Stav, 194
V Trat* v Mrttk U lulUa 1919
letnik XllV
l/haja vsak dan. udi ob nedeljah hi praznikih, zjutraj. — Urednfftvo: tv. Fia .čtfka AaiJkega Jtev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj te pobijajo uredništvu. — Nefrankirana piima ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan God i na. — Lastnik konsordj Usta Edinosti — Tiak tiskarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 3 —. pol leta L 18 — In celo leto L 38—. — Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57.
EDINOST
Mirovno konferenca.
TI 11 oni bo proučeval bolgarsko vprašanje.
PARIZ, 15. V današnji seji vrhovnega sveta je bilo na dnevnem redu bolgarsko vprašanje. Svet je sprejel Clemenceaujev predlog, naj se proučevanje tega vprašanja prepusti Tittoniju, ki bo o njem poročal še pred 25. t m. Bolgarski delegati se pričakujejo v Pariz za 25. t. m.
Estosis prizna rusko revolucionarno vlado?
CURIH, 15. Poročevalec »Frankfurter Zei-ttrnge : je doznal iz zanesljivih virov, da se pri enteetnih vladah zapaža vedno večja naklonjenost k stališču« da se prizna ruska vlada in da se žnjo vzpostavijo službeni odnošaji.
Ententa računa morda na revizijo boljševičke teorije o lastnici in gleda, da bi prišla do sporazuma na podlagi neke vrste izvente-ritorijalnosti kapitala in lastnine tujcev, tako či bi anonimne dražbe, ki imajo večinoma tajne akcijonerje, bile izključene od socijalizacije, a tuji gospodarji bi v svojih pogodbah z delavci ne bili odvisni od lokalne zakonodaje. Poročevalec »Frankfurter Zeitunge« pa pripominja. da so ti načrti samo pobožne želje nekaterih ententnih krogov, medtem ko so temu nasprotni ruski krogi, ki dobro vidijo, k.ikSno korist bi od tega imel angleško-ame-rikanski kapital.
IZ MADŽARSKE.
B«4a Kuhu zahteva umik romunskih čet.
C1T?!H. 14. Iz Budimpešte poročajo: Ljudski Komisar za zunanje stvari Bela Ktthn je poslal danes Clemenceau naslednjo brzojavko: »V vaši brzojavki od 12. junija ste izjavili, da če naše čete, v boiu. ki nam je bil vsilpen, izpraznilo ozemlje, ki le dotočeno čeboslovaški republiki, in zasedejtf meST določene madžarski sovjetski repubKki. da bodo čete romunskega kralja s svoje -strani takoj CNkČofe umik na določeno mejo, ki je natančno označena v vašem brzojavu. Pripomnil sem žc v todMjem svojem odgovoru in v sledeči brzoraTkl. da ie madžarska sovjetska republika pripravljena dokksati. da je sovražnica brezkoristnega klanji. Dogodki dokazujejo, da sem držal svojo obCubo — tfm već, ker sem se strinjal z vašim mnenjem, da se meje, ki so vsiljene z orožjem, ne morejo vz*:r-iiti kot naroorte meje —; istočasno sem vas prosit da izvolite poskrbeti za vsa mogoča jamstva «i©de izvršitve ukazov zavesmh in pridruženih \i»d s strani romunskega kraHa. Objektivnih jamstev nisem dobil. V svoji zadnji brzojavki sem izjavi, da sprejemam kot subjektivno jamstvo trdite/, da se zagotavlja s strani rommts&Hi čet iz-p-aznitev popolnoma opustošenih krajev onstran Ttte Trse. — Vaši izastcrpniki so vas gotovo obvestili. da so nase čete ustavile sovražnosti proti čehndovaški republiki in da so dne 24. junija zasedle meje nevtralne zone. ki je bika določena z gsnerjiom Pellevem. Mi bi mogli tcrrej popolnoma •opravičeno pričakovati, da začnejo po vašem brzojavu od 13. junija, tudi romunske Čete. izvršujoč ukaz zavednih in pridruženih vlad, tz umikom na meje, ki so določene za njih. da se pokažejo pripravljene na mir in da se pokore vašemu pro-fdvs«- po -katerem ne morejo biti narodnostne meje «kte meje, ki so se začrtale s silo. Toda vkijub mahovini in vkijub vašim obljubam, se čete romunskega kralja niso še začele u-m^kati. Na-sprotno: po jtsnflu so začele napadati na mnogih kraji-h. ka-';or v Tiskahiku. Imele so naravno krvave iz-
Kar se pa tiče nasilja romunskih čet, bi rajši, da bi ne moral o tem govoriti. Omeirti se hočemo samo na ugotovitev, da <so francoska ozemlja, ki so flh -pustošile Hindenburgove čete, prave oaze v primeri s puščavo, ki so jo naredile romunske čete v gospodarskem življenju spornega ozemlja. Dovolite mi. gospod predsednik, da vas vprašam, če poseduje vaša beseda in beseda zaveznih in pridru-
PODLISTEK
Vsakdanjo zgodba.
Danska povest — Prevedel M. C—&

Ljubi ga, sem rekel sam sebi in ob tej misli 5cm čutil, kako mi vsa kri sili v lica.
G. H. je sedel poleg Maje; sklonil se je k nji ter rekel: »Ne morem misliti na tega človeka brez ogorčenja. Glej MajaJ Nisem še star mož; toda, vidiš-li te sive lase, ki hočejo prerasti rjave. Njemu se imam zahvaliti na tem.«
Z neizrecno milino je Maja sedaj ovila roki okolo vratu očeta, porosila njegove sive lase s svojimi solzami in je rekla: »O, oče! — radi mene?«
•Ne, dete moje! Ne radi tebe. Ti si ravnala lepo in dobro.«
»Ne, ljubi oče! nisem tako, ali nisem imela druge poti.«
»Saj te je vendar užalil — otrok moj! Bodi iskrena!«
Maja se je smehljala: »Da — nočem lagati. Zalilo me je v prvem trenutku, ali, v svojo sramoto moram priznati, da sem kmalu izpre-videla, kolik delež je imelo na moji žalosti — užaljeno samoljubje. Ali, to je bilo le za trenutek, in verjemi mi. da čutim sedaj v polni
ž enih vlad. zadosten ugtod. da prisili čete romunskega kralja, da se umaknejo na črto, ki so io določite te vlade.
Verujemo, da boste imeli moč. da preprečile vse bnezkortstao klanje, tudi v slučaju, ko ni ukaz naslovljen na miroljubne in neimperUalistične vlade, kakor je na primer madžar&a sovjetska republika, ki je, kakor vidite, ustavila klanje po zmagoviti vojni proti čehoslovaški republiki.
Prosimo vas, gospod predsednik, da uveljavite svojo voljo pri četah romunskega kralja, medtem Jco je madžarska sovjetska vlada uveljavila svojo voljo s tem, da je ustavila zmagovito vojno, ki jo je začela proti svoji volji, ker ji je bila vsiljena od Cehoslovakov.
Izvolite, vas prosimo, obnoviti vaš ukaz od 13. junija, da ga tako uveljavite. Samo na tej podlagi bo mogoče upravičiti v očeh naroda madžarske sovjetske republike vsaiko postopanje, za katero je bila vaša Izjava sprejeta kot jamstvo.«
IZ POLJSKE.
G dansko In Poljska.
VARŠAVA. 15. Semkaj je prispel nemški župan Iz Gdranskega, Hahn, v svrho pogajanj s političnimi oblastmi. Nemci v Gdanskem postajajo sprav-Ijivejši napram Poljakom. 2upan Hahn je tudi 2e preje deloval na -spravo med nemškim ia poljskim življem.
Vz Jugoslavije.
Narodno predstavništvo.
BELGRAD, 15. V narodnem predstavništvu je pred prehodom na dnevni red osem poslancev stavilo na ministra razna vprašanja manjše važnosti. V specijalni debati so bili sprejeti vsi členi zakona o ljudskih šolah na kar je sledila debata o vseučilišču v Ljubljani. Poročevalec Anton Sušnik (Jugoslovanski klub) je poudarjal pomen vseučilišča, ki bo ustvarilo skupno terminologijo in znanstveni jezik. Poslanec dr. Lončar (socijalist) je grajal, da je v načrt sprejeta tudi bogoslovna fakulteta. Poslanec dr. Puc (demokrat) je naglašal, da so Slovenci v boju proti nemitvu zahtevali slovensko vseučilišče, med tem ko zahtevajo sedaj vseučilišče SHS s hrvatsko-srbskim jezikom. Zakonski načrt je bil soglasno sprejet. Predsednik je zaključil sejo ob 8 zvečer; prihodnja seja bo jutri ob 9 dopoldne.
Narodni poslanci za invalide.
BELGRAD, 15. Narodna skupščina je enoglasno sprejela predlog Marka Dakoviča, da odstopijo narodni poslanci povodom prirejanja invalidskega dne invalidom trodnevne dijete.
Dar Angležev vojvodi Mišić«.
BELGRAD, 15. Angleški general Planket, šef vojne misije, je poklonil vojvodi Mišiću zaprt potni avtomobil za njegovo osebno u-porabo kot dar angleških častnikov in vojakov, vojnih tovarišev srbske vojske na ma-cedonski fronti. Povodom poklonitve je general Planket v imenu vojnega sveta in v prisotnosti angleškega poslanika sir de Grasa naglašal, da dajejo angleški častniki in vojaki s tem izraza svojemu spoštovanju in občudovanju, ki ga goje napram načelniku srbske vrhovne komande, posebno z ozirom na zadnjo ofenzivo, ki je prinesla srbski vojski slavno zmago na macedonski frontu
Dva tisoč Senecaicev v Rek L
ZAGREB. 13. (»Era Nuova«.) Kakor poročajo vsi hrvatski listi 12. t m., so na Reko prispele nadaljne francoske čete in sicer 2000 Senegalcev (zamorcev iz zapadne Afrike). v svrho ojačenia posadke, ki se nahaja na Reki.
Zavezniške ladje na Reki.
ZAGREB, 14. (»Era Nvwa«.) »Novosti« dozna-vajo, da so amerikanska vojna ladja »Olimpia« in italijanski »Nino Bixio« in »PugLia« odpiu^e v Reko. Odhod .teh ladTj v Reko. pravt Ust, je v zvezi s krvavimi dogodki zadn.ih dni. Po odhod« teh dveh ttaHjansk-Th ladij Iz Splita, se Italija ne nahaja več med viasitni, ki so zasedle mesto.
Iz i talij*.
Preiskava o kobaridskem poraza.
RIM. 15. Šestnaj poslancev iz osvobojenih pokrajin je vložilo interpelacijo na vlado, v kateri se zahteva, da naj se objavi poročilo o preiskavi glede kobaridskega poraza.
Razprava o začasnem proračunu.
RIM, 14. Dl Gk>rglo je naglašal potrebo, da se izdela popoln program za preuredbo vojske. Razpravljajoč o vnanji politiki 'je izrazil željo, da bi Italijanski delegatje dosegli v Parizu uresn!čen'e upravičenih zahtev ItaHje in da bi se odpravila tista navzkrižja, ki ogroža\io sedaj zvezo med obe-
meri, da je bilo to najbolje, kar sem kedaj storila, in zahvaljujem Boga za to.«
Ne ljubi ga, sem si mislil sedaj.
Ko je pozneje ostavila sobo, je rekel nje oče žalostno: »Kako ga brani ubogi otrok! Vem dobro, da ga še ljubi!« — in s tem sem odšel domov, zatopljen v misli, v nejasnem, kakor sem prišel. In ta razgovor je bil predmet, s katerim se je odslej neprestano bavila moja duša.
Iz tega prizora je jasno, kako zaupno so občevali z menoj v hiši mojega bodočega tasta. Tudi Maja mi je prihajala naproti z izbrano pozornostjo, obenem pa z neko čudovito vzdržljivostjo, ki jo je — to sem si moral priznati vkijub svoji razkačenosti radi tega — napravljala še ljubeznjivejo. Neka okolnost, o kateri ne bi mogel reči, da je prišla iznenada, mi je kmalu pokazala, kako silne so bile spone, v katere sem se zapletel.
Nisem pozabil obljube, ki sem jo bil Antonu B., ali vedno sem imel tisoč pretvez, da sem odlašal z izpolnitvijo te obljube, pred vsem pa težavo, da bi prišel do razgovora z Majo na štiri oči. Vendar sem ga večkrat omenjal pred njo in kazala je veliko zanimanje zanj, izjavljajoč, da se s hvaležnostjo spominja sočutja, ki je je izkazoval med boleznijo in ob smrti stričevi.
Nekega dne, ko sem vedel, da se Jette in nje mati naslednjega dne udeležite nekega izleta
mi latinskima narodoma. Zahteva. «a| se londonska pogodba ne smatra za kos papirja, naj se -spoštuje volja Reke ter da odlomki Italijanov. Id pridejo pod Jugoslavilo. ne bodo izročeni maščevanju.
AmicareHi je priporočal, naj se preprečijo nove izdaje papirnatega denarja. U povzročajo skrajno
visoke cene vseh izdelkov.
ToscanelU vidi edino rešitev v povečanju proizvajanja bodi na todestrijskeot. bodi na polja poljedelstva.
BlancM Vincenzo vidi glavne povzročitelje žalostnega stanja v požrešnosti tistih. M so vojno iz rab H i za nezdrave Špekulacije. Govoril je o sedanjih gibanjih med uradništvom. Odpravijo naj se tista najmanja plačila, ki so prava plačila gladu. Da se preprečijo nepremišljene agitacije, naj se uvede sistem razsodišč. Mnogi vojni iavaiktt, mnoge družine padlih še ne dobivajo vrtspevkov. ki jim gredo. In vendar so to večinoma siromašni kmetje. Italijanski cjtrod je edini, Id mora še čakati na plačHo -zrn.-ve in mora celo dopriuašati nove žrtve. Zato ie razumljivo s psihološkega dišča, da je nastala potreba neke dobe odmora, preden se bojevniki lotijo zopet svojega mirovnega dela. V tem trenutku je priporočati predvsem modro poHtiko sociplnega zdravffevja. Vojaški demobilizaciji naj sledi civilna demobilizacija.
Ubertinl vidi edin izhod te krize v pomnožit vi proizvajanja in zmanjšanj« uvoza, da postane Italija neodvisna od inozemstva v čim največji meri. Priporoča posebno razdelitev velikih posestev. Vprašanje pospeševanja poljedelstva je tem nuj-neje. ker je nevarnost, da se brezposelnost pomnoži v izredni meri in s tem izseljevanje delavskih mas.
M auri je pozival vlado, uj uredi razdeljevanje živil. Ima naj pred očmi koristi neimovrMh razredov ter naj prepreči zavaranja od strani bogatih. Svari pred tem. da bi se hotele umetno vndreavatl Industrije, ki niso sposobne za razvoj.
Colosla je nagLašal nujnost in neizotfbost volile relorme, ker 'ta more dati podlago ca obnovitev političnega življenja.
Ministrski predsedm Ntttt je odgovoril takoj. Je za to. da se takoj po razpravi o proračunskem provizoriju zaprične razprava o volilni reformi. Odločno pa je proti temu. da bi se proračunski provizorij skrčil samo na dva meseca, a to se le iz upravnih in računskih razlogov, ampak tudi zato. ker bi to kazalo te pičlo mero zaupanja, kar bi škodovalo ugledu prod inozemstvom.
Giretti priznava, da ima program vlade dobrih postulatov. pričakuje pa tudi dejanj. Odobruje namen izrednega davka na kapital, nasproten pa elektriziranju tisoče v kilometrov železnic.
na deželo, a da ostane Jette doma z očetom, ki se je, kot jaz, opravičil z opravili — sem si mislil, da je to najbolja prilika« da izvede m že davno dani mi nalog.
Ali, zmeda, v katero sem prišel že pri misli, da bi moja misija mogla imeti uspeha, je bila tako strašna, da bi se ne mogel bolj tresti noben minister v strahu« da bi se mogli izjaloviti njegovi načrti. Čim več sem razmišljal o tem, tem verjetneje se mi je dozdevalo, da jo mora vroča ljubezen Antona ganiti; da, povsem verjetno se mi je že zdelo, da ga že ljubi. Menil sem, da bi bila nenaravna in krivična zahteva, naj sam delujem na to, kar bi me spravilo v obup.
Sedaj šele sem čutil, kako daleč je že prišlo z mano. Izpoznal sem, kako nesrečno je bilo moje razmerje do obeh sester. Moj položaj je postal v zadnji čas povsem neznosen. Gracija, ki je odsevala iz vseh besed in činov Maje, se je tako izticala spričo nenežnega bit-stva in brezukusnosti, ki je odlikovala Jette, da mi je bila zoprna v največi meri misel, da bi bil vse svoje življenje priča, da« predmet te brezukusnosti. Trebalo je vse moje mirnosti, kadar je — kar se je pogosto dogajalo — hotela na vsak način, naj sedim žnjo cele ure roko v roki — dogajalo se je celo, da je kar brez vseh okolnostih sedla na moje koleno in mi ovila roko okolo vratu. Taka ljubkanja v navzočnosti tre4: to M ml zdela vaikdar
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotirrk. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po tO stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20L
skem dogovoru; Amerikanoi z gospodarskimi vzroki, vsebovanimi v belgrajskih pogodbah. Zakaj bi se sedaj škandalizirali. če so ameriški gospodarski vzroki zmanjšali zmago narodnostnih načel samih, katerim smo mi v neki meri postavili nasproti naše strategične vzroke?
Na tem polju je diskusija nemogoča; treba iskati drugo polje. Naši voditelji so do včeraj samo politizirali. slabo politizirali. Ko so tej politiki hoteli da-ti stvarno vsebino, so pa postali enostranski: v kompleksu praktičnih vprašanj, irt katerih se mora danes sestavljat, politika velesite, niso videli nego samo eno stran: teritorijalno. Dobi<ti čim več mogoče zemife. iskati sigurnost države v terfco-nijalnem povečanju, k večjemu v kaki vojaški zvezi, — evo, to je italijanska politika iw mirovni konferenci! Dve poti ste se odpirali na5i delegaciji. preden je odšla na konferenco, v reševanju vseh italijanskih problemov. Ali privezati na-se Srbijo s tem, da bi prevzeli obvezo, gotovo težavno, ali ne nemogočo, ga ji omogočamo gospodarski ra-zvoj. in to z dvema dobičkoma: l. lažja reši-tev izključno italijanskih vprašanj nam v prid; 2. ustvarjenje interesnih stru} med Italijo In Jugoslavijo, ki se vkijub še večjim težavam ustvarjajo med Jugoslavijo in Ameriko. — aH pa delati v industrijami ih, financiral rtih in trgovskih ameriških krogih na to, da se Amerika sklone, da naredi v Italrji to, kar dela v Jugoslaviji, da išče v naši hiši primerna tla za koristno delovanje »za obe drŽavi in sicer s trojnim uspehom za nas: !. razširitev obzorja našega gospodarskega življenja; 2. ustvarjenje tako trdnih vezi med Združenimi državami in nami, da se zagotovi v reševanju naših vprašanj pod«pora alt vsaj nevtralnost ameriške velevlasti.
Prejšnja vlada ni izbrala ne prve ne druge poti.
Lahko bi H bH odj>rl oči Ve*nič — čigar industrijska prijateljstva so znana — ko je šel v Ameriko! Lahko bi jkn bili odprli oči ameriški industrijalci. ko so šli v Jugoslavijo! Gospoda Orbndo in Sonnino reista Šla ne v \Vashington ne v Bel-grad. V štirih letih nista našla drugega nego Oulz. Radi njiju moramo ugotoviti, da niso naša narodnostna vprašanja še rešena In da je naš svetovni položaj med najslabšimi. Hoteli bi biti gotovi. da bi postali, ne veselejši, temveč mani žalostni, da naša nova misija ubere novo pot.
Riešiti se morajo zelo težka vprašanja še ra.zun jadranskoga. Tukaj je kolonijalno vprašanje, vprašanje. Male A/zije. vprašanje zvez. Ta vprašanja no bodo zadovoljivo rešena. Če naše zastopstvo pozabi. da so v diplomatskih pogiajan ih najgoiovejša oporišča, ki so nastala iz vzajemnosti interesov, in da je politično-vojaška zveza -ri-m močnejša. 6iin se ustvarijo med zavezniki taki gospodarski od.no-šaji. da povzročilo pri vsakem izavezniku vtisk celo prepričanje, da bi, v potrebi, vsak s tem. da brani interese svoiega zaveznika, branil svoje lastne krte rese.
Zato smo priobčili vesti, ki se čita jo v začetku teh vrstic. Te vesti so žaret svetlobe.«
AmeiUkl Interesi na Četa In v JflsosLulJl. — napačna Italijanska politiko.
Pod tem naslovom piše včerajšnji »Secolo«: Iz Pariza poročajo, da proučuje komisija ameriških inženirjev, ki jo ie rmenovaia belgrajska vlada, zgradbo novih jugoslovanskih železnic. Prva skupina ameriških bankirjev prevzame zgradbo In delovanje teh prog. a druga skupina ie prevrzela srbske ki hrvatske plovne družbe na Donavi.
CehoslovaSka vlada le dovolila železniško kon-cesrjo družbi »Commercial Corporation of Ajne-rica«. ki ee ustanovi v Pragi s kapitalom desetih milijonov kron. <z akcijami <po 500 kron. katerih vzamejo Štiri praške banke do 550. Družba bi bila podružmea trgovske družbe, ki obstoii pod istim imenom v New Yorku, in razpolaga z glavnico mik.tona šterlingov.
Prva vest, piše »Secolo«. dokazuje, kako sledi od blizu Amerika gospodarskemu razvoju Jugoslavije m kako ga podpira. Druga vest pa dokazuje, da je Amerika neposredno interesirana na procvi-tu čehoslovaških financ. Obe vesti pa dokazujete, kako je delo za razširitev ameriškega vpliva na Balkan aktivno in dobro premišljeno. Toliko bolje na Amerikance, če i>h je vojna prepričala o potrebi ustanovitve plodne vzajemnosti med starim in novim kontinentom. Tim bolle za nas. Če Amerika poskrbi, da postavi pred vrata naših tržišč bogate in dobrostoječe narode, s katerimi bomo vendar moraM živeti v dobrih trgovinskih odno-šajih.
•Drugi so vzroki, radi katerih čitamo podobne vos« z zelo melanholičnim občutkom. Jatgoslovan-sko-ameriško sku-pno industrijsko delovanje pome-nja tudi skupno politično delovanje. Med razpravo o usodi Reke se predsednik Wilson ni toliko oziral samo na 14 toček; on je upošteval {udi pogodbo med newyorškLmi bankirji in belgrajsko vlado o zgradbi jugoslovanskih železnic. In mi nismo dobili Reke; Tittoni bo lahko zadovoljen, če se mu posreči, da reši tam še kak košček ita-tftanstva.
Slaba je tolažba za naše razoročaranje, če se objokujemo kot žrtve ameriškega trgovskega duha. Toda kakšna in kolika je odgovornost Ustih, k; so nas do včeraj zastopali na konferenci, ker niso znali predvidevati m preprečiti ameriške opozicije! Za koliko ie naše neznanje prekašalo tujo zvi-tost! Vsi narodi so prišli na konferenco s 14. Wi!sono-vimi načeli in še s Čim drugim; ne znam, če z več, ali <z manj, ali gotovo s čim slabšim. Mi smo prišli s tsrategičnimi vzroki, vsebovanimi v london-
povsem nepristojna. Ob okolnostih, ki sem se nahajal v njih, in v navzočnosti Maje so mi bila neopisno mučna. Tudi se je zdelo, da je bila Maja pri tem v največi zadregi in vsi-kdar je gledala, da ostavi sobo. Bedasta vloga, ki sem jo igral v takih trenutkih, me je spravljala v obup; in če sem se v takem razpoloženju umaknil neprijazno, pogledala me je Jette z očesom, iz katerega je odsevalo totiico začudenja in žalosti zbog mojega vedenja, da sem moral imeti največje sočutje s tem ubogim stvorom, ki sta mu pač narava in vzgoja odtegnile tisto mil:no, ki je ugajala meni pred vsem — in katerega največa nesreča je bila v tem, da je padel v moje roke.
Sedaj je ni bilo nobene pretveze več, da bi odlašal z najino zvezo. Ne da bi bili zaprosili mojega privoljenja in ne da bi bil jaz privolil, so določili poroko na začetek prihodnjega jeseni.
Dan za dnem sem gledal, kako prijateljice dogotovljajo nevestino opremo, ki so mi jo vedno kazali in me mučili s tem. Včasih sem moral gledati, kako tudi Maja pomaga na teh pripravah. Kdor še ni bil v takem položaju, si ne more predočati, v kaki zadregi sem bil in kako si nisem vedel svetovati.
Zdelo se je kakor da se vse te boli poosebljajo. šele potem, ko sem prebil strašen boj sam s sabo, ki je trajal vso noč, sem našel miru ob misli« da moram vnovič odpotovati in da
Pot, ki bi jo morala nova italijanska delegacija ubrati je jasno začrtana: 1. ni vsa sreča v tem, da dobi država čkn več zemlje. 2. ne sme se narodnostnim načelom (samoodločbi) stavhiati nasproti strategične vzroke. 3. mora se ustvuritt > sosedi prijateljske gospodarske, politične in trgovinske odoošaje, 4. ne sme se dvigati glave tako visoko rn 5. dela+i se mora hitro, dokler je še čas! Ce ubere italijanska delegacija to pot, mnra priti do sporazuma in do pozabljenla starih grehov; če
ne ubere te poti. pa......ne pride do sporazuma.
Upajmo, da glas »Secotae ne ostane glas vpijočega v puščavi!
Kerjenskl] o Rusiji.
i.
Kerjenskij se je mudil v Parizu. Na vprašanje nekega žumalista glede razmer v Rusiji, je dal dolge in izčrpne informacije.
Mi smo — je rekel — nedavno naslovili apel na vse demokracije sveta, in to v inlere-su demokratizma samega, ki mu preti nevarnost, ako si konferenca domišlja, da more delati brez Rusije, ali — kar bi bilo še hujše — da more Rusijo istovetiti z reakcionarnimi življi in vlado. Za Rusijo je morda sreča, da se ne udeležuje sedanjih ukrepov, ker bo imela tako svobodne roke v bodočnosti. Ali, kako si more ententa domišljati, da bi mogla brez Rusije odločati o novem evropskem stanju? Rusija ostaja vendarle velika dežela za vedno. Morda je onesposobljena še za nekoliko mesecev, ali celo za nekoliko let, toda njena o-
se moram za nekoliko časa otrgati od vsega, kar me je obdajalo. Ravno v tem trenutku je bilo povoda za to. Potrudili sem se hotel z vsemi silami, da porabim ta povod; in ker sem bil priljubljen pri svojih viših, sem se nadejal, da si mi želja izpolni.
Najprej sem sklenil, da vestno izvršim nalog svojega prijatelja, a potem da se hitro odstranim, prepuščajoč zvezdam grozečo bodočnost.
Ko sem naslednjega dne prišel k Maji, je sedela sama pri svojem delu. Očividno veselje, ki je je pokazala na mojem prihodu, bi bilo skoro zopet prckopicnilo vse moje dobre sklepe. Utripajočega srca in v zadregi, ki je bila tolika, kakor da hočem govoriti za samega sebe, sera prišel slednjič s svojo stvarjo na dan. Maja, ki je zrla va-me v napetem pričakovanju, je povesila oči, ko je končno razumela smisel mojih besed, obenem pa je zardela tako, da ni til le njen obraz oblit z živo rdečico, ampak tudi lepi vrat, da, tudi prsa in roki, ki so, pokrite od svitle bele obleke blestele tenko tkanino kot večerna zarja.
Mogel sem čuti, kako mi bije srce. Po kratkem molku je odgovorila resno: »Hudo mi je. Nikdar nisem sanjala o tem, da bi me gospod B. ljubil in ne morem mu vračati njegovih ču-stev.»
(Dalje.)
RmlL

T Trot«, 4m ti. MN M, ^
gromna gospodarska moč sc dvigne zopet-
Mari pa bo dopuščala tedaj pozabljivost svojih bivših zaveznikov? Danes jitn je svobodno, da jo pozabljajo, vendar pa bi bila zavezniška zmaga nemožna, da ni Rusija — teško obkoljena od Nemčije, in to na front:, petkrat raz-sežnejši od zapadne — sedaj rešila Francije potem Italije, a na to zopet Francije. In pri tem je mogla Rusija postaviti proti modemi tehniki Nemčije le telesno moč svojih sinov. Pomislite, da je bila Rusija s . proglašenjem vojne odrezana od vseh zvez z ostalim svetom. Svoboden je ostal samo en oddaljen in slab otvor: vladivostoško pristanišče, odkoder so dohajale — in še to kasno — le nezadostne stvari. Murmansko pristanišče je moglo delovati samo v jeseni L 1916. Romunska pa nas je mogla v času svoje nevtralnosti le slabo podpirati vsled Bratianove dvoumne politike.
Zato je bilo naše življenje, predvsem gospodarsko, porušeno. Pcleg tega je treba ve deti, da smo mi ves industrijski materijal prejemali iz inozemstva. Petrograd je n. pr. dobival angleški premog. Ko to ni bilo več možno, je bilo treba premog dovažati iz jutne P" Ali za to dovažanje niso bile sposobne r . ie železnice, ki se v glavnem gibljejo proti vzhod ni m pokrajinam in proti Poljski. Železnice sc se rabile večinoma za vojaške svrhe. Zatem je prišlo postopno izčrpljanje premoga in lokomotiv, ki so tudi prihajale iz inozemstva. To je š^le ena pomankljiva stran ruskega življenja v času vojne, ali zadostna je, da pada vsa; nekaj pojma o anarhičnem stanju, v katerem je osamljenost zrušila našo*deželo.
Zmaga se ni mogla — kakor je bilo to v drugih časih — priboriti z dvema ali tremi sijajnimi bilkami, marveč z razvojem tehnike in z indusirijalnim odporom. Kraj vseh teh nepn-ličnosti smo se mi, sinovi izključno poljedelske dežele, upirali sami in smo hoteli rajši poginiti ne*o da bi izdali pravično stvar zaveznikov. V majniku leta 1917. so vsi sebični narodni interesi silili revolucijonarno Rusijo, dr. sklene poseben mir. Da smo mi to storili, bi se bil stočasno izogniU boljševištva in separa tizma.
Vem, da je sedaj neke vrste »bon ton«, ne
kak »dober običaj.: sklicevati se na zasline caristične Rusije, zatajevati vse, kar entent? dolguje revolucionarni Rusiji ter govoriti s prezirom o »nesrečni« ofenzivi Kerjenskega in Brusilovega. Ali — kak je bil uspeh tiste ofenzive? V prvih tednih revolucije, ko se je zdelo, da je na našem bojišču vse dovršeno, so Nemci odmaknili od tam vse svoje najboljše čete ter jih poslali proti Francoski in Italiji. Ludendorffov načrt je bil tedaj, da obrezhra-bri in demoralizira vzhod s tem, da na zapadu z močnim udarcem doseže končni uspeh poprej, nego ameriški vojaki dospejo na evropska tla. Mi smo to razumeli, pak smo hiteli, da ukrenemo odredbe proti temu. Po mesecu dni, ko sem jaz kot vojni minister započet s preosnovo vojske, so Nemci prenehali z odpenjanjem čet na zapad in začeli so celati na-obratno. 2e v prvih dneh junija so bile nemške in avstrijske čete v tolikem številu, kolikor jih je bilo za časa carizma, a po naši o-fenzivi in do Lcnjinovega udarca so dosegle največje število, postavljeno proti nam v času
vojne.	. , .
Tako se ic Lcdecdcrilov nacrt izjalovil!
Pok?aMI zbor ItilUonske rspaMIKsnsRe sfranKs.
V nedeljo se je vršil v Trstu pokrajinski zbor italijanske republikanske stranke (P. K. I) Na zborovanju ste se sprejeli dve resolu-ct Prva se nanaša na splošno stavko v znamenje protesta proti versailleski politiki, druga pa na pelitiko napram Slovanom v zasedenem ozemlju. Druga resolucija se glasi:
»Republikanci v Julijski Benečiji, zbrani na kongresu v Trstu 13. julija 1919,
proučivši vprašanje stališča, ki ga naj zavzame italijanski narod napram italijansko-slovanski manjšini znotraj meja Italije, poudarjajo globoko razliko med italijansko-slo-vanskimi kmetski mi masami in jugoslavofil-skimi nacijonalisti, podžigalci mržnje proti našemu narodu, smatrajo, da je treba odtegniti italijansko-slovanske mas« ^gubnemu vplivu jugoslavofilskega krivega nacionalizma in vzgojiti jih v čutu vzajemnosti m ljubezni napram Italiji potom politike ljubeznive velikodušnosti in gospodarskih dobrot;
zavzemajo pa se nasprotno za politiko kar največje strogosti nasproti agitatorjem, ki izhajajo posebno izmed duhovščine, učiteljstva in odvetnikov, ki ne priznavajo Italiji pravice do zedinjenja in teritorijalne celotnosti v mejah, ki ji jih določa narava sama in si jih je prisvojila po stoletnem zahtevanju * žrtvijo enega milijona mrtvih in pohabljenih Italija-
nov;
in dočim poudarjajo, da se mora z italijan-sko-slovanakimi masami, ki so lojalne in zveste Italiji, ravnati kakor z italijanskim narodom in da morajo uživati vse pravice ostalih italijanskih državljanov in svobodno rabo svojega jezika v šolah in uradih poleg italijanskega v pretežno slovanskih krajih;
zahtevajo, ca naj se protiitalijanski jugosla-vofili, podkurjevalci nesrečne vojne med Italijo in Jugoslavijo smatrajo enostavno za sovražnike I Ulije in se tudi tako ravna žnjinr;
izjavljajo končno, da smatrajo italijanski na-cijonaiL^em za nič manje poguben za koristi Italije kot pa jugoslovanski nacijonalizem.«
voan$ega dopisnika »Edinosti«, kot Sam uredništva tega lista, kot tedajatefja »Jugoslavije« ▼
Trstn — to podjetje pa ni uspelo, ker časi še oho bih dozoreli za njegove Meje — in kot uradnika pri aapanstvr velike občine dolinske. Svoje dopuste — da si je siri znanje in obzorje — pa je porabljaj za potovanja •križem domovine in v Inozemstvo. Videl je Franciio in Belgijo in prepotoval ;e kratko pred vojno Balkan skoro — z fceraško pafcco. Saj je bil tako neizmerno skromen in sJto-ro brez potreb za svojo osebo. Bil je pač nemiren duh, vedno stremeč dalje in naprej! Spoštovali smo v njem blago dušo, cenili idealno ijubezen n zvestobo čo svojegia naroda — značajnost, nepremično kot skala. — AS oko avstrijskega policaj stv a je bilo budno in ostro za politično *sirm-Ijive« ljudi. Radi njegovega potovanja po Srbiji so ^a pozne-je aretirali v Do'ini in orožniki so ga pri-tirali v Trst in izročili deželni sedniji — ali tu nvu niso mo-gli do živega in so ga morali kmalu izpustiti. Andrej Munih pa je tudi potem ostal zves4 samemu sebi, svojim nazorem. Ni pognal strahu. V Boijuncu pri Dolini ga je v času vojne doletela usoda. V družbi prijateljev 'je — po napovedi vojne Srbiji — izrekel kratko ostro, a zz-služeno sod-oo o zadnjem pokojnem Habsburžanu: »Nikoli še ni siortf rrč pametnega!« Ali, te besede -e ču: tudi ovadu-h. eden tistih gm*iuh stvorov, ki so se pojavljali v času vojne na sramoto našega naroda. M oni ha so aretirali in zonert so ga orožniki tiral; v Trst. A kakov prizor je bil tc! Ljudem se je ?tudMo: trije ali štirje orožniki z nasajenimi bodali, a med njimi Munih — drobna, neznatna stvarca. Spravi« so ga v Gradec, kjer se je začela doJge -nučna preiskava. Tudi v Trstu nas je bi!o več zaslišanih. Velika obtožba proti njemu je bila tudi, da je propagiral triafczem, kar pa ni odgovaralo resnici. Slednjič so mu .prisodili pet let teške ječe. Splošno porrriloščenje jx> nastopu bivšega cesarja Karla je odprlo vrata ječe tudi Mi?nihu. Ali bdio ■s že prepozno za njegovo šibi:o ieiesce in že od rojstva prerahlo zdravje. Zrušilo se je pod bre-nenom neizmernega trpljenja. Mari naj pripov«>d-u-emo, kaj vse in ketko so morali pretrpeti tisti, ki so padli v roke avstrijske vojaške »jtretice« Ln ne biričev kot politični »csurrJjcnci«? Zlasti še. če so hneK m ceoi prokletstvo slovanskega rojeva in mišljenja! Med -tisoči in tisoči narodnih mučeni ko v je bil tudi Andrej Mirnih. — Po osvoboditvi je sicer našel pokojnik v Mariboru skromno eksistenco kot solicrtatoT in pozneje je prišel v Ljubljeno k = Jugoslaviji«. Ali — kakor rečeno — bilo je prepozno. Duha mru ni mogla ukloniti ječa. ali telo ni moglo premagati posieddc neizmernega rmčeništva. Izdihnil je v Š4orah pri Celju v naročju svoje sestre. V grobu šele je našel mir, ki
-a v življenju ni inorel na?ti nemirni mu duh----
Drejc« smo ga imenovat šaljivo. Tako zaurao-Trijateljski m«u kličemo tivdi danes zadnji pozdrav: Dreic! — Sre-čen si, ker na grebeh vas mučenikov ;e vzklilo cvetje — uresničenja velikih vaših e^nj! Snivate svoj \ečni -sen med osvobojenim narodom n v svobodni zemlji slovenski!
Kako ravnajo v Mariboru z Ita'rina?. Včerajšo a Era Nuova« objavlja -naslednji dopis, ki pa je sc-ved tud: laW-:o ekovan v uredništvu samem: »Na potovanju na Dunaj, -kaimcr smo šli po porih, sc nam ie pripetilo naslednje: Ko je prispel viak v Maribor, »as je na sirov način prisila neki vinjen noiicijslri poročnik, da smo izt-tc-rlli iz vlaka. Naši ugovori niso pom&gcJi nič. Najprej so nr.s peljali v pciiciiski urad pred ene najlep-e -tipe biričev, ki so svoječasno gostpodarili v Trstu, potem pa so nas, do prostaških psovkah na naslov Italije, dobro zastražene odpeljali v občinski zar>or. Scle čez neksj ur so nas iz zapora odpeljali na postejno slanice in odtod na policijsko ravnateljstvo. Ko smo zc^>et morali čakat: dcVgo časa, so nas odvedli pr?d nekega uradnika, ki nam je povedal, da snro sc pregrešili s tem, da nismo imeli na svojih italijanskih ootnih listih onega prosltrlega pritrdila SMS. Plačati
s.mo morali globo 20 Jcron in dobili smo pritrdilo na potne liste. To kratko poročilo ne more episat: onih ur, ki smo jih preživeli med tem! l:«dfr.i. noudarjamo pa. iakaj se neki, če v resAid obslcii zalkon, ki z^inteva potne liste, pritrdiio države SHS. ne pokori tenra zakorru *>rosJult zaupnik <e države v Trstu. dr. Abram mi poslanstvo na Dunaju?« — Tako »Era Nuova«. Mi bi pa končno tudi vprašaji, ali sc oni tržaški gospodje Italijani, ki potujejo po svetu, res tako nevedni, da ne ve.ic. da vsaka dTžava. skozi ks*ero potuje inorerwec. zahteva, da ima potnik njeno pritrdilo na potnefr listu. PrepriCani smo. da ve vsak Itel jan, ki hoče n. pr. potovati preko Švice na Francosko, da mora imeti na "potnem listu pritrdilo Švice in francc»kc. Seveda, skozi Juectlavijo, s katero se teko rado kupfiuje, samo Če se moTe dobiti prilika za to, pa bi sc lahko vozil vsakdo brez privoljenja jugoslovanskih oblasti.
Dot&aša vesti.
t A?Hfc-ei Jtliunti. Dr.e 5. t. nu je Andrej Munih zaključil s\oe mukotrpno življenje. Vse to živije-n e je bilo življenje siromaštva, trn! <aija — pravi fcrižev pet. Poznali smo ga ticiro vrsto let: kot občinskega tajnika v M.irc^gah na KccršCini, kot
In pa potem eno neslano cCJfcurje » t«wv »pr®-
slulega« dr. Abrama v Trs4u in jngoelov^irsker« poslaništva na Dunaju! Ali nrisKjo menda ti tržaiki gospodje, da bo morda dr. Aferam tekal po Trs« s peresom in pečatom v roki in iskal ljudi, ki iele pokovats v Jugoslavijo aH skozi Ju-goslavTj-o. ter jih poniino proeil, da bi mu biacobo^no dovoli!!, da bi smel nVhovim poinim lisiom pristaviti privolilo države SHS. Enalt posel naj bi menda <udi »ni«l jugoslovanski pcsfcnik na Dunaju. Čudno, da ne rahtevajo Je zlate ure povrhu in pa par 4isoč za po<ne stroge! S takimi hv&kaikimi vestmi pač »Era Naova« oe pospešuje tie<eva sporazjana med Italijani m Jugvsiovam, ki ca je pred kratkim tako želela ki priporočala!
Zad£«e ure mMtoexa sveta. Žara. ctvovi sejo in javi. da je Aicksonder Zenoovich podariš državno zzćrižv.co na 10.0(10 >ir v svrho usitanovttve v prisi ^roškemu liceju, kot počastile v spomina m sina pTof. Duffesrija. žrtev avstrijskega prtssajanja; STTiir-nJu Kar hi Peiitt-i <is Roreto. %x>jaškenm tu-berrawjn v Trstu, se podeii častno mciCsosivo.
Na*o so bik »preleti i*rri pretBoci, ki sjo se včeraj odložili na d&nasn>o sejo.
Po sprejemu je vstal Broochi in iejavil, da je mestni svot	poda-ti o emisijo; prosi iktprjiE
naj eato tako-1 <siHc 5a.vBo seje, na kateri se bo o tem razpravljalo. Toča tajna seja je predolgo trajala. za*o se bo »ozb/ievna javna seja vrSika danes ob 20.30. Predtem bo cb 19.30 tajna 9e>-a.
Tafcia seja: Za člane slavnega ravnateljstva drtv štva za javni blagor so bili imenovani: Nordio, Prešel. Nikolaj Costanzo in Ivan Pinamcnti za stotnika pri ognjegascih poročnik Ugo Bur^ovaz,
za poroMkt podporočnik Rškrrd Uxa ta za vodjo ognjeaasoev podvodi. Aaton Colaut Imenovani so b*i raizuii tera za občinske stražnike: Peter GiedrosfcJi, Franc Turk, Milo Padovan, Josip Castaffna, Anion Minca, Acton Movio, Karel Kri-szanows«y. Josip Pestrich in Bcrnend Frausrn.
Međtateri vodje ognjegasoev ki učitelji so bili vpokotens. Za gozdnega čuvaja je brl imenovan Aio.Tšj Gruden.
Nekateri dkra-jni zdravniki so bili premeščeni.
V mestni boln:5n*ci se ustanovi XII. oddelek. Dr. AdcHu de Grisosouo se podeli »ad persoitam« naslov, čin in druge pravice primarija v mestni bolnišnici.
Za primarija v mestni bolnišnici so imenovani dr. G vido M-ann. dr. Aimeriiso O'Este in dr. Hektor Oliani.
Starši, ki so iineli in imajo še otroke na prehrani na Hrvatskem, so neprešeni, da pridejo v nedeljo preipokine ob 10 v šolo na Acquedottu.
Za kakšno blago veljalo znižane cene. Civilni komisar <za Trst in okolico je izdal naslednjo naredbo: Do nove naredbe veljajo določbe naredbe od 7. t. m. samo za nesledirje predmete in živila: Meso, izvzemši divjačino in perutnino, po ceniku, ki ga določi občina; ribe. mehke in lirpinaste; namizno vino, tudi v steklenicah, izvz-emši fino vino v steklenicah s klobučkom, s probkovim zama-škom in etiketo, ter Hkerji, četudi po kozarčkih; kis, milo za pranje in navadno milo (izvtzemši dišeče toaletno milo), voščerneg. ponočne luči; koto-nijsko bJago: kave in nje surogati, pc?er, kai<av, trda čokolada (izvz-emši mlečno, vamlino. mandljevo, Lavno ćokolado, čokoladne slaščice in »fon-cants«); mleko, sveže in konservirano, mlečni izdelki in sir; vsakovrstni salami; olje, mast, masJo, soda za pranje, jajca; sveže in konservirano soči-vie in paradižnikove konserve; zelenjava; sveže in suho sadje; biškofe", pecivo, marmelada, pivo, led in hladne pijače; čevlji in mazilo za čevlje (iz-\cemši ljudske čevlje); tkanina, obleka. zavra4nice in poietne naramnice (izvzemši svilnato bJago in obleko); perilo, spodnje poletno perilo (izvzemši sviinc to);	pck=tne moške čepice, ženski
klobuki brez okita; metle, navadne ščecke, -krpe; kurivo: sla»Cko oglje, drva, denaturirani aJkolwl; dežniki (brez dragocenega ročaja); navadno pohištvo za sipzlnico in kuhinjo; leščllo za pod; ku-hin:siLO orcx?je iz železa, aluminija, poseda tevzem-ši porcetenasto), Ješčilo za metalne predmete; s*te-k!e?rice. navadne m za domačo rabo (izvzemši kri-s'.-ale in lukserijozne predme»te).
Do nove nare»dbe se morajo vsi omenjeni predmeti prodajati s 30« in 40% znižanjem cen, ki so veljale do 5. t. m.
Do nadaljnjih odredet) so podvržene 40% znižanju jedi in piiače v gostilnah, restavracijah, krčmah, kavarnah, barih itd„ izvizemši fino vino in likerje, v steklenicah ali po kozercih, ter trda. mlečna, vaniijna, mandljeva čokolada in čokoladne slaščice.
Spore ali dvorne med strankami tekom praktične ude&vsive te naredbe bo rešila komisija za cene.
Opoasrfcueo pooovno na dijaško prireditev, W bo drevi v Narodnem domu. Veseli nas, da na&a mladina, kaže to?iko zanimanja za resno celo. in z si o priporočamo občinstvu, da naj po svojih najboljših rcro&eh podpira mladico v tem njenem hvalevrednem strem^enju. Obilen obisk prireditve bo naJbcVtšt dokaz, da občinstvo umeva prizadevanje mladine in ocCkrito želi, da bi nadaljevala svoje tako lepo pričeto delo. Upamo torej, da bo drevi dvorMia Narodnega dccna polna, kakor v rcsnici zasfciiijo prireditelji.
S soeTfriitodkMaokra-tske strani smo naprošeiu. da objavimo nasiedaje: V nedeljo, 20. t. m., se vabijo vsi odborniki m zeupnaki pripravljalnih odborov kmetske zadruge kz vseh okoličan&kih vas: na važno sejo v Ddavskem domu ul. Maidonnina 15 ob 10 pred>pckine. Ker so na dnevnem redu važne in nujne to<Ske. je dolžnost vseh, da se točno in V poinem števiio »deleže seje. — V soboto. 19. 4. m., se bo vršiio na VrdeH pri društvu poleg cerkve zborovanje kmetske in vinarske zadruge. Vabimo vse ki se zanimajo za stvar, da se tega zborovanja rotovo udeleže, ker se bo prihodnjo nedeljo,
27. t. m., vršii ustanovni občni zbor.
2eacka podraftoica. Seja o važnih zadevah bo Ulici, v&tck ob 16. Prosim, da pTidejo vse odfcor-nice. — Predsednica.
MraniJn« knjižica Trgovsko-obrtne zadmge, glaseča na ime Bizrak Amalija, se je našla in je bila izročena »radu T. O. Z., kjer je na razpolago lastnici.
Promet v piIMmIm'ii Priplula sta včeraj >Đ. Bmckc iz Benetk. »Storakes* iz Eeltimora; od-plufc: »Kassa« ▼ Reko, >Bosnra« v iOurčoio. renca I.« » s-V-coeaia L« v Benetke to »Candiano« v Raveoc.
UkrsKffl m f Im)b In voz. Antonria PerHč je pri-peN^a is Sv. Križa pri Tomaju mleko v Trst. V uHci Gimiastrca vwtop:la v mJekamo Andreja S«iKča. Vc« )e pnsMa pred mlekarno. Ko se je pcvnrfta. M Wk> «e votta ne konja. Uboga Pertić je tekla »a terabinjersko postajo, kjer je n«2«aml« do0r>dek. JCaratnajera so našli voz pri Rocolu, toda ko«j je brez riedn l2*inii. Mankaia ste tadi dva vrča mleka.
Igral se |e • lamrtmnom Včerai so teieionira4i
rešilni postaji, nzj pošlje zdravnika na parnik >IoBsbruck-«. kjer ec je telegrafist Emtfij Cancela, ster 34 let, po nerodnosJš obstrelil iz samokresa. Prihtiel je adravnik, ki mu je obvezal obstreljeno roko.
Imefl so orožje prt sebt Včeraj eo aretirali Ivana. Renate fn Otona Saladinrja, ker so v njihovi
gostila ▼ «Hci Riborco »ašli oroije.
Poslano*)
Podpisani Pavel 2iberna, posestnik v Štor-jah pri Sežani hšt. 52, vljudno naprošam svoje štorske soobčane, da utemelje govoričenje, ki se širi v občini in izven občine o moji hčerki Milki Ziberna (ali bolje rečeno, mojem nedo-letnem in nedorastlem otroku), in sicer glede nenravnega in nesramnega občevanja z nekim častnikom, ter se obvezujem, da izplačam 10.000 L. nagrade onemu, ki z najmanjšim dokazom utemelji imenovano obrekovanje. Nasprotno pa sem obrekovalcem — začetnikom na razpolago, če se mi odkrito predstavijo, da jim dokažem otrokovo poštenje z zdravniškim pregledom in dokazom.
Da pa naprošam soobčane vobče, naj mi pošteni ljudje oproste, ker se stvar tudi govori splošno. Vem pa jaz in vedo tudi vsi značajni sorojaki, da take koprive seje le ena | vsega sposobna roka v naš nekdaj mirni štor-, ski vrt že okoli 15 let, in ta roka še sedaj spretno povprašuje svoje cestarje ali oskrbnike vrtnih gredic, kako uspeva njeno hudobno seme.
PAVEL 2SERNA — ŠTORJE.
v celoti 1 milijon kubični metrov, blizu morja ali železniške postaje (tudi v Jugoslaviji ali Nemški Avstriji) po možnosti blizu tekoče vode, se iščejo takoj. — Natančne ponudbe na inseratni oddelek — Edinosti" pod „Gozdovi". —
poročila«
Trat, dK 16. juirja 1919. Tečaji:
Jadranska bamka
Cosulich (Austroa Dalmatia (Parebr. 4vJ Gerofcinicfc Llord
)
Mcrtiati&efc
Navifackm Ubcn Tvtesttna
Ooearia Prearuda
TripcovicJi
Assicurazioni Generali Rnmione Adriatica Ampelea Cement SpaiaAo
CtstHnica petroleja (Rafl. Olil Min.) Čistilnica rila (Pilatura riso) Krka
Ladjedelnica v Tržite (Cantiere) Tržaški Tramway
TriaSka tvornica oBa (Oleffici Triest
250— 255 610— 020 310— 320 .1600— 1650 1000— 1050 1650— 1700 490— 500 1825— 1875 480— 500 670— 690 590— 610 16500—16750 30U0— 3100 465— 475 350— 358 1600— 1800 370— 390 350— 360 315— 325 230— 240 ) 960— 1000
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
M^U OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
DEŽNIK je pozsbil, učenec v sobi četrte-ga razreda v šoli v Skednju ob zaključku šolskega leta, v ■x>boto, 12. t. m. Kdor ga je pomotoma vzel, je naprošen, poslati ga na naslov: Fr. Ptanecki, Sv. M. M. Zgornja, Bivio št. 12.	3386
IZPRAŠAN šofer, sposoben za vsako popravilo, išče takoj službo. Naslov na ins. od. Edinosti pod »Štev. 3371«.	3371
KUPUJEM cunje vsake vrste v vsaki množini po najvišjih cenah. Babič, Trst. nI. Malin grande št. 20.	3376
RIS1CE z vrtom, zemljišča velika in majhna se prodajo radi sefove. Cena 4—32.600 lir. Naslov pove ins. od d. Edinosti pc*i št. 3383.	3383
GOSPOD (sam) išče kuharico. Zglasiti se: Pendi-ce di Scorcola št. 523, Villa Emilia.	3384
IŠČEM mebllraoo stanovanje ali eno-dve sobi z uporabo kuhinje. Poiiudbe pod »R. M.« na Ins. odd. Edinosti.	3385
PRODA se radi odhoda naslednje pohištvo: Omara, pisalna mfza starinske oblike, pisalna miza v obliki tremoau, priproste dolge mize, razne šipe itd« ulica S. Francesco d'Asslsi št 4, IV. nad« v dvorišču. Rendič, slikar.	B 90
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)
ij za ivjpj? ia vezanja jrra?i i Bzarci Seidel & Neumann in
,SInger4 Gast & Gasser
Tvrdfcn u«ta«ovljen I. 1978
Bogata zal~ ga vs*h potrebščin.	------------
Mehaničn ■ delavnica za vsako po prav Usnja.
FR9NCESC0 BEDHAR
Trst, ul. Campamle 1!>
Ob skujti- dob o preskrbljcno trgovino
MFfiKTORSfESfl BLAOfl
tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. Vlncenzo BellinT 13 {ttite} nrinrs si. SatiM I5?jp = Vsa* dan novi prihodi. =
s pritličjem se proda v Herpeljah-Kozini ob glavni cesti in železnici Hiša ima naslednje prostore: v I i IV nadstropju 11 sob in 2 kuhi? ji; v pritličju 5 pros orov : krtim, pekarna in irlin. 3000 m* zemljišča. Cene po dogovoru. — Nt slov pove in*, oddelek Edinosti pod štev. 121.
NAZNANILO. I
Podpisani naznanja slav. občinstvu, 8 da je iznova odprl	d
triSfinoirtvail svetov, krstili f
« po primernih cenati. Točna postrežba ■ Se priporoča vdani I	JOSIP MERZEK
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
EnzMctM IflBraije ni ptifeiraile le raetai n))t
R UMETNI ZOBJE R
i brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki I
IUEH niSCHER	f
- TRST. ul 30. oktobra (ex Casernoa) 13, U. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
angleške, ključaunice, kljači, pile, žage za železo, oroije za mizarje in mehanike itd.
ZALOGA ŽELEZNIKE
TrsLil* 7sLis> Faizi štev. 17.
Dr. FRANZUT7I
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino BS Rossini štev. 12, vog.il ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, <lol^oletnl asistent Dr. J č rmak.i - l/dir inje zob brez Dolečin. Plombiranja. Umetni zobje
JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 30, >00.0)0, Rjserve K a,500.00J Centrali: TfiST
fia lm di lispjrjh 5 - Via S. Ilkoli 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Ko^ar. Ljub ljana, Metković, Opatiji Sp it. SibenlH. Zada-Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno strAo spadaje!c posle
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti tfi/2% letnim obre-
stim. v baneogiro-prometu proti 3>/o letnim o-brestim. I'.a odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, Ki se imajo pogoditi od slučaja do slu.aja.
Daje v B3J2H wnws!a3 prjJjJj [tiin dijisite).
Blagajna posluje od 9 do 13
B
1	i& ALOGfl UR IN ZL8TAHIN2::: 1 na veliko izbero se vdobi prj fe A. PO%H v Trstu TRG GARIBALDI (BARRlEiiA) 3.		i
Ođha	julije In prihajanj	le uldiotf.	
CeotraJna postaia (Južna.) Odhodi:
0*15 D. v Beljrrad bi BiiLarešt (Čci L/ubljano ta Zaigreb).
2'— D. na Dunaj (čez Vi-deju in Trbiž) v>ak ponedeljek, sredo petek-
5'30 O. v Tržić in Cervinhui (čez Bivio). 6*30 D. v Reko (čez St. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (ćez Bivio) TržKi-Vkiem. 8*— R. v Milan. Par«, London ia Bordea«* 8*30 O. v Logatec (zveza z Reko) 11*— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjaji). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14'50 O. v Lo^^ec (čez St. Peter on Kr^«i), t&ko. 15'15 O. v Logatec in Reko. 17'35 B. v Videm Čez Gorico. 18'20 O. v Reko čar. St. Peter aa Kras». 20*15 D. aa Duaaj čez Logatec.
Dotoodi:
2'55 D. 2 Dunaja (čez Trbiž ki VWcm) v»ka
sredo, petei ni nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Belgrada (čca Dubijttao i«
Zagreb). 8'25 O. Iz Logatca.
9'20 O. Iz Vidma (črz Oorico, Trž«, Nabreiiao). 9*55 O. Iz Reke (čez St. Peter oa Krasa). 10'50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13'50 D. Iz Rim« (čez Bc-lcgno, Padova, Pcactk«,
Cervisiao). 16*30 D. Iz Logatca in z Reke. 16'50 D. iz Benetek (čez Videm. Tržič).
O. Iz Cerviniana in Tržiča (Čez Bivio). 1C<\ iL Iz Benetelc. Cerviniana (čea Bivio). 20 o5 O. Iz Logatca (zveza z Reko). 23'— H. Iz Bcoetek (Cex Vklem, Oorkx>, Tri« Jb
Bivio). 23'20 D. Z Reke.
23'45 R. Iz Londona, Pariaa. Đordc&vza, Mikaaa, Benetelc.
Postaja pri Sv. Andrein. Odbodl:
5'40 O. tea. Herpelje v Rovi«}, Kavtasai, Ptftat
5'46 M. v Kot>er, Buje, Poreč. 7*30 O. čez Opčiao v Ajdovščino. Gorico la P«*l-brdo.
8'30 M. v Buje čez Koi>er.
12*50 O. čez Herpelie v Kanfanar, Kovini ia Pirio. 15'30 O. čez Opčine v Aidovičino. Oorico ia Pod-brdo.
17'— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovi«), PfedA iri6 M. čez Koper ▼ Bu>e.
Dohodi:
8*25 M. iz Buj. Kopra itd. 10*05 O. iz Pnle fn medpostaj. 10*55 O. «z Podbrda. Oorice. če« OpCine. 16*25 O. iz Pule, Rovmja, Kajdanara. HerpeB, Divače.
19*20 M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine. 21.45 M. iz Poreča. Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Pule, Herpdj, EHvače ikL D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Braovlak. M. = Mešanec.
VSI
»