četrtek pa so igrali še tekmo 2. pred-kroga pokala UEFA z berlinsko Heartho (izgubili so 0:2).
Tekmo 5. kroga so pred približno 1000 gledalci bolje začeli Ptujčani, ki so imeli rahlo terensko premoč. Razburljivo je bilo v 11. minuti, ko se je po prostem strelu Kronavetra in strelu z glavo Haliloviča že zatresla mreža vratarja Rozmana, a je sodnik Ponis gol razveljavil zaradi domnevnega prepovedanega položaja. Le dve minuti kasneje pa so se veselili domači navijači: na levi strani se je domačinom po nasprotnem napadu odprlo precej prostora, ki ga je učinkovito izkoristil najnevarnejši domači napadalec Dario Zahora - 1:0. Gostje so imeli v nadaljevanju pobudo, saj so si želeli rezultat čimprej izenačiti. Plod takšne ofenzivne igre sta bili priložnosti Drevenška in Andelkoviča; prvi je v svojem značilnem slogu poskusil s prostega strela, drugi pa je po kotu Kronavetra z glavo za malenkost zgrešil gol. Tehnično zelo dobro podkovani domačini (Jukan, Zeljkovič, Rendulič, Rakovič, Zahora) so na drugi strani dobro zadrževali žogo in s hitrimi prehodi v napad prihajali do strelov na gol. Najnevarnejši so bili v 34. minuti, ko je Matič s kakšnih 25 metrov zadel celo prečko. Ptujčani so si lepo priložnost priigrali še v zadnji minuti prvega polčasa, ko so zapovrstjo
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič (Labod Drava, modri dres) je »preskočil« Daria Zahora (Interblock).
izvedli tri kote, a je ostalo pri rezultatu 1:0.
Nogometaši Drave so imeli v 1. polčasu žogo celo več v svojih nogah, a so v fazi napada preveč kombinirali, tako da so na koncu le malokrat prišli do neposrednega strela na gol. Obramba domačinov je tako njihove počasne akcije brez težav ustavljala.
Da si Ptujčani v drugem polčasu močno želijo preobrniti rezultat, so pokazali s samim prihodom iz slačilnice, saj so prišli na igrišče dve minuti pred domačini. Takoj v uvodu je igralce Drave in njene navijače s svojimi, milo rečeno, čudnimi odločitvami razburjal stranski sodnik Stevo Jovano-vič iz Celja, ki je že v prvem polčasu uporabljal dva kriterija: enega za domačine, drugega (strožjega) pa za Ptujčane. Domačini so odlično akcijo izvedli v 61. minuti, ko je po odlični podaji Elsnerja poskusil Zahora, a je bil za malenkost nenatančen.
Gerečjevaščan proti Gerečjevaščanu
Po tej neizkoriščeni priložnosti pa je sledila najstrožja kazen na drugi strani. Kelenc in Kronaveter sta odlično izigrala obrambo Interblocka, ki je v zadnjem trenutku vendarle uspela izbiti žogo, a le do Zili-ča, nad katerim je nespreten prekršek storil Matič, sodnik
Ponis pa je pokazal na belo točko. Uspešen izvajalec je bil Marko Drevenšek, ki je tako dosegel že svoj četrti zadetek v tej sezoni - 1:1. Zanimivo je, da sta si v tej situaciji nasproti stala dva Gerečjevaščana - Dre-venšek in Rozman. Svojo novo veliko priložnost so si ptujski modri priigrali v 70. minuti, a je z bližine Ogu John poslal žogo preko gola. Igra se je v tem odločilnem delu tekme zelo razživela, tako da so se priložnosti na eni in drugi strani kar vrstile. Igralci obeh ekip so začeli tudi nekoliko bolj grobo igrati, tako da je sodnik pokazal 4 rumene kartone. V 78. minuti pa veselje maloštevilnih ptujskih navijačev: Zavrl je slabo ocenil let žoge, tako da je do nje prišel Kronaveter, ki je odlično reagiral in poslal žogo v mrežo nemočnega Rozmana - 1:2. Že minuto kasneje se je v odlični priložnosti znašel Zilič, a je Rozman žogo po njegovem
strelu preusmeril v kot. Trener Drulovič je skoraj do konca tekme zaupal začetni enajste-rici nogometašev, kar so mu ti vračali z zelo zrelo igro, saj so taktično odlično zadrževali žogo v svoji posesti in niso dovolili domačinom, da bi razvili svojo igro. V zadnjih minutah je ptujski strateg opravil tri taktične menjave, prvič se je v modrem dresu predstavil tudi Borut Semler, ki je med tednom okrepil Dravo.
Ptujčani so si po končani tekmi skočili v objem in skupaj proslavili dragoceno zmago. Prav v tem slavju se je videlo, da ptujski nogometaši spet dihajo kot pravo moštvo, kar je v tem izenačenem prvenstvu velika dragocenost. Če bo trenerju Druloviču uspelo takšno vzdušje ohranjati še naprej, potem bodo navijači Drave imeli še številne priložnosti za slavja.
Jože Mohorič
»Pohvala igralcem za taktično zrelost«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Z igro v prvem polčasu nisem najbolj zadovoljen, saj so naši igralci naredili preveč napak pri odda-jajnju žoge, ob tem pa smo domačinom praktično sami podarili zadetek. Ob polčasu smo se dogovorili, da je potrebno več koncentracije pri podajah, kar nam je v drugem polčasu uspelo v polni meri. Svoje igralce bi posebej pohvalil za izredno taktično zrelost, ki so jo pokazali v zadnjih minutah srečanja.«
Alberto Bigon, trener Interblocka: »Eno uro smo igrali dobro in nadzirali potek dogodkov na igrišču, nato pa smo nerazumljivo popustili, kar so tekmeci izkoristili. Takšne napake, ki so po mojem mnenju psihološke narave, moramo čim prej odpraviti, saj kvaliteta naših igralcev ni sporna.«
Šah • 3. mednarodni turnir Ptuj Open - Sp. Podravje 2008
Velemojster Robert Markuš izpolnil pričakovanja
S podelitvijo pokalov, denarnih in praktičnih nagrad, nagradni fond tretjega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open - Spodnje Podravje 2008 je znašal 4500 evrov, se je v soboto končal letošnji turnir, ki je potekal od 9. do 16. avgusta v Narodnem domu na Ptuju. Udeležilo se ga je 66 tekmovalcev.
Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj Veplas Velenje, ga je zaključil zadovoljen. Zapisal se bo kot turnir mladih z željo, da bi v prihodnje postal še močnejši, s še več tekmovalci in še odmevnejši. Kot organizatorji so poskrbeli za vse, ne pa tudi za jeklene konjičke, ki jih je nekaterim tekmovalcem uničila petkova toča. Kljub temu pa upa, da bodo na Ptuj še prišli in odigrali dobre partije.
Zadovoljna je tudi predsednica organizacijskega odbora Silva Razlag, ki je skupaj s predstavnikom glavnega pokrovitelja turnirja, MO Ptuj, mag. Stankom Glažarjem, in glavnim sodnikom Borisom Žlendrom ob pomoči
Foto: Črtomir Goznik
Turnirja se je udeležil tudi slepi tekmovalec Andrej Peršuh iz Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec tretjega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open - Spodnje Podravje 2008 je velemojster Robert Markuš (levo), drugo mesto je osvojil Leon Mazi (desno).
predsednika društva pomagala pri podeljevanju nagrad, pokalov in praktičnih daril. Glavni sodnik je ob tej priložnosti povedal, da je bil turnir dolg in naporen, z vidika sodnikov pa
ni bilo resnejših posegov.
Z 9. kolom, ki je potekalo v soboto, 16. avgusta, se je zaključil tretji mednarodni šahovski turnir Ptuj Open - Spodnje Po-dravje 2008. Veliko partij se je
končalo z borbenim remijem, žal pa je izgubil Gregor Pod-križnik, kar ga je stalo višje uvrstitve. Viktor Napast je po slabem začetku dobro nadaljeval in na koncu zbral 5 točk. Iz-
redno uspešen je bil perspektivni mladi član ŠD Ptuj Veplas Velenje Žan Belšak, ki je zbral 5,5 točke in na koncu zasedel 17. mesto. Letošnji turnir je za člane ŠD Ptuj Veplas Velenje štel za člansko in mladinsko prvenstvo društva. Pri članih je slavil Gregor Podkrižnik, drugi je bil Danilo Polajžer, tretji pa Robert Roškar. Med mladinci je zmagal Žan Belšak. Vsi so prejeli pokale in praktične nagrade.
Zmagovalec letošnjega tur-
nirja je VM Robert Markuš, ki je zbral 7,5 točke, drugi je bil MM Leon Mazi s 6,5 točke, tretji pa MM Šebenik s 6,5 točke. Na četrto mesto se je uvrstil MM Blažimir Kovačevič s 6,5 točke, peti je bil MM mojster Miran Zupe, šesti MM Tadej Sakelšek, sedmi MM Robert Roškar, vsi s 6,6 točke. Fide mojster Gregor Podkrižnik je bil deseti, petnajsti MM Danilo Polajžer, sedemnajsti pa Žan Belšak, vsi so osvojili 5,5 točke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji društveni zmagovalci SD Ptuj Veplas Velenje.
Nogomet • 2. SNL
Letošnji turnir je potekal v znamenju mladih igralcev.
Le Aluminij in Olimpija 100 %
Šentjur - Aluminij 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Dugolin (15. z 11 m), 0:2 Pavlin (44), 0:3 Veselič (45), 1:3 Plošnik (85)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič (od 82. Morsi), Topolovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Dugolin, Medved, Veselič (od 70. Šimenko), Letonja, Rotman (od 65. Dončec). Trener: Bojan Špehonja.
Po uvodni prepričljivi zmagi nogometašev Aluminija proti Muri 05 je Kidričane v drugem
2. SNL					
REZULTATI 2.	KROGA:			Šentjur	
- Aluminij 1:3 (0:3), Krško -				Olimpija	
1:2 (0:1), Livar -	Zagorje 0:0, Mura				
05 - Bonifika Izola 2:1 (1:1), Bela kra-					
ina - Triglav Gorenjska 2:1 (1:1					
1. ALUMINIJ 2	2	0	0	7	6
2. OLIMPIJA 2	2	0	0	4	6
3. KRŠKO 2	1	0	1	4	3
4. BONIFIKA-IZOLA 2	1	0	1	5	3
5. BELA KRAJINA 2	1	0	1	2	3
6. MURA 05 2	1	0	1	2	3
7. TRIGLAV GOR. 2	0	1	1	4	5 1
8. ŠENTJUR 2	0	1	1	4	6 1
9. ZAGORJE 2	0	1	1	2	4 1
10. LIVAR 2	0	1	1	0	3 1
krogu 2. SNL čakalo gostovanje pri novincu v ligi, Šentjurju. Proti novincem v ligi je vedno težko igrati, še posebej na njihovih igriščih, saj gredo v srečanja zelo motivirano. Na vse to pa so bili Kidričani dobro pripravljeni, saj se to ponavlja v vsaki sezoni.
Šentjurčani so takoj pričeli pričakovano igro, saj so z dolgimi podajami delali pritisk na Aluminijevo zadnjo vrsto, vendar si resnih priložnosti niso uspeli pripraviti. V 15. minuti so gostje povedli: po desni strani je prodiral razpoloženi Veselič, ki ga je obramba Šentjurja v svojem kazenskem prostoru zaustavila na nepravilni način in sodnik je pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Andrej Dugo-lin. V zadnjih dveh minutah 1. polčasa pa so Kidričani še dvakrat zadeli v polno. Obakrat je bil v glavni vlogi Uroš Veselič: najprej je v 44. minuti preigral dva domača igralca, podal v prazen prostor, kjer je bil najhitrejši Dejvi Pavlin, ki je zadel
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Fantom čestitam za prikazano igro in njihov pristop. Kljub zmagi pa moram povedati, da igra ni bila takšna kot proti Muri 05. Očitno so napadalci prišli na svoje, saj so v dveh krogih dosegli sedem zadetkov.«
v polno. Dobro minuto kasneje pa je z močnim in natančnim strelom z razdalje več kot 20 metrov Uroš Veselič potopil vse upe domačih v ugodnejši razplet ter tako na tem srečanju dosegel tretji zadetek za Aluminij ter svoj četrti v dveh krogih tekmovanja.
V nadaljevanju srečanja je bila igra enakovrednejša. Prva priložnost za zadetek se je ponudila Aljažu Medvedu, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem, ki pa je bil v tem dvoboju uspešnejši. Pet minut pred koncem srečanja je domačinom le uspelo doseči častni zadetek, dosegel ga je Peter Plošnik.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Aluminija so se tudi v Šentjurju izkazali z učinkovito igro, saj so svojim gostiteljem že v prvem polčasu »podarili« tri zadetke.
Naj bo prvi šolski dan prijeten
Prvega septembra bodo osnovno- in srednješolci ponovno sedli za šolske klopi. Predvsem prvošolci, ki jih bo letos na ptujskih osnovnih šolah 196, so nestrpni in neučakani. Zanje se začenja novo poglavje v življenju. Brezskrbno razigranost bodo od septembra naprej nadgrajevali s šolskim znanjem. Kar nekaj let bodo preživeli v šolskih klopeh, zato je še toliko bolj pomembno, da bodo prvi dnevi v šoli zanje prijetni in zabavni. Učitelji in učiteljice so že vešči tega, kako malčkom pomagati in jim pripraviti prijetno dobrodošlico, svoj delež pa bomo morali prispevati tudi vsi ostali. Največje breme bo nedvomno na starših, saj bodo njihovi otroci potrebovali veliko moralno podporo. Kar nekaj časa si bo treba vzeti in izkazati zanimanje za nove dogodivščine, ki so jim priča v šoli. Teh bo zagotovo nešteto! Tkale se bodo nove prijateljske vezi, pridobivali bodo praktična in teoretična znanja, marsikateri malček pa se bo takrat prvič srečal z odgovornostjo in obveznostmi, ki jih bo treba izpolnjevati. Za novince na šolah bodo prvi septembrski dnevi vsekakor pestri. Njihovo morebitno razigranost, nestrpnost in neučakanost je treba razumeti. Zato bodimo prve šolske dni še posebej pozorni tudi na cestah. Zavedajmo se, da so tisti, ki bodo prvič sedli v šolske klopi, stari šele šest let, in da se bodo nekateri med njimi te dni prvič znašli sami v tem norčavem in divjem svetu. Za njihovo varnost smo zato odgovorni vsi. Naj bo prvi šolski dan vsem šolarjem posijan s soncem in z lepimi spomini, še posebej pa prvošolcem, za katere se prvega septembra začenja novo obdobje v življenju!
Dženana Becirovic, urednica priloge
Vpis prvošolcev 2008/09
V prvi razred osnovne šole vpisanih 196 otrok
Na sedežih osnovnih šol je med 13. in 15. februarjem potekal vpis učencev v 1. razred za šolsko leto 2008/2009. Skupaj je v 1. razred osnovne šole na Ptuju vpisanih 196 otrok. Letošnji vpis se po številkah bistveno ne razlikuje od lanskega. Pri pridobljenih podatkih Mestne občine Ptuj je največ otrok vpisanih v Osnovno šolo Ljudski vrt, in sicer 70 otrok. Šolo Breg bo v letošnjem šolskem letu prvič obiskalo 37 učencev, eden učenec manj bo prvič sedel za šolske klopi Osnovne šole Mladika. 30 prvošolcev je bilo letos vpisanih v Osnovno šolo Olge Meglič. Najmanj otrok, in sicer 23, je vpisanih v šolo v Grajeni. Skupaj je torej v 1. razred vpisanih 196 otrok. Pri pridobljenih podatkih bo možno minimalno odstopanje o podanem številu vpisanih, saj dokončno število vpisanih učencev šole posredujejo v prvih 14 dneh meseca septembra.
»Lanski vpis prvošol-cev se od letošnjega bistveno ne razlikuje,« je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi in mednarodno sodelovanje na Mestni občini Ptuj Brigita Te-tičkovič. Pojasnila je, da je bilo lani skupaj vpisanih 199 prvošol-cev, trije več kot letos.
Največ staršev je vpisalo svoje otroke v Osnovno šolo Ljudski vrt. Tetičkovičeva pripomni, da je v preteklih letih veljalo, da je vpis v določenih šolah večji oziroma bolj zaželen, v letošnjem letu pa tega ni opaziti.
Število vpisanih otrok v 1. razred osnovne šole v šolskem letu 2008/09 v osnovne šole mestne občine Ptuj
ZAVOD	Število oddelkov	Število otrok
OS BREG	2	37
OS LJUDSKI VRT	3	70
PŠ GRAJENA	1	23
OŠ MLADIKA	2	36
OŠ OLGE MEGLIC	2	30
SKUPAJ	10	196
Število vpisanih otrok v 1. razred osnovne šole v šolskem letu 2007/08 v osnovne šole mestne občine Ptuj
ZAVOD	St. oddelkov	Št. otrok
OŠ BREG	2	33
OŠ LJUDSKI VRT	3	76
PŠ GRAJENA	1	13
OŠ MLADIKA	2	34
OŠ OLGE MEGLIČ	2	41
OŠ dr. LJUDEVITA PIVKA		2 (4)
SKUPAJ	10	199 (201)
Ines Selic
_Pogovor z magistrom Bojanom Šinkom, kliničnim psihologom in terapevtom
Ob telesni pomembna predvsem duševna zrelost otrok
Starši, ki si vzamejo dovolj časa zase, za svoje otroke in organizirajo družinsko življenje v zadovoljstvo vseh, ne potrebujejo prav nobenih posebnih psiholoških priprav za svoje otroke pred novim šolskim letom. Starši otrok, ki gredo prvič v šolo, pa naj posvetijo pozornost predvsem njihovi samostojnosti in možnim družbenim aktivnostim, v katere je dobro, da so vključeni brez njih, med drugim svetuje mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in terapevt iz zasebne klinično-psiho-loške ambulante, ki smo ga vprašali, kako naj se otroci in starši pripravijo na novo šolsko leto.
Brezskrbnih počitniških dni bo kmalu konec. Počitnice se neusmiljeno iztekajo. Kako se torej pripraviti na novo šolsko leto oziroma ali se je sploh potrebno pripraviti, razen nakupa šolskih potrebščin?
"Starši, ki si vzamejo dovolj časa zase, za svoje otroke in organizirajo družinsko življenje v zadovoljstvo vseh, ne potrebujejo prav nobenih posebnih psiholoških priprav za svoje otroke pred novim šolskim letom. Zdi se mi tudi pomembno, da otrokom omogočijo vključitev v razne ustvarjalne delavnice med počitnicami, toda pri tem morajo upoštevati predvsem želje in zanimanja svojih otrok, ne svojih. Na ta način je življenje otrok med počitnicami tudi 'delovno' in ne le brezskrbno, brez zahtev in kontrole nad tem, kar počnejo. Starši otrok, ki gredo prvič v šolo, pa naj posvetijo pozornost predvsem samostojnosti svojih otrok in raznim možnim družbenim aktivnostim, v katere je dobro, da so vključeni brez njih."
Veliko otrok ima probleme ob vstopu v šolo, nekateri tudi zbolijo. Zakaj prihaja do teh problemov, kako jih sploh lahko prepoznamo?
"Za vstop v šolo je ob telesni zrelosti pomembna predvsem duševna zrelost otrok. Ta vključuje tri pojme - socialno zrelost, čustve-no-osebnostno zrelost in umsko-inteligenčno zrelost. Socialna zrelost pomeni, da se otrok zna vživeti v skupino vrstnikov, da zna z njimi sodelovati in istočasno ubogati učitelja. Čustveno-oseb-nostna zrelost pomeni, da otrok kaže določen interes do učenja, da do neke mere obvlada svoja čustva in trenutne želje, da je dovolj samostojen in da ne pogreša pretirane materine bližine ipd. Umsko-inteligenčna zrelost pomeni, da se otrok zmore zbrati, da opusti zgolj fantazijsko doživljanje sveta, da ima dovolj razvit govor, zadosten besedni in pojmovni zaklad ipd. Nekateri starši pa so do svojih otrok preveč zaščitniški, kontrolirajo vsako njihovo početje in poskušajo preprečiti njihovo
samostojnost, drugi želijo svojega otroka spremeniti, ga nenehno kritizirajo, negodujejo, prepovedujejo ali kako drugače silijo otroka k drugačnemu vedenju, tretji odklanjajo svojega otroka in so zelo strogi do njega, ga pogosto kaznujejo ali zanemarjajo. Po navadi omenjeni tipi staršev povzročijo, da njihovi otroci zbolijo ob vstopu v šolo. Starši sami s kritičnim vpogledom vase lahko predvidijo tudi obolevanja svojih otrok ob vstopu v šolo. Starši, ki simpatizirajo in vzpodbujajo svoje otroke in so z njimi nežni in potrpežljivi ter spoštujejo njihovo osebnost in individualnost ter čutijo z njimi, takih težav s svojimi otroki ne bodo imeli."
Slovenska šola naj ne bi bila pozitivno naravnana, tako menijo vsaj nekateri, čeprav naj bi imeli tako učenci kot dijaki veliko svobode. S svojo naravnanostjo namreč otrok in mladine naj ne bi spodbujala k pozitivni samopodobi, slovenski učitelji pa naj bi tudi delovali preveč naveličano. K temu naj bi jih na nek način silil tudi sam šolski sistem.
"Ne vem sicer, zakaj slovenska šola naj ne bi bila pozitivno naravnana in zakaj naj ne bi spodbujala otrok in mladine k pozitivni samopo-dobi, saj je svoboda dejavnik, ki omogoča osebnostno rast vsakemu posamezniku. Naveličanost učiteljev, ki jo opažajo nekateri, pa dejansko ne pripomore k temu. Dober učitelj mora biti predan delu z otroki, mora biti razumevajoč in sposoben se tudi vživljati v otroke. S tem, da zna pri učencih in dijakih vzbuditi lastno kreativno aktivnost in jim nudi alternative in spodbuja njihovo samostojnost, kritičnost mišljenja in izražanje potreb, naredi dovolj za spodbujanje pozitivne samopodobe in usmerjanje svobode v sprejemljive okvire, seveda ob pomoči staršev."
Začetek šolskega leta ponavadi ni samo stres za družinski proračun in šolarje same, temveč tudi za starše, ki se pogosto ne znajdejo oziroma ne znajo reševati problemov svojih otrok tako na šolskem področju kot tudi zunajšol-skem. Mnogi ne poznajo mere pri svoji ambicioznosti, ker želijo skozi otroke nadoknaditi tisto, kar so sami zamudili. Kakšno pa je na začetku leta vaše sporočilo staršem?
"Čisto enostavno. Staršem svetujem, da svojim otrokom izražajo simpatijo in jih spodbujajo, da so do njih nežni, potrpežljivi, da spoštujejo njihovo osebnost in individualnost in da čutijo s svojim otrokom, svoje neizživete želje in ambicije pa naj pozabijo v dobro svojih otrok."
Katere so tiste svetovalne ustanove, ki naj bi tako šolarjem kot njihovim staršem
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Bojan Sinko, specialist klinične psihologije in terapevt
pomagale pri razreševanju šolskih in tudi vedenjskih problemov?
"Nam najbližja ustanova je v Mariboru, to je Svetovalni center za otroke, mladino, starše in družino. Drugače pa se s tako pomočjo ukvarjajo na ptujskem Centru za socialno delo, pedopsihiater, klinični psiholog in še kakšne nevladne organizacije, ob šolskih svetovalnih delavcih seveda."
Kaj lahko kot izkušen strokovnjak poveste o vseh problemih slovenskih šolarjev, ki jih tudi zaznavate v vaši ambulanti?
"Pri svojem delu se srečujem z različnimi težavami šolarjev, povezanimi z duševnim zdravjem. Nekateri se znajo vključevati v skupino vrstnikov in z njimi sodelovati, nekateri ne znajo ubogati učitelja, eni nimajo interesa do učenja, nekateri ne znajo obvladovati svojih čustev in trenutnih želja, nekateri so premalo samostojni, eni imajo specifične učne težave, eni so umsko manj zreli, eni preveč agresivni, drugi preveč nemirni, tretji deli-kventni, četrti preveč plašni, peti preveč zaprti vase, eni s strani staršev zanemarjeni, drugi trpinčeni in tudi spolno zlorabljeni itd. Seveda niso vsi slabše učno uspešni, nekateri v učni uspešnosti presegajo vse vrstnike. Nekateri celo sami iščejo pomoč, za nekatere iščejo pomoč starši in tudi drugi sorodniki, takšno pomoč staršem svetujejo tudi šole, mnogim zdravniki. Kar pestro je."
Kaj torej narediti, da bo novo šolsko leto izpolnilo pričakovanja otrok, staršev in družbe nasploh, da bo čim več otrok zadovoljnih s svojimi dosežki v šoli in zunaj nje.
"Res je, da država in občine omogočajo materialne in druge pogoje za delovanje šol, toda brez sodelovanja učencev in dijakov, razume-vajočih staršev in zadovoljnih
učiteljev in profesorjev ob pozitivni splošni družbeni klimi ne bo šlo. Če torej vsakdo od otrok do staršev, učiteljev, profesorjev, ravnateljev, politikov in oblastnikov ter seve-
da tudi medijev razmislil, kaj je pripravljen za to storiti, bo velik del pričakovanj izpolnjen in bomo vsi zadovoljnej-ši s slovensko šolo kot tako."
MG
Na Ptuju kmalu novi mladinski center
I0VENE* FETOVM
MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ
Mestna občina Ptuj je letos uredila vse potrebno, da je stavba sedanjega Mestnega kina Ptuj v celoti last lokalne skupnosti. V prostorih hiše je več kot 1000 m2, ki bodo namenjeni mladinski ustvarjalnosti, inventivnosti mladih in druženju v prostem času. Da je proces nastajanja nove institucije hitrejši, kot je to ponavadi pri izgradnji objektov infrastrukture pri nas, je zasluga Mladinskega sveta mestne občine Ptuj (MSMOP). V MSMOP so združene organizacije
civilne družbe in nekateri politični podmladki, ki so vsak po svoji poti in zmožnostih prispevali k temu, da je podpora projektu z delovnim naslovom Mladinska hiša tik pred realizacijo. Mladi na Ptuju so enotni, o tem ni dvoma. MSMOP v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti že pripravlja delavnice in javne razprave, katerih namen je, da od zainteresirane
javnosti, še posebej mladih in organizacij, ki delajo z mladimi in za njih, pridobijo čim več idej in potreb mladine na Ptuju in vširši okolici. Priprava koncepta delovanja in vsebine Mladinske hiše bo zaključena do konca tega leta. Nato bo obnova zgradbe v naslednjem letu sledila vsem realnim ciljem in potrebam, ki bodo izpostavljeni v pripravljenem konceptu. Potrebno je povedati, da bo kino dejavnostvvsakem primeru ostala, saj mesto potrebuje in mora imeti svoj kino. Vabimo vse mlade in mladinske organizacije, ki bi želeli še posebej aktivno sodelovati pri nastajanju Mladinske hiše, da se oglasijo na naslov info@msmop.si. Naslednje javne razprave, delavnice in srečanja s posameznimi akterji bodo organizirana že v mesecu septembru.
MSMOP vodi predsednik Robert Križanič kot predstavnik društva Povod. Robert Križanič je tudi koordinator vseh dejavnosti v okviru priprave in izgradnje Mladinske hiše pri mestni občini Ptuj. Do □ sedaj je zbranih že veliko konkretnih idej glede ^projekta, Mladinska hiša pa jevključena tudi v g program aktivnosti Evropske prestolnice kulture, ki ¿bo leta 2012.
_Šolski prevozi
Vedno dražja pot do šole
_Cene šolskih delovnih zvezkov in učbenikov
Učbeniški skladi v osnovnih šolah
Foto: IS
Marija Prapotnik pravi, da je prodaja šolskih učbenikov znatno upadla.
Cena šolskih učbenikov in delovnih zvezkov v knjigarnah narašča, nakup teh pa upada. Kot vzrok nizke prodaje je najverjetneje množična in vse pogostejša izposoja učbenikov v šoli. Marija Praprotnik, samostojni knjigarka in uslužbenka ptujske knjigarne, je pojasnila, da prodaja šolskih učbenikov z leti znatno upada. Kot vzrok nizke prodaje je navedla cenovno ugodne, danes brezplačne učbeniške sklade osnovnih šol na Ptuju. Novost v letošnjem šolskem letu je zagotovitev brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada za otroke od prvega do sedmega razreda osnovne šole. Praprotnikova dodaja, da je
cena kompleta učbenikov in delovnih zvezkov za posamezni razred odvisna od programa osnovnih šolskih potrebščin. Seznam šolskih potrebščin, ki vključuje učbenike in delovne zvezke prvega razreda osnovnih šol na Ptuju, stane v povprečju 90 evrov. Za učence drugega razreda osnovne šole na Ptuju morajo starši za učbenike in delovne zvezke v knjigarni odšteti približno 100 evrov, za učenci tretjega pa v povprečju za komplet porabijo 80 do 120 evrov. Zanimiv je porast cen učbenikov, namenjenih višjim razredom. Učbeniki in delovni zvezki za šesti razred stanejo v povprečju 200 evrov, 230-330 evrov pa potrebščine za osmi
razred. Praprotnikova zato zatrjuje, da se ne čudi, zakaj starši raje kupijo v knjigarni le delovne zvezke, učbenike pa si izposodijo v učbeniškem skladu. Učbeniški skladi so v osnovnih šolah zelo dobro uveljavljeni. V Osnovni šoli Olge Meglič si je v letošnjem šolskem letu učbenike izposodilo 98 odstotkov vseh učencev, enako izposojo imajo tudi na Mladiki. Na Osnovni šoli Ljudski vrt pa je odstotek v primerjavi s prejšnjimi leti višji, in sicer si učbenike izposodi več kot 90 odstotkov šolarjev. V Knjižnici Ivana Potrča pa so pojasnili, da je izposoja učbenikov pri njih mogoča, vendar izbira ni velika.
Ines Selic
Za osnovnošolce je pot v šolo po zakonu brezplačna. 56. člen zakona o šoli namreč pravi: učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih. Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.
Za večino oziroma pravzaprav za popolnoma vse osnovne šole v naši bližji in daljni oklici velja, da do njih ne vodi varna pot, vsaj ne za večino učencev, kar pomeni, da so po zakonu prisiljene organizirati šolske prevoze. Stroške šolskih pre-
vozov pa že leta plačujejo lokalne skupnosti oz. občine. Delež denarja iz proračuna, ki ga porabljajo zgolj za šolske prevoze, iz leta v leto enormno narašča, predvsem po zaslugi vedno višjih cen ponudnikov storitev prevozov. Slednji pač marsikje nujnost prevozov, ki morajo biti zagotovljeni, izkoriščajo na račun skorajda neverjetnih cen za kilometer, ki daleč presegajo sicer običajne tržne (konkurenčne) cene za prevožen kilometer. Najhuje jo seveda skupijo proračuni manj razvitih občin, zlasti ha-loških, kjer ni urejene cestne mreže, poleg tega pa se otroci vozijo v šolo iz oddaljenih, razpršenih in pogosto težje dostopnih krajev. Tako, recimo, v občini Žetale računajo, da jih bodo šolski prevozi v šolskem letu 2008/09 stali kar 120.000 evrov, to pa pomeni skoraj 15 % njihove primerne porabe. Prav nič na boljšem niso v Podlehniku, kjer bodo za prevoze otrok v šolo plačali okoli 140.000 evrov. V občini Markovci za šolske prevoze odštejejo 50.000 evrov, čeprav gre za nižinsko in relativno gosto poseljeno občino z dokaj dobro urejeno cestno mrežo. Podobno je tudi v občini Dornava, kjer porabijo približno 70.000 evrov letno za prevoze otrok. Jeza županov zaradi enormnih cen, ki jih postavljajo prevozniki, bo morda ublažena z obljubljenim novim zakonom, ki naj
bi začel veljati v začetku naslednjega leta, po katerem naj bi bila zgornja cena za kilometer določena za vso državo enako, hkrati pa naj bi bile prevoznikom podeljene koncesije.
Za dijake in študente možnost subvencioniranja
Nekoliko drugačen sistem financiranja prevozov velja za dijake, študente in vajence. Pri slednjih morajo namreč karte plačati starši, imajo pa že nekaj let možnost pridobiti državno subvencijo, ki znaša prav za vse najmanj 7 odstotkov, sicer pa se povečuje do največ 70 % cene mesečne vozovnice. Osnovni kriteriji za dodelitev subvencije so socialni položaj, oddaljenost kraja bivanja od kraja šolanja in možnost bivanja v dijaškem domu. Dejanski znesek subvencije za posameznega upravičenca pa se določi na podlagi bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v odstotkih od povprečne bruto plače na zaposlenega v Sloveniji. Obrazec za oddajo vloge je že na voljo na spletni strani šolskega ministrstva, subvencionirajo pa se prevozi v obdobju od 1. 9. do 30. 6. tekočega šolskega leta za dijake oziroma od 1. 10. do 31. 7. za študente.
SM

Zakaj zapleteno, če je lahko preprosto?
V šolo (preprosto) z vlakom!
Idealno za osnovnošolce, dijake, vajence in študente: letna, polletna ali mesečna šolska vozovnica.
Z letno vozovnico prihranite štiri mesečne vozovnice!
Želimo vam veliko uspeha in prijetno potovanje!
_Varno v šolo
policistov
Razredno varčevanje ima skupina osnovnošolskih ali srednješolskih otrok, razvidnih iz seznama, ki ga banki izroči zastopajoč pooblaščenec razrednih otrok. Pooblaščenec (razrednik ali starš) v banki v imenu razreda sklene pogodbo o razrednem varčevanju. Končni izlet, ekskurzija, šola v naravi, maturantski izlet ... Vse to je lahko s postopnim varčevanjem veliko lažje dosegljivo. Prav zato nekatere banke sklenejo pogodbo o
varčevalni akciji šolskih razredov. Razredno varčevanje je namenjeno vsem razredom osnovnih in srednjih šol. Kot so nam povedali v eni izmed bank na Ptuju, varčevalna akcija otrok traja med šolskim letm, in sicer od 1. septembra do 15. aprila. Razred varčuje v evrih na varčevalni knjižici ali varčevalnem računu. Vloga - Zapisnik razredne skupnosti - je dana na seznam varčevalcev, pooblaščenec pa je lahko polnoletna oseba oziro-
ma razrednik ali starš. Na seznamu učencev je potrebno navesti tudi podatek o dveh pooblaščencih, ki samostojno vplačujeta in razpolagata s privarčevanimi sredstvi razreda. Obresti bo banka obračunala mesečno, pripisala pa konec vsakega koledarskega leta in ob zaključku varčevanja. Ob odprtju razrednega varčevanja je najnižji polog 20-45 EUR, odvisno od banke, pri kateri se odločimo varčevati. Kasnejši pologi niso omejeni
ali pa so omejeni mesečno. Razredi lahko denar polagajo kadarkoli, praviloma najmanj enkrat v mesecu, vsak položen znesek pa mora ostati na računu tako dolgo, kolikor traja odpovedni rok. Dvig denarja je treba tudi pravočasno najaviti. Nekatere banke svoje pridne varčevalce tudi denarno nagradijo, in sicer razrede, ki so v šolskem letu največ privarčevali.
Ines Selic
Bliža se prvi september in prvi šolski dan. Takrat se otroci zgodaj zjutraj po dolgem brezskrbnem času in oddihu spet vrnejo v šolske klopi. Na ta dan se začne tudi akcija policistov in prostovoljcev, ki skrbijo za čim varnejšo pot mladostnikov v šolo in iz nje.
Kot je bilo dogovorjeno na letošnji junijski seji Mestne občine Ptuj, bodo prve dni v septembru policisti, prostovoljci in starši poskrbeli za fizično varovanje otrok na poti v šolo. Franc Kozel, nekdanji komandir policijske postaje Ptuj, pravi, da bo predvsem poostreno varovanje več prehodov za pešce na Ptuju, povečana pa bo tudi skrb nad spremljanjem prometa ptujskih križišč. Poostren nadzor spoštovanja cestnoprometnih predpisov v bližini osnovnih
Foto: IS
Franc Kozel: »Osnovne šole, policisti in krajani smo dolžni poskrbeti za varnost otrok na cesti!«
šol in pregledovanje tehnične brezhibnosti vozil za prevoz otrok v šolo bo vsaj prva dva tedna. Dodaja, da so tudi ravnatelji osnovnih šol zadolženi urediti in prilagoditi okolico šole, da bo okolje varnejše otroku. Skrbno varovanje otrok ob prvih šolskih dneh je večleten projekt mesta Ptuj. Prostovoljci želijo prikazati in priskrbeti
šolarjem prijetno in varno pot do šolskih ustanov. Kozel predlaga, da starši malčkom pokažejo najvarnejšo pot do šole, ki naj jo tudi ves čas uporabljajo. Opozorijo naj jih na položaj pešcev, da uporabljajo površine, namenjene le njim. V prvem šolskem letu morajo starši zagotoviti otrokom fizično spremstvo otroka skladno z določili Zakona o varnosti cestnega prometa in posebna odsevna telesa in razpoznavno opremo, ki jo morajo nositi tudi v drugem šolskem letu (rumena rutica, kresnička, odsevna oblačila in obutev). Kozel pripomni, da bodo odgovorni v naslednjih dneh poskrbeli in pregledali prometno signalizacijo, jasno označili prehode za pešce, pregledali okolico šol in se zadnji teden v avgustu sestali z ravnatelji šol in policisti ter uspešno potrdili dogovor junijske seje o skrbi za otroke, cestišča in šole. Povedal je tudi, da je akcija varovanja otrok v prvih šolskih dneh vselej uspešna in da se na prvi šolski dan v zadnjih letih ni v bližini šol zgodila nobena hujša prometna nesreča. Izpostavi, da moramo biti tudi vozniki pazljivi, saj se ob vsakem začetku novega šolskega leta najmlajši šolarji, večina nevajenih ceste, odpravljajo v šolo. Na njih pa pretijo nevarnosti, predvsem s strani motoriziranih udeležencev. Zatorej je pomembno, da smo na poteh, ki vodijo v šolo in ob šolah, vozniki posebej pazljivi na mlade pešce. Kozel opozarja starše, naj se otroci s kolesarsko izkaznico vozijo z ustrezno opremljenim kolesom in varnostno čelado. V križišču pa mora mlad kolesar z roko nakazati smer in se prepričati, če so ga vozniki opazili. Poudari pa tudi pravilno zapenjanje otrok v avtomobilu, saj je bilo na območju mestne občine Ptuj v letu 2006 manj kot 50 odstotkov otrok.
Ines Selic
Prvi šolski dan v spremstvu
Foto: Martin Ozmec
Ptujski policisti bodo v začetku šolskega leta poskrbeli za fizično varovanje otrok na poti v šolo.
Razredno varčevanje
Denar za žur!
Razredno varčevanje otrok med šolskim letom je največkrat namenjeno za končne šolske izlete.
«Hi
t SREDNJA hmeujssa Sou SREDNJA KMETIJSKA SOLA RAKICAN Rakičan, Lendavska 3 9000 Murska Sobota
Na kmetijski šoli Rakičan razvijamo različna znanja, od tistih pa do
za razvoj in
urejenost podeželjafi|flfiRsebnega in poklicnega razvoja!
Informacije in prijave: tel: 530 37 50 gsm: 051 608 300 e-pošta: sks.rakican@guest.arnes.si
Foto: DB
Vse bolj pisana paleta srednješolskih programov na Ptuju
Vpis v srednjo šolo predstavlja za vsakega najstnika eno največjih prelomnic v življenju, zaradi česar je še posebej pomembno, da ima pri sprejemanju tako pomembne odločitve široko paleto programov, med katerimi lahko izbira. To je v prvi vrsti odvisno od učnega uspeha, a tudi od tega, katere programe ima na voljo v neposredni bližini doma. Srednje poklicne in tehniške šole bodo v prihajajočem šolskem letu 2008/2009 začele izvajati prenovljene programe. Na skoraj vseh ptujskih srednjih šolah pa bodo vpeljali tudi nove programe, tako bodo na Kmetijski šoli začeli izobraževanje za okoljevarstvenega tehnika, na Ekonomski šoli bodo prvič vpisali aranžer-ske tehnike, Strojna šola bo ponovno izobraževala metalurge, na Elektro šolo pa se vračajo energetiki.
Prvi aranžerski tehniki Ekonomske šole Ptuj
Na Ekonomski šoli Ptuj, na kateri ponujajo široko paleto kvalitetnih programov, bodo v šolskem letu 2008/2009 začeli izvajati izobraževanje za poklic aranžerskega tehnika. Sestavni del programa so komuniciranje z okoljem, de-koriranje, internetno trženje, likovna umetnost in spoznavanje značilnosti podjetništva. Za vse programe, ki jih bodo izvajali na ptujski Ekonomski šoli od septembra naprej, bo značilna večja možnost izbirnih modulov in odprti učni načrti. Ravnateljica šole Branka Kampl-Regvat je prepričana, da bo s tem zapolnjena vrzel med šolo in delodajalci, saj bodo vpeljani nekateri novi moduli, ki bodo temeljili na praktičnem znanju. Ti bodo
vpeljani tudi v ostale programe, ki jih bodo izvajali, in sicer ekonomski tehnik, trgovec, ekonomski tehnik PTI, nadaljevali pa bodo tudi izobraževanje ekonomskih gimnazijcev.
Po desetih letih se vračajo energetiki
Prihajajoče šolsko leto bo tudi
za Elektro šolo Ptuj pomemben mejnik, saj bodo začeli izvajati prenovljene programe, po desetih letih pa bodo ponovno začeli izobraževati za poklic energetika. V sklopu programa elektrotehnik bo možno izbirati med petimi poklici, med katerimi je tudi energetik. V programu tehnik računalništva bodo na voljo štirje poklici in eden na področju tehnika mehatronike. Na poklicnem nivoju bo v prihodnjem šolskem letu možno izbirati med mehatronikom operaterjem in štirimi poklici v sklopu elektrikarja. Najpomembnejša značilnost prenovljenih programov, ki jih bodo začeli izvajati septembra, je povečanje izbora poklicev in več izbirnih modulov. Ob obveznih modulih bodo dija-
ki imeli na razpolago kopico raznolikih izbirnih modulov, ki bodo omogočali izobraževanje več poklicev v sklopu enega programa. Za novince je v šolskem letu 2008/2009 na ptujski Elektro šoli razpisanih 164 mest.
Okoljevarstveni tehnik - novost ptujske Kmetijske šole
Tudi na ptujski Poklicni in tehniški kmetijski šoli se v novem šolskem letu obeta kopica novosti. Ob tem, da bodo tako kot vse ostale šole tudi oni začeli izvajati prenovljene programe, bodo prvič začeli izobraževati za poklic okoljevarstvenega tehnika, ki ga doslej na našem območju
nismo imeli. Gre za nov program, katerega rdeča nit bo skrb za ohranjanje čistega okolja in narave. Tisti, ki bodo šolanje uspešno zaključili, se bodo lahko zaposlovali v vseh proizvodnih procesih, energetskih objektih, komunalnih službah, čistilnih napravah, ekoloških in občinskih službah. Prenovljen je tudi nižji poklicni program pomočnik v biotehniki in oskrbi, ki bo trajal dve leti, nadomešča pa dosedanje nižje poklicne programe v kmetijstvu, živilstvu in oskrbi. Za novo šolsko leto imajo na ptujski Kmetijski šoli razpisanih 120 mest, izvajali pa bodo naslednje programe: Okoljevarstveni tehnik, Kme-tijsko-podjetniški tehnik, Gospodar na podeželju, Cve-
tličar in Pomočnik v biotehni-ki in oskrbi.
Po dveh desetletjih bo Slovenija ponovno izobraževala metalurge
Med programi, ki jih bodo od septembra naprej izvajali na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, je tudi izobraževanje za poklic metalurga. Tega v Sloveniji niso izvajali že 20 let, k ponovni uvedbi pa so jih gnale velike potrebe po delavcih ne samo doma, ampak tudi v Evropski uniji. V široki paleti prenovljenih programov bodo dijaki v prihodnjem šolskem letu na Strojni šoli Ptuj lahko izbirali med naslednjimi poklici: pomočnik v tehnoloških procesih, instalater strojnih instalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, oblikovalec kovin-orodjar, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik, avtoservisni tehnik in metalurg, za katerega so prvo leto razpisali en oddelek.
Gimnazijski programi po ustaljenih tirnicah
Medtem ko so poklicni in tehniški programi v večini prenovljeni, ostajajo gimnazijski več ali manj nespremenjeni. Bistvenih novosti na področju izvedbe programov na ptujski Gimnaziji v prihajajočem šolskem letu ne bo. Nadaljevali bodo po ustaljenih tirnicah, novincem pa so ponudili kar 200 prostih mest, od tega 30 v evropskem oddelku in 20 v športnem.
Dženana Becirovic
Mobilna telefonija Tušmobil na Ptuju
Podjetje MDE elektronika, Milošič Danilo, s. p., je pooblaščen posrednik za prodajo in montažo Tuš telekom in Tušmobil storitev. Trenutno nas lahko na Ptuju obiščete v dveh poslovalnicah, na Gubčevi 23 ob Mariborski cesti (GSM 070 210 955), kjer imamo tudi sodoben servis in prodajo GSM aparatov ter računalnikov, ter na Trstenjakovi 5 a v Dominu centru (GSM 070 210 656), kjer imamo specializirano Tušmobil in Tuštelekom trgovino. Naši delavci vam bodo strokovno svetovali pri izbiri pravega naročniškega paketa in priporočili ustrezen mobilni aparat. Ponujamo tudi ugodne pakete za študente in dijake, ki jih lahko oblikujemo poljubno po njihovih željah, kupite pa lahko tudi predplačniške pakete in številke, s katerih boste klicali v vsa omrežja v Sloveniji po enotni ceni.
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
V šolskem letu 2008/09 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj,
Štipendije
Nov zakon o štipendiranju
Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Zakon o štipendiranju v 5. členu določa, da se v Republiki Sloveniji podeljujejo naslednje štipendije: državne, kadrovske, Zoisove ter štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.
Ker se z začetkom novega šolskega leta obetajo spremembe v zakonodaji v zvezi s štipendijami, smo naredili kratek pregled posameznih štipendij, kjer se obetajo novosti.
Državne štipendije, doslej republiške
Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače (približno 3816 € za celo leto) v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65 % minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.
Novi Zakon o štipendiranju je začel veljati 19. 7. 2007, uporabljati pa se bo začel s 1. 9. 2008. Prinesel je spremembe na področju republiških, po novem zakonu državnih, štipendij, ki naj bi imele za posledico višje število štipendistov. Z novim šolskim letom 2008/09 bo veljal Zakon o štipendiranju za vse štipendiste, ki prejemajo državno (oz. republiško) štipendijo - tako za nove, kot tudi za stare štipendiste. Kandidat za pridobitev državne štipendije vloži
zahtevo pri pristojnem centru za socialno delo. Razpis za državne štipendije je bil objavljen junija 2008. Za državno štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis in zbirno mapo (portfolijo).
Višina državne štipendije
Državna štipendija brez dodatkov znaša 36 evrov za dijaka in 54 evrov za študenta. K državni štipendiji se dodelijo naslednji dodatki: dodatek glede na dohodek v družini štipendista, dodatek za vrsto in področje izobraževanja, dodatek za učni oziroma študijski uspeh, dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, vendar z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače. Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Državne štipendije se izplačujejo mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Državne se izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.
Vrnitev štipendije
Štipendist je dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi. Pristojni center za socialno delo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija. Če se pristojni center za socialno delo in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista.
Zoisova štipendija
Kaj so Zoisova štipendije?
Zoisove štipendije se podeljujejo od leta 1986 z namenom dvigovanja izobrazbene ravni najsposobnejšega dela mladih. S tem uresničujemo dva cilja, in sicer zagotoviti visoko izobražene kadre glede na pričakovane gospodarske, znanstveno-tehnološke, kulturne in širše družbene potrebe države in omogočiti nadarjenim, da v polni meri razvijejo svoje nadpovprečne intelektualne in umetniške potenciale.
Zgoraj omenjen Zakon o štipendiranju se prav tako tiče tudi Zoisovih štipendij. Pri Zoisovih štipendijah je bistvena novost glede povprečja ocen za ohranitev štipendije ter to, da lahko kandidat sedaj sam vloži vlogo za štipendijo, ne rabi ga nihče predlagati. Kandidat vlogo za štipendijo vloži na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, prej je vlagal na Zavod za zaposlovanje RS. Kandidat za Zoisovo štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis in zbirno mapo in eno izmed naslednjih dokazil: potrdilo šole o šolskem uspehu in dokazilo o nadarjenosti, potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju, potrdilo višje šole ali univerze, da je uvrščen med najboljših 5 % v svoji generaciji ali dokazilo o izjemnem dosežku. Upravičenci, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po Pravilniku o štipendiranju, se ta štipendija izplačuje po le tem do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.
Pogoji za pridobitev štipendije
Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje in ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi
Matura
Jesenski rok mature že trka na vrata
Za kandidate, ki so se do 15. julija prijavili na jesenski rok splošne mature, se bo opravljanje izpitov začelo naslednji ponedeljek. Za razliko od kandidatov, ki so maturo opravljali v spomladanskem roku in so jo začeli zgolj s pisanjem prve izpitne pole iz maternega jezika, bodo tisti, ki bodo maturo opravljali v jesenskem roku, na isti dan pisali tudi drugo izpitno polo.
Opravljanje mature v jesenskem roku se bo nadaljevalo takoj naslednji dan, 26. avgusta, s pisanjem izpitne pole iz matematike, od srede do sobote pa bodo na vrsti tuji jeziki in izbirni predmeti. Ustni del mature bo potekal od 25. avgusta, sočasno s pisnim delom, pa vse do 2. septembra. Kandidati, ki bodo maturo opravljali v jesenskem roku, bodo v osmih dneh zaključili pisni in ustni del vseh predmetov. Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni 17. septembra, za-
Foto: Patricija Babosek
S štipendijo si mladi krijejo najosnovnejše stroške, ki so del šolanja.
učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraže-valnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant ali ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti: najvišja mesta na državnem tekmovanju, priznanja za najboljše razisko-
valne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku ali drugi izjemni dosežki.
Višina Zoisove štipendije
Osnovna Zoisova štipendija znaša 61 evrov za dijaka
94 evrov za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša brez dodatkov 122 evrov za dijaka in 188 evrov za študenta. Dodatki k Zoisovi štipendiji: dodatek glede na dohodek v družini štipendista, dodatek za vrsto in področje izobraževanja, dodatek za učni oziroma študijski uspeh, dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Prenehanje štipendijskega razmerja
Štipendijsko razmerje pri Zoisovih štipendija preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo, sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli, izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih
oziroma študijskih obveznosti (to pomeni pavziranje), spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
Kadrovska štipendija
S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost.
Novosti v Pravilniku o štipendiranju so navedene tudi za Kadrovske štipendije. Ta ne sme biti nižja od državne štipendije, ki znaša 54 evrov, novi zakon pa omogoča tudi sofinanciranje kadrovskih štipendij. Sklad pa delodajalcu sofinancira 50% dodeljene kadrovske štipendije, toda ne več kot 30% minimalne plače. Število sofinanciranih štipendij je odvisno predvsem od
razvojnih potreb delodajalca oziroma od indeksa razvojne ogroženosti regije. Spremembe so pozitivne za prejemnike kadrovskih in državnih štipendistov, bolj kislega obraza so verjetno Zoisovi štipendisti. Toda razvoj gre naprej in spremembe so nujne.
Patricija Babosek
dnji rok za vložitev pisne zahteve po vpogledu v izpitno dokumentacijo na Ricu pa je 20. september.
Poklicna matura prav tako v ponedeljek
Sočasno s pričetkom jesenskega roka splošne mature se opravljanje maturitetnih izpitov začne tudi za kandidate, ki so se prijavili na poklicno maturo. Tudi zanje se bo 25. avgusta pričel jesenski rok, in sicer s pisanjem izpita iz maternega jezika, nadaljeval pa dan kasneje s pisnim izpitom iz matematike. Temu bo sledil tuji jezik, izpite iz tujih jezikov in ustne pa bodo kandidati opravljali od 25. avgusta pa do 2. septembra. Samo tri dni po zaključku jesenskega roka, torej 5. avgusta, bodo kandidati seznanjeni z rezultati.
Dženana Becirovic
Za mlade do vključno 30. leta je zelo veliko možnosti prostovoljnega dela v tujini
Društvo Povod je izvajalec največjih projektov na področju mladine v Sloveniji, ki jih podpira EU. V lanskem letu smo zaključili projekt promocije in razvoja inovativnih pristopov pri delu z mladimi na področju bivše skupne države. Letos pa smo kot primer dobre prakse pri delu z mladimi dobili podporo Evropske komisije za projekt kreativnost za mlade sveta, kjer izvajamo delavnice inovativnih pristopov pri delu z mladimi v Turčiji, na Kitajskem in v Vietnamu.
Vse leto sodelujemo v mnogih mednarodnih projektih in programih s skupinami ali udeležbo posameznikov. Ce nisi starejša ali starejši od 30 let in želiš spoznati tuje dežele in zanimive ljudi, se lahko odločiš za izvajanje evropske prostovoljne službe (European voluntary service - EVS). Predhodno znanje tujega jezika ni potrebno, saj je del vsakega projekta evropske prostovoljne službe tudi tečaj jezika države, v kateri boš. Trajanje prostovoljne službe je od 2 do 12 mesecev. Organizacije, ki sprejemajo prostovoljce, so zelo raznolike. To so lahko mladinski centri, okoljske organizacije, kulturne institucije, organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem demokracije ali skrbjo za človekove pravice in podobno. Gostiteljska organizacija poskrbi za nastanitev in prehrano, zagotovljeno pa je tudi dodatno zavarovanje. Prav tako ti pripada žepnina. V celoti so kriti tudi potni stroški prostovoljca med domačim krajem in mestom opravljanja prostovoljne službe. Največ možnosti je v okviru držav Evropske unije. So pa vključene v program tudi "tretje države", to pa so države bivše Jugoslavije, večina držav vzhodne Evrope in nekatere države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Povsod imamo partnerske organizacije, s katerimi sodelujemo v različnih projektih.
Ce te tovrstno delo zanima, ti bomo z veseljem svetovali in pomagali na pot. Formalna izobrazba ni pogoj za sodelovanje v programu.
V okviru dela v društvu Povod smo uspešno izpeljali že več skupinskih ali posamičnih projektov mladinskih izmenjav ali prostovoljnega dela mladih v tujini. Program Evropske prostovoljne službe poteka v okviru programa pri Evropski komisiji. Društvo Povod je certificirana organizacija za pošiljanje in sprejemanje mladih prostovoljcev v okviru programa EVS.
Naš kontakt: povod@t-2.net; ali se oglasi v naših prostorih na Prešernovi ulici 27 na Ptuju. Programi so odprti skozi celo leto.
_O prehrani
Študentska prehrana
Z začetkom študijske poti so pred študenta postavljene številne spremembe, še posebej če odide študirat v drug kraj. Ena izmed njih je predvsem ta, da mora sam poskrbeti za svojo prehrano. Uravnotežena prehrana pa je še kako pomembna za ohranjanje zdravja in za premagovanje vseh naporov in stresov.
Če študent nima možnosti, časa oziroma spretnosti, da bi si v času študija kuhal sam, je subvencionirana prehrana na študentske bone idealna rešitev, da za nizko ceno za-užije topel obrok po svojem okusu, po možnosti še v družbi prijateljev. Študent ima, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do študentskih bonov za prehrano, vendar le, če ni v delovnem razmerju ali prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. V času študentskih kosil - med 12. in 15. uro - je študent ob obroku, ki ga plača s študentskim bonom, upravičen do: 1. glavne jedi, 2. dveh hodov (hodi so: juha, solata in sladica - obvezno morata biti vsaj dva), 3. vode ali brezalkoholne pijače. Vsaj 4 ure pred časom kosila in po njem pa lahko študent za študentski bon dobi študentski obrok, ki mora vsebovati: glavno jed, vsaj en hod, vodo ali brezalkoholne pijače. Subvencionirana študentska prehrana je način finančne podpore, ki jo nudi država študentom, s tem jim subvencionira del obroka v restavracijah, ki imajo pogodbo za subvencionirano prehrano. Upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, vsak mesec pa so upravičeni do desetih študentskih bonov za dostavo na dom.
Izjema velja za upravičence s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funkcionalne prizadetosti, ki so mesečno upravičeni do vseh bonov za dostavo na dom. Pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno imajo študenti s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in študentje starši. Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev. Boni za študentsko prehrano so veljavni 3 mesece, datum izteka veljave je označen na posameznem bonu. Če študent bonov za prehrano ne porabi v času veljave, jih lahko prinese na prodajno mesto še 1 mesec po preteku veljave, kjer se ob naslednjem nakupu vrednost zapadlega bona odšteje od tekočega zneska. Če študent bona ne zamenja v roku enega meseca po preteku veljave, bon ni več veljaven. Študent je ob plačilu obroka s študentskim bonom dolžan pokazati osebni dokument, ki izkazuje njegov študentski status - študentska izkaznica, indeks ali potrdilo o vpisu skupaj z osebnim dokumentom s sliko. Gostinsko osebje v restavracijah in dostavljavci hrane na dom so s pogodbo zavezani, da od vsakega študenta ob plačilu z bonom zahtevajo predložitev dokazila o statusu študenta.
Kje lahko na Ptuju uporabljamo bone?
Ponudba na Ptuju zajema 5 lokalov, eden izmed njih po-nuj a tudi dostavo na dom.
Ponudniki so kubanska restavracija Cantante Cafe na Cvetkovem trgu, boni zanjo stanejo 1,59 evra, okrepčevalnica Cheers na Minorit-skem trgu, boni so po 1,50 evra, Dijaški dom Ptuj na Ar-bajterjevi, cena bona je 0,74 evra, Hotel Poetovio na Vinarskem trgu, cena bona znaša 1,67 evra, enaka cena je tudi za dostavo in Kitajski vrt na Dravski ulici, kjer je cena 1,95 evra.
Cenejši študentski boni z avgustom 2008
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) obvešča študente, da so se z avgustom 2008 cene študentskih bonov na področju, kjer izvaja študentsko subvencionirano prehrano, pocenile pri približno sto ponudnikih študentske prehrane. Do pocenitve je prišlo zaradi povišanja državne subvencije za 10 centov, ki zdaj znaša 2,53 evra. Cene bonov so se za nekaj centov povišale le pri štirih ponudnikih, ki so izkoristili možnost povišanja vrednosti obroka v skladu z indeksom cen življenjskih potrebščin. ŠOUM izvaja študentsko subvencionirano prehrano v Mariboru, Celju, Velenju, Kranju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Šentjurju pri Celju, Žalcu in na Ptuju.
Dijaška prehrana
Nov zakon, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 20. maja letos, uporabljati pa se začne z novim šolskim letom 1. 9. 2008, določa pravico dijakov do subvencionirane dijaške prehrane - dnevnega toplega obroka ter načine zagotavljanja sredstev in merila ter postopke dodeljevanja dnev-
Foto: DB
nega toplega obroka. Dnevni obrok naj bi se organiziral v srednjih šolah, sestavo, obseg in kakovost dnevnega toplega obroka v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pa bo določil minister za šolstvo v sodelovanju z ministrom za zdravje. Financiranje dnevnega toplega obroka se zagotavlja iz sredstev državnega proračuna v višini 2,42 evra za en dnevni obrok. Upravičenci do dnevnega toplega obroka so vse osebe s statusom dijaka, ki se izobražujejo v srednjih šolah v Republiki Sloveniji. Z globo od 2.000 do 4.000 evrov bo kaznovana srednja šola, ki svojim dijakom ne bo zagotovila toplega obroka v sestavi, obsegu in kakovosti, ki so v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja. Z globo od 2.000 do 100.000 evrov se kaznuje ponudnik, ki krši sklenjeno pogodbo s srednjo šolo o zagotavljanju tople prehrane in ne zagotovi ustreznih toplih obrokov.
Kako bo to izpeljano v praksi?
Ministrstvo za šolstvo je na svoji spletni strani objavilo tudi praktična navodila za načrtovanje dnevnih toplih obrokov za dijake. Vse oblike dijaške prehrane se morajo uskladiti z načeli zdrave prehrane, obroki morajo biti usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi za dijake, ki upoštevajo starosti prilagojeno zmerno telesno dejavnost, pripravljeni obroki naj bodo sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar bo ob ustreznem energijskem vnosu zagotovilo zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno delovanje organizma, priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem), v vsak obrok naj se vključi sveže sadje ali zelenjava, ki pomembno prispevata k vzdrževanju
ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja. Ustrezno nadomestilo je lahko tudi 100 % sadni ali zelenjavni sok; pri obrokih naj se ponudi dijakom tudi zadostne količine pijač, predvsem pitne vode, nesladkanega ali malo sladkanega čaja, za uživanje vsakega obroka mora imeti dijak dovolj časa, obroki pa morajo biti ponujeni v okolju in na način, ki vzbuja pozitiven odnos do prehranjevanja, pri načrtovanju dijaških obrokov je treba upoštevati tudi želje dijakov ter jih uskladiti s priporočili energijsko-hranilne in kakovostne sestave ter splošne zdravstvene ustreznosti ponujenih obrokov, obroki naj ne bodo enolični in naj se ne ponavljajo prej kot v 21-dnev-nem intervalu.
Vodstva srednjih šol molčijo, saj vedo, da morajo to izpeljati, kakor zakon določa, kljub temu da večina srednjih šol v Sloveniji nima ustrezne infrastrukture za izpeljavo zakona. Kje bodo dijaki zaužili svoj obrok, glede na to, da jedilnic v srednjih šolah skorajda ni, in kako bodo dijaki na ta način kulturno postreženi, pa je vprašanje, odgovor bo verjetno sledil v prihodnjih mesecih, ko bodo zakon iz teorije prenesli tudi v prakso.
Patricija Babosek
SLASTNI )>*»»*tc@M*
KEBAP
Minoritski trg 3, Ptuj	tudl ^ ^ent^e bone!
_Dijaški dom
121 ležišč za osnovnošolce, dijake in študente
Dijaški dom Ptuj, ki ima kapaciteto 210 ležišč, je že vrsto let zapored, kljub kopici prednosti, ki jih ima, precej slabo zaseden. V prihajajočem šolskem letu bo v domu bivalo 89 učencev. V primerjavi z istim obdobjem v letu 2007 je število večje. Direktorica dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl poudarja, da letos pričakuje še dodaten vpis, saj razvijajo nove programe vzgojnega dela in urejajo plačila za tiste, ki sami ne zmorejo plačevati oskrbnine. Starklova pravi, da je ptujski dom namenjen dijakom, študentom in osnovnošolcem. Po trenutnih podatkih je v dijaški dom na Ptuju vpisanih 67 dijakov, 14 osnovnošolcev in 8 študentov. Torej ostane še 121 prostih mest. Sicer pa je ptujski dijaški dom eden redkih v Sloveniji, ki omogoča bivanje tudi študentom. Ti najpogosteje obiskujejo Višje strokovne šole na Ptuju. Izpostavlja zanimivo dejstvo, da v dijaškem domu trenutno
bivata dve študentki, ki imata stalno bivališče na Ptuju. V domu živita zaradi boljših pogojev dela (študija) med tednom, saj imata na razpolago vso oskrbo (spanje, hrana) in dodatno: enoposteljno sobo, v sobi internet, računalniško učilnico, čajno kuhinjo, knjižnico in organizirano rekreacijo. Prejemata štipendijo in zlahka krijeta stroške bivanja v dijaškem domu. Ostali študentje so iz oddaljenih krajev. »Smo tudi eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja Vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami in edini, ki izvajamo Vzgojni program za učence/-ke osnovnih šol. Za šolsko leto 2008/09 imamo prijavljenih 14 učencev/-k Osnovne šole Ljudevita Pivka, Osnovne šole Mladika, OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Učenci potrebujejo izven-družinsko nastanitev preko tedna, zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, kar jim nudimo v dijaškem domu.
V dom jih namešča Center za socialno delo Ptuj, oskrbnino pa financirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport in CSD Ptuj,« je uvodoma pojasnila Starklova.
Cena bivanja in oskrba v dijaškem domu
Starklova je povedala, da ceno bivanja oskrbe v dijaških domovih določa Komisija za določanje oskrbnine v dijaških domovih na Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Trenutna cena oskrbe (prehrana, nastanitev, vzgoj-no-izobraževalno delo z dijakom - učenje, inštrukcije) je 201,00 EUR - mesečna cena bivanja, oskrbe in vzgojno-iz-obraževalno delo z dijakom. Dodaja, da ima dijak pravico dobivati dodatek k štipendiji, če biva v dijaškem domu. To je dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča. Predložiti mora potrdilo o vpisu v dijaški dom. Starklova trdi, da je pogosti
razlog, da starši ne vključijo otroka v dijaški dom, cena. »Skupni strošek prevoza v šolo in malice znaša povprečno 100 EUR, kar je sicer manj, kot znaša oskrbnina v domu, vendar kljub temu vredno premisleka (fizični napor ob vožnji, hrana, zdravje, negativni vplivi, učenje, inštrukcije, interesne dejavnosti ...). V dijaškem domu vsekakor za ceno 188 EUR ponujamo veliko več,« še pojasni Starklova. Dodaja, da je razlika v tem, da v ceno bivanja v dijaškem domu ni všteta samo oskrba (nastanitev, hrana), ampak tudi pomoč pri učenju, skrb za varnost vsakega posameznika in številne interesne dejavnosti v prostem času, navajanje mladostnika k zdravemu načinu življenja in pravilnemu prehranjevanju. Skrbijo za razvoj zdrave osebnosti, tako telesno kot duševno. Razvijanje samostojnosti in odgovornosti je na zelo visokem nivoju.
Urejenost dijaškega doma
Kot je povedala Starklova, so sobe razporejene v medetažah in etažah (skupaj štiri nadstropja). Vse sobe imajo internetno povezavo. Internet v dijaškem domu so izvedli dijaki Elektro in strojne šole Ptuj, kar je bil skupen projekt Šolskega centra Ptuj in Dijaškega doma v šolskem letu 2006/2007. Dodaja, da so v vsaki medetaži štiri sobe, po tri postelje in sanitarni blok. V vsaki etaži je šest sob, prav tako po tri postelje in sanitarni blok. Poudarja, da mladim nudijo tudi dodatne prostore: trim kabinet, sobo za namizni tenis in nogomet, knjižnico, računalniško učilnico, domski kino, čajno kuhinjo. V najemu imajo 2 telovadnici, kjer lahko igrajo odbojko, mali nogomet in košarko. Izvajajo številne interesne dejavnosti in se trudijo zadržati dijake v večernem času v domu - aktivne in zadovoljne. Lepo urejene pa imajo prav tako zelenice v
okolici doma in zunanjo košarkaško igrišče. »Bila sem v številnih domovih po Evropi in povedati je potrebno, da nikjer nimajo tako lepih internatov, kot jih imamo mi v Sloveniji,« je dodala ravnateljica dijaškega doma Ptuj.
Prehrana
Starklova zatrjuje, da so s prehrano zadovoljni vsi: učenci, dijaki, študenti in vsi zunanji abonenti, vedno več je zunanjih študentov, ki se odločajo za kosila v dijaškem domu, razširilo se je pozitivno mnenje o dijaški kuhinji. S predsedstvom domske skupnosti vsaki mesec obravnavajo jedilnik za naslednji mesec - jedilnike pripravlja glavna kuharica Karmen. Upošteva vse zahteve zdravega prehranjevanja in dijaki so tudi usmerjeni v to razmišljanje. Se ne pritožujejo, saj imajo možnost soustvarjati jedilnik in dajati pripombe; le-te se upoštevajo do meje zdravega prehranjevanja.
Ines Selic
_Pogovor z ravnateljico Vrtca Ptuj
Povpraševanje usklajeno z razpoložljivimi prostimi mesti
V novem šolskem letu bo Vrtec Ptuj obiskovalo 965 otrok, od tega je 278 t. i. novinčkov.
Za 113 otrok pa bo namesto staršev oskrbnino plačala država. O novem šolskem letu v Vrtcu Ptuj smo se pogovarjali z ravnateljico Boženo Bratuž.
Kako v Vrtcu Ptuj potekajo priprave na novo šolsko leto? Lahko kaj več poveste tudi o samem oblikovanju skupin?
»Novo šolsko leto napoveduje že naš osrednji vpis otrok, ki ga opravimo v pomladanskih mesecih. Na podlagi prispelih vlog in razpoložljivih prostih mest v naših enotah opravimo sprejem in upoštevaje starost otrok, ki že obiskujejo vrtec ter starost novo sprejetih otrok, oblikujemo oddelke. Otroci so razporejeni v oddelke prve starostne skupine, v katero spadajo vsi otroci stari od enega leta do treh let, in v drugo starostno skupino, ki jo sestavljajo oddelki za otroke od tretjega do šestega leta starosti, lahko pa so razporejeni tudi v kombinirane oddelke, ki zajemajo starosti otrok iz obeh starostnih skupin. Skupaj z oddelkom za otroke s posebnimi potrebami smo upoštevaje tudi za dva otroka povečani fleksibilni normativ, oblikovali do zgornjega normativa zasedenih 54 oddelkov. Trenutno razpolagamo le z ne-
kaj prostimi mesti, ker so si premislili v spomladanskem roku sprejeti otroci. Vrtec Ptuj pa izvaja tudi vzgojno-izobraževalno delo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj za hospitalizira-ne otroke. Sicer pa priprave na novo šolsko leto zajemajo najprej pregled opravljenega dela v preteklem šolskem letu in na osnovi opravljene eval-vacije planiramo svoje delo za prihajajoče šolsko leto. Letni delovni načrt sestavljajo načrti vseh naših enot, v katerih pa je upoštevano specifično okolje posamezne enote, starost oddelkov, ki sestavljajo enoto, in želje ter potrebe staršev.«
Koliko otrok boste letos vpisali? Glede na to, da naj bi v novem šolskem letu pričeli brezplačno obiskovati vrtec tudi tisti otroci, ki že imajo bratca ali sestrico v vrtcu, boste potrebovali več prostora oziroma vpisnih mest? Kako boste to reševali?
»Z novim šolskim letom bo vrtec obiskovalo 965 otrok, od tega 278 t. i. novinčkov. Veseli nas, da je povpraševanje usklajeno z razpoložljivimi prostimi mesti. K večjemu povpraševanju prispeva več dejstev, povečano število novorojenih otrok, nižja brezposelnost in kasnejše upokojevanje kot tudi na novo vzpostavljena možnost, da država plača namesto starša stroške vzgoje in varstva
za drugega, tretjega in nadaljnje otroke v isti družini, če hkrati obiskujejo vrtec. V našem vrtcu bo za 113 otrok prispevek namesto njihovih staršev plačala država.«
Kako pa bo v vsebinskem pogledu potekalo letošnje leto v Vrtcu Ptuj? Znani ste po številnih projektih, ki jih izvajate, izstopate pa tudi po nadstandardu, ki vključuje učenje dveh tujih jezikov za vse otroke druge starostne skupine. Ponašate pa se tudi z naslovom najbolj športnega vrtca v Sloveniji.
»Zagotovo bomo nadaljevali z vsebinami vseh uspešno izpeljanih projektov, ki so postale sestavni del kurikuluma, ki ga izvajamo. Kot Unescov vrtec pa si bomo izbrali eno od ponujenih tematik une-skovcev, ki jo bomo prilagodili razvojnim sposobnostim naših otrok ter jo razvijali v vseh mogočih vsebinah posameznih področij kurikula do končne predstavitvene oblike, ki jo predstavimo javnosti s prireditvijo otrok ob prazniku Vrtca Ptuj. V izbrano tematiko in vsebine vtkemo tudi pridobljena znanja na področju zgodnjega učenja tujih jezikov, glasbe in plesa. V novem evropskem okolju več jezikov govorečih narodov je še kako pomemben kakovosten temelj spoznanj različnih sporazumevanj med ljudmi. Otroci z
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije
lahkoto sprejemajo melodijo tujih jezikov, kar bodo s pridom uporabili v času kasnejšega in resnejšega učenja tujih jezikov. Verjamem, da je to najbogatejša popotnica na poti izobraževanja vsakega posameznika, ki jo našim otrokom zagotavlja ptujska občina. Že drugič zapovrstjo smo osvojili prestižni naslov najbolj športni vrtec v Sloveniji, na kar smo zagotovo zelo ponosni in za kar si bomo tudi v bodoče prizadevali. Celotno delo poteka po metodi nenehnega izboljševanja, saj smo se zavezali, da bomo tudi v bodoče branili pridobljeni certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in
izobraževanja.«
Ste v poletnih mesecih izvedli tudi kakšno adaptacijo katerega od objektov? Nekaj vrteških stavb je še vedno tudi prekritih s salonitnimi ploščami.
»V štirih vrtcih smo morali pristopiti k sanaciji kurilnic za uporabo plina. Ta dela se sedaj zaključujejo in upam, da bomo kaj sredstev uspeli nameniti tudi za sanacijo starih salonitnih streh. Žal ima še mnogo vrtcev po Sloveniji stare kritine, ki so pred mnogimi leti veljale za ustrezne. Želimo si, da bi jih lahko čim prej sanirali. Sicer pa je večina enot našega vrtca stara in jih vzdržujemo z odgovornim ravnanjem in tekočim vzdrževanjem, da ustrezajo in zadoščajo vsem predpisanim standardom. Žal ne moremo vplivati na razpoložljivo kvadraturo igralnih površin, ker je ta določena že s samo gradnjo posameznega objekta in je torej v vseh starih enotah neustrezna oziroma jo bo potrebno v naslednjih letih povečati. Poleg streh si želimo, da bi vsa igrišča, ki so zelo izpostavljena različnim vandalizmom, postopoma ustrezno ogradili in zavarovali.«
Kako daleč so priprave na gradnjo novega vrtca ob Osojnikovi cesti na Ptuju?
»Pravi odgovor na to vprašanje lahko ponudi župan me-
stne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
V vseh pripravah in dosedanjih skupnih aktivnostih za novi vrtec na Osojnikovi smo izbrali idejne projekte, predstavili naša pričakovanja in potrebe ter skupaj določili mesto, kamor naj bi bil novi vrtec umeščen.«
Že nekaj časa vodite tudi Skupnost vrtcev Slovenije. Katerim vprašanjem na področju predšolske vzgoje dajete prednost?
»Skupnost vrtcev Slovenije, v katero je vključenih 230 vrtcev iz celotne Slovenije, je asociacija, ki mora zajemati prav vsa vprašanja iz življenja in dela vrtcev. Pomembno je, da zaznamo vso pestrost in specifičnost posameznih okolij in jih uspemo uskladiti v primerljiv sistem kakovostne vzgoje in izobraževanja za najmlajše državljane naše domovine. Povezujejo nas vse lepote našega dela kot tudi problematika in težave, s katerimi se srečujejo vrtci na področju strokovn ega d ela, organizacijskega, pravnega ter finančnega poslovanja, z namenom, da se dobre prakse posnemajo in širijo in da se težave s skupnimi močmi rešujejo. V skupnosti sem aktivna že vrsto let, zato dobro poznam mnoge vrtce po Sloveniji kot tudi mnogi poznajo mene, naš vrtec in naše lepo mesto.«
MG
_Glasbene šole
Čudoviti svet glasbe in plesa
Kot je nekoč dejal Ludwig van Beethoven, je glasba višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. Kot pojem je glasba pogosto označena kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa. Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Pozanimali smo se, kaj na pragu šolskega leta ponujajo glasbene šole na Ptuju.
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je odprla vrata prvim učencem septembra 2007. Na šoli si želijo vzgajati odprte, a kritične glasbenike, ki so vključeni v javno veljavne programe od glasbenega vrtca do pouka raznih instrumentov in petja. Šola ponuja tudi program skupinskega ali individualnega pouka za odrasle. Učiteljski zbor sestavljajo mladi in zagnani akademski glasbeniki, ki poskušajo učence poučevati na sproščen in prijazen način,
spodbujajo skupinsko igro in glasbe ne zapirajo med štiri stene - s cikli koncertov ter nastopi učencev to tudi dokazujejo. Glasbena šola, katere direktor je p. Martin Vidovič, izvaja javno veljavne programe osnovnega glasbenega izobraževanja, pridobljeno spričevalo je tudi javno veljavno. Pouk poteka v prostorih minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju popoldan, praviloma dvakrat tedensko ter enkrat tedensko pouk nauka o glasbi. Kot nam je povedala v. d. ravnateljice Veronika Emeršič, je mogoč tudi vpis učencev v višje razrede, če imajo za to ustrezna spričevala. Svoje delo in pridobljeno znanje večkrat na leto predstavljajo na nastopih v refektoriju minoritskega samostana, učenci redno nastopajo na prireditvah v mestu in okolici, ob koncu leta pa se dokažejo na izpitnem nastopu. Poučujejo citre, flavto, saksofon, harmoniko, klarinet, klavir, kitaro, orgle, petje, trobila, violino, violo, violončelo, kljunasta flavto in harfo. Vpis na instrumente je možen po opravljenem preizkusu nadarjenosti. Ponujajo še predšolsko glasbeno vzgojo za petletne otroke, ki v glasbenem vrtcu skozi igro
spoznavajo osnove glasbene govorice, razvijajo svoje mu-zikalne, ritmične in motorične sposobnosti, spoznavajo literaturo, instrumente, »uporabnost« glasbe ter razvijajo odnos do umetnosti.
Glasbena šola Karola Pahorja
Po besedah ravnatelja glasbene šole Štefana Petka je njihova osnovna naloga vzgoja in izobraževanje mladih glasbenikov, skrb za doseganje ustreznega znanja za delovanje v ljubiteljskih glasbenih zasedbah ali za nadaljnjo glasbeno izobraževanje. Cilji vzgoje in izobraževanja so odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti, omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja, omogočanje osebnostnega razvoja učencev ter vzgajanje za kulturne vrednote. V Glasbeni šoli Karola Pahorja ponujajo tako skupinski kot individualni pouk. Skupinski pouk ponuja predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, nauk o glasbi, solfeggio, baletna pripravnica in balet, komorna igra ter harmonikarski, godalni in pihalni orkester. Letos so za prihajajoče šolsko leto razpisali kar 165 prostih mest, od tega jih je 70 za sku-
pinski pouk. Za individualni pouk so razpisali mesta za klavir, orgle, harmoniko, violino, violončelo, flavto, oboo, klarinet, saksofon, trobento, pozavno, tenor, bariton, rog, tubo, kitaro, tolkala ter petje. Za skupinski pouk pa so razpisana mesta za baletno pripravnico, balet, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico. V naknadnem razpisu prostih učnih mest še
vedno ponujajo prosta mesta za harmoniko, oboo, trobento, pozavno, tenor, bariton in rog. Po besedah ravnatelja Štefana Petka so ta glasbila še vedno malce zapostavljena, čeprav po krivici, saj so enakovredna vsem ostalim. Povedal je še, da v prihajajočem šolskem letu obeležujejo 130-letnico glasbene šole in da so pri tem pripravili zgoščenko, za katero so glasbo posneli učenci že
v juniju in je že v tisku. Pripravljajo tudi zbornik; zbornik in zgoščenka pa bosta luč sveta ugledala na slavnosti v čast tej obletnici, ki bo predvidoma konec septembra oziroma v začetku oktobra. Sicer pa v našem okolju delujejo še tri glasbene šole, te so Decimo, Nocturno in Glasbena šola Zlatka Munda, obe v Dornavi.
Patricija Babosek
			Q »OiO	
	KARATE DO KLUB PTUJ vpisuje nove člane od 6. leta naprej. Vpis je možen vsako sredo v mesecu septembru v Šolskem centru Ptuj (trim kabinet), od 17.00 do 18.00 ure. Starostne skupine se bodo določile na samem vpisu. Vabljeni! Info: 041 699 639,031 268 780 (Andrej, Jana) S treningi karateja pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju ...			
_Očesno zdravje
Slabovidnost ali ambliopija
Za zdravje moramo skrbeti vsak dan, vključno z očmi. Vsako napako je potrebno odkriti čim prej. Na kaj moramo opaziti pri očesnem zdravju, je za letošnjo šolsko prilogo napisala Brigita Cvetko, dr. med., spec. oftalmologinja. Za ambliopijo oz. slabovidnost je značilno, da je samo oko povsem zdravo, vendar je vidna ostrina tudi po korekciji dioptrije z očali slaba. Temu lahko rečemo tudi leno oko in nastane zaradi razlike v dioptriji med obema očesoma v zgodnjih otroških letih (anizo-metropija) ali škiljenja. Stopnja izgube vida sega od povsem blage do zelo hude zmanjšane vidne ostrine. Možgani zaradi slabe ostrine enega očesa slabšo sliko izključujejo in vidna pot na slabši strani se ne razvije. Če napako odkrijemo po 8. letu starosti, je že nepopravljiva in prizadetost vida trajna. Zelo pomembno je napako odkriti čimprej, bodisi na sistematskem pregledu ali v očesni ambulanti in jo tudi takoj zdraviti. Vidno ostrino popravljamo z očali po predhodni skiaskopiji (določanje objektivne dioptrije s pomočjo kapljic za širjenje zenic), včasih je potrebno pokrivanje boljšega očesa, da se slabše oko čim prej popravi, pogosto so pa potrebne tudi vaje v kabinetu za ortoptiko. Škiljenje se dostikrat popravi samo po sebi s korekcijo vidne ostrine, v zadnjem času so operacije zelo redke.
Daljnovidnost ali hipermetropia
Je prešibko lomno stanje očesa, tako da se žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico. Daljnovidni ne vidijo predmetov v bližini, daljavo pa lahko izostrijo s pomočjo akomoda-cije, čeprav se tega ponavadi vsaj v mlajših letih ne zavedajo.
Daljnovidnost je napaka očesa, da predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo. Daljnovidnost je prirojena. Vsak novorojenec je daljnoviden, pozneje se pa daljnovidnost zmanjša in po navadi popolnoma izgine, le del ljudi pa je, ki ostanejo daljnovidni vse življenje. Mladi daljnovidni z nižjo stopnjo daljnovidnosti vidijo na daljavo dobro, ker svojo napako z akomoda-cijo sami popravijo, v starosti pa tega ne morejo več in vidijo slabše, kljub akomodaciji, ki po štiridesetem letu počasi popušča.
Zdravljenje: Daljnovidnost se korigira z očali s konveksnim steklom, kontaktnimi lečami ali operacijo.
Daljnovidno oko postaja tudi
starovidno, zato daljnovidni potrebuje sčasoma tudi očala za bližino, in to navadno prej kot normalnovidni.
Kratkovidnost ali miopia
Je v naši družbi najpogostejša težava vida in za njo trpi vsak peti posameznik. Če smo kratkovidni, vidimo ostro bližnje predmete. Bolj kot se predmeti odmikajo, manj ostri postanejo.
Pri kratkovidnosti je moč loma v očeh prevelika, kar je največkrat posledica podaljšanega zrkla ali predebele leče. Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo. Kratkovidni morajo nositi stekla, ki razpršuje žarke, da nastane slika na mrežnici. Dioptrija očal, ki jih nosijo, je negativna ali minus.
Astigmatizem
Pri astigmatizmu gre za neenakomerno ukrivljenost rože-nice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projicira na dve različni mesti na očesni mrežnici, kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen, pomeni pa, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu, vendar pa je v večini primerov tako blago izražen,
da ne povzroča težav. Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu, lahko pa se razvije tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri nekaterih obolenjih roženice kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo. Ljudje z nizko stopnjo astigmatizma tega sploh ne opazijo ali pa le nekoliko neostro vidijo določen del slike
Otrok se s pravljicami sreča že v najzgodnejšem obdobju. Sprva mu jih pripovedujejo starši, vzgojitelji, kasneje učitelji. Z njimi se seznanja preko slikanic, filma, gledališča, lutk, s poslušanjem preko radia. Kasneje, ko pa se nauči brati, jih tudi sam prebira. Pravljice so idealno sredstvo, da se odrasli v otrokovem najzgodnejšem obdobju ukvarjamo z njim. Ponavadi se nam vedno kam mudi in si preredko vzamemo čas za igro z otrokom. Kadar pa mu pripovedujemo pravljico, mali poslušalec dobro ve, da se takrat posvetimo samo njemu, kar mu daje občutek varnosti, ki ga nujno potrebuje. Pravljica je za otroka življenjskega pomena in otrok potrebuje v vsakem razvojnem obdobju ustrezno pravljico. Ob pravljici zaživi otrok na vseh razvojnih stopnjah polno življenje, saj odslikava njegov svet. Otrokov svet je pravljičen. Ima ljubke igrače in se z njimi pogovarja, veseli, se jim potoži, jim zaupa in tako doživlja tudi okolje, v katerem živi. Zanj je vse resnično, tudi kamen lahko govori, se giblje, vse se lahko spremeni. Pravljica prepušča otrokovi domišljiji, da bo tisto, kar razkriva o življenju, lahko uporabil zase. Vsi namreč zelo dobro vemo, kako tolažilna je lahko pravljica za otroka, ko je žalosten ali bolan. S pravljico ga veliko bolje potolažimo kot z besedami. Pravljica nosi v sebi nekaj božanskega. V njej se vse dogaja na ravni čudežev in ti čudeži, ki jim otrok prisluhne, so v tistem trenutku zanj resnični. Otrok se s pravljico poigrava kot v pristni igri. Čuti jo kot življenje, v pravljici otrok resnično živi. Otroci so zlasti v predšolskem obdobju in še tudi v prvi triadi zelo nestrpni in neučakani. Starši jih največkrat poskušajo prepričati samo z besedami, vendar so otroci mnogo bolj dovzetni za vzgojo z zgodbami. Pravljice otroka naučijo, da mora počakati, da se stvari zgodijo v svojem naravnem redu. Ker je glavni junak ponavadi njihov idol, mu prisluhnejo in se tako naučijo, da lahko obvladujejo tudi svoje negativne lastnosti.
tako na blizu kot na daleč. Pri višjih stopnjah astigmatiz-ma je slika, ki jo vidimo, lahko nekoliko izkrivljena, podobno kot če se pogledamo v ukrivljeno ogledalo. Višje stopnje astigmatizma so lahko tudi vzrok za pogostejše glavobole in občutek utrujenosti oči. Zdravljenje: Korekcija z očali s toričnimi lečami, za katere je značilno, da dodatno uklanja-jo svetlobo, kar opisujemo kot cilinder. Po enakem principu kot z očali lahko astigmati-zem korigiramo tudi s torični-
Pravljice povezujejo vse vidike otrokove osebnosti
Pravljice so pravzaprav ena redkih če ne sploh edina zvrst, ki nagovarja otrokovo osebnost v celoti. Spodbujajo njegovo domišljijo, negujejo otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, razvijajo njegov intelekt, prav tako pa pokažejo rešitev problema, ki ga vznemirja, priznavajo mu njegove težave in so zdravilo za plašne, zapostavljene ali fizično šibkejše otroke. Spoznavajo tudi konkretne življenjske razmere ljudi, da so nekateri lačni, da ne zavržejo niti skorjice kruha, da pa so nekateri ljudje tudi bogati in do revežev skopi. Pojasnjujejo mu njegove občutke in so v skladu z njegovimi strahovi in željami.
Kaj morajo ob pripovedovanju pravljic vedeti starši
Branje pravljic je lahko eno najlepših daril, ki jih da starš otroku. Lahko pomeni lep čas, ki ga preživi družina zelo kvalitetno skupaj, lahko pa s sabo nosijo tudi zelo močan vzgojni element.
Večina staršev ve, kaj lahko svojemu otroku dovoli, kaj mu mora prepovedati, ima določene predstave in cilje, ki jih želi pri vzgoji otroka uresničiti. Svojega otroka pozna z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Prizadeva si, da bi se mu čim bolje godilo. Kljub temu pa se včasih ne da preprečiti konfliktov ter vedenjskih in čustvenih motenj. Otroci so pogosto čustveno preobremenjeni in v svojih občutjih prepuščeni sami sebi, najsi bo zaradi družbenih problemov ali zaradi spremenjenega socialnega položaja, zaradi nenamernega nerazumevanja staršev ali druge pomembne osebe iz otrokove bližine.
Pri dobri vzgoji bi moralo biti največ pozornosti posvečene otrokovemu duševnemu ravnovesju. Šele na podlagi tega bo lahko otrok sledil vzgojnim smernicam. Če želimo pri otroku doseči duševno uravnovešenost, moramo upoštevati njegove osnovne duševne potrebe: biti ljubljen, upoštevan, razumljen in ce-
mi kontaktnimi lečami. Manj poznane so možnosti operativne korekcije astigmatizma. Obstaja več različnih metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode, pri katerih se uporablja excimer laser. Slednje so tudi edina možnost za korekcijo iregu-larnih oblik astigmatizma (posebna oblika astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice), saj teh oblik s torič-nimi lečami pogosto ni možno zadovoljivo korigirati.
Brigita Cvetko, dr. med., spec. oftalmologinja
Otroštvo
njen. To pomeni, da moramo pri svojem otroku najprej razlikovati med »obnašanjem« in »osebnostjo«. Veliko staršev tukaj greši, ker svojo ljubezen in pozornost pogojujejo z želenim vedenjem otroka. Če se otrok negativno vede, ni zato že tudi sam negativen, kljub temu pa veliko staršev vzgaja svoje otroke v nasprotju s tem enostavnim dejstvom, in sicer tako, da enačijo »vedenje« z »osebnostjo«.
Proti takšnemu obnašanju se lahko uspešno borimo le, če najprej spoznamo njegovo psihično ozadje in tako dojamemo bit dotičnega otroka. Kakršnakoli pozornost (pozitivna ali negativna), ki neposredno sledi otrokovemu vedenju, povzroča, da bo le-to pogosteje ponovil. Pozornost staršev, torej to, da otroka opazijo, že deluje kot nagrada. Navezati se moramo na neko drugo želeno vedenje, ki ga otrok kaže, in mu izrečemo priznanje zanj. Povejmo otroku, da ga cenimo in spoštujemo in mu tako že vnaprej naklonimo zaupanje. Šele nato, če je potrebno, podučimo otroka, zakaj odklanjamo njegovo vedenje. Pri tem se moramo navezovati na konkreten primer in ga na kratko opisati. Otroku moramo povedati, kaj nam je bilo všeč in opisati njegove kvalitete in dobre lastnosti. Poudariti moramo svoje občutke in povedati, kaj nam to osebno pomeni. Pri vzgoji so nam lahko v veliko pomoč pravljice in za vsako temo se najde primerna. S pomočjo pravljic lažje odkrijemo, kaj je v ozadju nekega otrokovega vedenja. To še lažje ugotovimo, če otroka po branju pravljice prosimo za risbico. Kot smo že prej povedali, se otrok rad enači z glavnim junakom v pravljici. Ko bo risal, obstaja velika verjetnost, da bo z domišljijo dodal še kaj svojega, kakšen simbol, ki bi nam lahko bil v veliko pomoč pri odkrivanju ozadja otrokovega vedenja.
Starši berimo otrokom pravljice, pa naj obiskujejo vrtec ali šolo. Skozi branje pravljic vzgajamo in izobražujemo otroka, kar pa je najpomembneje, z otrokom vzpostavljamo pristen in dober odnos.
Barbara Ambrož, univ. dipl. soc. ped. (zasebna svetovalnica ISKRICA)
Otrok in pravljica
_Osnovna šola
Ravnatelji osnovnih šol
Zgodovina šolstva na Ptuju sega skoraj 500 let v preteklost. Prvi dokument, v katerem je zapisano, da je na Ptuju obstajala šola, je ptujski Mestni statut iz leta 1513, kjer so v uvodnih členih zapisana določila o šoli in učitelju. O zgodovini šolanja in izobraževanja najdemo veliko podatkov v mestnih kronikah iz začetka 17. stoletja. Danes je v občini Ptuj kar pet šol, zunaj, v okolici, v ostalih občinah, pa še več; nas pa je ob začetku šolskega leta zanimalo, kdo bo katero izmed njih vodil in kdo bo učence pospremil v novo šolsko leto.
OŠ Olge Meglič
Največja sprememba bo prav gotovo letos na Olgici, ki jo je vse od ustanovitve leta 1979 vodil Ervin Hojker, ki pa se bo ob koncu tega šolskega leta upokojil. Ptujski mestni svetniki so na svojem majskem zasedanju podali pozitivno mnenje k imenovanju Diane Bohak Sabath za ravnateljico Osnovne šole Olge Meglič. Ptujčanka, profesorica zgodovine in sociologije, je ena od petih kandidatov, ki so kandidirali za to ravnateljsko mesto in je dobila tudi večinsko podporo učiteljskega zbora šole. Diana Bohak Sabath je vsa dosedanja službena leta poučevala v Osnovni šoli Cirku-lane-Zavrč, kjer je bila zadnja leta tudi ravnateljica.
OŠ Ljudski vrt
Šolo, ki jo je v šolskem letu 2007/2008 obiskovalo 617 učencev, podružnično šolo pa 172 učencev, vodi ravnateljica Tatjana Vaupotič, ki je povedala, da si skupaj na različne načine prizadevajo, da bi bila njihova šola prijazna za učence, učitelje in starše. Skupaj želijo posejati čim več semen, ki bodo pognala korenine raznobarvnim in uspešnim rastlinam mlade ustvarjalnosti. Vodja podružnice na Grajeni
je Irena Pukšič. Šola je odprta že od 12. februarja 1947, ko je pričela izvajati redni pouk za 128 otrok. 1. januarja 1963 je šola postala podružnica Osnovne šole Franca Osojnika, Ptuj. Kot nam je povedala Irena Pukšič, so zelo zadovoljni, da so v šolskem letu 2001/2002 dočakali gradnjo nove šole. Pouk sedaj poteka v sodobno opremljenih učilnicah, tako so pogoji dela veliko lažji in prijetnejši.
OŠ Mladika
V preteklem šolskem letu, ko so praznovali svojo 105-letni-co, so imeli v 18 oddelkih 394 učencev. »Na naši šoli se zavedamo odgovornosti za lasten razvoj in izboljšanje rezultatov poučevanja,« je povedala mag. Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika. Na šoli skozi vse leto potekajo številne dejavnosti in projekti, ki poleg rednega pouka bogatijo znanje malih glav. Vizija šole je, da skupaj s starši skrbijo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju.
OŠ Breg
Šola na tem mestu stoji že od leta 1911. Takrat je bila to enonadstropna stavba, ki so ji leta 1962 dogradili še drugo nadstropje. Leta 1987 je šola dobila telovadnico in prizidek. Na tej osnovni šoli imajo trenutno le vršilko dolžnosti ravnateljice Darjo Radičevič, ki nam je povedala, da bo svet zavoda najverjetneje proti koncu avgusta sklical sejo in na njej določil razpisni rok za novega ravnatelja oziroma ravnateljico. Podatka, ali bo sama kandidirala, pa nam ni želela izdati.
OŠ Dornava
Zapletena zgodba se odvija v zvezi z ravnateljico osnovne šole v Dornavi Marto Tuš. Nazadnje je svet zavoda Osnovne šole Dornava sprejel sklep o
razrešitvi ravnateljice in ga poslal na ministrstvo, da še minister poda svoje mnenje, za kar ima časa 30 dni. Po iztečenem roku bodo znova sklicali sejo sveta, saj sprejeti sklep še ni pomenil dejanske razrešitve, ampak je le korak v postopku razreševanja. To pomeni, da se še bo ta zgodba vlekla kar nekaj časa. Če bodo Tuševo na naslednji seji razrešili, ne bo smela več opravljati dela ravnateljice, kar pomeni, da se v Dornavi obeta novo vodstvo osnovne šole.
OŠ Videm
Osnovna šola, ki po besedah starejše generacije stoji že od leta 1774, ima dve podružnici, šoli v Leskovcu in na Selih. Tudi v Vidmu se po vročem poletju obeta vroča jesen. Občinski svet je po razpisnih postopkih dal soglasje k eni izmed kandidatk, kolektiv in svet staršev pa je nista sprejela. Potem ko naj bi na seji sveta zavoda potrdili oziroma imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico, dosedanjo vršilko dolžnosti Dragico Majhen, do potrditve imenovanja ni prišlo, ker je zanjo glasovala manj kot polovica članov sveta šole. Tako bo učence v novo šolsko leto popeljal vršilec/vršilka dolžnosti, kdaj bo zgodba doživela epilog in videmska šola dočakala ravnatelja, pa še ni jasno.
OŠ Gorišnica
Šola zajema otroke iz naselij Tibolci, Moškanjci, Cunkovci, Zagojiči, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Zamušani, Formin, Placerovci in seveda iz Gorišni-ce. Ravnatelj Branko Širec je povedal, da si prizadevajo, da bi bila njihova šola otrokom, staršem, učiteljem in vsem zaposlenim prijazna, da bi se učenci in vsi zaposleni v šoli varno počutili ter da bi učenke in učenci radi hodili v šolo in bodo ponosni, da so učenci osnovne šole v Gorišnici.
OŠ Hajdina
»Življenje sodobnih staršev je sestavljeno iz 'sodobnih služb', otroci velik del dneva preživijo v šoli med sošolci in z učitelji. Tega se zavedamo tudi mi, zato si želimo, da bi bila njihova pričakovanja izpolnjena kot se le da najboljše. Življenje in čas, v katerem živimo, namreč nenehno prinašata spremembe in le z novimi znanji, pogledi in izkušnjami bodo lahko tudi naši učenci uspešno krmarili skozenj,« je povedal ravnatelj Jože Lah. V hajdinsko šolo hodijo otroci iz naselij Zgornja in Spodnja Hajdina, Skorba, Draženci, Gerečja vas, Hajdoše in Slovenja vas.
OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Ima podružnico Lovrenc na Dravskem polju, ki jo vodi Breda Križan, sicer pa je ravnatelj Branko Tonejc. Ponosen je na odlične rezultate učencev, ki jih dosegajo tako na športnem področju kot na tekmovanjih iz znanja. Učenci prihajajo iz Apač, Kidričevega, Kungote, Njiverc, Strnišča, Lovrenca, Pleterij in Župečje vasi.
OŠ Majšperk
Javni zavod OŠ Majšperk ima sedež v Majšperku 32 b, šolo vodi ravnatelj Rajko Jurgec. V sestavo OŠ Majšperk sodijo enota Ptujska Gora na Ptujski Gori 74, enota Stoperce v Sto-percah 12 in enota Vrtec Maj-šperk na Bregu 6 a. Osnovna šola Majšperk zajema učence občine Majšperk oziroma krajevnih skupnosti Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce.
OŠ Cirkulane-Zavrč
Šola v Zavrču ima odlične pogoje dela. Otroci praktično obiskujejo »štirinajstletni« program šole, saj sta vrtec in šola pod isto streho. V šoli uporabljajo učne metode in oblike poučevanja, ki bodo zagoto-
vile najboljše možne rezultate - znanje učencev. Pri tem so učitelji predvsem v pomoč staršem in organizatorji učno-vzgojnega procesa. Šolski okoliš zajema naslednje kraje: Zavrč, Hrastovec, Goričak, Drenovec, Turški Vrh, Pestike, Korenjak, Belski Vrh, Gorenjski Vrh. Šola v Cirkulanah je enakovreden del enovitega zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč. Šolski okoliš zajema naslednje kraje: Cirkulane, Gradišča, Veliki Vrh, Brezovec, Dolane, Slatina, Medribnik, Mali Okič, Pristava, Gruškovec, Paradiž, Meje, Pohorje. Razpis za ravnateljico je v teku. Glede na to, da je ravnateljica Diana Bohak Sabath odšla na ravnateljsko mesto druge osnovne šole, na šoli trenutno teče razpis za novo vodstvo.
OŠ Destrnik
Ravnatelj osnovne šole v De-strniku je Drago Skurjeni, šola pa ima tudi podružnico v Trnovski vasi, vodja podružnice je Angelca Fras. V letnem načrtu so zapisali, da so njihovi dolgoročni cilji prepoznavna pedagoška kakovost, srednjeročna vizija razvoja pa je usmerjena predvsem v izgradnjo novega vrtca in ureditev igrišč pri OŠ Destrnik.
OŠ Martina Koresa Podlehnik
»Šola je kulturni hram kraja in želim si, da bi bila za učence okolje dobrega počutja, spoštovanja in medsebojnega razumevanja in da bi se v šoli obnašali tako kot doma - spoštljivo in prijazno do vseh, tako starejših kakor mlajših, predvsem pa do drugačnih,« je povedal ravnatelj asist. mag. Dejan Kopold. Poudarek pri njih je zlasti na vseživljenj-skem znanju, medsebojnih odnosih, na gradnji in utrjevanju vrednot, kot so spoštovanje, sočutje, strpnost pri izražanju stališč, pripravljenost za sode-
lovanje in pomoč.
OŠ Žetale
Stavba OŠ Žetale je novogradnja, učenci jo obiskujejo od leta 2000, prej so osnovno šolo obiskovali v starejši zgradbi, ki je bila zanje premajhna. Šola se nahaja v centru občine, kjer so tudi ambulanta, pošta, krajevni in župnijski urad. V. d. ravnateljice Osnovne šole Žetale je Saša Peršoh. Vodstvo šole je prepričano, da so stiki med starši in šolo izrednega pomena za uspešno delo otroka. Omogočajo razumevanje različnih življenjskih in socialnih situacij, ki jih doživlja otrok. Le izjemoma se dogaja, da otrok v celoti razvije svoje zmožnosti, ne da bi mu pri tem pomagali tako starši kot učitelji.
OŠ Sv. Andraž v Vitomarcih
Septembra 2006 je bila nova šola predana svojemu namenu. Otroci tukaj obiskujejo prvi dve triadi, tretjo triado pa obiskujejo v matični šoli v Cerkvenjaku, kamor jih vsak dan popelje šolski avtobus. Z novo šolo pa so učenci dobili tudi telovadnico, ki je hkrati večnamenski prostor. In prvič v zgodovini kraja lahko malčke popeljemo v domač vrtec, ki je v okviru nove šole. Vodja podružnice je Jožica Zorko.
OŠ Juršinci
Organizirano šolstvo poteka v Juršincih že 200 let. Šolo obiskujejo učenci iz vasi Mo-stje, Gabrnik, Juršinci, Kukava, Hlaponci, Sakušak, Grlinci, Bodkovci, Dragovič, Rotman, Zagorci, Gradiščak in Senčak. Ravnateljica osnovne šole je Jelka Svenšek. Občina Juršinci daje šoli veliko podporo in skrbi za nadstandard OŠ Juršinci. Prav zaradi izjemne prizadevnosti občine potekajo v šoli nadstandardne interesne dejavnosti.
Patricija Babosek
_Otroci s posebnimi potrebami
Učne težave ali kaj več?
Kakor hitro se otroku v šoli nekje zalomi, radi rečemo, da ima učne težave. Toda ta izraz zajema široko paleto podskupin in otroku lahko delamo veliko krivico, če njegove težave posplošujemo in si jih napačno razlagamo, saj mu tako ne moremo ustrezno pomagati in s tem njegove težave le še poglabljamo.
Otroke z učnimi težavami delimo na otroke s splošnimi učnimi težavami in na otroke s specifičnimi učnimi težavami. Splošne učne težave imajo otroci, ki imajo težave pri osvajanju znanj in spretnosti pri večini izobraževalnih predmetov, medtem ko imajo specifične učne težave otroci, kjer se težave pri osvajanju znanj in veščin kažejo le na enem področju ali na posameznih področjih učenja.
V populaciji šolajočih se otrok in mladostnikov je 10 do 15 odstotkov tistih, ki imajo specifične učne težave. Ta izraz označuje zelo raznoliko sku-
pino motenj, ki se razprostirajo na kontinuumu od lažjih, zmernih do izrazitih ter od kratkotrajnih do tistih, ki trajajo vse življenje. Otroci, ki imajo specifične učne težave, so povprečno ali nadpovprečno inteligentni, vendar imajo težave bodisi pri sprejemanju informacij (npr. razlikovanju b-d), bodisi pri predelovanju informacij (npr. v obvladovanju zaporedja korakov postopka), bodisi pri posredovanju informacij (npr. pri pisanju). Po drugi strani pa ti otroci pogosto presenečajo z dobrim razumevanjem problemov in s specifičnimi sposobnostmi, nemalokrat pa so celo posebej nadarjeni na nekaterih področjih, kot so npr. glasba, ples, šport, likovna umetnost, računalništvo itd. To so otrokova močna področja, na katerih gradimo skozi delo s tem otrokom.
Vse več pa se v šolah uporablja tudi izraz »primanjkljaji na posameznih področjih uče-
nja« (PPPU), ki označuje hete-rogeno skupino primanjkljajev oziroma motenj, ki se pojavljajo zaradi znanih ali neznanih motenj v delovanju centralnega živčnega sistema in ki se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju ali z izrazitimi težavami na kateremkoli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, računanje, pravopis, socialna kompetentnost in emocionalno dozorevanje. Primanjkljaji ovirajo učenje šolskih veščin (branja, pisanja, računanja). So notranje narave in niso primarno pogojeni z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi okvarami, motnjami v duševnem razvoju, čustvenimi motnjami ali neustreznimi dejavniki okolja, čeprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi. Pri tem je učni neuspeh nujen, ne pa tudi zadosten kriterij za identificiranje primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Otroci s primanjkljaji na po-
sameznih področjih učenja imajo težje specifične učne težave in jih je v populaciji približno 2 odstotka. Ti otroci so močno rizični, saj imajo kljub svoji povprečni ali celo nadpovprečni inteligentnosti velike težave pri pouku. Čeprav imajo dejanske težave le na posameznih področjih, pa v njih zaradi neuspeha raste negativna samopodoba, nezaupanje v lastne sposobnosti, postajajo vse bolj občutljivi ter hkrati prepričani, da je uspeh v šoli zanje le utvara ter popolnoma nedosegljiv cilj. Pri njih pogosteje opažamo različne psiho-socialne motnje, nižje izobraževalne dosežke, brezposelnost, težave pri socialni integraciji, nižjo stopnjo izobrazbe itd. Pri teh otrocih se vse našteto zelo jasno kaže navzven, kljub temu da so same specifične učne težave sicer notranje narave. Ti otroci tudi težijo k izostajanju ter izogibanju, so neangažirani in imajo vedenjske težave. Neu-
spehi zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja pogosto povzročajo tudi doživljanje frustracije ter znižanje samospoštovanja in vodijo k izogibanju dejavnostim, ki zahtevajo rabo šibkih področij. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja trajajo vse življenje in vplivajo na otrokovo učenje in vedenje. Če pogledamo, kako vse opisano izgleda v praksi, lahko v grobem rečemo, da če ima otrok težave pri večini šolskih predmetov, ima najverjetneje splošne učne težave, zaradi česar je njegov učni uspeh slabši. Če pa otrok pri večini šolskih predmetov uspešno dela, pojavljajo pa se težave le pri posameznem predmetu ali na posameznem področju, denimo pri branju ali pisanju, gre najverjetneje za specifične učne težave, njegov učni uspeh pa zaradi tega ne sme biti slabši kot sicer. Če so slednje učne težave zelo izrazite in otroka močno ovirajo pri šol-
skem delu, gre najverjetneje za primanjkljaje na posameznih področjih učenja in pomoč ustreznih strokovnjakov je v tem primeru nujna. Vsekakor pa je priporočljivo, da se starši čimprej obrnejo po pomoč, saj so sami le redko opremljeni z ustreznimi znanji, za katero vrsto težav gre, zato otroku tudi ne morejo in ne znajo sami dovolj zgodaj pomagati. Če otrok dobi ustrezno vrsto pomoči pravočasno, se njegove težave lahko v veliki meri očitno zmanjšajo in tako pomagajo otroku, da kljub motnjam uspešno napreduje v učnem procesu. A ne le to: poleg šolskega uspeha bo otrok doživljal uspehe tudi na ostalih področjih, počutil se bo samozavestnega, zaupal bo v svoje sposobnosti in odraščal bo v srečnega mladega človeka. To pa je gotovo želja vsakega starša.
Nataša Zavec Erman, prof. def. (zasebna svetovalnica Iskrica)
Ljudska univerza Ormož
Pot do cilja
Ljudska univerza Ormož je bila ustanovljena že leta 1959 in se tako ponaša že z desetletji izkušenj na področju izvajanja izobraževalnih programov za odrasle in otroke. Pri tem izhajajo iz ugotovitve, da negotovost in tveganje, s katerima se soočajo ljudje v lokalnem in širšem okolju, zahtevata nastanek možnosti in spodbude za učenje, usposabljanje in izobraževanje, je povedal direktor Ernest Vodo-pivec.
Svojim strankam ponujajo različne možnosti in progra-
me za dosego njihovega cilj. Program osnovne šole za odrasle je brezplačen in poteka v seminarski obliki. Obsega učne vsebine 7. do 9. razreda. Namenjen je udeležencem, ki so končali osnovnošolsko obveznost, niso pa uspešno končali osnovne šole. Med programi srednjega poklicnega izobraževanja letos na novo uvajajo programa Računalnikar in Gastronomski tehnik (prejšnji Gostinsko-tu-ristični tehnik). Računalnikar je usposobljen za vzdrževanje računalniške opreme in
Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož
Ljudska univerza Ptuj
Vedno večja raznolikost in pestrost ponudbe
Ljudska univerza Ptuj deluje kot javni zavod z vrsto verificiranih šol in izobraževalnih programov in je enakovreden partner drugim izobraževalnim organizacijam. Izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavljajo tri področja: izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje. Udeleženci lahko pri vključitvi v izobraževalne programe ptujske Ljudske univerze izbirajo med visoko- in višješolskimi ter srednješolskimi programi, izobražujejo pa tudi za dokončanje osnovne šole za odrasle.
»Za študijsko leto 2008/2009
smo pripravili izobraževalne novosti, za katere smo prepričani, da so našemu okolju potrebne in verjamemo, da se bodo dobro prijele. Noviteta v naši ponudbi bo Visoka šola za računovodstvo iz Ljubljane, ki bo v prihodnjem študijskem letu na Ptuju pričela izvajati visokošolskega programa za računovodje. Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik diplomiranega ekonomista, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Program so oblikovali raču-
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež
Mag. Petja Janžekovič
novodje, revizorji, davčniki, pravniki in drugi strokovnjaki, ki dnevno delujejo na področju računovodstva. To pa še ni vse. V sodelovanju z GEA College bomo v prihajajočem študijskem letu vpisovali podiplomski magistrski študij. Izbirali boste lahko med tremi smermi, in sicer Strateško podjetništvo, Poslovni vidiki podjetništva in Management v podjetništvu. Po uspešno opravljenem študiju si boste pridobili naziv magister/magistrica poslovnih ved,« sta pojasnila mag. Petja Janžeko-vič in Dušan Šilak, strokovna delavca na Ljudski univerzi Ptuj.
Tudi ponudba srednješolskih izobraževalnih programov, ki
jih izvajajo na ptujski Ljudski univerzi, je zelo pestra. Izobražujejo vzgojiteljice predšolskih otrok, ekonomske tehnike, gostinske tehnike, kuharje, natakarje in trgovce. Poklicno usposabljanje je usmerjeno predvsem v pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za zidarje, sobarice, usposabljanja za knjigovodska dela, usposabljanja za upravljavce težke gradbene mehanizacije ter viličarjev, izvajajo pa tudi seminarje za pripravo na preizkus znanja na GZS za trgovskega poslovodjo ali prodajalca. Povsem nov pa je program usposabljanja za socialnega oskrbovalca na domu.
Dženana Becirovic
odpira posamezniku široke možnosti zaposlitve od vzdrževalca računalniške opreme v podjetjih do samostojnega podjetnika za servisiranje in vzdrževanje računalniške opreme. Program gastronomski tehnik je namenjen kandidatom, ki so uspešno končali enega izmed programov Kuhar, Natakar ali Kuhar/natakar. Med poklici gastronomske in hotelske storitve se na LU Ormož lahko usposobite za kuharja, natakarja in trgovca. Med poklici tehniškega izobraževanja pa je mogoče pridobiti nazive ekonomski tehnik in elektro-
tehnik. Gimnazijcem, ki niso opravili mature, in interesentom, ki so uspešno opravili gimnazijski program, vendar študija niso nadaljevali ter želijo pridobiti prvi poklic, pa priporočajo poklicni tečaj za ekonomskega tehnika. Ponujajo tudi možnost različnih usposabljanj od vaditelja čolna do varstva pred požarom, pa tudi usposabljanja za delo, kot so priprava na ECDL-izpit, računalniško opismenjevanje za odrasle, MS Office 2007: Word, Excel, Access, Open Office.org in številne druge.
Viki Klemenčič Ivanuša
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: kuhar, natakar, prodajalec, računalnikar,
ekonomski tehnik, elektrotehnik, gastronomski tehnik;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina;
Računalniško usposabljanje: priprava na ECDL izpit, OpenOffice.org;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
m
ÄZ andragoškizavod
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11.02 23411 13
Vabljeni v srednješolske programe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* PROMETNI TEHNIK
* GOSTINSKI TEHNIK
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* TURISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* G D - KUHAR, NATAKAR
Mestni trg 2 2250 Ptu) a 02 749 21 50 S 02 749 21 56 S luptuj@5iol.net
Vpis v študijskem letu 2008/2009 !
Želite študirati v domačem kraju? Vas zanimajo ekonomske vede?
Ne odlašajte - pridružite se nam tudi vi!
Visoka poslovna šola - EF Ljubljana
dodiplomski študij ekonomije 3+2
GEA College - Center višjih šol
dvoletni študijski program - diplomirani ekonomist
Visoka šola za računovodstvo - Ljubljana	|r
dodiplomski študij računovodstva	"
program za pridobitev PEDAGOSKO-ANDRAGOSKE IZOBRAZBE
Vpis v šolskem letu 2008/2009 !	
	Začeli smo z vpisi v srednje šole:
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj 8 02 749 21 50 S 02 749 21 56 S luptuj@siol.net	PREDŠOLSKA VZGOJA Omejeno število mest! poklicni tečaj, SSI
	EKONOMSKI TEHNIK poklicni tečaj, PTI, SSI TURISTIČNI TEHNIK Omejeno število mest! 1 poklicni tečaj
	
KUHAR - NATAKAR *** Vse informacije dobite ADMINISTRATOR 1 v tajništvu Ljudske univerze Ptuj. AUM1N1S1 KA1 UK	
VLJUDNO VABLJENI !	TRGOVEC 1
WWW	. L U - P T U J . S I
Foto: vki
Foto: DB
Foto: DB
WWW.LU-PTUJ.S
Visokošolska izobraževanja na Ptuju
Priljubljena študijska programa Turizem in Mehatronika
V okviru Šolskega centra Ptuj že več let uspešno deluje Višja strokovna šola, kjer šolanje nadaljujejo tisti, ki si želijo več kot srednješolsko izobrazbo. Jeseni bodo tod potekali študijski programi Ekonomist, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine. Različne študijske programe pa so z nekaj slovenskimi univerzami oblikovali tudi v Revivisu, Regijsko višješolskem in visokošolskem središču na Ptuju.
Višja strokovna šola Ptuj
Letošnja novost na Višji
strokovni šoli je izvajanje novega rednega študijskega programa Ekonomist. Ta je nadomestil dosedanjega Komercialista in bo skupaj s programoma Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine skušal omogočiti študentom, da izrabijo in polno razvijejo svoje sposobnosti. »Vizija šole je vzpostaviti študij, ki bo zagotavljal za-posljivost in visoko kakovost diplomantov. Študentom omogočamo nadaljevanje rednega oziroma izrednega izobraževanja v bližini doma, ob tem pa obsežno prido-
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj
bitev znanja s področij poslovne logistike, finančnega poslovanja, računovodstva in mednarodnega poslovanja. Tako si naši diplomanti pridobijo zaposlitvene možnosti na področju podjetništva, bančništva, zavarovalništva, nepremičninskega poslovanja in poslovne logistike,« je pojasnil Robert Harb, ravnatelj višje šole na Ptuju. Najbolj prepoznaven program ostaja še vedno Mehatronika, ki je bil ravno tako prenovljen, zato omogoča študentom še večjo izbirnost kot do sedaj. Študenti si v času študija pridobijo širša tehnična znanja s poudarkom na računalništvu in robotiki, znanja iz elektrotehnike, strojništva in informatike v povezavi z ekonomijo, vodenjem in poslovnim sporazumevanjem. Upravljanje podeželja in krajine je program, kjer znajo diplomanti kmetijstva in krajine učinkovito organizirati, izvajati in spremljati kmetijsko proizvodnjo, predelavo in dodelavo kmetijskih proizvodov, oblikovati blagovno znamko in sodobne metode trženja v kmetijstvu in voditi prodajo kmetijskih pridelkov in storitev ter izdelkov dopolnilnih dejavnosti. Ravnatelj je izpostavil zanimiv in nov študijski program Ekonomist,
Direktor Revivisa Ptuj dr. Oto Težak
kjer se bodo študentje naučili analizirat statistične podatke, organizirati logistične in poslovne procese ter definirati razvojne strategije podjetij. Za prihajajoče šolsko leto imajo za novince razpisanih 175 mest za redni in 240 mest za izredni študij. Šola ima urejen spletni portal, na katerem je prav tako možno dobiti kopico koristnih informacij, najboljša promocija šole pa so po mnenju Roberta Harba študentje in njihov uspeh.
Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj - REVIVIS
Revivis je pričel izobraževati mlade pred štirimi leti. Cilj delovanja zavoda je, kot poudarja njegov direktor dr. Oto Težak, razvoj terciarnega izobraževanja v regiji Spodnje Podravje. V prihajajočem šolskem letu bodo študentje lahko izbirali med štirimi dodiplomskimi, štirimi magistrskimi in enim
višješolskim študijskim programom. Ponujeni so dodi-plomski študijski programi prve stopnje: Management turističnih destinacij, Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, Organizacija in management informacijskih sistemov. Med magistrskimi študijskimi programi druge stopnje pa so na voljo: Turizem, Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter Organizacija in management informacijskih sistemov. Kot je povedal Težak, izobraževanje poteka na Ptuju v obliki izrednega študija, ki ga bodo izvajale fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Vsi visokošolski programi so prenovljeni po bolonjskih smernicah. Težak je dodal, da je največji interes, zaradi hitro razvijajoče se turistične infrastrukture v našem okolju, za študijske programe s področja turizma. Informacije o možnostih študija si lahko pridobite na sedežu Revivisa Ptuj oziroma preko njihove spletne strani.
Ines Selic
Foto: DB
Foto: DB
_Starši in težave
Starši si (pre)pogosto zatiskajo oči pred otrokovimi težavami
Verjetno ni starša, ki ne bi o svojem otroku mislil le najboljše. V njem vidi zbrano vso bistrost, iznajdljivost, pogum in kreativnost tega sveta. Prav je, da so starši ponosni na svoje otroke in njihove dosežke, toda preveč idealistično pojmovanje je za otroka lahko vse prej kot koristno.
Naši otroci so naša prihodnost. Na njih gradimo svoje sanje, iz njih črpamo moč za nove podvige in nanje stavimo vse svoje upe za še lepši jutri. Že s trenutkom, ko se rodijo, postanejo naša najsvetlejša luč in vse, kar v življenju počnemo, je za njih. Zato je po svoje prav, da pričakujemo, da bodo naša prizadevanja, da bi jim njihovo življenjsko pot kar čimbolj olajšali, nekega dne tudi nagradijo. Le kaj bi lahko bila lepša nagrada za starša kot to, da je prav njegov otrok nekaj posebnega in da v nečem izstopa in to tako zelo, da to opazi tudi širša okolica. Žal je svet okrog nas vse bolj tekmovalno naravnan in okolica nas pogosto mimogrede prisili v to, da svojih vsakodnevnih in dejanskih dosežkov, za katere prav gotovo trdo delamo, če ne že kar garamo, ne znamo več ceniti. Hitri tempo življenja
in neizprosna konkurenca na številnih področjih življenja nam vcepljata v glavo, da ni več dovolj, da se trudimo pri svojem delu, ampak moramo pri tem blesteti. Zato se nevede (ali pa tudi ne) primerjamo s sodelavci, sosedi in celo prijatelji ter vse svoje sile uper-jamo v to, da smo boljši in uspešnejši od njih. To pomeni, da mora biti tudi naš otrok del te zgodbe o uspehu. Če se izkaže, da ima naš osnovnošolec težave pri branju in pisanju ali pa predšolski otrok zaostaja v razvoju v primerjavi s svojimi vrstniki, je to za ambiciozne starše vsekakor udarec, ki boli. Pa čeprav boli zaradi pričakovanj okolice in ne njih.
V sodobnem času se vse več govori o otrokovih primanjkljajih na posameznih področjih učenja. Pokazatelji slednjih se običajno kažejo že v otrokovem predšolskem obdobju, vendar starši žal pogosto ne opažajo progno-stičnih znakov, ki kažejo na njihov nastanek. Starši svojega otroka pogosto vidijo takšnega, kot si ga želijo in kakršen naj bi bil in ne vedno takšnega, kakršnega vidi denimo vzgojitelj v vrtcu ali učitelj v šoli. Zato se na učiteljevo opažanje nekaterih primanjkljajev odzovejo na
način, ki omalovažuje učiteljevo delo in šolski sistem. Za otrokove morebitne učne težave nemalokrat krivijo prav šolo ter iščejo pomanjkljivosti v učiteljevem delu, prav tako pa le redko iščejo vzrok za te težave, ampak vidijo LE težave, ki jih motijo, ter okolje, v katerem se le-te kažejo. Pri tem pa pozabljajo, da so prav starši tisti najpomembnejši člen v verigi do otrokovega uspeha - ne le v šoli (ali vrtcu), ampak tudi nasploh v življenju in da je njihov odnos do otroka in njegovih težav bistvenega pomena. Najverjetneje si vsi starši želijo, da bi bil njihov otrok v šoli uspešen. Toda slabši učni uspeh ter morebitne pritožbe učiteljev nad otrokovim učenjem in vedenjem privedejo starše do čustvenih problemov ter celo do skaljenih medsebojnih odnosov. Če starši v otrokovem predšolskem obdobju niso pozorni na znake, ki kažejo na razvojna odstopanja in vodijo do nastanka primanjkljajev na posameznih področjih učenja ali pa se jim zdi, da razvojne pomanjkljivosti, ki jih opažajo pri svojem otroku, niso tako pomembne, da bi vzbujale skrb, so ob učnih in vedenjskih težavah kasneje v šoli toliko bolj prizadeti. Če
za otrokove težave izve tudi širša okolica, je bolečina in morda tudi jeza toliko večja. Za večino staršev je njihov otrok pač poln prijetnih lastnosti, pameten, zanimiv in sploh najboljši. Učitelji pogosto pravijo, da ravno starši otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi težavami ne prihajajo redno h govorilnim uram in se ne odzivajo na vabila v šolo. Morda tiči vzrok prav v strahu pred tem, da ne bi slišali kaj slabega o svojem otroku. Morda se v sebi zavedajo, da njihov otrok res ni tako uspešen, kot si želijo ali pričakujejo od njega, toda dokler jim tega nekdo ne pove na glas, to dejstvo nima tolikšne teže. Po drugi strani so mogoče že naveličani nenehnih pritožb in kritik čez otroka in si želijo, da bi nekdo pa vendarle že opazil tudi kaj pozitivnega in bi jim to tudi z veseljem povedal. Kakorkoli, ko pa starši teh otrok vendarle pridejo v šolo in so soočeni z dejstvi, so njihova pričakovanja omajana, nad otrokom (in učiteljem) pa so razočarani.
Tudi starši potrebujejo pomoč in slednja je toliko bolj potrebna, kolikor večje težave ima njihov otrok. Starši si namreč radi zastavljajo vprašanja, povezana s smislom
otrokovega šolanja, z otrokovo srečo, zadovoljstvom, sproščenostjo ter najustreznejšim razvojem. Nekatere starše mori občutek krivde, ker so prepričani, da so otrokove težave posledica njihovih napak. Dogaja pa se tudi, starši pripisujejo težave le otroku in temu primerno tudi ravnajo z njim.
Da bi starši lahko pomagali svojemu otroku, ga morajo v prvi vrsti poznati in ga razumeti. Pred otrokovimi težavami si ne bi smeli zatiskati oči, ampak bi jim morali prisluhniti in iskati vzrok za njihov nastanek. Če jim ga uspe poiskati, je pol poti do uspeha že prehojene. Če sami vzroka za nastanek težav ne najdejo, jim mora pri tem nekdo pomagati: bodisi vzgojitelj v vrtcu, učitelj v šoli, speci-
alni pedagog ali kdo drug iz šolske svetovalne službe. Obstaja tudi veliko ustanov, kjer so zaposleni strokovnjaki z ustreznimi znanji, ki lahko staršem in otrokom pomagajo, kakršni so denimo svetovalni centri ter dispanzerji za mentalno zdravje. Da bi otrok dosegal optimalen razvoj ter se razvijal v uspešnega, zadovoljnega in predvsem srečnega mladega človeka, je bistvenega pomena, da starši dovolj zgodaj opazijo nepravilnosti v razvoju ter poiščejo ustrezno pomoč. Zatiskanje oči pred vzgojno-izobraževalnimi težavami je namreč zgolj pesek v oči in dlje časa kot traja, bolj oči skelijo ...
Nataša Zavec Erman, prof. def. (zasebna svetovalnica Iskrica)
ZASEBNA SVETOVALNICA
\ ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
I I	AMBROŽ IN ZAVEC ERMAN, d.n.o
_Prosti čas
Kako kakovostno preživeti proste urice?
Prosti čas naj bi bil čas namenjen preživljanju časa brez obveznosti in dolžnosti, ki ga človek nameni počivanju, relaksaciji, uživanju in poglobitvi v samega sebe, kar vse skupaj daje kvaliteto našemu življenju. Pred začetkom novega šolskega leta smo pod drobnogled vzeli Center interesnih dejavnosti in Športno šolo JuHuHu, ki otrokom in mladostnikom nudita kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se s športnim pedagogom Tomi-jem Jagarincem in strokovnim sodelavcem CID-a ter ju povprašali, kako po njunem mnenju preživljanje prostega časa vpliva na razvoj osebnosti mladih.
Tomi Jagarinec, športni pedagog in vodja Športne šole JuHuHu, je povedal, da se je danes težko opredeliti, ali je vsaka zunajšolska športna aktivnost otrok v prid njihovemu osebnostnemu razvoju in uspehu v šoli. »Šport je že od svojih korenin pomembna dejavnost, danes pa lahko rečem, da postaja nuja. Starejši kot smo, močneje vpliva na kvaliteto našega življenja, vendar je žal tako, da pri večini z leti športna aktivnost upada. Ravno zato je potrebno ukrepati na začetku, torej pri najmlajših. Možnosti in priložnosti ne manjka, nekatere so privlačnejše, druge manj, a žal jih je večina že pri najmlajših vse preveč usmerjenih k enemu samemu cilju-tekmi
in postati najboljši! Smo v času 29. olimpijskih iger, ki jim namenjajo pozornost celo tisti, ki jih sicer šport ne pritegne, saj predstavljajo vrh vsega športa, a žal so pripeljale tako daleč, da je od njih ostalo le nekaj lepo zvenečih olimpijskih sloganov, ki že dolgo ne veljajo! Olimpijske igre več niso tisto najpleme-nitejše, kar naj bi šport bil, pač pa so postale prekletstvo športa - olimpijska medalja že dolgo ni zdrava, vsi, ki je pa niso dosegli, ne štejejo! Tega začaranega kroga in na tisoče razočaranih športnikov se ne da zaustaviti, a po kateri poti bodo stopali otroci, lahko vendar odločajo najprej starši! Odločitev, v kateri šport in koliko, zagotovo ni lahka, predvsem ko imamo še vedno veliko športnih delavcev, ki nesmiselno računajo, da si bodo z zgodnjim ozkim usmerjanjem otrok v športne panoge vzgojili kasnejše vrhunske športnike in jim športni rezultat pomeni edini poveličevalni cilj, medtem ko je tisto pomembnejše za otroke, pedagoški proces in vzgoja, v ozadju. Premikanju športne specializacije v najzgodnejša leta stoji na drugi strani problem prenašanja modelov treninga vrhunskih športnikov na mlajše selekcije. Oboje pomeni hudo zlorabo otrok in v resnici onemogočanje kvalitetnega razvoja v duševno in telesno zdrave športnike. Kljub temu,
da znanstvena doktrina jasno navaja, da so v svojih disciplinah uspešnejši tisti športniki, ki si v otroštvu naberejo čim širše športno znanje in ima zgodnja profesionalizacija dolgoročno kvarne učinke, lahko v medijih sledimo poveličevanju primerov predšolskih otrok, ki opravljajo večurne treninge tudi dvakrat dnevno in zamenjujejo peskovnike in igrišča za krut profesionalni staž. V takem primeru je šport bolj škodljiv kot pa tisto, kar naj bi prinašal!
Za otroke bomo storili največ, če jim bomo omogočali takšno spoznavanje in ukvarjanje s športom, da bodo radi segli po njem in jim bo v kasnejšem življenju pomenil predvsem kvaliteto bivanja! To odgovornost nosijo predvsem starši, ki se je tudi vse bolj zavedajo, vendar jo vse premalo dopolnjujejo z lastnim vzgledom! Veliko otrok izvenšolske dejavnosti preživi na športnih terenih, kar je zagotovo spodbudno, a pravo vrednost bo dobil, ko bo postal družinska panoga. Takrat bo šport deloval z vsem svojim potencialom tako na osebnostno rast otrok kot tudi uspešnost v drugih življenjskih nalogah. V Športni šoli JuHuHu ponujamo otrokom nabor različnih športov v treh programih - poletni tabori, zimovanja in letna vadba na različnih športnih terenih. Če je naš prvi cilj otrokom dati čim več športnega znanja, je tik za njim
ali celo ob njem vzgoja otrok! Po našem mnenju mora biti šport vsem, posebej pa še otrokom, tisto kar je v osnovi bil, a je žal vse manj: to je veselje, ustvarjalnost, igrivost, sprostitev, zabava! Šport je pri nas doživetje, nasmejani otroci in zadovoljni starši pa naše vodilo! Če pa bo od tukaj naprej katerega pot zapeljala v tekmovalni šport, bo imel zagotovo dobro popotnico!«
Na drugi strani pa imamo Center interesnih dejavnosti, ki kot mladinski center na področju mestne občine Ptuj izvaja prostočasne interesne dejavnosti za otroke in mladino ter razvija področja mladinskega dela. Organizacija, ki je namenjena razvoju mladinskega dela, kar ne pomeni samo dela z mladimi po definiciji Evropske unije, posegajo namreč tudi na področje otrok. Po besedah Jurija Šarmana, strokovnega sodelavca, se posvečajo predvsem neformalnemu in priložnostnemu delu in učenju. Neformalno učenje je učenje z jasnim izobraževalnim ciljem, ki se odvija zunaj izobraževalnega sistema. Priložnostno učenje pa je, kadar se nečesa naučiš mimogrede, pridobiš veščino, nekaj obvladaš. Njihove ciljne skupine so otroci, mladina in tudi odrasli, tako posegajo tudi na področje vseživljenjskega učenja. CID ponuja delavnice, koncerte, tečaje, informiranje,
prostovoljno delo, ki ga lahko opravljajo, mednarodne izmenjave, vključujejo se v proces evropskega prostovoljnega dela. Skratka ponujajo obilo izvenšolskih dejavnosti, ki dopolnjujejo šolski prostor, s tem pa si mladi pridobivajo življenjske kompetence, hkrati pa se prilagajajo in posodabljajo z Evropsko unijo, ki je razvila kar nekaj instrumentov na tem področju. ena izmed teh je Europass, kjer gre za neke vrste spričevalo pri poklicnem ali visokošolskem spričevalu. Če greš v tujino, tuji delodajalci lažje razumejo tvoje dosedanje kompeten-ce, pridobljene tako v šoli kot izven nje.
Prosti čas je zanje nekaj, o čemer bi morali v prvi vrsti razmišljati starši. Televizija, računalnik in ostali pripomočki zabavne industrije so neprimerno zapravljanje prostega časa. Sami se trudijo mladini ponuditi predvsem koristno preživljanje prostega časa, to pomeni, da je otrok ne samo v organiziranih izvenšolskih aktivnostih, kot so treniranje športa ali glasbena šola, kar ni prosti čas, temveč je organizirana aktivnost, ki od mladega človeka zahteva precej energije. Otrok skupaj s starši se mora odločiti, kako bo svoj čas koristno izrabil, v CID-u mu ponujajo kulturne prireditve, tečaje, aktivno državljanstvo, kar pomeni sodelovanje v različnih aktivnostih v družbi, pomeni biti aktiven in opozarjati
na nekatere stvari, to ne pomeni samo politično, temveč aktivnost, ki se tiče njih in njihove lokalne skupnosti, gre za soustvarjanje družbe, kreativnost in izražanje lastnih idej. Po besedah Jurija Šarmana je prosti čas lahko kreativen ali pa popolno nasprotje tega, kar pomeni, da je v veliki meri izguba časa. Tako prihaja do pasivnosti mladih, predvsem se to opaža pri generaciji mladih, ki živi s tehnologijo, ima vsega dovolj, nimajo nikakršnih interesov, poplava informacij, ki jih je težko absorbirati, in prav ena izmed kompetenc je, kako izmed milijon informacij izluščiti bistvene in koristne podatke. Vse postaja tako enostavno, da ni potrebno več nič delati, mladi ne vlagajo truda, kar se zrcali v tem, da pričakujejo, ko bodo končali fakulteto, da se bodo poti odprle same. Pri nas so zato aktivnosti usmerjene k navajanju in razvijanju delovnih navad, saj brez lastnega vložka ni rezultata, otroci in mladi se morajo naučiti dajati lastne pobude in izražati kreativnost. V CID-u pomagajo mladim s prostori, z opremo, nasveti, mladi lahko izvajajo vse, kar oni lahko ponudijo s prostori in delno tudi s finančnimi sredstvi. Tako si mladostniki in otroci z nacionalnimi in mednarodnimi projekti razvijajo jezikovne, finančne in organizacijske kompetence.
Patricija Babosek
Gremo v atletsko šolo!
Gibanje je garancija za zdrav razvoja otroka, mladostnika ali odrasle osebe. V atletski šoli se gibanje otroka začne pri osnovah, kot so hoja, tek, skoki in različni meti. Otroci se najprej seznanijo z osnovami sistematične športne vadbe, gimnastičnimi, razteznimi in krepilnimi vajami ter s temeljnimi značilnostmi posameznih atletskih disciplin. Vadba obsega sklope osnovne motorike in gibalnih sposobnosti ter je prilagojena posameznim razvojnim obdobjem, s čimer je zagotovljeno integralno pridobivanje in razvijanje športnega znanja, ki je ključno za celosten in zdrav razvoj otroka. Skratka, poudarek dajemo elementarnim gibanjem - skokom, metom in tekom, veliko vlogo pri izvedbi strokovno pripravljenih vadbenih načrtov pa predstavljajo različne igre, štafetni teki in meti različnih pripomočkov. Vadba v atletski šoli je usmerjena v otrokov razvoj.
Pomembna prednost ukvarjanja z atletiko je tudi njena dostopnost in razširjenost. Za ukvarjanje z njo je potreben zgolj par športnih copat in športna oblačila, prakticirati pa jo je mogoče vedno in povsod - poleti in pozimi ter na prostem, na stadionu in v dvorani. Pravilno naučena elementarna gibanja zagotavljajo zdrav telesni in športni razvoj otroka, pa naj bo to v okviru atletike kot kraljice športa ali katere koli druge športne zvrsti.
Vpis v atletsko šolo bo potekal septembra in
oktobra vsako sredo ob 16.30 za otroke rojene med 1994 in 1997 ter vsak četrtek ob 16.30 za otroke rojene med 1998 in 2004. Vpis bo potekal na Mestnem stadionu na Ptuju. Pričakujejo vas strokovno usposobljeni in izkušeni trenerji in vaditelji - Mojca, Barbara, Simona in Aleš.
Boks klub Ring Ptuj,
Maistrova ulica 18, 2250 Ptuj
Naš Boks klub Ring Ptu¡ ¡e mlad klub, saj delujemo le od leta 2006. Glavna - osnovna dejavnost kluba je vzgoja in trening mladih in perspektivnih boksarjev od kategorije otroci do vrhunskih tekmovalcev. Na 1. slovenskem državnem prvenstvu 2006, v decembru 2006, je nastopilo 8 naših tekmovalcev. Vsi so dobili medalje: 4 zlate, 1 srebrno, 3 bronaste. Plan v letu 2007 je bil povečati število tekmovalcev na državnem prvenstvu za 50%, kar nam je v celoti uspelo. Z vztrajnim in uspešnim delom smo celo presegli to mejo in povečali število tekmovalcev za 75% v razmeroma zelo kratkem času (štiri mesece). Našega 2. državnega prvenstva 2007, ki je bilo aprila 2007, se je udeležilo 15 mladih boksarjev in osvojili smo 4 zlate, 4 srebrne in 1 bronasto medaljo. Zelo uspešno delujemo tudi v letu 2008, saj smo dosegli zavidljive uspehe na mednarodnem področju. Na Evropskem prvenstvu smo si prislužili eno 2. mesto in dve 5. mesti, zelo odlično pa smo se uvrstili na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre, kjer smo prišli celo do četrtfinala.
Naj vas seznanimo tudi s tem, da je v našem Boks klubu Ring Ptuj trenutno aktivnih 70 članov in zapolnjujemo vse starostne kategorije (člani/-ce, mladinci/-ke, st. dečki/deklice, ml. dečki/deklice, otroci, ostali). Program redne vadbe poteka 12 mesecev, 5 dni v tednu (od pon. do pet.), 5 terminov na dan:
-	1. termin: 10:30-11:30
-	2. termin: 14:00-15:00
-	3. termin: 15:00-16:00
-	4. termin: 18:00-19:00
-	5. termin: 19:00-20:00
Namen in naloge našega športnega kluba so v skladu s poslanstvom, zaradi katerega je bil naš klub tudi ustanovljen. Naj vam nekaj osnovnih tudi naštejemo:
>	razvoj in napredek boksarske športne dejavnosti in njenih aktivnosti so namenjeni predvsem posredovanju učenja o športu kotviru zdravega življenja v raznih oblikah treningov, tekmovanj in drugih oblikah;
>	njenemu vplivanju na oblikovanje pozitivnih osebnostnih lastnosti aktivnih, pasivnih in ljubiteljskih udeležencev boksa ter njihovemu zadovoljevanju potreb po rekreaciji in razvedrilu;
>	skrbi za množično in individualno popularizacijo boksa med vsemi člani družbene skupnosti, posebej pa mladimi;
>	skrbi za vzgojo članstva v duhu "fair playa";
>	z informiranjem preko sredstev javnega obveščanja in s pomočjo prijateljev in simpatizerjev boksarskega kluba in drugimi oblikami v širši javnosti popularizira boks in delovanje športnega kluba ter njegove športne in druge rezultate;
>	deluje in sodeluje z drugimi športnimi organizacijami, društvi in klubi doma in v tujini v smislu krepitve zdravih športnih odnosov in napredka boksa, razvoja športnega tekmovanja in drugih aktivnosti v raznih športnih dejavnostih;
>	preprečuje kršenje človekovih pravic in razpihovanjevseh oblik nestrpnosti.
Če želiš postati tudi ti član našega Boksarskega kluba Ring Ptuj, pokliči na številko 041 895 076 ali pa se oglasi v naših prostorih na Maistrovi ulici 1 8, Ptuj (nad barom Ring) v času treningov. Tudi pišeš nam lahko na elektronski naslov boks.klub.ring.ptuj@email.si in z veseljem ti bomo odgovorili na vprašanja ali posredovali kakršne koli informacije.
Sporazumevanje
Komunikacija v družini
O družini ima vsak svojo predstavo. Vsak ima o njej svoja merila in želje. Je pa o družini zapisala posebno misel To-morijeva, ki pravi: "V družini lahko človek doživi največ veselja in najbolj boleča razočaranja. Marsikomu je družina vir moči, nekoga drugega pa izčrpava bolj kot vsa druga področja življenja. V družini je človek deležen najbolj nežne skrbi in nege, a tudi najbolj trdih zahtev. Od nje dobiva dragocena darila in v njej doživlja najhujše izgube. Mnoge družina v življenju rešuje, a marsikoga tudi uniči." Ko preberemo te vrstice, se lahko vprašamo, kaj sploh je družina, da lahko ima tako pozitivne kot negativne učinke. Kaj se dogaja v njej, da vpliva na posameznike tako različno?
Človek se v masi ljudi pogosto počuti osamljen in v stiski, družina pa je tista, ki naj bi dajala človeku občutek varnosti in ljubezni, lahko pa se zgodi tudi obratno in se človek počuti v družini zelo neprijetno in nezaželeno. Ta druga oblika družine nikakor ne more nuditi posamezniku zatočišča pred mnogokrat zelo »krutim« svetom. Otrok se ne rodi v družino po svoji volji, ampak največkrat po želji svojih staršev, zato so tudi odgovorni za njegovo telesno in duševno zdravje. Otrok potrebuje osebno toplino in čas, ki mu ga starši posvetijo. Čas pa je v današnjem svetu pogosto problem. V večini primerov sta oba starša zaposlena in prihajata z dela pozno popoldne. Ko prideta domov, ju doma čaka še vrsta opravil, otrok pa želi, da čim več časa posvetita njemu. Kako naj najdejo starši neko mejo, da bodo opravili vse potrebno in imeli tudi čas za svoje otroke. Potrebna sta čas in dobra komunikacija, kajti brez tega ne more biti dobrega družinskega življenja. V sodobni družini je poleg očeta tudi mati prisiljena (pogosto, če si želi ali pa ne) hoditi vsak dan v službo. To vpliva ne samo na starše, temveč zlasti na otroke. Sodobna družina je povsem institucionalizirana. Družina, ki je veljala za primarno naravno družbo, je postala predmet neštetih predpisov in javnopravnih določil, hkrati
pa je tako zelo navezana na družbo in njene pridobitve, da brez tega več ne more živeti. Industrializirana družba je vzela sodobni družini njeno nekdanjo duhovno samovlado. Nekoč so starši skoraj neomejeno v svojem duhu vzgajali in usmerjali svoje otroke. Vplivi od zunaj so bili neznatni ali pa so jih starši sami izbirali, zato smo nekoč govorili o družinskem duhu in družinski miselnosti, po kateri se je družina razlikovala. Danes vsega tega ni. Otroci so v prvih letih v vrtcu. To ni nič narobe za večino otrok, kaj pa tisti, ki pridejo prvi v vrtec in odidejo zadnji domov. Koliko stika imajo ti otroci s starši. Dovolj, če so kvalitetni in podkovani z dobro komunikacijo.
Komunikacija pa ni le izražanje samega sebe in sporočanje svojih misli in čustev. Medsebojno sporazumevanje je dvosmerni proces in vključuje tudi sprejemanje in razumevanje sporočil drugim in resno odzivanje nanje. Danes se družine med seboj najbolj razlikujejo po načinu medsebojnega sporazumevanja. Ta je tesno povezan z na-
ravo in vsebino odnosov med družinskimi člani. V njem se kaže družinski vrednostni sistem, osebnost posameznih družinskih članov, medsebojna bližina, vsakodnevne navade, odprtost družine v svet. Obstajajo družine, v katerih se veliko govori, in take, ki so skopih besed. V nekaterih družinah govorijo le o pomembnih stvareh, v drugih pa se prav tem izogibajo. Vsaka družina si tudi nekatere stvari sporoča z molkom. V nekaterih družinah se znajo poslušati, v nekaterih drug drugega niti ne slišijo. Tako kot po besednem sporazumevanju in izražanju se družine med seboj razlikujejo tudi po nebesednih komunikacijah. Nebesedni jezik ima za družino pogosto močnejšo sporočilno vrednost kot besede. Zakaj je komunikacija pomembna?
Sposobnost izražanja omogoča življenje z drugimi. Komunikacijske spretnosti so pogoj za sporazumevanje in vključevanje posameznika v skupino. Ustrezne komunikacijske sposobnosti, ki jih vsakdo razvije že v družini, odločajo o vrsti, globini in
trajnosti odnosov, ki jih človek oblikuje z drugimi znotraj družine in zunaj nje. Jasna komunikacija je tudi pogoj za učinkovito reševanje raznih problemov. V nekaterih družinah ostanejo mnoge težave nerešene že samo zato, ker se o njih ne znajo, ne upajo ali ne zmorejo odkrito pogovarjati. Namesto odkritega sporočila o svojem nezadovoljstvu, nestrinjanju ali neo-dobravanju, ki je vedno lahko izrečeno na nežaljiv in vsakomur sprejemljiv način, gojijo člani družine medsebojne zamere in si delijo neposredne in zakasnele očitke. Pri vzgoji je zelo pomembna odprta komunikacija. Starši kažejo svojemu otroku sprejemanje, naklonjenost skozi besedno in nebesedno komunikacijo.
Sprejemanje drugega, takšnega, kot je, je bistven dejavnik pri ohranjanju vsakega razmerja, v katerem drugi raste, se razvija in se uči reševati svoje težave.
Če starši z besedo in notranjim občutjem otroku pokažejo, da so mu naklonjeni, lahko s tem dosežejo čudeže. Pripomorejo, da se otrok sprejema
takšnega, kakršen je, se doživlja pozitivno, pomagajo razvijati njegove sposobnosti in samouresničevanja. Olajšajo pot iz odvisnosti v neodvisnost. Pomagajo, da se nauči reševati probleme, ki mu jih prinaša življenje in ustvarjalno premagovati bolečine in razočaranja odraščanja. Naj-
pomembnejši učinek sprejemanja pa je otrokovo občutje, da je ljubljen, kar pospešuje telesno in duševno rast in je najučinkovitejše sredstvo pri zdravljenju duševnih in telesnih težav.
Barbara Ambrož, univ. dipl. soc. ped. (zasebna svetovalnica ISKRICA)
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
Kotnikova ulica 8,1000 Ljubljana
Odkrijte svoje možnosti pridobitve podiplomske izobrazbe v okviru enega od ponujenih programov.
Izbirate lahko med naslednjima programoma:
►	Magistrski študijski program 2. stopnje
(dvoletni bolonjski program):
•	Varstvoslovje
►	Doktorski študijski program 3. stopnje
(triletni bolonjski program):
•	Varstvoslovje
Informativni dan o študiju bo v začetku septembra. Lepo vabljeni!
Telefon: (01) 300 83 06 Spletna stran: www.fw.uni-mb.si E-mail: fw@fw.uni-mb.si
Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov 2008/2009
Več informacij na vseh poslovnih enotah AS, na www.adriatic-slovenica.si in modrem telefonu 080 11 10.
NAGRAJUJE!
Univerza i ¡. Fakulteta za iLjubljani ^¡jj^ pomorstiv m promet
tazpUtge v itudgikem letu 2008/2009 naj>¿ednje itudgbke. ptogtame.:
podiplomski itudij:
ipecia/iiticni enoletni itudij in
: dve.le.tnJ. maglstuki iti
(flometnih ved
vtiokoialikL ifaobomi triletni itadgik 1. itop/tft:
jractijiíío ittojniitvo, S (J'r.am.tín.a. tehnologga. in. txanipoxtna logtitiAa
¡W. ytavftñji
(((«011011 10*1 AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba dd • Članica Skupine KD Group

(?*om*t in pomotitvf,	. ^i	U^ff'^Jff
HBKLaJ^M^1........." '11 dehnol°wa /,to,7ieiii-
__	^	oftajUipoltna logistika.
fie irt^otynac^'e v	A pripeti/amt in vpLhrLurtL pogodi za. Átudi^^Ao ¿tito 2008/2009 nc^de.te. na.
ApUtni !>txajil www.fpp.mdiu. <d¿ po t*Ufonu 05 67 67 750 - 05 67 67 254 - 05 67 67 760
fer na e-moi/ nctitofiA: •c&dni.%*fk't:cit@fpp.ujti-£.bir iz%*drti.'tefk%art@fpp.usti-£.*i	in
podiplomski. Kmfm*.at@fpp.	&i
Zavarovanje otrok
Otroka obvezno zavarujte, a pametno
Nezgodno zavarovanje otrok pri nas že nekaj časa ni več novost; zavarujemo lahko že malčke v vrtcu, skorajda obvezno pa postaja zavarovanje naših osnovnošolcev, dijakov in študentov.
Čas sklenitev zavarovalnih polic je prav zdaj, pred pričet-kom šolskega leta. Marsikje v osnovnih šolah zavarovalne aranžmaje pripravijo (v dogovoru z izbrano zavarovalnico) kar sami in jih ponudijo staršem, nekatere šole pa dajejo staršem možnost izbire med več ponudbami zavarovalnic.
Ne glede na to pa je potrebno biti pri sklenitvi zavarovanja za otroka pozoren ne samo na ceno, ampak smiselnost določene zavarovalne police. Nikakor ne velja pravilo, da je najboljše najdražje zavarovanje, še manj velja, da je najbolj pametno vzeti najcenejšo ponudbo. Finančni strokovnjaki opozarjajo predvsem na dejstvo, da je precej nesmiselno pri zavarovanju otrok plačevati relativno drage premije za dnevno nadomestilo v času odsotnosti od pouka ter za
Če ste sklenili nezgodno zavarovanje za primer nezgode ali poškodbe, morate pri nezgodi otroka najprej izpolniti obrazec zavarovalnice za prijavo nezgode. Dopolniti ga je potrebno s potrdilom šole, priložiti pa še potrdilo o plačilu premije, izvide o poteku zdravljenja in drugo dokumentacijo, povezano z nezgodo. »Potrdilo zdravnika«, ali posebno »Zdravniško spričevalo« pa se izpolnjujeta le na izrecno zahtevo zavarovalnice.
t. i. bolnišnični dan (dan bivanja v bolnišnici). Tovrstna kritja so bolj opravičljiva za zaposlene, ki z vsakim dnevom bolniške pač izgubljajo del rednega zaslužka, nikakor pa ne za otroke, ki niso v službah in torej ne opravljajo pridobitne dejavnosti, tako ali tako pa so še vedno zdravstveno zavarovani preko staršev. Otrok torej v času bolezni ali okrevanja zaradi poškodbe ni finančno ogrožen, njegova zdravstvena oskrba pa je zagotovljena že preko obveznega in/ali dodatnega zavarovanja staršev. Toliko bolj smiselno in pametno pa je otroka za čim višjo vsoto, ki si jo lahko privoščimo, zavarovati za primer invalidnosti, še zlasti, če se tako hudo poškoduje, da ostane trajni invalid. V tem primeru mu bo namreč lahko popolnoma ali vsaj zelo onemogočeno ne samo dokončanje izobraževanja, ampak kasneje tudi zaposlitev. Torej - če že želite dobro zavarovati otroke, potem se pri plačilu osredotočite na postavko trajne invalidnosti, ki je, po drugi strani, večinoma celo ena cenejših zavarovalnih postavk za plačilo. Ponudb zavarovalnic je veliko, pred sklenitvijo pa vseeno dobro preberite vse, kar je v zavarovalni pogodbi zapisano.
SM
ZOJItfA ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Zakaj je sklenitev
Zojinega nezgodnega zavarovanja
modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
Zavarovanje lahko sklenete:
•	spomočjo interneta: www.ZavarovalnicaMaribor.si
na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor
pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor
več informacij 080 1920

SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AÏKIDO
KLUB BORILNIH
VEŠČIN PTUJ
VPIS VSAK PONEDELJEK	w	™ ■ ■ ^^^
IN SREDO OD 19. DO 21.
URE V NADZIDAVI ŠPOR-	VPISM|E V TErA| ZA ZAČFTNIKF
TNE DVORANE MLADIKA	VPISUJE V TEČAJ ZA ZAČE ' NIKE
(KICKBOXING CENTER).	NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE !
080 19 20	www.zoja.si
NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA ŠOLSKO LETO 2008/09
Poiščite brošure s pristopno izjavo v vrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku, v naših poslovalnicah ali pa zavarovanje preprosto sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni.
>■
ro
i 5 5
3 triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D.
Moda v solskih in studentskih klopeh
Za prve dni še poletnega septembra je gotovo najprimerneje, da se odločiš, če si punca, za lahko oblekico živih barv, ki ji lahko dodaš tudi
kakšne legice, ki tudi naj ne bodo črne. Obuješ lahko »boksarske« športne visoke škornje, seveda pa za vsak slučaj vzemi s seboj tudi šal, ki si ga
Za bolj drzna dekleta je primerna tale zelo kratka oblekica, v kombinaciji vijolične in črne barve, ki ji lahko dodamo tudi vijolično majico. Črne legice? Tukaj obvezno. Prave črne »bulerje« na noge in to je to.
Tukaj pa je že bolj resna opra-
kavbojk. Torej h kavbojkam fantje oblecite majico živih barv in preko rame vrzite bombažno kratko »college« jopico s kapuco. Obujte obvezno športne nizke čevlje. Če se odločite za športne copate, morajo biti modni, ne pa tisti, ki jih potrebujete za
treninge.
Dekleta lahko zraven ozkih majic letos kombinirate h kavbojkam tudi kakšno tuniko iz zelo tankega materiala, s širokimi rokavi in seveda zvezano v pasu. Ne pozabite vzeti iz omare še jeans jakne, ki pa naj bo letos bolj
dekliškega kroja in s krajšimi širšimi rokavi. Obujte čimbolj udobne »patike«, v katerih vas ne bo presenetil tudi kakšen dež.
Za konec pa še samo to, ne pozabite na torbo, v katero boste dali zvezke in knjige!
Sanja Veličkovic
Modni trendi
Foto: Črtomir Goznik
Zanjo: oblekica in šal Oviesse, čevlji Alpina. Zanj: hlače in majica Oviesse, natikači Alpina.
Vabljeni v Qlandío
Primerno za VTOCe SOlske nakupe!
V Qlandii Ptuj vas pričakuje več kot 30 trgovin in lokalov:
Interspar, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA Bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Stiftar, Lekarna (Budina-Brstje), Limoni, Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Oviesse, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic.
%QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
OI Peking 2008 • Sprejem v olimpijski hiši za Saro Isakovič
Na igre prišla prepričana v svoj uspeh
Letošnji 13. avgust se bo trajno zapisal v zgodovino slovenskega plavanja po zaslugi Sare Isakovič, prve slovenske olimpijke, ki je na letošnjih 29. olimpijskih igrah osvojila srebrno kolajno na 200 metrov prosto in s tem postala prva nosilka olimpijske kolajne za slovensko plavanje.
Del olimpijskih priprav je Sara skupaj z ostalimi člani slovenske plavalne reprezentance preživela v Termah Ptuj, ko smo jo imeli priložnost tudi sami podrobneje spoznati. Takrat je tudi povedala, da je plavanje eden najbolj napornih in najbolj konkurenčnih športov in da je borba v plavanju neizprosna. Ni govorila o rezultatih, o času, ki ji lahko prinese olimpijsko kolajno, govorila je le o pripravah, ki lahko prinesejo uspeh, osebno pa je bila že takrat prepričan, da ji bo letos uspelo, čeprav tega takrat še ni povedala naglas. Pa tudi trener in drugi spremljevalci ekipe so na Ptuju prosili, da re-prezentantov po nepotrebnem ne utrujamo z vprašanji o pričakovanjih na letošnjih olimpijskih igrah. Sari je uspelo, zdaj odhaja na študij na Univerzo v Berkeleyu v San Franciscu v prepričanju, da še ni rekla vsega v plavanju, da je pred njo še veliko izzivov. Tam bo trenirala
Navdušenje ob Sarinem prihodu v slovensko olimpijsko hišo v Pekingu.
Foto: Mirko Vaupotič
z izredno priznano trenerko Teri McKeever.
Prvo slovensko medaljo na letošnjih olimpijskih igrah in prvo olimpijsko medaljo za slovensko plavanje so izjemno veselo proslavili tudi v slovenski olimpijski hiši v Pekingu. Kot je povedal naš sodelavec iz Pekinga Mirko Vaupotič, so se ob tej priložnosti zbrali skoraj vsi člani slovenske olimpijske odprave in tudi precej Slovenk in Slovencev, ki živijo v Pekingu, kjer so slovensko junakinjo dneva vsi navdušeno pozdravili. Med prvimi so ji čestitali predsednik OKS mag. Janez
Kocjančič, veleposlanik RS v Kitajski dr. Marjan Cencen, predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen in še vrsta drugih, ki so 13. avgusta prišli v slovensko olimpijsko hišo v Pekingu. Za dobro počutje je z izvrstno hrano poskrbel tudi kuharski mojster Jože Oseli.
Sari je pripravil torto in gobovo juho, s katero jo je še posebej razveselil. Kljub temu da je bila že zelo utrujena in tudi lačna, ji ni bilo težko govoriti o vtisih po osvojitvi kolajne in o tem, da je na olimpijske igre prišla prepričana v svoj uspeh.
MG
Rokomet • Prijateljski tekmi
Jeuzalem - Drava 41:24 (20:11)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Belec, Marin; Rajšp, Sok 11 (1), Korpar 6, Kovačič, Klemenčič, Melnjak 2, Majcen, Bogadi 1, Bezjak 4, Raduj-kovic 2, B. Čudič 6 (1), Hebar 2, Žu-ran 2, Korez 2, Simonič, Ivanuša, Jo-vanovič 3. Trener: Saša Prapotnik.
Drava: Dogša, Klinc, Bezjak, Be-denik; Kelenc 2, Mesarec 2, Halilovic 5 (2), Luskovič, Bračič 2, Predikaka 3, Kafel, Oder 3, Sabo 2, Ivančič 5, Požar, Ferk, Longino, Čeh, Mesarič. Trener: Ivan Hrupič.
Ormožani so visoko ugnali ptujskega drugoligaša, ki je šele na začetku priprav na novo sezono. Jeruzalem je igral trdno v obrambi in preko protinapadov polnil mrežo ptujskih vratarjev. Najvišja prednost v 1. polčasu je za varovance Saše Prapotnika že znašala 11 zadetkov, 14:3. V nadaljevanju so se pobrali tudi rokometaši Drave, ki so nastopili brez bivših jeruzalem-čkov Matjaža Pisarja in Aleša Bel-šaka. Z njima bo Drava eden izmed glavnih kandidatov za uvrstitev v 1. B-ligo. V 2. polčasu je Ptujča-nom uspelo znižati zaostanek na 9 zadetkov, 16:25. V zaključku pa so Vinarji povišali prestavo višje ter dosegli visoko zmago z 41:24. V
V torek, 19. 8., ob 17.30 na Hardeku gostuje zagrebški Medveščak, v petek, 22. 8., pa Vinarji še enkrat odhajajo na gostovanje k Vartek-su. Od 29.-31. avgusta jeru-zalemčki odhajajo na kratke priprave v Crikvenico, kjer bodo sodelovali na turnirju skupaj z gostitelji, Zametom, Porečem.
nadaljevanju priprav bo cilj Ormo-žanov še napredovati v hitri igri in v zmanjšanju tehničnih napak, ki so jih tokrat proti Dravi storili 16. V tretjem polčasu so se pomerili še mladinci Jeruzalema in Drave. Z izidom 18:10 so slavili Ormožani, ki bodo letos nastopili v 1. mladinski ligi. Pri zmagovalcih sta Hebar in Kovačič zadela po štirikrat, pri poražencih pa je trikrat zadel Ferk.
Varteks - Jeruzalem 26:26 (15:9)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Belec; Korpar 4, Krabonja 3, Melnjak 1, Bogadi 3, Bezjak 2, Radujkovič 1, B. Čudič 4, Ivanuša, Sok 3, Hebar, Žuran 5, Korez, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so v Varaždinu odigrali slab prvi in odličen drugi polčas. V prvem delu je hrvaški 1. A-ligaš izkoristil napake Vinarjev in solidne obrambe vratarja Toliča. Ob tem sta Bojan Čudič in Sok zapravila še sedemmetrovki. V nadaljevanju so Ormožani z visokim tempom utrudili rokometaše Varteksa in ob dobri igri v obrambi je bil rezultat izenačen na 20:20. V zaključku tekme so varovanci Saše Prapotnika zapravili nekaj lepih priložnosti za prevzem vodstva, kar so s pridom kaznovali gostitelji z vodstvom 25:22. V dramatični končnici je Melnjak izenačil v zadnjih trenutkih tekme na 26:26.
Prapotnik je ponudil priložnost vsem trem vratarjem, ki so svojo nalogo opravili solidno. Tudi vsi preostali igralci so dobili svojo minutažo; nekateri so jo izkoristili bolje, drugi pa slabše. V prvi pripravljalni tekmi so Ormožani s 45:20 premagali 1. B-ligaša iz Gorišnice.
Uroš Krstič
Foto: Mirko Vaupotič
Sara pri rezanju torte, ki jo je posebej zanjo spekel kuharski mojster Jože Oseli.
OI Peking 2008
Imamo tudi zlato!
Za slovenske športnike na OI je bil pretekli konec tedna zelo uspešen, saj so v treh dneh osvojili tri medalje (že prej jo je imela Sara Isakovič). Najprej nas je z bronom razveselila judoistka Lucija Polavder, v nedeljo pa sta slovensko zbirko medalj dopolnila Primož Kozmus in Rajmond Debevec. Prvi je suvereno osvojil zlato v metu diska, drugi pa po dramatičnem zapletu in razpletu (prvi je bil po kvalifikacijah, do brona pa je prišel po zadnjem slabem poskusu Američana Emmansa) bron v streljanju.
Atlet Primož Kozmus - zlato
Judoistka Lucija Polavder bron
Strelec Rajmond Debevec bron
Na Poli maratonu ne bomo žejni!
Vsa leta Poli maratona nas spremlja podjetje Komunala Ptuj, ki nam omogoči hladno, svežo in osvežujočo vodo iz vodovoda. Te kapljice, ki le s premikom pipe pritečejo in nas odžejajo, so danes samoumevne, vendar dobro je, da se zavedamo dejstva, da v mnogih državah, tudi evropskih, voda iz pipe ni pitna.
Ne skrbite, na Poli maratonu ne boste žejni (po opravljenem kolesarjenju pa tudi lačni ne)
Pri aktivnem delovanju telesa, torej tudi pri športu, se potreba po tekočini spremeni, saj zaradi potenja hitreje izgubljamo vodo v telesu. Tako moramo biti pazljivi, da ne bi prišlo do dehidracije. Če smo natančni, pa z vodo izgubljamo tudi elektrolite - soli, zato je priporočljivo, da ne pijemo samo navadne vode, ker ta izplakuje elektrolite. Najbolje je, da posežemo ■*po izotoničnih napitkih. Ti, Jzraven sladkorjev, ki dajejo iEenergijo, vsebujejo potrebne
elektrolite: magnezij, kalij in soli. Dobro si je zapomniti, da mora pri dolgotrajnejših obremenitvah in še v vročem vremenu športnik spiti vsakih 10 minut po 200 ml pijače.
Kvalitetnavodajevir zdravega življenja
Telo 17-letnika vsebuje okoli 70 % vode. S starostjo se količina vode v telesu zmanjšuje. Pri človeku, ki je star 70 let, izmerijo le še okoli 45 % vode. Tu je vzrok, da starejši ljudje težje prenašajo (ker se v resnici tudi težje prilagajajo) zunanje in notranje temperaturne spremembe. Ne le v naših telesih, tudi v hrani, ki jo zaužijemo, je 80 % vode. Zdravniki priporočajo, naj veliko pijemo, skupaj s hrano moramo v telo vnesti okoli 2,5 litra vode na dan. Dnevno s sečem izločimo okoli 1,5 litra vode. Tako na teden predelamo - torej »polulamo« - okoli 17,5 litra vode, na mesec pa bi lahko napolnili 70 litrski sod. Telo vodo potrebuje, zato je pomembno, kakšno vodo ne samo pijemo kot pijačo, temveč tudi upora-
bljamo za kuhanje, za umivanje, zlasti zob in ustne votline, pomembno je tudi, s kakšno kvaliteto vode peremo perilo, saj je oprano perilo v tesnem stiku s telesom.
Voda v našem telesu se ne nabirasama
Danes že vsi vemo, da je najbolj zdrava pijača navadna voda. Res je, da imajo tudi ostale pijače, seveda v primernih količinah, zdravilne učinke. Odlični so nesladkani sadni sokovi, pa zelenjavni sokovi, tudi vino, ki blagodejno vpliva na kardiološke probleme, mleko za dobro prebavo, pa kava za ljudi z nizkim pritiskom ... V vsakdanjem življenju mnogi načrtno pazijo, da v telo vnesejo dovolj veliko količino vode, večina pa nas še vedno pozabi in pijemo le, ko smo žejni. Nekateri zdravniki opozarjajo, da se pri mnogih ljudeh zgodi celo, da so v resnici potrebni pijače, začutijo pa lahkoto ali potrebo po nečem ... Ker ne poslušamo telesa, jemo, namesto da bi pili. V telo je potrebno dnevno vnesti - torej popiti - najmanj
1,5 litra tekočine, če je vroče ali se ukvarjamo s telesno aktivnostjo in se potimo, pa še več. Ne le, ker bi lahko prišlo do dehidracije, tudi sicer se boste bolje počutili, če boste veliko pili - vode seveda, saj o njej pišemo.
Prav tako pa lahko tudi letos pričakujemo odprte pipe, kot so bile vsa leta Poli maratona, v Moškanjcih, na destrniškem bregu. Gomili in še drugih lokacijah. Da pa na Poli maratonu ne bi prišlo do manjših dehidracij, vas, dragi bralec, prosim, da upoštevate navodila strokovnjakov in vsakih 10 min popijte 200 ml pijače. Poli maraton se bliža in verjamem, da že trenirate. Polni ste kondicije in energije. Tisti, ki se še niste odločili, za vas je skrajni čas, sedite na kolo, mini maraton vas vabi. In ko greste na pot, vzemite s seboj napitek, ki si ga lahko pripravite kar doma: V 0,7 I vode zmešajte 25 g glukoze, 2 g kuhinjske soli in žlico limoninega soka. Srečno pot vam želim.
Tilen Mrgole, Di@log Co
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Do zmage z desetimi igralci
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: Mons Claudius - Stojnci 1:2, Paloma - Trgovine Jager 3:1, Dravinja Kostroj
-	Tehnostroj Veržej 3:1, Črenšovci
-	Malečnik 1:4, Koroška Dravograd
-	Odranci 1:3, Kovinar Štore - Čarda 4:2, Simer šampion - Šmartno 0:2.
1.	KOVINAR ŠTORE 2	2 0 0	8:2	6
2.	STOJNCI 2	2 0 0	6:2	6
3.	DRAVINJA KOS. 2	2 0 0	6:2	6
4.	ŠMARTNO 2	2 0 0	4:0	6
5.	ODRANCI 2	110	4:2	4
6.	PALOMA 2	11	3:1	4
7.	MALEČNIK 2	10 1	5:4	3
8.	ČARDA 2	10 1	6:6	1
9.	TEHNO. VERŽEJ 2	0 11	1:3	1
10.	ČRENŠOVCI 2	0	1 1	2:5	1
11.	SIMER ŠAMP. 2	0	0 2	2:4	0
12.	DRAVOGRAD 2	0	0 2	1:5	0
13.	TRGOV. JAGER 2	0	0 2	2:7	0
14.	MONS CLAUD. 2	0	0 2	1:6	0
Drugi krog v 3. SNL-vzhod je bil zelo zanimiv. V sobotnih srečanjih so najprej na igrišče stopili nogometaši Stojncev, ki so slavili na gostovanju pri novincu v ligi, ekipi Mons Clau-diusa. Do zmage pa so prišli tudi nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so
premagali Čardo: že po prvem polčasu (3:0) je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma. Tudi Dravinja je drugič zmagala. Očitno so v Slovenskih Konjicah po vrnitvi trenerja Marjana Marjanoviča stvari postavili drugače in v letošnjem prvenstvu računajo na visoka mesta. Tokrat so zanesljivo odpravili Veržejce, čeprav so ti dosegli prvi zadetek na srečanju (4. minuta). V Sladkem Vrhu je Paloma premagala »trgovce« iz Šmarij pri Jelšah, za zmago pa je eden najbolj zaslužnih veteran Gregor Žabota, ki je dosegel dva zadetka. Pravo presenečenje so v Črenšovcih pripravili nogometaši Malečnika, ki so brez večjih težav ugnali svoje domačine. Očitno je, da je stari nogometni lisjak na klopi Malečnika Vojislav Simeuno-vič dobro pripravil svoje varovance, ki jim je bil poraz doma v prvem krogu proti Dravinji velik opomin. Dva zadetka za goste je dosegel mladi Jan Lenič, ki je bil nekaj časa član ptujske Drave. Za hladen tuš svojim gledalcem pa so poskrbeli nogometaši Dravograda, ki so na domačem igrišču klonili proti Odrancem. V edinem nedeljskem srečanju, ki je bilo odigrano v Celju, je novinec v ligi Simer šampion moral priznati premoč
sosedov iz Šmartnega.
Mons Claudius - Stojnci 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Čeh (65. z 11 m), 1:1 Firer (80), 1:2 Marinič (89)
STOJNCI: Strelec, Kokot, Klinger (od 70. Topolovec), Toplak, Marinič, Čeh (od 83. Topolovec), Milošič (od 12. Starčič), Žnidarič, Mlinarič, Rižnar, Janžekovič. Trener: Robert Težački.
Nogometaši iz Stojncev so na gostovanju pri novincu v ligi, ekipi Mons Claudiusa iz Rogatca, ki domače tekme igra v Rogaški Slatini, prišli do druge zaporedne gostujoče zmage, ki pa je bila težko priborjena. Srečanje se za Stojnčane ni pričelo najbolje, saj so že v 12. minuti ostali brez vratarja Francija Strelca, ki je za svoje posredovanje pred domačim igralcem dobil rdeči karton. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in predvsem borbena, predvsem so se v tem elementu izkazali gostje, ki so s tem nadomestili igralca manj v polju.
V začetku drugega polčasa so domačini imeli strel z bele točke, ki pa ga niso izkoristili, kar je dalo dodatni
spodbudo gostom, ki so zaigrali bolj ofenzivno. V 64. minuti so si tudi oni priigrali strel z bele točke, vajo domačinov pa je ponovil Filip Žnidarič. Šele v tretjem poskusu, ki so ga imeli gostje minuto kasneje, je Sandi Čeh svojo ekipo povedel v vodstvo. Domačini so imeli v nadaljevanju rahlo pobudo in deset minut pred koncem so rezultat izenačili. Vse je že kazalo na to, da bodo »kanarčki« osvojili točko, s katero bi bili glede na vse okoliščine (igralec manj, neuspešen strel domačinov z 11 m) zadovoljni, a je minuto pred koncem tekme za popolno zmagoslavje z odličnim in natančnim strelom poskrbel Rok Marinič.
Danilo Klajnšek
Sandi Čeh - nogometaš Stojncev: »To je bila nenavadna tekma. Na to gostovanje smo šli z namenom, da še drugič zmagamo. To smo tudi dosegli, vendar smo se morali zelo potruditi, še posebej po izključitvi našega vratarja, zaradi česar smo skoraj osemdeset minut igrali z igralcem manj. Sedaj ni pomembno, pomembne so tri točke in spoznanje, da igramo dobro.«
Nogomet • Štajerska liga
Bukovčani srečno do točke, Podvince v sredo
REZULTATI 1. KROGA: Bukovci
-	Šoštanj 3:3, Peca - Holermuos Ormož 1:2, Pohorje - AHA EMMI Bistrica 2:1, LKW JACK Gerečja vas
-	Jarenina Šentilj 3:1, GIC Gradnje Rogaška - Brežice 7:0, Zreče - Teh-notim Pesnica 2:1. Srečanje Podvin-ci - Partizan Fram je preloženo na kasnejši termin.
1.	G. G. ROGAŠKA 1
2.	GEREČJA VAS 1
3.	HOLER. ORMOŽ 1
0 0 0 0 0 0 0 0
7:0 3:1 1:2 2:1 2:1 3:3 3:3 1:2 1:2 1:2 1:3 0:7
4.	ZREČE	1
5.	POHORJE	1	1	0	0
6.	BUKOVCI	10	10
7.	ŠOŠTANJ	1	0	1	0
8.	PECA	1	0	0	1
9.	A. E. BISTRICA	1	0	0	1
10.	TEH. PESNICA 1	0	0	1
11.	JARENINA - Š.	1	0	0	1
12.	BREŽICE	1	0	0	1
13.	PODVINCI	-	-	- -
14.	PAR. FRAM	-	-	- -
Tekmovanje so pričeli tudi nogometaši v Štajerski ligi. Še najbolj zadovoljni so lahko v Rogaški Slatini, kjer so gostili novinca v ligi - Brežice ter jim nasuli kar sedem zadetkov. Seveda si v mestu kristala želijo, da bi njihovi nogometaši tudi naprej igrali tako dobro in učinkovito. Zmagovati so pričeli tudi nogometaši iz Gerečje vasi, ki so slavili na domačem igrišču proti Jarenini Šentilju, ter Ormožani, ki so bili uspešni v Črni na Koroškem, kjer so ugnali domačo Peco. Do točke so v uvodnem srečanju prišli tudi novinci iz Bukovcev, ki so doma remizirali s Šoštanjem. V Rušah je domače Pohorje, ki ga vodi nekdanji trener Drave Silvo Berko, minimalno ugnalo Bistričane, Zreča-ni pa Tehnotim Pesnico.
Srečanje med Podvinci in Partizan Framom je bilo zaradi petkovega razdejanja po toči prestavljeno na kasnejši termin.
Moštvo Bukovcev je v prvi tekmi osvojilo prvo točko.
Peca - Holermuos Ormož 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Terbovšek (14), 1:1 Jurčec (37), 1:2 Zidarič (65).
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Štiberc, Piberčnik (Goričan), Druzovič (Zorman), Požegar (Mlinarič), Zidarič, Prapotnik, Jerebič, Za-dravec, Jurčec. Trener: Novak
Pohorje - AHA EMMI Bistrica 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jug (20), 1:1 Divjak (76), 2:1 Makari (89)
AHA EMMI BISTRICA: Danilovic, Peterca, Modrič, Zupanič, Plevnik (J. Jelenko), Mlinar, Levart (Tkavc), U. Jelenko, Divjak, Mori, Hrušman. Trener: Momčilo Mitič
LKW Jack Gerečja vas -Jarenina-Šentilj 3:1 (2:1)
Bukovci - Šoštanj 3:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Džajič (33), 0:2
Džajič (35), 1:2 Plohl (45), 2:2 An-tolič (52). 2:3 Spasojevič (55), 3:3 Habrun (84)
BUKOVCI: Grabrovec,Vajda (od 78. Šmigoc), Antolič, Zorko, Plohl, Kozel, Kokot, Modrič, Strelec (od 70. Zemljarič), Majer (od 51. Habrun), Herga. Trener: Milivoj Jamnik.
V	Bukovcih je bila nedelja popoldne v znamenju nogometa, saj so njihovi nogometaši odigrali prvo prvenstveno srečanje v Štajerski ligi. Pred srečanjem je bilo čutiti kar nekaj športne nervoze, ob tem pa je v gneči na meji ostal njihov nogometaš Damjan Habrun, ki pa je le prispel na tekmo, njegov zadetek pa je prinesel pomembno točko Bukovčanom.
V	tem srečanju je bilo polno obratov. Prvi so resneje zapretili domačini že v 5. minuti, ko je po levi strani lepo prodrl v gostujoči kazenski prostor Antolič, streljal proti golu Šoštanja, gostujoča obramba pa je s težavo izbila žogo v kot. Devet minut kasneje se je Strelec sam znašel pred gostujočim vratarjem, vendar ga ni premagal. V samo dveh minu-
tah (33. in 35.) so gostje dosegli dva zadetka. Zaspanost domače obrambe je dvakrat izkoristil mladi Dejan Džajič in zadel v polno, v 37. minuti pa je isti igralec zamudil še izjemno priložnost. Domačini kljub vodstvu gostov niso popustili in minuto pred odhodom na odmor je Plohl znižal rezultat. V začetku drugega polčasa so domačini rezultat z močnim in natančnim strelom Antoliča izenačili, veselje pa ni dolgo trajalo, saj je kapetan gostov Sprečakovič tri minute kasneje Šoštanjčani ponovno povedel v vodstvo. Sledil je pritisk domačih, ki se je uspešno končal šest minut pred koncem srečanja, ko je Habrun po napaki vratarja Šoštanja iz bližine žogo potisnil v mrežo.
Milivoj Jamnik - trener Bukovcev: »Fantom čestitam za borbenost, saj so se po vodstvu Šoštanja pobrali. Nismo igrali slabo, vendar smo v veliki želji po uspehu naredili preveč napak. Na koncu se je vse dobro izteklo.«
DK, PG
Športni napovednik
NOGOMET
POKAL HERVIS
PARI 1. KROGA - TOREK ob 17.00: Zavrč - Korotan, Črenšovci
-	Aluminij, Šentjur - Polana, Mura 05 - Gradnje Slovenj Gradec, Bela krajina - Bonifika, Olimpija - Velesovo, Idrija - Krka, Tinex Šenčur
-	Krško.
ROKOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
V sredo bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja gostovale v Zagrebu, kjer bodo v okviru priprav na novo prvenstvo odigrale prvo pripravljalno srečanje; njihove tekmice bodo igralke Trešnjevke. Danilo Klajnšek
Mali nogomet
8. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vltomarci Petlja prireja 8. tradicionalni Sandijev memorial, NOČNI TURNIR VMALEM NOGOMETU (4+1), ki bo potekal v SOBOTO, 30. avgusta 2008, na asfaltnem igrišči pri OŠ v Vitomarcih. Program prireditve:
SOBOTA, 30. 8. 2008
13.00 - prijateljska tekma ekip do 16 let.
14.00 - veteranski turnir povabljenih ekip
19.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip
20.00 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal
Rok prijav in žreb za članski turnir: na dan turnirja do 19.30 ali na telefon 031 634 847. Prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 15 % popusta na prijavnino.
Nagradni sklad;
1.	mesto: 560 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 260 € + pokal
3.	mesto: 160 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada v vrednosti 100€.
Bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja in fair play ekipo.
Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Informacije: 031/634-847 (Darko), 051/367-899 (Peter)
10-letnica ŠD Podlože
Športno društvo Podlože bo naslednjo soboto, 23. 8., praznovalo 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo v športnem parku Podlože pripravili slovesnost, ki se bo nadaljevala z veselico (igral bo ansambel Zreška pomlad). Kulturni program se bo začel ob 18.30, najbolj zaslužni člani pa bodo prejeli priznanja. Vabljeni!
Športne novičke
Nogomet • Prijateljska tekma:
Cirkulane - Drava Kuršanec 1:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Medved (23), 1:1 Seli-movič (26), 1:2 Jalušič (59)
Cirkulane: Drevenšek, Klajderič, Kovačič, A. Belšak, Hrženjak, Se-limovič, Kokol, Šmigoc, J. Belšak, Jurgec, Bombek. Igrali so še: Topo-lovec, Hrga, Milošič. Trener: Miran Klajderič.
Nogometaši iz Cirkulan so odigrali prijateljsko nogometno srečanje z ekipo Drava Kuršanec iz sosednje Hrvaške. To je tradicionalno srečanje teh dveh ekip, v katerem so letos zmagali gostje. V srečanju veteranskih ekip so bili prav tako boljši gostje, ki so svoje gostitelje ugnali z 8:4.
Nogomet • Turnir v Podlehniku:
pokal v Videm
NK Podlehnik je v soboto organiziral 1. memorialni turnir v spomin na Vekoslava Frica, bivšega župana in nekdanjega člana tega kluba. Pet-
kovo neurje je bilo razlog, da ekipe niso prišle v popolnih sestavah, saj je bilo veliko njihovih članov aktivnih pri saniranju in pomoči. Kljub vsemu pa so organizatorji turnir izvedli, prvo mesto pa so si priigrali nogometaši Vidma, ki so v prvem srečanju premagali Podlehnik, v finalu pa še Gorišnico.
V veteranskem srečanju med Pod-lehnikom in Leskovcem sta se ekipi razšli z rezultatom 0:0.
REZULTATI:
Videm - Podlehnik 5:2, Gorišnica - Tržec 4:2 (0:0) po streljanju enajstmetrovk
Za 3. mesto: Podlehnik - Tržec 7:1
Za 1. mesto: Videm - Gorišnica 2:0
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • La Luna druga v Avstriji
Na avstrijskem hipodromu v Bad-nu je član KK Ljutomer Rene Hanže-kovič s 5-letno kobilo La Luno v dirki na 2100 metrov dolgi stezi osvojil 2. mesto. La Luna je dosegla kilometrski čas - 1:18,3.
NŠ
■ 4	Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
WWW.]
6. september 2008
Kolesarimo z okusom.
Rokomet • Nastja Prapotnik, ZRK Mercator Tenzor Ptuj
»
Borile se bomo za sam vrh
«
Rokometašice ekipe Mercator Tenzor iz Ptuja že nekaj časa marljivo vadijo ter se pripravljajo na novo rokometno sezono, kjer računajo na vidnejšo vlogo. Kljub temu da v prvem delu prvenstva ne bo ekipe ljubljanskega Krima, prvenstvo ne bo nič manj zanimivo. Celjske mesnine, ljub-
ljanska Olimpija, Ptujčanke in ekipa iz Žalca se bodo borile za najvišja mesta - vsaj takšne so napovedi rokometnih strokovnjakov. Trener Drave Nikola Bistrovič je z dosedanjim potekom priprav zadovoljen, prva preizkušnja pa njegovo ekipo čaka to sredo v Zagrebu proti domači Trešnjevki. Ponovno
se v tem prvenstvu precej pričakuje od Nastje Prapotnik, ki je bila v minuli sezoni najboljša strelka v 1. slovenski ženski rokometni ligi. Nastja se je pred kratkim vrnila z mladinskega svetovnega prvenstva in se takoj priključila ekipi. O nastopu na SP in o začetku priprav je dejala: »Za nas je bil že veliki
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik je bila v prejšnjem prvenstvu najboljša strelka celotne 1. slovenske ženske lige.
Rokomet • Sašo Kafel, MRK Drava Ptuj
Pohod proti 1. B
uspeh, da smo se sploh uvrstile na to prvenstvo. Glede na razplet sem zadovoljna in bi ga osebno ocenila kot dobrega. Kar pa se priprav tiče, so super. Del treninga oddelamo na stadionu, kar je namenjeno pridobivanju kondicije, vaje za moč delamo v fitnesu, z žogo pa v ŠD Mladika. Če želimo maksimalno pripravljene pričakati novo prvenstvo, moramo kar pridno trenirati.«
V zadnjih dveh sezonah so bile ptujske rokometašice vedno visoko uvrščene, tako v prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. O letošnjih ambicijah pa je Nastja povedala: »Zadnje čase smo bile vedno pod vrhom. Upam na najboljše, to pa je uvrstitev od prvega do tretjega mesta. Z okrepitvami, ki smo jih dobili in so kvalitetne rokometašice, bi se dalo to tudi uresničiti.«
Tako kot vsaki igralec ali igralka tudi Nastja v športu goji svoje ambicije. Verjetno so dobre igre v klubu, naslov najboljše strelke v državnem prvenstvu ter nastopi v reprezentanci opozorili na to mlado rokometašico. O svoji nadaljnji poti pa je Nastja skromno dodala: »Najpomembneje mi je, da to sezono na Ptuju dobro odigram oziroma odigramo kot ekipa, za naprej pa še bomo videli.«
Danilo Klajnšek
Rokometaši ptujske Drave vadijo in se pripravljajo na pričetek prvenstva v 2. SRL, kjer imajo visoke ambicije, ki segajo do napredovanja v 1. B slovensko moško rokometno ligo. V klub sta se iz Ormoža vrnila Belšak in Pisar, ki sta svoje rokometne korake naredila ravno pri Dravi, prišla sta Ivančič in Oder kakor tudi trener Hrupič. Optimizma in jasnih ciljev jim ne manjka. O vsem tem smo se pogovarjali s kapetanom ekipe v minuli sezoni Sašem Kafelom.
Kako bi ocenili minulo sezono, ko se vam ni uspelo uvrstiti v 1. B SRL?
S. Kafel: »»Lanska sezona se nam seveda ni izšla po načrtih, ki smo si jih zastavili pred pričetkom (uvrstitev v 1. B SRL). Ekipa je bila kar dobro sestavljena in cilji so bili realno zastavljeni. Seveda pa kljub vsemu potrebuješ nekaj sreče, te pa mi lansko sezono nismo imeli. Že pred pričetkom sezone je ekipa zaradi poškodbe Iztoka Luskoviča in mene izgubila dva člana prve postave. Kljub temu se nam je uspelo uvrstiti v končnico za prvaka in borbo za mesta, ki vodijo v 1. B-ligo. V nekaj odločilnih tekmah pa nam je sreča obrnila hrbet in naših upov je bilo konec v predzadnjem krogu tekmovanja. Poškodoval sem si koleno, s katerim sem imel težave že v preteklosti. Z igrišč sem bil odsoten pol sezone in sem ekipi lahko pomagal šele v spomladanskem delu tekmovanja.«
V letošnji tekmovalni se-
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Kafel, MRK Drava
zoni je prišlo do sprememb v članskem moštvu. Kako bi jih ocenili in ali bi bilo to
dovolj za napredovanje?
S. Kafel: »Združila sta se moški rokometni klub in rokometna šola, kar je po mojem mnenju velik korak k uspešni prihodnosti kluba. Kar se tiče rokometne šole, se ve, da trenerji zelo dobro delajo in njihove selekcije dosegajo vidne rezultate. Članska ekipa pa je prav tako naredila korak naprej. Vrnil se je trener Ivan Hrupič, ki je na Ptuju stari znanec in zagotovo eden naj-
boljših trenerjev v naši regiji. Kar se tiče okrepitev, moram govoriti samo pohvalno. Všeč mi je, da je klub okrepitve iskal v domačih igralcih (Bel-šak, Pisar), ki tako ponovno igrata doma. Zraven njiju pa sta ekipo okrepila še Ivančič in Oder, katerih kvaliteta prav tako ni sporna. Mislim, da je naš cilj, napredovanje v 1. B slovensko rokometno ligo, realen. Zame bi bilo vse ostalo kot napredovanje veliko razočaranje.«
Kakšne so vaše osebne ambicije?
S. Kafel: »Moje osebne ambicije so povezane predvsem s ptujskim klubom. Klub z dolgo in bogato tradicijo vrniti nazaj na rokometni zemljevid Slovenije, v bližnji prihodnosti pa igrati vidno vlogo v 1. B slovenski rokometni ligi. Želim, da bi igralci, ki se zdaj kalijo v mlajših selekcijah, imeli možnost igrati v močnem domačem klubu. Prav tako pa si želim, da bi bile tribune na naših tekmah polne navijačev, kajti s pomočjo pravih navijačev je veliko lažje in slajše zmagovati.«
Danilo Klajnšek
Triatlon
Večja atrakcija od zmagovalca
3800 metrov plavanja, 185,2 kilometra kolesarjenja (uradno 180 km) in za konec še 42 kilometrov teka. Razdaljo »jeklenega moža« je premagal tudi Leon Kaučevič, doma iz Apač na Dravskem polju, sicer pa član triatlonske sekcije pri ptujskem TK Maraton. A si edini Slovenec na tekmovanju tega dne ne bo zapomnil po končnem 31. mestu, ampak po tem, da je bil to njegov prvi Ironman (sl. prevod jekleni mož). In kot pravi, ne zadnji. »Trenutno imam dva tedna počitka, kot mi je velel trener, prav tako odličen triatlonec Miha Brodnjak, a že kujem načrte za prihodnost. Najprej bo seveda čas za kakšen maraton, pa morda krajši triatlon, potapljanje, jamarstvo in plezanje, kar sem v zadnjem času zaradi priprav povsem odmislil.
čeprav je želel v prvem planu le prispeti do cilja. Zanj se je učil na vsakem triatlonu posebej. »Plavanje sem pričel rezervirano, nekje na sredini skupine, saj nisem želel ponoviti zgodbe iz krajše dirke iz začetka sezone, ko sem se prav tako na Dunaju želel prebiti v ospredje, kjer sem bil deležen številnih udarcev, ki so mi pobrali precej moči. Po plavanju sem kolesaril nekoliko rezervirano, saj sem vedel, da me čaka še težaven tek. Vendar sem s povprečno hitrostjo nad 31 kilometrov na uro zadovoljen. Na teku sem imel nekaj težav s krči v nogah, ki pa sem jih po zaslugi pomoči ob progi, dobre priprave in taktike uspel premagati. Na cilju sem imel še nekaj rezerve, vendar to zdaj niti ni več pomembno.«
Foto: Črtomir Goznik
Leon Kaučevič na cilju triatlona s punco Nejko in hčerko Zojo.
Drugo leto zagotovo startam ponovno,« je navdušeno pripovedoval Kaučevič. Za enega od najtežjih športov ga je že v srednji šoli navdušil Rado Ači-movič, vendar se je zanj odločil šele pred tremi leti. Na 34. rojstni dan pa je že startal na najdaljši preizkušnji. Na nedavni nastop na Dunaju je vplival splet okoliščin. »Na polovični razdalji Ironman triatlona sem nastopil že lani in bil trdno prepričan, da bom to ponovil tudi letos. A ko sem videl, da se bo to tekmovanje odvilo na moj rojstni dan, sem spremenil načrte. Miha me je opomnil, da bo dela dosti več, a mi ni žal. Čeprav za tekmo delaš največ sam, sam odločaš in sprejemaš odločitve, brez vzpodbude ne gre. Zato gre največja zahvala v prvi vrsti punci Nejki ter vsem ostalim, ki so me podpirali. Največja motivacija pa je bila manj kot tri mesece stara hčerka Zoja.«
Triatlon kot hobi
Aktivne priprave so trajale od letošnjega januarja. Plavalne treninge je opravljal v ptujskem bazenu, v slabem vremenu je kolesaril doma na trenažerju. »Izgovorov, da kakšnega treninga zaradi slabega vremena ne bi opravil, ni bilo. Junija in julija je bilo najtežje, tudi do sedem ur na dan, kar je bilo ob službi, študiju in družini res težko uskladiti. Slika na to, da ciljno črto prečkam z Zojo v naročju, me je gnala naprej. To sem si želel že od prvega dneva, vendar sem le Nejki to povedal, še preden se je Zoja rodila.«
Z 31. mestom je zadovoljen,
Ciljna ravnina
Dober rezultat je prineslo tudi vzdušje, ki je spremljalo tekmovanje. Udeleženci so se pričeli zbirati že dva dni pred startom, se spoznavali s posameznimi deli proge, si izmenjevali izkušnje, pregledovali opremo in se družili. Leona, kot je povedal, je povsem zasenčila mala Zoja, ki je bila povsod, kjer se je pojavila, prava atrakcija. Na večer pred tekmo so organizatorji pripravili še Pasta party, da so si tekmovalci napolnili zaloge nujno potrebnih ogljikovih hidratov. Brez dodatkov k prehrani ne gre niti v času priprav niti med samo tekmo. Polno spodbudnih besed je bilo tudi osebje na okrepčevalnih postajah. Po enajstih urah in štirih minutah, ki jih je prebil na progi, je prečkal ciljno črto. In to na način, kot ga je prej večkrat sanjal. »Z Nejko sva bila dogovorjena, da me obe čakata nekje tik pred ciljem in da črto prečkam z Zojo. No, če ne pride kaj vmes. Nejka me je presenetila, ko se mi je 400 metrov pred ciljem pridružila z otroškim vozičkom. Tega res ne morem opisati. Ljudje so kričali, ploskali in žvižgali ter na tak način izrazili podporo moji družini. Dvajset metrov pred ciljem sem se ustavil, ljudje pa so obnemeli, saj niso vedeli, kaj se bo zgodilo. Iz vozička sem nato vzel v naročje dva in pol meseca staro »štručko« in prečkal cilj svojega prvega Ironmana. Napovedovalec je podal moje ime ter mi čestital za rojstni dan. Rekel bi, da smo bili večja atrakcija kot sam zmagovalec dirke.«
UG
Urad za delo Ormož
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS), DIREKTOR - M/Ž; organiziranje in vodenje poslovanja zadruge, priprava predloga letnega programa dela, letnega finanačnega načrta, vizije in poslovne politike zadruge, izvajanje letnega programa dela in poslovne politike zadruge, določen čas 60 mesecev, polni delovni časgibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 60 mesecev, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ Z.O.O., PTUJSKA CESTA 12, 2270 ORMOŽ, LUKNER AMALIJA, 741-58-00.
Urad za delo Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR -
M/Ž; ELEKTRIKAR, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba, čiščenje, določen čas 1 mesec, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo. KNU-PLEŽ ANA S.P. - DNEVNO NOČNI BAR ROBINZON, VIČAVA 11, 2250 PTUJ, KNU-PLEŽ ANA, 041 619-149. DELAVEC BREZ POKLICA, SLIKOPLESKAR, FASADER - M/Ž; oblaganje zunanjih sten z izolacijskimi materiali-stiropor ... , nanos grobega, finega in zaključnega sloja fasade, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respect-gmbh@siol.net.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, HER-TIŠ JANKO, 02/787-55-12, janko.hertis@bekem.si. KLJUČAVNIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE
BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, HER-TIŠ JANKO, 02/787-55-12, janko.hertis@bekem.si. KLJUČAVNIČAR, MONTER - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, HERTIŠ JANKO, 02/787-55-12, janko.hertis@ bekem.si.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III.
-	M/Ž; delavec začetnik -III. ST. STR. - usposobitev za samostojno delo livar II., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
NATAKAR, NATAKAR/
ICA - M/Ž; strežba hrane in pijače, čiščenje in pospravljanje poslovnih prostorov in osnovnih sredstev, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235 463.
OBDELOVALEC KOVIN, STROJNI MEHANIK, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž;
delavec začetnik - IV. st. str.
-	usposobitev za samostojno delo operater 1 - izdelave rondelic, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja. madjar@talum.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
-	M/Ž; monter kovinskih konstrukcij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. MESARIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARJAN, 031/639-253. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, FRIZER - M/Ž; vsa frizeerska dela, čiščenje, ličenje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. PUŠNIK BRIGITA S.P. - FRIZERSTVO »BRIGITA«, OSOJ-NIKOVA CESTA 3, 2250 PTUJ, PUŠNIK BRIGITA, 02 776-45-61.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR-TRGO-VEC - M/Ž; PRIPRAVA TER
STREŽBA HITRE HRANE, Nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije. SLANA DUŠAN S.P.
-	OKREPČEVALNICA HIPHOP, ORMOŠKA CESTA 48 A, 2250 PTUJ, SLANA DUŠAN, 031 786-020. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH ELEMENTOV
-	M/Ž; monter kovinskih elementov, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. ZE-MONT, GRADBENE INŠTALACIJE, IVAN ZEMLJARIČ S.P., SPUHLJA 93 A, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ IVAN, 031/885-161.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV. - M/Ž; delavec začetnik - II. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TAXI-
JA - M/Ž; prevoz oseb, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. DEŽMAN SREČKO S.P.
-	TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030. POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI DELAVEC ZA DELO NA TERENU PO TUJINI - M/Ž; izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo del. časa, orodja, materiala in sredstev za delo, izpolnjevanje navodil v zvezi z varstvom pri del, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, HERTIŠ JANKO, 02/787-55-12, janko.hertis@ bekem.si.
PRODAJALEC - M/Ž; prodaja tekstila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. ČEN, TRGOVINA S TEKSTILOM D.O.O., PANONSKO NASELJE 14, 9220 LENDAVA - LENDVA, ZHONG CHEN REN, 031 815 552.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; skrb za obstoječe naročnike ter iskanje novih, pripravljanje ponudb in pogodb, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBE-REGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwalder. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR,
MONTER/-JI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI - ZA MONTAŽO MONTAŽNIH
HIŠ - M/Ž; delo na področju montaž. hiš: delo monterja montaž. hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini. Montaža montaž. hiš se izvaja v skupini 4 ljudi. Delo skupine mora biti enotno, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respect-gmbh@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ -M/Ž; monter strojev in ele-ktroinstalacij, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC
-	M/Ž; opravljanje blagajniških del, polnjenje polic, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWAL-DER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@ trenkwalder.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC
-	M/Ž; prodaja obutve, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. ORTOPEDIJA 1989 PROIZVODNJA IN PRODAJA MEDICINSKIH IN ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV D.O.O., ŠMARTINSKA CESTA 152, 1000 LJUBLJANA, KRAJNIK TADEJ, 041 557
201, krajnik.tadej@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC NA ODDELKU RAČUNALNIŠTVA - M/Ž; prodaja računalniških artiklov, zlaganje na police, spremljanje zaloge, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BIG BANG d.o.o.- SKUPINA MERKUR,; BIG BANG PTUJ, ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, ZAKRAJŠEK KATJA KATARINA, 01 3093747, ka-tja.zakrajsek@bigbang.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, UPRAVLJALEC Z GRADBENIM STROJEM
-	M/Ž; vsa dela z gradbenim strojem (izkopi, planiranje, zasipi, rušenje itd.), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je. AVTOPREVOZNIŠTVO
-	GRADBENA MEHANIZACIJA JOŽEF PRIMOŽIČ S.P., POBREŽJE 83 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, PRIMOŽIČ JOŽE, 041/543-169, joze.pri-mozic@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK, VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; prevoz tovora v domačem in tujem transportu, določen čas 3 mesece, polni delovni časgibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-, C-, E-kate-gorije. PETROVIČ BRANKO S.P. - AVTOPREVOZNIK, BUKOVCI 59, 2281 MARKOV-CI PRI PTUJU, PETROVIČ BRANKO, 041 647-187. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ŽIVILSKI DELAVEC I. - M/Ž; opravljanje različnih del v proizvodnji, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@ trenkwalder.com.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VAROVANJE I. - M/Ž;
delavec začetnik-V. st. str. -usposobitev za samostojno delo gasilca I., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije. VARGAS-AL DRUŽBA ZA FIZIČNO-TEHNIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINO IN SERVIS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, ŠNEBERGER NADA, 02 799-51-13, nada. sneberger@talum.si.
TALILEC-LIVAR, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; delavec začetnik - IV. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja. madjar@talum.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, ADMINISTRATIV-NO-EKONOMSKA DELA I. - M/Ž; komercialist nabave I., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, ta-nja.madjar@talum.si.
VOZNIK AVTOMEHANIK, VOZNIK SPECILANEGA TOVORNEGA VOZILA -M/Ž; prevoz avtomobilov s specialnim tovornim vozilom v domačem in mednarodnem prometu, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-, C-, E-kategorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA, 02 7881341, milka@ paam-log.si.
Zgornji Leskovec • Srečanje sošolcev
Spremembe na boljše
Po 46 letih se nas je zbrala le peščica učencev in učiteljici, saj so mnogi raztreseni po svetu. Obujali smo spomine na takratno življenje in na čas, ki smo ga skupaj prebili v šoli.
Primerjava z današnjim življenjem je nemogoča, v šoli je bilo zelo malo pripomočkov. Učenci so prihajali peš od zelo daleč, včasih mokri in prezebli, velikokrat tudi lačni. Danes je šola lepo urejena z novo telovadnico, o kateri smo takrat le sanjali. Odkar je bila ustanovljena občina Videm, h kateri spada tudi ta kraj, se življenje počasi izboljšuje. Prejšnja država je namreč pozabljala, da tu živijo revni, a delovni ljudje, ki si želijo hitrejšega napredka.
Nada Voglar
Srečanje učencev 1961/62
Foto: Nada Voglar
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (7)
Iai-do
Iai-do je veščina japonskega mečevanja, ki so jo negovali samuraji, vitezi vzhoda. Uporabljali so katane, sablje, ki veljajo za najboljše kovane meče v vsej zgodovini človeštva. Veščina je izvorno nastala kot odgovor na nepričakovan sovražnikov napad. Cilj je bil bliskovito izvleči meč, katano, iz nožnice, saye, in posekati napadalca z enim samim zamahom. Kasneje je bila tehniki dodana še mentalna komponenta in zenovska nevznemirjenost uma ali zanshin. Veščina se vadi skozi kate ali vezane tehnike. Vsaka šola predpisuje svoje kate.
Pomen naziva
Naziv veščine iai-do se je pojavil l. 1932, ko ga je začel uporabljati Nakayama Hakudo Hiromichi (1869-1958). Beseda iai-do ima kompleksni, večplastni pomen. Pismenka I predstavlja fizično manifestacijo uma in telesa, nadzor uma in telesa v določeni situaciji, prav tako pa sebstvo, »jaz«. AI pomeni sposobnost hitrega prilagajanja na različne življenjske razmere, odgovorno ravnanje, obnašanje, pa tudi harmonijo med posameznikom in okolico, ljudmi. Besedo iai lahko razlagamo tudi kot iwasu. S tem terminom je označena njegova filozofska in metafizična dimenzija. Pomeni, da posameznik poseduje metafizično inspiracijo, moralni pogum in etično veličino, da postane eno s kozmosom, vesoljem. DO označuje stezo, pot, ki ji sledimo v življenju.
Nastanek in razvoj
Iai-do je veščina, ki se je razvila iz iai-jutsa. Za njenega utemeljitelja velja Jinsuke Hayashizaki Shigenobu (1546-1621). Iai-jut-su je obstajal že pred Jinsukejem. Tako ga je na primer 100 let pred njim v okviru svoje šole (ryu) tenshin shoden katori shin-
to-ryu izvajal Iizasa Chosaija (1387-1488). Prav tako so ga ob Jinsukejevem rojstvu vadili že mečevalci tatsumi-ryu in takenou-chi-ryu, dveh šol, ki sta se ohranili do danes. V čem je torej zasluga Shigenobuja, da ga imenujemo za utemeljitelja veščine? Najbolj očiten je njegov vpliv, ki ga je imel na iai-jutsu, saj je njegove sledove moč najti v več kot 200 šolah mečevanja. Prav tako mu mnogi pripisujejo, da je veščini vtisnil bolj poglobljeni, mentalni, spiritualni, zenovski pečat, ki naj bi ozavestil tehnike iai-jutsa in jih dvignil na višji kvalitativni nivo. Kakorkoli
že, Shigenobujev pristop k veščini se je brez dvoma občutno razlikoval od zgodnjih oblik iai-jutsa.
Da je bil Jinsuke zgodovinska osebnost, ni dvoma, vendar pa se je o njegovem življenju ohranilo zelo malo zanesljivih podatkov. Ker je živel v času samurajskih vojn, je možno, da ga je mečevanje pritegnilo že zgodaj, čeprav se o njegovi mladosti nič ne ve. Tudi ni znano, ali je imel kakšne resnične izkušnje z bojnega polja. Zanesljiv je samo naslednji podatek. Ko je bil star 25 let, ga je pot zanesla v svetišče Hayashizaki v vasi Okuru, Kitamurayama-gun (danes prefektura Yamagota) v Oshu (moderni predel Tohoku). Tam je molil k božanstvu Hayashi Myo-jinu, dokler ni začutil navdiha, da je oblikoval lastno veščino hitrega potega meča iz nožnice. V čast temu dogodku je svojemu imenu dodal ime Hayashizaki. Veščino je imenoval batto-jutsu, svoj sistem pa shimei muso-ryu. Njegovi učenci so šolo poimenovali shin muso hayashizaki-ryu. V svetišču Hayashi Myojin se danes nahaja lesen kip, ki upodablja Jinsukeja. Prav tako se je ohranil njegov meč.
Iz njegove šole se je razvilo čez 200 šol: jushin-ryu, shigenobu-ryu, hayashizaki-ryu, hayashi-zaki shigenobu-ryu, tamiya-ryu, sekiguchi-ryu, eshin-ryu, mugai-ryu idr. Danes je v iai-doju ogromno šol. Nekatere so novejšega
datuma (t. i. moderne šole), druge so tradicionalne šole ali ko-ryu. Dve največji zvezi za iai-do sta Vse-japonska iai-do zveza ali ZNIR (Zen Nippon Iai-do Renmei) s predmetnikom (programom kat) imenovanim toho no bu in Vse-japonska kendo zveza ali ZNKR (Zen Nippon Kendo Renmei) s predmetnikom seitei gata. Danes vzporedno obstajata dva pristopa k veščini: iai-jutsu, kjer mečevalce zanima samo praktičnost tehnike (kako premagati nasprotnika), in iai-do, kjer mečevalec teži h globljemu meditativnemu doživetju tehnike in lastnemu duhovnemu razvoju (kako premagati sebe in svoje omejitve).
Tehnike iai-doja
Veščina iai-do se vadi skozi kate, vezane tehnike zoper namišljenega napadalca ter skozi bun-kai ali praktično uporabo kate z nasprotnikom s pomočjo vezanega sparinga. Kate so tehnično podane bojne situacije, preko katerih se razvijajo potrebni tehnični avtomatizmi. Vsaka kata, ne glede na šolo ali na pristop, vsebuje štiri tehnične stopnje: 1. nukitsuke (trenutek, ko bliskovito izvlečemo sabljo iz nožnice), 2. kiritsuke (sekanje, zamah, udarec z mečem), 3. chiburi (simbolično brisanje krvavega meča) in 4. noto (vračanje meča v nožnico). Tehnike se izvajajo iz treh osnovnih položajev: seiza no bu (klečeči položaj), hisa no bu (klečeči položaj, ko je desno koleno dvignjeno) in tachi no bu (stoječi položaj).
Tameshikiri - test sekanja s katano
Mnoge šole iai-doja v program vadbe vključujejo tameshikiri ali test sekanja s sabljo. Ločimo: 1. sekanje statičnih tarč oz. objektov (npr. snopi bambusa, drevesne veje) za preverjanje moči zasekov in 2. sekanje gibljivih, premičnih tarč oz. objektov (npr. vržena jabolka, banane) za testiranje natančnosti zasekov in sposobnosti reagiranja.
Foto: SS
V japonskem mečevanju iai-do se uporablja katana, samurajska sablja, ki velja za najboljši kovani meč na svetu. Na sliki Komei Sekiguchi, mojster šole eshin-ryu, ki bo septembra imel seminar v Murski Soboti.
Zakonski in družinski center Midva
Hčerka me ne posluša
Prosila bi vas za nasvet, kako naj pridem do boljšega odnosa z mojo 16-letno hčerko. Njeno vedenje je preseglo že vse meje normalnega obnašanja. Velikokrat mi ukrade denar, ponoči se vrača domov v poznih jutranjih urah, velikokrat zelo pod vplivom alkohola, pogovarjati se ne želi, ima fanta, s katerim se nenehno krega in včasih se tudi tepeta. Z očetom smo že bili skupaj pri psihologu, pa ni nič pomagalo. Zdi se mi, da me bo spravila v norišnico. Kaj naj naredim?
Smo ločena družina že 10 let. Zelo težko je prenašala ločitev. Oče je za šest let prekinil stike z njo, ker je tako želela njegova partnerka. Sedaj, ko ima novo partnerko in ni več s tisto, zaradi katere je odšel in katera ni sprejemala najinih otrok, je seveda spet obnovil stike.
Vaša hčerka je stara 16 let in vsa njena dejanja kličejo po stiku z vami. Na svojski način vas kliče v svoj svet, vas in svojega očeta, saj vse naredi, da vidva najdeta stik, iščeta skupaj pomoč in sodelujeta. Tudi psihologa ste poiskali skupaj, vendar njej ni pomagalo, kajti njeno vedenje vaju zelo poveže. S svojim načinom vaju pokliče v odnos, ukvarjata se z njo. In če bi ona spremenila svoj image »problematične« najstnice, bi vidva bila še toliko v stiku? Bi se
še zanimala zanjo toliko kot sedaj? Tukaj je odgovor na njeno vedenje, ki kriči po tem, da bi jo vidva začutila, kako v resnici trpi, saj do sedaj ni nihče dovolj vztrajal ob njej, da bi lahko izrazila svojo bolečino in bila slišana v tem, kar doživlja. Bilo bi smiselno, da obiščete terapevta. Terapevtska pomoč ima malo drugačno dinamiko pomoči kot drugi svetovalci.
Oče veliko odtehta, če postavi meje in je prisoten, vendar ji vi ne morete nadomestiti očeta. Meje pa bo potrebovala, drugače se bo še naprej izgubljala v svetu in vprašanje je, kje se bo vse to ustavilo. Punca potrebuje veliko sočutja, potrpežljivosti in trdne meje. Potrebuje vaju, mamo in očeta. Če bosta lahko našla nek skupni dogovor, kako ji bosta pomagala, se bo veliko tega nekontroliranega vedenja umirilo.
Poiskati je treba stik v pogovoru in sočutju, začutiti, kaj v sebi doživlja in zakaj potrebuje
to vedenje, kaj z njim pridobi pri vama? Zakaj mora krasti, kaj ji manjka, česa nima, po čem tako globoko hrepeni, pa misli, da ji ne pripada in si prilasti s krajo? Samo vidva, oče in mama, ji lahko pomagata v stiski, ki jo doživlja. Brez pomoči tretje osebe bo zelo težko. Vsi ste najverjetneje že utrujeni od teh odnosov. Pravite, da vas bo
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
spravila v norišnico, njen svet je že ponorel, pomagajte ji najti drugačen način. Potrebuje vas, mamo, začutite to stisko, ki vam jo nenehno povzroča, to je njena stiska, ki je ne zmore regulirati.
Vse dobro vama želim še naprej, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 19. avgust
Danes goduje Ljudevit.
14 je umrl Gaj Julij Cezar Oktavijan, imenovan Augustus.
215 p. n. št. so v Rimu postavili enega od templjev Venere.
1848 je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v
Kaliforniji.
1883 se je rodila francoska modna ustvarjalka Coco Chanel.
1895 so odprli Vodnikovo kočo na Velem Polju pod Triglavom.
1918 je Alfred Lavrič je z borci za severno mejo, oziroma Maistrovimi borci,
zasedel Borovlje.
1936 se je začel prvi moskovski proces, ki je pokazal Stalinove čistke. Sreda, 20. avgust Danes goduje Bernard.
1598je lavantinski škof Jurij naslovil na nadvojvodo Ferdinanda spomenico, v kateri je predlagal način rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel. 1620 so izvolili transilavanskega kneza Gaborja Bethlena za madžarskega kralja.
1816 so izbrali Čeha Franca Sokola za prvega učitelja na Javni glasbeni šoli v Ljubljani.
1866 so v Baltimoru (ZDA) ustanovili delavski sindikat National Labour Union.
1910 so odprli enega najlepših hotelov ob jadranski obali Zdraviliški hotel Palace v Portorožu.
1915 se je razvila v prvi svetovni vojni nad Slovenijo tudi letalska vojna. 1936 se je začela v Kranju in Škofji Loki največja stavka okoli 8500 tekstilnih delavcev, ki je trajala do 23. septembra. Četrtek, 21. avgust Danes goduje Ivana.
1192 se je na Japonskem začelo obdobje šegunov, dejanskih vladarjev, ki je trajalo do leta 1868.
1530 je odšel iz Ljubljane na pot v Turčijo Benedikt Kuripečič, ki je s svojimi zapisi prvi bolje seznanil Evropo s Turki.
1698 se je rodil Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin.
1726 so bile s imenovane za glavne komercialne ceste na Slovenskem cesti Beljak-Korensko sedlo-Ljubljana in Ljubelj-Ljubljana-Postojna, od tu naprej paše kraka do Trsta oziroma Reke, ter cesta Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana.
1780 se je rodil v premožni kmečki družini v Repnjah slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.
1846 so v Rogaški Slatini slavnostno odprli dvorano v drugem zdraviliškem domu.
1901 so v Detroitu (Michigan) ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac. 1946 se je začel v Ljubljani v odsotnosti proces na vojaškem sodišču proti predvojnemu in medvojnemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. 1992 je Zvezna republika Jugoslavija (vlada ameriškega poslovneža srbskega porekla Milana Panica) priznala Slovenijo. Petek, 22. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX., ki je skupaj z nemškim cesarjem Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1848 so na rifniškem gradu, v bližini Šentjurja vzhodno od Celja, prvič razvili
slovensko narodno zastavo na štajerskem podeželju.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1864 je bila na diplomatski konferenci v Ženevi sprejeta 1. ženevska
konvencija o zaščiti bolnih in ranjenih vojakov na glede na narodnost.
1868 se je v novi zbornici prvič sestal kranjski deželni zbor, ki je imel
slovensko večino.
1920 so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu
sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Sobota, 23. avgust
Danes goduje Filip.
476 je bilo konec antike.
1913 je bil odprt v Mariboru novi most čez Dravo.
1913	se je začel štiridnevni IV. katoliški shod v Ljubljani.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja, ker naj bi dobro govoril o Srbih.
1945 je začasna jugoslovanska narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi in kolonizaciji.
1991 so ustanovili Specialno enoto Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Nedelja, 24. avgust
Danes goduje Jernej.
79 je začel bruhati Vezuv
1814 so med ameriško-britansko vojno Britanci vdrli v Washington in požgali Belo hišo.
1898 se je rodil v Trstu slovenski slikar Avgust Černigoj.
1900 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljanske kreditne banke.
1941 so Nemci ustrelili v Mariboru 13 talcev, med njimi znane komuniste
Slavka Šlandra, Slavo Klavora in Franja Vrunča.
1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta
velesila s tem nevarnim orožjem.
1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje. Ponedeljek, 25. avgust Danes goduje Ludvik
1270 se je končala zadnja, sedma križarska vojna, usmerjena proti Egiptu. 1278 se je začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom, ki je bila pomembna za slovenske dežele.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni. 1923 se je po velikem uspehu SLS na volitvah v Narodno skupščino, ko je dobila 21 od 26 slovenskih poslancev, začel v Ljubljani V. katoliški shod. 1940 se je začela v Dubravi pri Zagrebu prva konferenca KP Hrvaške. 1944je bil osvobojen Pariz.
1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne TV.
1936 je dal Stalin usmrtiti 16 vodilnih sovjetskih komunistov.
1991 so srbski rezervisti, četniki in JIA napadli hrvaški Vukovar.
1996 so na Golovcu v Celju ob izkopavanju vodovodnega jarka odkrili
množično grobišče, v katerem je bilo zasutih najmanj 32 ljudi.
AvtoD£OM
Podobo nove ibize zaznamuje dizajn puščice
Avto, ki uvaja nov dizajn puščice, je zaenkrat na voljo kot petvratna kombilimuzina, jeseni se mu bo pridružila še trivratna izvedenka, pozneje po napovedih tudi karavan. Španci so za novo ibizo potrebovali 23 mesecev, glavno delo pa so opravili oblikovalci pod vodstvom Luca Donckerwolkeja. Prodajno najuspešnejši seat zadnjih nekaj let je prepoznavnega videza in z agresivnim oblikovanjem napoveduje nove čase španskega proizvajalca avtomobilov.
Seat je lani zabeležil 44 milijonov evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je precej več kot leta 2006. Očitno so se Španci potrudili in uspeli doseči preobrat v poslovanju. Najboljše prodajne rezultate so zabeležili v Franciji, Veliki Britaniji ter na novih trgih srednje in vzhodne Evrope. Med kupci je bila najbolj priljubljena ibiza, zato je naloga naslednje generacije toliko težja.
Seatova stilska preobrazba, ki smo ji priča zadnjih nekaj let, je očitno dokončana; nova ibiza je tukaj, s tem da slovenskemu zastopniku ni uspelo dobiti tolikšne kvote vozil, kot bi si je trgovci (in kupci) želeli, zato je na avto treba počakati. Je pa res, da je novinka lepša, sodobnejša in po novem zbuja tudi nekaj emocij. Zanimivo je, da so se oblikovalci odrekli povečevanju višine vozila, zato ostaja značilna kombilimuzina brez enoprostorskih ambicij.
Pri celotnem izgledu so se Seatovi oblikovalci v veliki meri zgledovali po nedavno predstavljenem konceptu bocanegra in hkrati sledili smernicam altee ter leona, kljub temu pa novi model daje jasno vedeti, da je najbolj svež avto v Seatovi prodajni paleti. Oblinam in krivuljam so se pridružili ostrejši prelomi in izrazitejši robovi, še zla-
sti na bokih avtomobila. Na prednjem delu se bohotijo veliki žarometi, med njima nova maska, ob tem pa zmoti zadek, kjer oblikovalci niso našli pravega navdiha, predvsem ne tistega pregovornega španskega temperamenta. Imam občutek, ko pogledam zadnji del, da se prvemu možu oblikovalskega oddelka niso porodile prave ideje.
V	notranjosti v oči najprej pade športni trikraki volan, za njim se odpira prostor za okrogle merilnike, kjer ne manjka rdeča barvna osvetlitev, zanimivo oblikovana je tudi sredinska konzola, na kateri najdemo radijski sprejemnik, pod njim pa je prostor za upravljanje klimatske naprave. Za tiste, ki avtomobil radi opremite s številnimi elektronskimi dodatki, velja omeniti, da ima ibiza možnost priklopa za iPod ter USB-pri-ključke.
V	dolžino je zrasla za sedem centimetrov in presegla mejo štirih metrov (405 cm), v medosno razdaljo pa le za nekaj milimetrov, a ima vseeno boljši izkoristek notranjega prostora kot prej. Večino dodatnih karose-rijskih centimetrov so namenili prtljažniku, ki je z 292 litri za 25 litrov zajetnejši in hkrati tudi prostornejši od katerega koli razrednega tekmeca. Manj navdušujoča je prostornost na zadnji klopi, kjer bodo imeli višjerasli potniki težave, tako z glavami kot s koleni.
Pomemben preskok se je zgodil še pri kakovosti materialov in izdelavi; nekatere površine so vendarle postale mehkejše na otip, končna izdelava je boljša, na voljo so tudi dvobarvne kombinacije notranjosti.
Seat ibiza je postavljena na novo Volkswa-gnovo platformo, ki bo prihodnje leto nosila tudi novega pola. Zaslužna je tudi za to, da je kljub dodatnim centimetrom, višji stopnji varnosti in bogatejši vsebini avto v povprečju za 50 kg lažji od prejšnjega modela.
■J*. > > \ t
Med tremi bencinskimi in dvema dizelskima motorjema ne najdemo takšnega, ki bi naredil posebej dober vtis, saj so agregati po večini ostali takšni kot pri prejšnjem modelu. Osnovni motor je 1,2-litrski bencinski trivaljnik s 70 KM, sledita mu 1,4-litr-ski štirivaljnik s 85 KM in 1,6-litrski štirivalj-nik s 105 Km. Dizelske barve zastopa 1,9-li-trski TDI z 90 KM oziroma 105 KM, slednji pa zaradi navora vsaj delno poteši športne želje voznika. Za kaj več bo treba še počakati, saj pri Seatu napovedujejo tako različico FR kot tudi cupra. Vse omenjene pogonske različice izpolnjujejo emisijske standarde euro 4, pri bencinskih motorjih je emisija ogljikovega dioksida manjša od 160 g/km, pri dizlih pa ne presega 120 g/km.
Ibiza je na voljo v treh stopnjah opreme: reference, style in sport. Med serijsko opremo najdemo sistem ABS, zračne blazine spredaj, stranske zračne blazine, električni pomik stekel ter centralno zaklepanje. Proti doplačilu kupec lahko ibizo opremi tudi z biksenonskimi žarometi, ki znajo posvetiti v ovinek, parkirnimi senzorji, tehnologijo bluetooth in navigacijskim sistemom.
Sistem za elektronski nadzor stabilnosti ESP ni del serijske opreme, ki se vgrajuje v ibizo, velja pa omeniti ravno tako doplačljiva sistema za speljevanje na klancih ter za opozarjanje pred izgubo tlaka v pnevmatikah.
Veliko dela so inženirji posvetili tudi področju varnosti in dosegli nekaj novih rešitev. Najprej so z različnimi metodami ojača-li nekatere dele karoserije, ki so največkrat na udaru pri trkih. Dodali so novi varnostni blazini, ki ščitita prsni koš in glavo, ter obnovili in dodelali zavorni sistem.
Predsednik uprave družbe Seat Erich Schmitt je nov model opisal z besedami: seat ibiza je avto za mlade po letih in mlade po srcu; za ljudi, ki po eni strani cenijo design, športnost in kakovost, po drugi strani pa se zavedajo odgovornosti do okolja. In s temi besedami se lahko strinjamo. Za prodajo je odgovorna španska tovarna v Mar-torellu, kjer za izdelavo enega avtomobila potrebujejo skromnih šest ur.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Bolečina - II.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Če nas boli zob, zobozdravnik pa ni dosegljiv, lahko lajšamo bolečine z običajnimi analgetiki. Za močnejši zobobol so na voljo nesteroidni antirev-matiki (ibuprofen, naproksen) ali t. i. kombinirani analgetiki. Takšno lajšanje bolečine naj traja čim krajši čas. Pomembno je, da čim prej obiščemo zobozdravnika.
Med poškodbe mišic in sklepov spadajo zvini in nategi, za katere sta značilna nenadna bolečina in otekanje prizadete mišice ali sklepa. Pri teh poškodbah na prizadeto mesto vsaki 2 do 3 ure za deset minut položimo ledeni obkladek, kar bo zavrlo otekanje in nastanek modric. Okrevanje bo hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom s poškodovanim delom telesa. Za dodatni protibolečinski in protivnetni učinek vam bomo v lekarni svetovali zdravila za lokalno lajšanje bolečin v obliki gelov (npr. diklofenak, ketoprofen). V začetku zdravljenja si lahko pomagamo tudi s tabletami proti bolečinam. Vedeti pa moramo, da traja zdravljenje 2 do 4 tedne.
Povprečen človek se vsaj trikrat v življenju sreča z močnimi in še večkrat s šibkimi bolečinami v križu. Na srečo pa te
bolečine le redko trajajo dalj časa. Če pravilno ukrepamo, šibkejše bolečine minejo že po enem dnevu, v hujših primerih pa se stanje večinoma izboljša po tednu ali dveh. Pogostost pojavlja teh bolečin lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo z redno vadbo, z izboljšanjem svoje drže (v avtomobilu ali za računalnikom), s pazljivostjo pri dvigovanju bremen (ne sklanjajmo hrbta, temveč počepnimo v kolenih)...
Sami si lahko lajšamo blage do srednje močne bolečine v križu. Priporočljiva je uporaba analgetikov v obliki gelov (diklofenak, ketoprofen) v kombinaciji z že omenjenimi protibolečinskimi zdravili. Ko pa samozdravljenje ni učinkovito, nam bo pomagal zdravnik.
Zavedati pa se moramo, da je vzrokov za bolečino v križu veliko in da se med seboj razlikujejo. To upošteva zdravnik pri predpisovanju ustreznega zdravljenja, zato si ne smemo nikoli izposoditi zdravil, ki so jih predpisali nekomu drugemu.
Revmatska obolenja spremljajo bolečine v sklepih, ki so največkrat posledica degenerativnih sprememb v sklepih (prstov, zapestja, komolcev, ramen in kolen), redkeje tudi vnetnih dogajanj.
Revmatoidni artritis je vnetno obolenje, za katero je značilno otekanje prizadetih skle-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
pov, ki ga spremljajo bolečina, občutljivost, okornost zlasti v jutranjih urah. Prizadeti del je običajno topel in rdeč. Zdravila za lajšanje teh težav nanašamo lokalno (na prizadeto mesto) v obliki gelov (di-klofenak, ketoprofen, različni zeliščnigeli in masaže...).
Artroza je najpogostejše degenerativno revmatsko obolenje, katerega posledica je postopen razkroj hrustanca, kar vodi v obrabo sklepa. Za lajšanje bolečin so na voljo zdravila (v obliki tablet paracetamol) in prehranska dopolnila.
Za zgoraj navedeni obolenji pa velja, da je obisk pri zdravniku nujen:
kadar bolečina v sklepih traja dalj časa (nekaj tednov ali celo mesecev) in nam otežuje gibanje;
če čutimo bolečino celo v mirovanju; če opazimo otekanje udov
in rdečino kože nad njim;
če občutimo mravljince.
Bolečino pri menstruaciji ženska čuti kot krče, topo bolečino ali bolečine v križu. Bolečine trajajo 2 do 3 dni. Lahko si jih lajšamo s toplimi obkladki in počitkom. Če to ni dovolj, uporabimo zdravila proti bolečinam iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, naproksen), ki jih je potrebno vzeti po jedi. Obisk pri zdravniku je nujen, če se pojavijo med menstruacijo hudi krči ali če traja krvavitev več kot 7 dni.
Bolečina ima širši družbeni in socialni učinek. Namreč bolniki z bolečinami so omejeni pri opravljanju svojega poklica in vsakodnevnih dejavnostih. Pri veliki večini bolnikov s kroničnimi bolečinami se pojavijo hude depresije. Vse skupaj vodi v močno znižanje kakovosti življenja bolnika z bolečinami. Pomembno je, da vemo, da je potrebno bolečino čim prej in ustrezno zdraviti. Najbolj uspešno je seveda zdravljenje, ki odstrani vzrok za bolečino, kot je to pri zdravljenju infekcij ali poškodb. Sicer pa je na voljo širok izbor zdravil v različnih jakostih in različnih zdravilnih oblikah, kar omogoča pacientovim potrebam prilagojen način zdravljenja bolečine.
»Clovek z lahkoto prenaša le eno bolečino, in sicer bolečino drugih.« (Nietzche). Nataša Koltak Ferčič,
mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Druga polovica avgusta
Žal je, kot vse kaže, vročega poletja konec. Čaka nas vremensko razgiban teden, zato upam, da ste za en dan podaljšan vikend dobro izkoristili, če ne na prostem, pa v hiši. Kar dva slovenska parka nas vabita, da si ogledamo, kaj vse nam lahko nudijo slovenski vrtnarji za lepše gredice in balkone. Ker bomo v naslednjih dveh tednih delali potaknjence za naslednje leto, je obisk in ogled lahko zelo zanimiv in tudi koristen. V Volčjem potoku so nam pripravili kar nekaj zanimivih balkonskih zasaditev, ki nam lahko dajo idejo za ureditev naših balkonov v naslednjem letu. V Mozirju pa so rastline, ki jih običajno sadimo v korita, z domišljijo posadili na gredice. Tako lahko ob svežem zraku tam najdemo še ideje, kako povezati zasaditve balkonov z gredicami na vrtu. Nekoliko dalje stran, v Avstriji, v kraju Tulln, ki je še nekaj kilometrov stran od Dunaja, a še vedno dosegljiv v enem dnevu, pa si lahko ogledamo vrtno razstavo 42 vzročnih vrtov in grobov. V zadnjem tednu avgusta pa je tam tudi vsakoletna vrtnarska razstava. Ideje za nove zasaditve pa lahko dobimo tudi, če se odpravimo na izlet po Sloveniji, saj so nekateri naši balkoni že prav vzročno zasajeni.
Foto: Miša Pušenjak
Sobne rastline
Sobne rastline redno dognojujemo dvakrat na teden. Prav gotovo je v naše domove od pomladi do sedaj zašla še kakšna nova rastlina. Zdaj je še čas, da jih presadimo. Sobne rastline v cvetličarnah, še bolj pa v vrtnih centrih, so zelo pogosto posajene v samo šoto in v premajhne lončke. Pozimi se bodo v takem substratu zelo slabo počutile. Obenem jih je dobro že zdaj dobro pregledati in poškropiti z insekticidom, saj je bilo letos idealno leto za mnoge škodljivce. Ko se bo pričela kurilna sezona, se bodo pričeli hitro razmnoževati in delati škodo na naših sobnih rastlinah. Ob presajanju poskrbimo tudi za nove okrasne posode, ki naj bodo vsaj za dve številki večje, kakor je posoda, v kateri so naše sobne rastline. Tako bomo lahko na dno narobe obrnili najprej podstavek za rože, na njega pa postavili lonček z rastlino. Pozimi bomo v posodo nalili vodo le do narobe obrnjenega podstavka. Ta voda bo v suhem in toplem zraku ogrevanih sob izhlapevala. Zrak v okolici rastline tako ne bo tako suh kakor drugod v stanovanju. Same korenine rastlin pa bodo varno na suhem, dvignjene na podstavku. Sama pa imam raje nasut droben pesek, na katerega postavimo lonec z rastlino, ta pesek pa je vedno vlažen. Ne sme pa biti moker.
Balkonske rastline
Zdaj delamo potaknjence za naslednje leto. Prepričana sem, da si bodo mnoge pridne gospodinje želele vzgojite sadike teh novih rastlin tudi same. Vse si lahko vzgojimo iz potaknjencev, težava bo le te rastline obdržati čez zimo. Zato je bolje, da večino nežnih in občutljivejših rastlin kupimo naslednje leto spet pri vrtnarjih. Trav ne razmnožujemo vegetativno, ampak jih sejemo. Poskusite, setev mora biti opravljena najkasneje v marcu.
Opozorila bi še na potaknjence begonij - zmajeva krila. Brez težav jih lahko naredimo, le da jih je primerno narediti nekaj več in bolj zgodaj poleti. Tako lahko že v jeseni izločimo tiste, ki se ne bodo želeli razvejati. To se nam namreč lahko pripeti. Zato jih takoj, ko opazimo novo rast, poščipamo. Če se potem ne obrastejo, jih lahko zavržemo že pred zimo. Vse, ki ste s to novo rastlino zelo zadovoljni, pa naj opozorim, da obstaja že v različnih barvah, ne samo rdeči. Tako so lahko balkoni ali okna vsako leto nekoliko drugačni.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Kultna britanska rock trojica The Police je pred dnevi nastopila v znameniti dvorani Madison Square Garden v New Yorku. To je bil jubilejni 150 koncert velike vrnitvene turneje, ki je trajala polnih 14 mesecev in je bila najbolj dobičkonosna turneja v letu 2007. Ob koncu omenjenega koncerta, ki je imel tudi humanitarni značaj, se je pevec Sting zahvalil svojim kolegom za prijateljstvo in razumevanje. Zatem pa so zapustili oder ob skladbi iz risanih filmov That's All, Folks. Na omenjeni turneji so The Police nastopali pred 3 milijoni in 300 tisoč obiskovalci in zaslužili 359 milijonov dolarjev, kar je tretja najbolj uspešna turneja vseh časov. Hkrati so tudi naznanili, da nikoli večne bodo nastopali skupaj.
®®®
Novi album skupine Queen naj bi izšel že v septembru. Na albumu bodo popolnoma novi posnetki, prvi po albumu Made In Heaven, ki je bil izdan posthumno
leta 1995, štiri leta po smrti Freddia Mercurya. Naslov novega albuma je The Cosmos Rocks. Stalni pevec skupine je Paul Rodgers, ki s skupino nastopa od leta 2005. Rodgers, Brian May in Roger Taylor so za omenjeni album posneli devet novih skladb. Med njimi je tudi priredba velikega hita Runaway, ki ga je v izvirniku prepeval Del Shannon. Od ostalih naslovov novih skladb omenimo We Believe, Call Me, Whole House Rocking in še naslovna in že objavljena skladba Say It's Not True. Album The Cosmos Rocks je za Evropo najavljen 15. septembra. Takoj zatem pa se skupina odpravlja tudi na veliko evropsko turnejo.
®®®
MTV je objavil naslednji dve nominaciji za letošnjo podelitev Video Music Awards. V kategoriji za najboljšega novega izvajalca so nominirani Miley Cyrus, Katy Perry, Jordin Sparks, Taylor Swift in Tokio Hotel. V kategoriji za najboljši plesni
Roy Orbison
l_e s t v i
V NAJ
L. ALL SUMMER LONG - KID ROC 2. I KISSED A GIRL - KATY PERI 3. NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4. DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/ HARIS/CHROME
5. VIVA LA VIDA - COLDPLAY
6. SW
10.
CILMI
/EET ABOUT ME - GABRIELLA 7. GIVE IT 2 ME - MADONN
8. CLOSER - NE-YO 9. I'M YOURS - JASON MR¿
SHUT UP & LET ME GO - THE " TINGS
11. DISTURBIA - RIHANN
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
riNG
Bob Dylan
Foto: internet
videospot so MTV-nominaci-je osvojili Madonna z video-spotom 4 Minutes, Ne-Yo za spot Closer, Chris Brown za Forever, Danity Kane za spot Damaged in Pussycat Dolls za spot When I Grow Up. Svečana podelitev letošnjih MTV Video Music Awards bo
7. septembra v Los Angelesu.
®®®
Bogata kolekcija hitov Roya Orbisona prihaja na trgovske police. Njegova založba in nasledniki tega legendarnega ameriškega glasbenika so v skupnem sodelovanju pripravili veliko kolekcijo njegovih največjih hitov. Kolekcija štirih zgoščenk pod imenom The Soul of Rock and Roll bo izšla 29. septembra. Na zgoščenkah bo kar 107 skladb, od tega 12, ki še nikoli niso bile objavljene. Pionir rock and rolla Roy Orbison je umrl leta 1988. V 40-letni karieri je posnel številne uspešnice, kot so Only the Lonely, Oh, Pretty Woman, You Got It, California Blue, She's a Mystery to Me in I Drove All Night. Leta 1987 so ga vpisali v Rock and
Roll Hall of Fame.
®@®
Založba Epic records bo v teh dneh izdala Best Of album Michaela Jacksona z naslovom King of Pop. Skladbe za album so izbrali izključno s pomočjo njegovih oboževalcev. Pa poglejmo, katere skladbe so uvrstili na album: Scream, ki je zapel skupaj s sestro Janet Jackson, zatem humanitarno We Are The World in še novo priredbo skladbe Billie Jean. Seveda pa ne gre brez njegovih največjih uspešnic Billie Jean, Bad, Thriller, Don't Stop Til You Get Enough, Beat It, Dirty Diana in The Way You Make Me Feel. Album bo izdan v počastitev Jacksonovega 50. rojstnega dne. To bo že peta izdaja njegovih največjih hi-
tov. Svoj zadnji studijski album Invincible je kralj pop
glasbe izdal leta 2001.
®®®
Ikona rock glasbe Bob Dylan bo do konca leta izdal kompilacijo svojih do sedaj neobjavljenih skladb. Izdelek pod imenom Tell Tale Signs bo objavljen 7. oktobra. To bo hkrati tudi zadnja osma izdaja iz njegove serije Bootleg Series, ki zajema obdobje med letoma 1989 in 2006. Kot uvodno promocijsko skladbo, ki še ni bila objavljena, je izbral skladbo z naslovom Dreamin' Of You iz leta 1997.
®@®
V eni izmed številnih takšnih in drugačnih anket v Veliki Britaniji so med drugim povpraševali tudi po znanih osebnostih, ki najpogosteje nastopajo v njihovih nočnih morah. V anketi je sodelovalo 3.500 Britancev; grenka zmaga pripadla pop-soul zvezdnici Amy Winehouse. Medtem ko se prebivalci Otoka, tako kot preostali svet, spopadajo z ekonomsko krizo, je bilo pričakovati, da bodo njihova najhujša nočna mora politiki in svetovni voditelji. A presenetljivo je na vrhu seznama uvrstila glasbenica, tudi na drugem mestu je še en glasbenik, Marilyn Manson. Šele na tretjem mestu je britanski premier Gordon Brown, ki je prvi med politiki.
Deset britanskih najhujših nočnih mor: Amy Winehouse Marilyn Manson Gordon Brown Pete Doherty The Cheeky Girls Simon Cowell/Kerry Kato-na
Cherie Blair Jodie Marsh Heather Mills Alistair Darling
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	FOREWER - CHRIS BROWN
3.	DISTURBIA - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
3.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
3.	NESSUN DORMA - PAUL POTTS
Zanimivosti
Angelina Jolie v vohunskem trilerju namesto Toma Cruisea
New York, 14. avgusta (STA) - Ameriška igralka Angelina Jolie se bo po rojstvu dvojčkov spet trdo lotila dela. Oskarjevka bo v vohunskem trilerju »Edwin A. Salt« v vlogi agentke nadomestila Toma Cruisea. Po virih ameriškega časnika Variety je Angelina tik pred podpisom pogodbe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tako mora avtor scenarija Kurt Wimmer spremeniti ime in spol svojega naslovnega junaka. Film, ki bo produkcija hiše Columbia Pictures, govori o agentu Cie, ki je krivo obtožen sodelovanja z Rusi in načrtovanja atentata na ameriškega predsednika. Tom Cruise naj bi se za vlogo dolgo zanimal, a se je vseeno odločil, da v njej ne bo nastopil. Angelina Jolie se je v podobni vlogi nazadnje dokazala v akcijskem filmu »Wanted«. V Združenih državah je film, poln brutalnosti, v kinematografske blagajne prinesel že 132 milijonov dolarjev oziroma okoli 90 milijonov evrov. Joli-eva je pred kratkim, natančneje 12. julija, s carskim rezom prinesla na svet dvojčka, Knoxa in Vivienne. S partnerjem Bradom Pittom in šestimi otroki trenutno živi v Franciji.
92-letna princesa Lilian z zlomljenim kolkom v bolnišnici
Stockholm, 14. avgusta (STA) - Švedska princesa Lilian, teta kralja Karla Gustava XVI., si je pri padcu v svoji hiši zlomila kolk. S švedskega dvora so sporočili, da bodo princeso operirali v eni izmed stockholmskih bolnišnic, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poškodba je tako resna, da bosta švedski kralj in kraljica odložila obisk olimpijskih iger, ki sta ga načrtovala za petek. Princesa Lilian, rojena v Walesu, neplemiškega rodu, je na švedski dvor prišla 1976, ko se je poročila s tri leta starejšim princem Bertilom, ki je sicer preminil leta 1997. Konec prejšnjega leta se je princesa javno pritožila, da prvič v tridesetih letih ni bila povabljena na zabavo ob podelitvi Nobelovih nagrad. Dvor je odločitev utemeljil z »visoko starostjo« princese in dejstvom, da bi bila po dolgem večeru gotovo zelo utrujena.
Razlika med spoloma pri vožnji avtomobilov potrjena
Köln, 14. avgusta (STA) - Raziskava, ki so jo v Nemčiji opravili med 150.000 lastniki avtomobilskega zavarovanja, je potrdila, da pri vožnji avtomobilov obstajajo razlike med spoloma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rezultati raziskave so pokazali, da le 16 odstotkov moških dovoli prijateljem voziti svoj avtomobil, medtem ko je takšnih žensk 25 odstotkov. Moški raje sedejo za volan dražjega avtomobila kot pa avtomobila, ki je v lasti ženske. Le dva odstotka žensk se odločita za nakup avtomobila, ki je dražji od 50.000 evrov, medtem ko je takih moških 5,1 odstotka. Moški vodijo tudi pri številu prevoženih kilometrov, saj nemški vozniki na leto prevozijo med 12.000 in 30.000 kilometrov, medtem ko 60 odstotkov žensk prevozi manj kot 12.000.
Japonci sanjajo vsaj o 11 dneh in pol dopusta
Tokio, 13. avgusta (STA) - Japonci si povprečno želijo 11 poletnih dopustniških dni in pol skupaj, vzamejo si jih pa le 6,5 dneva, vključno z vikendom. Tako znižujejo stroške v trenutno neugodnem gospodarskem obdobju, je pokazala neka študija, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je povedala predstavnica neke japonske zavarovalnice, ki je v sredini julija opravila raziskavo s 1200 Japonci, starejšimi od 20 let, je razlika med počitnicami, ki si jih Japonci želijo, in tistimi, ki jih resnično izvedejo, ogromna. Večina Japoncev, 53,9 odstotka, jih priznava, da so njihove dopustniške navade spremenile predvsem rekordne cene goriva. Leta 2007 je bila na Japonskem povprečna dolžina dopusta 7,9 dneva, še piše v študiji. Letos bo le 23,2 odstotka vprašanih oseb izrabilo več kot 8 dni dopusta. Lani je ta delež znašal 29,7 odstotka. Japonci, ki na dopust ne gredo, proste dneve večinoma preživijo doma, kažejo raziskave. Največ se jih posveča svojim konjičkom ali preživljanju časa s svojci.
V Koloradu aretirali lažnega inšpektorja za pornografijo
Colorado Springs, 13. avgusta (STA) - V ameriški zvezni državi Kolorado so aretirali moškega, ki se je v trgovini izdajal za detektiva. Od prodajalcev je zahteval, naj mu izročijo filme za odrasle, da bo lahko preveril, ali v njih nastopajo mladoletne osebe, poroča ameriška tiskovna agencija. AP
33-letnika so prijeli zaradi suma lažnega predstavljanja za uslužbenca policije, nezakonitega posedovanja orožja in posedovanja marihuane ter pripomočkov za drogiranje. Kot domnevajo preiskovalci, je Drew Libby v isti trgovini kar trikrat neuspešno poskušal pridobiti filme, pri tem pa uporabil policijsko značko in lažno vizitko z napisom »oddelek za preverjanje starosti«. Lažnega detektiva so identificirali na podlagi posnetkov nadzornih kamer iz trgovine.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
testenine z gobami in paradižnikom*, solata SREDA
zelenjavna juha, rižev narastek z jabolki ČETRTEK
polnjena paprika, pire krompir PETEK
polpete iz bučk s kosmiči**, solata SOBOTA
telečja obara, kruh NEDELJA
cvetačna juha, ocvrta piščančja bedrca s sezamom, pomfri, solata PONEDELJEK rižota, solata
*Testenine z gobami in paradižnikom
40 dag testenin, sol, nariban sir, 6 dag masla, 25 dag poljubnih gob, 1/2 dl belega vina, poper, 2 olupljena in narezana paradižnika.
Testenine skuhamo v veliki količini oso-ljene vode. Odcedimo in jih stresemo v go-
bovo omako. Nad ognjem premešamo, razdelimo po krožnikih in potresemo z nariba-nim sirom. Gobovo omako s paradižnikom pripravimo tako, da v kožici stalimo maslo, dodamo oprane in narezane gobe ter mešamo, da se posuši sok gob. Dodamo vino, sol, poper in narezan paradižnik. Dušimo 5-8 minut.
**Polpete iz bučk s kosmiči
1/2 kg bučk, 1 žlica sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna, 3 jajca, sol, poper, majaron, 20 dag pirinih ali ovsenih kosmičev, moka za oblikovanje polpet.
Mlade bučke operemo, naribamo in jih malo ožmemo. V skledo damo vse naštete sestavine razen bučk, dobro zmešamo in pustimo, da testo počiva pol ure. Tik preden začnemo polpete peči, zamešamo ožete bučke. Če bi dali bučke že na začetku k masi za polpete, bi bila preveč vodena. Na desko damo kupček moke, na katerega polagamo bučno zmes in jo s pomočjo moke oblikujemo v polpete. V ponvi na vročem olju pečemo polpete na vsaki strani 5-7 minut, da so rumeno zapečene.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Site muhe manj pikajo. (rimski cesar Tiberij ni želel menjavati uradnikov)
-k-k-k
Politika je sposobnost, da se zlažemo v pra vem trenutku. (Voltaire)
•k-k-k
Tisti, ki izda tujo skrivnost, je izdajalec, tisti pa, ki izda svojo, je bedak. (Voltaire)
-k-k-k
Čas ni zanesljiv zaveznik. Nikdar ni mogoče vedeti, za koga resnično dela, (Alberto Moravia)
-k-k-k
Srečo iščem v malih stvareh, velike so mi že pokradli,
-k-k-k
Zakaj fantje rastejo hitreje kot punce? - Ker plevel raste hitreje kot rožice!
-k-k-k
Odgovori tudi na najtežja življenjska vprašanja so jasni, enostavni, vsakomur razumljivi in popolnoma napačni.
-k-k-k
Ljubezen je kot vojni zločin. Nikoli ne zastara.
-k-k-k
Berač je človek, ki seje zanašal na pomoč prijateljev.
-k-k-k
Z eno žlico medu uja-meš več muh kot s celim sodom kisa. (Henrik III.)
Sodnik:»Zlomili ste valjar na glavi svojega moža. Ali lahko kaj poveste v svojo obrambo?"
"Žal mi je, da sem zlomila valjar."
ELIPSASTA KROGLA
SVETNIŠKI
SIJ
NAŠ SLIKAR (FRAN)
EGIPČANSKI
BOG MODROSTI
RIMSKA BOGINJA JEZE
LADIN TERENEC
ITALIJ. EKONOMIST (GIACOMO)
NAŠ EVROPSKI POSLANEC
(JELKO)
ZAČIMBNA RASTLINA, REBRINEC
POČASEN NEOKRETEN ČLOVEK
VZOR, VZGLED
SOVJETSKA TISKOVNA AGENCIJA
ONASSIS
IKRAVEC, IKRNIK
UMAZANEC LOTRNIK
BRANKO NEŽMAH
IZ
BESEDE NACIK
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
DEL ROKE
STROJ TEKAČ
RIMSKA LJUBLJANA
KOSTUMOGRAF (DEJAN)
NEVTRALNOST
ESAD
(LJUBK.)
NAŠ
DUHOVNIK (FRANC)
ALENKA MAVEC
TRDO SLANO PECIVO
PREMOGOVI UGASKI
NOGOMETAŠ ČEH
AFRIŠKA DRŽAVA
PASTIR IZ »SNEGUROČKE«
VELIKANI, ORJAKI
MORNARSKA PIJAČA
ANTON AŽBE
TEKOČINA IZ LIMFE
ČENČA, TRAČ
NAŠ BASKITARIST
PREBIVALEC
IN KASTOR
NEM. POLITIK (JOHANNES)
LETOVIŠČE PRI KOPRU
ALEŠ VALIČ
TALISOVA ORANŽADA
AM.PEVEC
(DAN)
RUSKA UTEŽNA MERA
ANTIČNO OBMOČJE NASELJENO
Z ILIRI
LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠČU
JERMEN NA HLAČAH, PAS
VLAKNO IZ INDIJSKE KONOPLJE
POD
VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA
ŠVEDSKI HOKEJIST LARSSON
EVA TUŠAR
ČREDA, KRDELO
MAKEDONSKI PESNIK VANGELOV
je njegov lastnik umrl, ker je bil parkiran pred mrtvaš-
Sodnik: "Pravite, da je žena vrgla stol proti vam in da ste zato pobegnili iz stanovanja?"
"Iz stanovanja sem pobegnil šele potem, ko je tašča pogledala proti predalu, kjer imamo kuhinjske nože."
nico.
Žepar se vsak teden najmanj enkrat znajde pred sodnikom. Sodnik: "Dal vam bom najmanjšo kazen, če mi poveste samo eno dobro stvar, ki ste jo v desetih letih naredili za naše mesto."
Žepar: "Že deset let omogočam delo dvema ali trem policajem."
Sodnik: "Obtoženec vam je torej primazal klofuto?"
"Tako je. Potem mi je primazal še tretjo."
Sodnik: "Hočete reči drugo?"
"Ne, drugo sem jaz prima-zal njemu."
"Priča, upam, da vas moja vprašanja ne bodo zmedla!"
"Brez skrbi gospod tožilec! Po poklicu sem otroška negovalka v vrtcu in sem navajena na najbolj neumna vprašanja."
Sodnik: "Ali vzamete psovko nazaj?"
Obtoženec: "Sem trgovec in nimam navade, da bi jemal stvari nazaj, lahko pa jo zamenjam za drugo."
Obtoženec na sodišču: "Res je, da sem prišel navzkriž kar z nekaj zakoni, vendar me morate razumeti. Ko človek vlamlja, mora biti zbran in delati hitro. Ne sme misliti na nič drugega."
Sodnik: "Obtoženec, končno že povejte ima svojega sodelavca."
"Gospod sodnik, nikoli ne bom izdal svojega brata!"
Sodnik: "Ali je mogoče, da vam je obtoženi rekel 'idiot' v trenutni razburjenosti?"
"Nikakor. Pred tem me je dolgo pozorno gledal."
Sodnik: "Kako lahko pojasnite, da ste tožitelju že več let dolžni večjo vsoto denarja?"
Obtoženec: "Res je, vendar je za to sam kriv. Vedno, kadar sem ga prosil, naj mi da en teden časa, da mu dolg povrnem, je to odklonil."
Sodnik:"Zakaj ste ukradli avto?"
Obtoženec: "Mislil sem, da
Sodnik: "Krivi ste, ker ste živeli v konkubinatu!"
Obtoženec: Kaj pa je to konkubinat'?"
Sodnik: "Če živite z neko žensko tako kot s svojo ženo."
Obtoženec: "Potem pa obtožba ne drži. Z njo živim dosti bolje."
Ugankarski slovarček: ACERBO = italijanski ekonomist (Giacomo, 1BBB - 1969); ESO = muslimansko moško ime Esad (ljubkovalno); HIL = motna tekočina iz limfe; JU-LIANI = slovensi duhovnik (Franc, 1756 - 1B36); LOTRIŠ = umazanec, nečistež, lotrač, lotrnik; SANE = ameriški pevec in kitarist bluesa (Dan, 1B96 - 1971); TASS = sovjetska tiskovna agencija, osnovna 1925; ZOLOTNIK = rusk atežna mera, 4,2 grama.
■sedo '^ao 'lAiv 'upey 'ezo| '¡u -ennr 'oqjaov 'ueje^uv 'su}0| 'eAju 'en '!isnjL| 'SSVL 'eJ| '13 'ejo 'VV 'leap! 'loi 'B}9}!|ej)A9u 'a|Jeis 's>p -oj 'S9| 'e|oajAe 'eirauni 'e|§oj^ed 'ses'!j}so'oues'euoiu3 'joioj'üsjcI :ouAPiopoA :e)|uezjj)| 9) Ae^seu
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
RAKA
POŽELENJE
Govori se ...
... da tudi najodgovornejši še ne vedo, ali nam je petkovo katastrofalno neurje poslal kdo iz neba ali kdo od tistih, ki so se naslednji dan na prizadetih območjih slab mesec pred volitvami nastavljali pred kamerami.
. da tudi zaradi tega zainteresirani in neopredeljeni javnosti še vedno ni povsem jasno, zakaj sta se premier in finančni minister „o škodi po neurju" i> ptujskem gasilskem domu kljub številnim novic željnim novinarjem pogovarjala za zaprtimi vrati,
... daje omenjeno neurje v nekaterih prizadetih okoljih pokazalo, da imajo poškodovanih več hiš, kot jih imajo na seznamu geodetske službe.
... da je za mednarodno gala zborovsko pevsko prireditev v stari Poetovino veliko zan imanje; posebn o i >eliko je bojda zanimanje za nastop napol razgaljenih mladcev s Filipinov.
. da so nekatere reklame o nekih grdih fantkih, ki se čez poletje ne umivajo doma, ampak raje v kakih toplicah, dosegle vsaj pri nekaterih obiskovalcih nasprotni učinek.
. da so kmečke gospodinje iz obmejne haloške občine nedavno tega dokazale, kdo nosi hlače pri hiši, saj so vrle „Polance" premagale celo v igranju kart. Očitno trenirajo kartanje v času, ko možje doma kuhajo in pomivajo
posodo.
Vidi se ...
... da bo haloško društvo rejcev drobnic kmalu dobilo novega uglednega člana - prvega moža obmejne haloške občine, saj so mu že izročili nekaj napotkov za skorajšnjo rejo ovac na njegovem ranču. Le-te si bodo verjetno z veseljem pele: „Tko se boji vuka još..."
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Mateja Belšak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo, ki je nastala med dopustovanjem na otoku Rabu, poslala Mateja Belšak, na njej pa je sin Leo, ki mu plavanje nad vodo še ne gre, pod vodo pa zelo dobro.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
3			7	1		8		4
8	2		9				1	
7		4		5	2		9	6
		1				9		
6	8	9				5		
	4	3				6	7	2
					3		6	9
4	3	2				1	5	
9		8		4		2		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	000
Bik	¥¥	©©©	€	00
Dvojčka	¥¥		€€€	000
Rak		©©	€	00
Lev		©©©	€	00
Devica	¥¥	©©	€€€	0
Tehtnica	¥	©©©	€€	00
Škorpijon	¥¥	©©©	€	000
Strelec	¥¥		€€	0
Kozorog	¥	©©©	€€€	0
Vodnar	¥¥¥	©©©	€	00
Ribi	¥	©©	€€€	000
Velja za teden od 19. avgusta do 25. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 16. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Nadja Ratek, Kicar 115, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Med prvo svetovno vojno je avstrijski humorist in satirik Alexander Roda napisal komedijo, ki je seveda morala skozi avstrijsko cenzuro.
»Nemogoče!« je ugotovil državni tožilec. »To delo ne more v javnost!« - »Toda če bi vseeno ...,« je plaho pripomnil avtor. - »Nikakor! Povem vam, da ta komedija ne bo uprizorjena dokler bo Avstrija obstajala!« - »No,« si je oddahnil pisatelj, »če je pa tako, lahko počakam.«
***
Ko je bil francoski pisatelj Anatole France izvoljen v Akademijo, ga je princesa Mathilde povabila na slovesno večerjo. France ni dosti razmišljal o vabilu. Nanj se je spomnil šele zadnji hip in zamudil dobro uro. Ko se je opravičeval zaradi zamude, mu je princesa odgovorila: »Vaša netočnost me celo veseli. Niste namreč prišli eno uro prepozno, ampak en teden prezgodaj.«
France je bil povabljen na večerjo namreč en teden kasneje. ***
V majhnem ameriškem mestu je imel italijanski operni pevec Enrico Caruso na gostovanju v programu tudi Brahmsovo pesem Kovač. Tik pred nastopom je slišal, da želi neki moški v osebni zadevi nujno priti k njemu. Caruso ga je sprejel.
»V programu sem bral,« je začel vsiljivi obiskovalec, »da boste nocoj peli tudi pesem o kovaču. Jaz sem edini kovač v tem kraju in vas lepo prosim, da bi vstavili v pesem še, da popravljam tudi otroške vozičke.«
Opera italijanskega skladatelja Gioacchina Rossinija Vilijem Tel je bila že najavljena, ko jo skladatelj ni še niti začel komponirati. Da bi ga spodbudil, je novinar objavil naslednjo vest: »V Ameriki so končno posadili drevesce, iz katerega bodo dobili les za klavir, ki ga bodo podarili Rossiniju, da bo lahko skomponiral obljubljeno opero.«
***
Ker so francoskega slikarja, velikega mojstra impresionizma Pi-erra Augusta Renoira kot velikega umetnika priznali šele na starost, je rad vzdihnil: »Včasih sem imel zobe, pečenke pa ne. Zdaj je, žal, obratno ... «
***
Italijanskega skladatelja Gioacchina Rossinija so vprašali, ali se je v življenju kdaj jokal. Mojster, ki se je rad norčeval iz svojih jed-skih sposobnosti, je dejal: »Ne spominjam se, kolikokrat sem jokal v življenju, spominjam pa se dveh takšnih dogodkov. Prvič je bilo, ko sem poslušal Paganinija, drugič pa, ko sem bil s prijateljem na kosilu na terasi in jezeru Como in je natakarju padel iz rok v jezero krasen pečen fazan.«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
avgusta: 1 znak - slabo, 2
22 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
torek • 19. avgusta 2008
Zavrč • Ob 12. občinskem prazniku
Prvo srečanje vseh društev
Kako razgibano in bogato je družabno življenje v občini Zavrč, se je lepo pokazalo na prvem srečanju društev z območja te haloške občine, ki so ga v počastitev 12. občinskega praznika uspešno pripravili v petek, 15. avgusta, v kulturni dvorani v Goričaku.
Kot je zbranim v dvorani, med katerimi so bili še posebej veseli župana občine Zavrč Mirana Vuka, pojasnila pobudnica in glavna organizatorica srečanja, sicer podžupanja Marta Bosilj, je njihov glavni namen prikazati sokrajanom in širši javnosti, kaj vse zmorejo Zavr-čani poleg vsakodnevnega dela
in skrbi. Zagotovo pa je dobro tudi to, da se društveni aktivisti in člani med seboj po bliže spoznajo ter da med seboj izmenjajo delovne izkušnje.
In da je tega res veliko, so dokazali v prijetnem večeru, ki se je med predstavitvijo dejavnosti posameznih društev prijetno prepletal s petjem domače
skupine Trta in ljudskih pevk KUD Maksa Furjana.
Dobrih 54 let humanega dela občinske organizacije Rdečega križa Zavrč, ki ima danes 35 aktivnih krvodajalcev, je predstavil njen predsednik Stanko Ivančič, ki je med drugim povedal, da pripravljajo 14. septembra prvo srečanje občanov,
Foto. M. Ozmec
Humanim darovalcem iz občinske organizacije Rdečega križa Zavrč so svečano izročili spominske značke za večkrat darovano kri.
Foto: M. Ozmec
Za dosežene uspehe so 19 najbolj uspešnim vinogradnikom svečano izročili priznanja in medalje za dosežke na letošnjem ocenjevanju vin.
starejših od 70 let, eden glavnih ciljev društva pa je čim prej uresničiti njihovo geslo »V vsaki hiši je doma krvodajalec«. Ob tej priložnosti so humanim darovalcem svečano izročili značke za 5- in večkrat podarjeno kri.
Humana pa je tudi dejavnost prostovoljnega gasilskega društva Zavrč, katerega začetki segajo v daljno leto 1939, delovanje 34 operativnih članov oziroma dveh članskih in ene pionirske desetine pa sta predstavila predsednik Anton Bratuša ter poveljnik Branko Skok. Razgibano dejavnost Čebelarskega društva Zavrč, ki je bilo ustanovljeno leta 1965 in danes vključuje 13 članov z 285 panji čebeljih družin, je predstavil njegov predsednik Stanko Majcenovič, obiskovalce pa je presenetil z nekaj deset steklenic medu, ki so ga razdelili med udeležence.
Presenetil je tudi Branko Lorbek, predsednik društva rejcev drobnice, ki je bilo ustanovljeno šele leta 2000, med več kot 200 člani, ki redijo več kot 2000 glav drobnice, pa deluje tudi 15 rejcev iz območja občine Zavrč. Člani tega društva so namreč poskrbeli za to, da so v drugem delu srečanja obiskovalci lahko poskušali, kako slastna je pečena jagnje-tina.
Med večja in aktivnejša društva v občini zagotovo sodi tudi Kulturno-umetniško društvo Maksa Furjana Zavrč, ki po besedah predsednice Vide Milunič deluje od leta 1994, domačini pa ustvarjajo v sekciji Ljudske pevke, pevski skupini Trta ter folklorni skupini, ki deluje na Osnovni šoli Zavrč. Za to, da so se po uradnem delu lahko vsi skupaj tudi malce posladkali, so poskrbele tudi pridne članice Društva gospodinj iz Zavrča, ki jih vodi Jelka Belšak. Dejavnost Turističnega društva Zavrč, v katerem deluje okoli 50 članov, je predstavil predsednik Martin Težak, tradicionalna ocenjevanja in degu-stacije vin, ki jih že šest let pripravljajo v okviru tega društva,
Foto: M. Ozmec
Prvo srečanje društev občine Zavrč so s kulturnim programom popestrili skupina Trta in Ljudske pevke KUD Maksa Furjana.
pa je predstavil strokovni sodelavec KGZ Ptuj Zvonko Pišek. Za dosežene uspehe so 19 najbolj uspešnim vinogradnikom svečano izročili tudi priznanja in medalje za dosežke na letošnjem ocenjevanju vin. Ti pa so svoja dobra in nagrajena vina v drugem delu srečanja ponudili tudi v pokušino.
Eno največjih društev v občini Zavrč je zagotovo društvo upokojencev, ki po besedah predsednika Franca Vaupoti-ča vključuje kar 283 članic in članov. Od tega jih je slaba polovica tudi iz območja sosednje hrvaške občine. Številne pohode v gore in druge aktivnosti
Planinskega društva Haloze je predstavila predsednica Danica Vajda, ki je občane povabila tudi tradicionalni nočni pohod ob polni luni, ki so ga pričeli okoli 20. ure.
Preden so druženje nadaljevali ob pokušini kulinaričnih dobrot domače kuhinje in vinskih kleti svojih vinogradnikov, pa je predsednik društva rejcev drobnice Branko Lorbek bodočemu članu tega društva, skorajšnjemu rejcu ovac, županu Miranu Vuku za prijetno dobrodošlico simbolično izročil velik volnen in ročno izdelan šal.
M. Ozmec
TV
SisffipnfJs lESilsrjiraih pj®gpssn!®!/
SPORED ODDAJ
TOREK 19.8.
8.00 Trganje koruze na Destrniku 07 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 20.8.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 08 1B.00SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd.
ČETRTEK 21.8.
8.00 Od paše do sira - Mezgovci 08 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Predaja skulpture na Hajdini 20.00 Žetev na Polenšaku
PETEK 22.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Naročite
Štajerski TEDNIK
l» jm
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo	Priloga: TV okno -
48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________SiB________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
TV
.OKBtoJ
RADIO TEDNIK Ptuj doc. Raičeva 6 2250 Ptuj
Štajerski ln ¡¡¡U^
otajersfzi
TEDNIK

• • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v Atol DARIL prejmeta:
Majda Lukner,	
Flegeričeva 6,2270 Ormož	
Leon Goričan,	
Savci 81,2258 Sv. Tomaž	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Lahkota prihodnosti
Razmišljaš o prihodnosti?
Te zanima zaposlitev po končanem šolanju?
RAZPISUJEMO VEČ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE
Strojni mehanik (4 štipendije) Mehatronik - operater (4 štipendije) Livar (7 štipendij)
Za več informacij lahko pokličete 02/ 7995 115
Pisne prošnje pošljite najkasneje do 5. 9. 2008 na: Talum d.d. Kidričevo, kadrovska služba, Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo
Izkoristi priložnost za lahkotno prihodnost.
Prireditvenik
Torek, 19. avgust
21.00 Lenart, »Stand up« komedija, Hamlet
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi & Mesto, razstava je na ogled do konca avgusta
-	Ptuj, CID, prijave za delavnice in tečaje, začetni tečaj bobnanja, začetni tečaj španščine, začetni tečaj flamenka
-	Ptuj, galerija Magistrat, Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08
-	Ptuj, Miheličeva galerija Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08
Sreda, 20. avgust
Slovenska Bistrica, galerija Grad, na ogled je razstava »Evropa - s polno močjo naprej«
Četrtek, 21. avgust
20.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, mednarodni zborovski festival Orfest, na festivalu nastopajo University of the east Chorale (iz Filipinov) in Komorni zbor Musica (Ptuj)
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A3 2.0 TDI	2004	13.990,00	DVOJNA KLIMA	ČRNA
AUDIA61.8T	1990	5.900,00	AVT. KLIMA	BELA
BMW SERIJA 7:74D IL CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2001 2003	12.290,00 10.990,00	KUPLJEN V SLO KUMA	KOV. MODRA SREBRNA
CITROEN C31.41 CITROEN XANTIA2.016VISX	2004 1990	7.090,00 2.490,00	AVT. KLIMA KUMA	KOV. BOR. RDEČA KOV. T. ZELENA
FIAT PUNTO GRANDE1.2	2006	7.590,00	KUPLJEN V SLO	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZRED E 270 CDITIPTHONIC	2004	19.990,00	DVOJNA KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZRED E-KAR. 270 CDINAVI+XENON	2003	17.990,00	DVOJNA KLIMA	ČRNA
MITSUBISHI GALANT 2.D	1999	5.290,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
ŠKODA FABIA 1.2	2005	6.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VWG0LPV2.01	2004	12.990,00	DVOJNA KLIMA	ČRNA
VW SHARAN 1.9 TDI TREND LINE 4X4 TOYOTA YARIS 1.3 WT1	2003 2002	12.990,00 6.090,00	AVT. KLIMA KUMA	MODRA KOV. SREBRNA
VW GOLF III 2.8 VR6	1994	1.790,00	KUMA	T. SREBRNA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM plug IMT 755, po ugodni ceni. Tel. 041 533 605.
PRODAM večje število odojkov. Tel. 755 31 21.
PRODAM bikce za nadaljnjo rejo in telico simentalko, brejo 9 mesecev. Telefon 041 288 063.
KUPIM parcelo v Njivercah pri Kidričevem. Telefon 041 200 533.
NEPREMIČNINE
PRODAMO hišo z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in njivo v velikosti 1500 m2, oddaljeno 5 km iz Maribora na mirnem kraju. Telefon 02 473 06 99.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 1080 m2. Tel. 051 412 042.
DELO
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu vabijo, da se nam pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmajerjeva 26/ a, 2000 Maribor (naročnine)
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nlž|e od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnik s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
POSKOČNIH
JÎ t
1.	UPOVSEK- Bodoča mamica
2.	Ans. GOLTE - Če ti boš moja punca
3.	Ans. AJDA -Portorož
4.	Ans. SVETLIN-Brez lojtrce
5.	Ans. STORŽIČ - Pesmi in viže domače
6.	Ans. ERAZEM - Ta trenutek
7.	VESELI GORENJCI - Ker moja ljub'ca je iz Kamnika
POP 7 TOP
1.	ELA-Sem in tja
2.	ADIJO ŽIVCI - Ti si žarek v temi
3.	NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
4.	ŠPELCA-Asi me sanjal
5.	KLARA-Daj zapri me
6.	ANEMARI - Pivo nalij
7.	AMOR - Pusti me samo
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem z
Tel. številka:
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Marija Lorenčič Grajenščak 65 2250 Ptuj
Dvajset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
18. avgusta mineva 20 let, odkar naju je za vedno zapustil najin sin
Ivan Fogec
ZAGOJIČI 26 A
6. 5. 1964 t 18- 8. 1988
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečke ali postojite ob njegovem grobu.
Tvoja: ata in mama
MLAJŠI UPOKOJENEC išče kakršno koli delo (imam vozniški izpit). Tel. 051 381 241.
RAZNO
STREŠNO opeko, zareznik, stari tip, kupim. Tel. 041 558 979 ali 02 751 43 21.
PRODAM staro navadno opeko, primerno za velbanje. Telefon 041 474 068.
íPoííuXajtz naí
na iuztounzm íjitzku.1
RADIOPTUJ
tut ¿filetee
www. rad ïo-ptu
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, strica, botra in tasta
Vinka Čuša
upokojenca Taluma Kidričevo
ULICA BORISA KRAIGHERJA 19, KIDRIČEVO
16. 1. 1927 t 3- 8. 2008
Bolečino nam je pomagalo lajšati spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetj u Mir, govornici gospe Pulko, gospodu Rajhu iz društva upokojencev in gospe Veroniki za molitev ter sindikatu Taluma za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi dr. Ivaniševičevi za vso skrb in strokovno pomoč.
Žalujoči vsi njegovi

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
www.toyota.sl
www.ah-furman.si
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
Spodnje Podravje • Petek, 15. avgusta 2008
Dan, ki ga bomo pomnili...
Napoved vremena
Po vremenu Jerneja (24.) se vsa jesen nareja.
Danes bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C.
Obeti
V sredo bo dopoldne še sončno, čez dan v notranjosti spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bodo predvsem v zahodni, osrednji in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in povečini suho.
Osebna kronika
Rodile so: Barbara Zelenko, Moškanjci 54, Gorišnica - Jureta; Ana Bedenik, Krčevina pri Vurbergu 25/b, Ptuj -Jana; Sonja Vesenjak, Velika Nedelja 10/i - Maja; Andreja Prosenjak, Kalše 28, Šmartno na Pohorju
-	Lariso; Mateja Drob-nak, Rimska ploščad 16, Ptuj - Vida; Petra Purg, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - Tata; Sonja Arnuš, Zgornja Hajdina 196 -Tejo; Jožica Krsnik, Po-povci 10/a, Ptujska Gora
-	Tadeja; Anita Petek, Mihalovci 35, Ivanjkovci
-	Klavdijo; Karmen Ve-hovar, Pečica 42, Podplat
-	Natalijo; Zvonka Horvat, Desenci l/a - Roka; Brigita Vogrinec, Gerečja vas 67, Hajdina - Gvida; Petra Kolednik, Barislov-ci 21/a, Lovrenc na Dravskem polju - Nežo; Katica Rižnar, Grajena 19/a, Ptuj - Jana; Irena Škrabl, Pionirska ulica 18, Pra-gersko - Brino.
Umrli so: Ana Maj-cenovič, Moškanjci 112, rojena 1919 - umrla 2. avgusta 2008; Franc Po-ljanec, Bukovci 30, rojen 1925 - umrl 5. avgusta 2008; Jakob Mesarič, Ptujska Gora 10, rojen 1923 - umrl 6. avgusta 2008; Ana Žula, rojena Muršič, Lahonci 132, rojena 1934 - umrla 30. julija 2008; JanezMatjašič, Pra-protnikova ulica 20, Ptuj, rojen 1935 - umrl 9. avgusta 2008; Janez Golob, Turški Vrh 78, rojen 1934
-	umrl 1. avgusta 2008; Kristina Kovačec, rojena Markrap, Lešnica 14/a, rojena 1933 - umrla 7. avgusta 2008; Marija Pre-jac, Osluševci 18, rojena 1942 - umrla 8. avgusta 2008; Jožef Vajskopf, Leš-je 25, rojen 1961 - umrl 11. avgusta 2008; Anton Breznik, Videm pri Ptuju 49, rojen 1942 - umrl 10. avgusta 2008; Stjepan Prašnički, Dornava 88/a, rojen 1927 - umrl 5. avgusta 2008; Marija Par, rojena Vrabl, Gorišnica 110, rojena 1917 - umrla 10. avgusta 2008.
Poroke Ptuj: Sebasti-jan Kopše, Zgornja Haj-dina 193, in Katja Joha, Tiha pot 4, Ptuj. Tomislav Kukec, Hrastovec 28, in Antonina Planinc, Kore-sova ulica 14, Ptuj.
Poroka - Ormož: Go-razd Šegula in Klavdija Majcen, Trg Dušana Kve-dra 9, Maribor.
Črna kronika
Prikolica se je odpela
13. avgusta zjutraj se je v Mariboru na Streliški zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. 27-letni voznik osebnega avtomobila Peugeot boxer s pripetim priklopnim vozilom, iz okolice Ptuja. Na ravnem delu ceste se mu je prikolica odpela s priklopa in zavila na nasprotno smerno vozišče, kjer se je v tistem trenutku pravilno pripeljal 47-letni voznik kolesa z motorjem, doma iz okolice Maribora. Priklopno vozilo se je zaletelo v Mariborčana. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Univerzitetni klinični center Maribor.