Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale. - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODURF.DNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXIV. - Štev. 17 (1199)
mi
Gorica - četrtek, 27. aprila 1972 - Trst
Posamezna številka L 80
Komunizem in njegovi cilji Pomembne volitve v Nemčiji in Franciji
Paradoks komunističnega gibanja je v tem, da nastaja kot izrazito socialno gibanje, kateremu so mir, svoboda, enakopravnost, red, pravičnost vse. To vse dotlej, dokler ne pride — navadno z revolucijo — na oblast. V tistem trenutku se komunizem prelevi v izredno učinkovito diktaturo in za vselej uduši vse, kar diši po resnični svobodi, po resnični demokraciji, po resnični pravičnosti. Oblasti se polaste ljudje, ki ravnajo tako kot jim najbolj prav hodi na poti utrditve njihove oblasti. Tako je povsod na svetu, kjer je komunizem na oblasti.
KOMUNIZEM V SVETU
Prvo delo je komunizem ob prihodu na oblast opravil tako, da je napolnil zapore in poslal v nasilno smrt na tisoče in tisoče ljudi, ki niso bili komunisti. Tako v vzhodnih državah, tako na Kubi, tako — če bi do tega prišlo — jutri pri nas. Vsako najmanjšo željo po pravičnejši ureditvi družbe zatre komunizem kot »sovražno dejavnost«. Spomnimo se samo češkoslovaške in nedolžne krvi, ki je tekla pod sovjetskimi tanki na Madžarskem in kasneje ob uporu delavcev na Poljskem.
Kaj dela komunizem na kulturnem področju, pa smo priča prav v teh dneh, ko je bilo Nobelovemu nagrajencu Solženicinu prepovedano osebno prejeti nagrado, češ da so mu jo švedske oblasti podelile zaradi njegove kritike razmer v Sovjetski zvezi. To pa da je že udinjanje sovražnikom socializma. Jasno: v diktaturi se sme oblast le hvaliti; drugače se postane kaj hitro protidržaven element. Kdor si pa le drzne malo kritizirati določeno ravnanje in delo komunističnih veljakov, mora v osamljenost ali celo v umobolnico, kot se to danes tako rado in pogosto dogaja zlasti v Sovjetski zvezi.
Tudi na verskem področju ni nič boljše, saj so kristjani v komunističnih državah potisnjeni v ozadje, zapostavljeni in ovirani pri svojem verskem življenju. Živa priča za to so tisoči in tisoči podpisov, ki so jih zbrali katoličani na Litvanskem, ko so nedavno protestirali proti ravnanju oblasti do katoličanov v tej sovjetski republiki.
KOMUNIZEM V ITALIJI
Komunistično gibanje kaže razumljivo v Italiji drugačno lice kot tam, kjer je na oblasti. Pri nas je za napredek, mir in pravičnost. Če bi pa jutri prišel v Italiji komunizem na oblast, bi avtomatično ravnal po vzorcu komunizma v drugih državah. Zatrl bi večstrankarski sistem, onemogočil demokratični red, ohromil parlamentarno življenje, prepovedal vsako stavko, ukinil časopise, ki ne trobijo v isti rog. Danes pravi PCI, da je za strankarsko sožitje in demokracijo, jutri pa bi v imenu istih besedi vsem državljanom vsilila svojo voljo.
K temu je treba še dostaviti, da če se PCI zavzema za rešitev socialnih vprašanj, posebej delavskega sloja, je to v glavnem spreten manever, da bi prišla na oblast. Zato vsa zadovoljna kriči, ker niso delavski problemi še tako urejeni, kot bi morali biti, češ da samo komunizem lahko reši delavsko vprašanje.
KOMUNIZEM IN SLOVENCI
Isto se dogaja z reševanjem naših narodnostnih pravic. Komunisti trdijo, da ni bilo za Slovence doslej ničesar napravljenega, kar seveda ni res. Saj živimo danes Slovenci svobodno življenje in nas nihče ne preganja zaradi tega. In to je bistveno v našem narodnostnem življenju.
Komunizem izrablja tudi narodnostne probleme za svoje cilje, saj je znano, da navzven kriči proti vladnim strankam, kjer bi pa lahko res kaj napravil, se pa potegne nazaj. V svojih organizacijah skoro ne pozna dvojezičnosti in vse njegovo delo je usmerjeno v fratelančno smer žalostnega spomina. Hvali se, da omogoča izvolitev komunistov slovensikega jezika na svojih listih. Pa to je najmanj, kar lahko napra-
vi, saj bi bila njegova »moralna dolžnost« (kot je to rekel tudi socialist Branko Pahor) avtomatično izvoliti poslanca slovenskega jezika, za katerega bi morali glasovati tudi italijanski komunisti, da bi slovenski komunist prišel z močno večino v parlament, kamor so izvoljeni poslanci, ki dobijo po stotisoče preferenc. Poslanec slovenskega jezika bi moral prejeti od vseh svojih tovarišev, italijanskih in slovenskih, vsaj 20-30 tisoč preferenc, da bi imel veljavo v parlamentu, ne pa tistih nekaj tisoč. In še nekaj: zakaj morajo slovenski komunisti glasovati za italijanske tovariše, medtem ko pa italijanski komunisti ne glasujejo za slovenskega komunista?
ZAKLJUČKI
Iz vseh gornjih misli lahko sklepamo, da je nujno, da gredo naši glasovi pri parlamentarnih volitvah predvsem v resnično demokratično smer. Ne smemo se iti igračkanja z diktaturami v tem zelo delikatnem trenutku, ki jo preživlja italijanska družba. Nimamo toliko glasov, da bi odločilno pripomogli, kakšna naj bo nova vlada. S svojimi glasovi bi pač težko Zavrli pohod fašizma ali komunizma.
Kljub temu pa je včasih vsak glas odločilen. Usmerimo ga zato na pot resnične pravičnosti, svobode, miru, enakosti državljanov, demokratičnega pluralizma. Izberimo tako, da nam bo še naslednjih petindvajset let možno živeti v svobodi. Da nam bo še omogočeno iti na volišča in izbirati med več listami, ne pa metati v skrinjo ene same kroglice, pa naj bo rdeča ali črna. Izberimo na volišču tako, da bomo kot Slovenci lahko še živeli, se razvijali in se borili za svojo in naših otrok boljšo bodočnost.
S. M.
Preteklo nedeljo so bile volitve tako v Zahodni Nemčiji kot v Franciji. V Zahodni Nemčiji so bile volitve deželnega značaja, saj je šlo za obnovitev parlamenta dežele Baden-VVurttemberg, v Franciji pa so imele značaj referenduma. Obojne volitve so bile za vlado bolj neuspeh kot uspeh.
BRANDTOVA POLITIKA V NEVARNOSTI
Deželne volitve v Baden-Wiirt-tembergu naj bi pokazale, ali se javno mnenje tudi v tej deželi, kjer so do sedaj vedno bili zmagoviti krščanski demokrati, začenja obračati v korist socialdemokratov, ki jih vodi kancler Brandt. Z drugo besedo: volitve naj bi bile deset dni pred odločilnim glasovanjem v Bonnu preizkus odobravanja ali zavračanja Brandtove vzhodne politike.
Rezultat volitev Brandtovega položaja gotovo ni okrepil. Krščanski demokrati so prvič dosegli absolutno večino glasov in s tem tudi sedežev. Od 44,2 % v letu 1968 so se dvignili na 53,1 %, od 60 sedežev na 65. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so jim k tako velikemu uspehu v znatni meri pomagali tudi člani novonacistične stranke, ki je leta 1968. dosegla 9,8 % glasov, letos pa se volitev ni udeležila.
Socialdemokrati so sicer tudi napredovali, a le na račun svojega zaveznika v vladi, liberalne stranke. Ta stranka je od 14,4 % zdrk-
Tri dni na mesecu
Vesoljca Young in Duke bi morala po prvotnem načrtu pristati na mesečevi površini v četrtek 20. aprila ob 21.41 po italijanskem času. Toda okvara glavnega motorja matične ladje je ves program zakasnila. Šele ko je bila okvara odstranjena, je bil mogoč pristanek na Luni, ki se je izvršil brez težav v petek 21. aprila malo po -tretji uri.
Kraj, kjer sta pristala oba astronavta, leži na področju žrela ognjenika Descartes. Področje je zelo zanimivo zaradi svoje sestave. Vesoljca sta opravila tri pohode in pridno nabirala razno kamenje ter se vzpela tudi na rob ogn j eniškega žrela. Od časa do časa so se pojavljale kake nevšečnosti z lunarnim vozilom, na splošno pa je vse v redu potekalo. Ameriški znanstveniki menijo, da je polet dobro uspel.
nila na 8,9 % ter pri tem izgubila 9 poslanskih mest. Prej jih je imela 18.
Te za liberalce izgubljene glasove so v glavnem pobrali socialdemokrati. Od 29 % v letu 1968 so se dvignili na 37,5 %, v sedežih pa od 37 na 46. Komunistična stranka, ki je na volitvah prvič nastopila, je prejela komaj 0,4 %.
V deželi Baden-Viirttemberg so do sedaj vladali krščanski demokrati skupaj z Brandtovimi socialisti. Sedaj taka koalicija, ko so dosegli krščanski demokrati absolutno večino, ne bo več potrebna.
V zveznem parlamentu pa ima Brandt še večino, a komaj enega glasu. Prav te dni je še eden liberalnih poslancev zapustil vladno večino. Dovolj je, da še eden od te večine ne glasuje — in vsa Brandtova politika bo doživela poraz.
BREZBRIŽNI FRANCOZI
V Franciji pa so bili volivci pozvani, da se izjavijo, ali odobra-
Young in Duke sta v celota preživela izven mesečeve ladjice na lunini površini 20 ur in 14 minut, na Luni pa sta se mudila 70 ur. Luno sta zapustila v ponedeljek ob 2,26 in se kmalu nato združila z matično ladjo »Casper«. Začel se je povratek proti Zemlji, ki naj ibi se ta četrtek 27. aprila v večernih urah zaključil s pristankom v vodah Tihega oceana.
Španci za papeške misijonske družbe
V španskih škofijah so zbrali v preteklem letu za papeške misijonske družbe skoraj 214 milijonov pezet, kar znese skoraj dve milijardi lir. Zbirka je znatno večja •kot eno leto prej.
vajo vstop Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Glasovanje naj bi obenem pokazalo, ali Francozi soglašajo s politiko Pom-pidoujeve vlade.
Udeležba je bila vse prej kot prepričljiva. Na volišče je šlo komaj 60,36 %. Štirje na deset Francozov so se torej volitev vzdržali. Od oddanih glasov je reklo »da« 67,86 %, »ne« pa 32,14 %. Belih volilnic je bilo 7,07 %.
Britanski vstop v EGS so odobrili člani golistične stranke in sredinskih strank, vzdržali so se socialisti, komunisti pa so glasovali proti. Vladni krogi trdijo, da je izid glasovanja za vlado povo-Ijen, češ da so važni le glasovi za in proti, opozicija pa trdi, da je bil referendum za vlado neuspeh, saj 11.619.070 oseb ni šlo na volišče, 5.020.683 jih je reklo »ne«, samo 10.601.645 pa »da«. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je vlada prej ko slej trdna in v Franciji ni pričakovati kakih političnih pretresov.
Mnnrtii loma le em vrsti Stovencn
Vesoljci Young, Duke in Mattingly so uspešno opravili zaupano jim nalogo ter mnogo prispevali k boljšemu poznanju Meseca
V sobotni prilogi ljubljanskega »Dela« od 22. aprila je bil objavljen članek »V boju za glasove - volitve v Italiji in Slovenci«, ki ga je podpisal Stane Ivanc, ki očitno ne pozna razmer v slovenskem zamejstvu, saj piše o političnih problemih zamejskih Slovencev v Italiji s podobno točnostjo kot bi recimo pisal o notranjih problemih afriške države Uganda ali ne vem kakšne druge države, o kateri vemo bore malo.
Najprej se vprašujemo, s katerimi »slovenskimi politiki, predstavniki strank in novinarji« se je Ivanc razgovarjal? Vse se zdi, da samo z marksističnimi politiki slovenskega jezika, ki kandidirajo na listah italijanskih strank. Če to drži, potem naj dopisnik »Dela« to tudi napiše, da ne bodo bralci »Deda«, ki resnično -poznajo probleme Slovencev v Italiji, napačno infomii-rani. In še: s katerimi »predstavniki strank in novinarji«, oz. pravilneje: časnikarji se je dopisnik »Dela« razgovarjal?
Žalostno, da smo že v 28. letu po končani vojni, da so naši zamejski demokratični politiki napravili nič koliko korakov k približanju do problemov matične države, a da je v obratni smeri še vedno zaznavna Eajprej koristnost, politična preračunljivost, golo simpatiziranje samo z marksističnimi Slovenci v zamejstvu.
NOČEJO POZNATI SLOVENSKE SKUPNOSTI
V nadaljevanju članka pravi Stane Ivanc naslednje stvari: -»Razmerje političnih sil je bilo po zadnjih volitvah v letu 1968 takšnole: na Tržaškem: DC (krščanska demokracija), KPI, MSI (neofašisti), PSD1 (socialdemokrati), PLI (liberalci) in PSI (socialisti); na Goriškem: DC, KPI, PSI in PSDI, MSI in PLI...«.
To je že -prava sramota, da časnikar iz Slovenije omenja MSI oz. -fašiste, zamolči pa listo Slovenske skupnosti, ‘ki je nastopila leta 1968 tako na političnih -kot na deželnih volitvah -in prejela v Trstu in Gorici 11.000 glasov.
Ljubljana lahko zve o fašistih, ne sme pa vedeti o političnih nastopih tistih Slovencev, ki so proti vsakemu vključevanju v italijanske stranke, pa naj bodo take ali take, saj imajo v glavnem iste cilje.
Ljubljana mora čim manj vedeti o tistih Slovencih, -ki nastopajo samostojno v okviru slovenske liste in ki so proti vsakemu janičarstvu, zato, -ker bi pač to lahko slabo vplivalo na -tiste Slovence v domovini (in jih ni tako malo!), ki so z vsem srcem na strani samostojnega slovenskega političnega nastopa.
Še: Stane Ivanc piše, da je tržaška Slo-
venska skupnost zavzela ob bližnjih volitvah »stališče podpore slovenskima kandidatoma škerku in Košuti...«, kar ne drži, ker je Slovenska skupnost jasno rekla, da je proti vsakemu totalitarizmu. Komunistične stranke in njih kandidati pa so povsod, kjer jim uspe priti na oblast brezobzirni, hladnokrvni in vztrajni totalitaristi.
Dalje: Dopisnik »Dela« -piše v podnaslovu, da ima »jasen program v prid manjšine le KPI«.
Toda ali ima res samo KPI jasen program glede Slovencev? To res drži? Piše Ivanc, da imajo »komunisti, socialisti in PSIUP bolj ali manj dosledno izpeljano dvojezično volilno kampanjo...«. Bolj ali manj debele laži -bi bilo težko napisati. Kje pa kna PSIUP dvojezične volilne lepake? In PSI in PCI, koliko jih imata in ali jih imata tudi -povsod v mestnih predelih, kot bi ito bila njihova moralna in politična dolžnost -glede števila Slovencev v njihovih strankah? Škoda, da se ni Stane Ivanc nekoliko razgledal po -tržaškem mestu, pa bi hitro moral odkriti, če je pošten, da slovenskih lepakov ni. Celo »Primorski dnevnik« je moral to dejstvo v eni zadnjih številk priznati.
ODKRITA IZJAVA KOMUNISTIČNEGA POSLANCA ŠKERKA
V razgovoru je dejal komunistični poslanec š-kerk Stanetu Ivancu dobesedno tole: »V parlamentu, v katerem je naša stranka zelo močna, ne morem nastopati kot samostojen Slovenec (podčrtal pisec), marveč kot komunistični poslanec. Tako lahko ob podpori drugih levičarskih poslancev računamo na izglasovanje zakonov, ki bodo koristili Slovencem.«
Perfektna izjava, -točna izjava! Tudi Slovenska levica naj se nekoliko zamisli ob tej izjavi kandidata, ki se čuti dolžnega izjaviti osrednjemu slovenskemu dnevniku, da ne more nastopati v parlamentu kot samostojen Slovenec! Skoro, da je težko kaj dodati tej izjavi, saj je konec koncev logična in -poštena.
* * *
Pozivamo zato ljubljansko »Delo«, če nam je seveda to dovoljeno, naj bolj objektivno -piše o zamejskih Slovencih. Do sedaj je imelo na razpolago dovolj prostora le za osebe in izjave marksističnih Slovencev -pri nas, ki -utapljajo naše ljudi za vedno -v italijanskih strankah, kjer ostajajo narodnostno živi še v prvi stopnji, zato da -se v naslednji lepo in gladko asimilirajo z i talij anstvom. S tem pa nudi slovenstvu v zamejstvu kaj slabo uslugo.
Slovensko dušno pastirstvo v Gorici
BESEDE ŽIVLJENJA
II.
Goriška Cerkev se pod vodstvom svojega podjetnega nadškofa prizadevno zavzema za svojo notranjo prenovo. Koncilska načela o človeškem dostojanstvu slehernega vernika, o bratskem občestvu na škofijski ravni in o svobodni izbiri take du-šnopastirske oskrbe, ki najbolj ustreza lastnemu značaju in narodnim značilnostim, so ji sveta. Zato pa hoče biti v mejah svoje razsežnosti in pristojnosti zares »zakrament odrešenja«.
Da bi mogla goriška Cerkev vsakomur nuditi svoje odrešilno poslanstvo na najbolj primeren način, je posvetila svojo pozornost pravični ureditvi manjšinske du-šnopastirske oskrbe. Predvsem se je spoprijela z vprašanjem, kako nuditi zares uspešno dušno pastirstvo močni slovenski skupnosti, ki živi v samem mestu Gorica, od solkanskega bloka pa do južne postaje, od šempeterskega bloka do pevmskega mosta.
Na zasedanju 13. aprila v Rusiču je Duhovniški svet (DS) pod predsedstvom in privolitvijo nadškofa msgr. Cocolina sprejel vrsto sklepov, ki tvorijo ogrodje končni ureditvi dušnopastirske oskrbe slovenskih vernikov v Gorici. Sklepi so naslednji:
1. Naj se s sedežem v cerkvi sv. Ivana kanonično ustanovi, za zdaj, »Slovensko dušnopastirsko središče« za goriške vernike in naj se imenuje poseben dušni pastir, z oblastjo, da »dopustno in veljavno« vrši vsa pastoralna opravila v blagor slovenskih vernikov vseh mestnih župnij.
2. Slovenski verniki imajo pravico, obračati se v vseh svojih duhovnih potrebah ali h krajevnemu župniku ali k dušnemu pastirju pri Sv. Ivanu. Ta lahko obiskuje slovenske družine v mestu v sporazumu s krajevnim župnikom.
3. Ko gre za krste, poroke, pogrebe, prva sv. obhajila in birme, naj slovenski dušni pastir vsakokratno obvesti krajevnega župnika o vernikovi izbiri.
4. Kadar sami verniki zaprosijo, naj se bogoslužna opravila izvršijo v njihovem jeziku, jim krajevni župnik takoj ugodi; ako tega ne- zaprosijo, jih mora župnik vprašati, v katerem jeziku želijo prejeti zakramente in zakramentale ter brž pristati na njihovo željo: ali sam, če zna jezik, ali po drugem slovenskem duhovniku ali pa jih nasloviti na predstojnika slovenskega dušnopastirskega središča.
5. V mestnih župnijskih cerkvah stolnice, sv. Ignacija in na Placuti naj se ohrani in še okrepi dosedanja dušnopastirska oskrba za slovenske vernike; nanovo naj se vpelje praznična sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete pri oo. kapucinih, kakor tudi drugod, kjer jo zahteva primemo število slovenskih vernikov.
6. Slovenskim vernikom po bolnišnicah in v ječah se prav tako zagotavlja njim lastna duhovna oskrba.
Duhovniški svet je te odredbe o dušno-pastirski oskrbi slovenskih vernikov v Gorici temeljito pretehtal, tako da so sad odkrite, pogumne in često naravnost napete razprave. Ko pa je prišlo do glasovanja o vsaki posamezni točki, je bilo pet točk sprejetih enoglasno, ena pa s prepričljivo večino.
Glede prve točke je potrebno naslednje pojasnilo. Razprava je predvsem ugotovila, da odredba vsebuje dvojno pravno dejanje: ustanovitev slovenskega dušnopastirskega središča kot pravne osebe hi imenovanje slovenskega dušnega pastirja 7. redno oblastjo. Italijanski sobratje so zahtevali, naj se prvotnemu besedilu vstavi beseda »ad tempus«, tj. začasno, za zdaj.
Slovenski svetovalci so se na vso moč upirali temu vstavku, češ da se tako ustanovi zanika trajnost. Tedaj je bila podana naslednja uradna razlaga: »Izraza ”ad-tempus” ni jemati v časovno omejevalnem, pač pa v naklon j enostnem smislu: nikakor nima značaja začasnosti (carattere di prov-visorieta), pač pa odprtih vrat za boljšo rešitev. Obrazložitev: nemogoče je vnaprej dati najboljšo pravno obliko slovenskemu dušnopasl irskemu središču: Izkušnje bodo morda narekovale vse popolnejšo obliko. Gre za avtentično razlago izraza ”ad tempus”, ki bo vnesena v sam zborovalni zapisnik.« Po tej razlagi je latinskemu izrazu »ad tempus« smiselno bližji slovenski izraz »za zdaj« kot pa »začasno«, in tako ga tudi prevajamo.
Goriški nadškof, ki je s temi sklepi DS sprejel slično okvirno uredbo dušnopastirske oskrbe slovenskih vernikov v Gorici, kar mu je v veliko čast, si je naložil težko in zelo odgovorno nalogo, vse to konkretno izvesti. Slovenski duhovniki so se mu stavili na polno razpolago. Potrebno pa je, da k temu prispevajo tudi slovenski verniki z nasveti in dejavnim sodelovanjem. V zboru škofijske skupnosti, v goriškl kra-
jevni Cerkvi, se zdaj slovenski verniki lahko upravičeno čutijo kot polnopravni božji otroci, ki so jim odprte vse možnosti verskega življenja, tako da je zares usoda njihovih duš v njihovih rokah.
Vse človeško je nepopolno. Tudi v tej dušnopastirski uredbi in njeni izvedbi bo marsikaj nepopolnega in morda celo napačnega. Izkušnja bo to pokazala. Drži pa,
da so današnji nameni iskreni in čisti ter da je veliko dobre volje. Oborožimo se vsekakor s potrpežljivostjo, z razumevanjem, z odpuščajočo ljubeznijo. V potrpljenju bomo rešili svoje duše.
V naslednjem članku bomo spregovorili o manjšinski dušnopastirski oskrbi zunaj mesta, tj. na podeželju.
DR. RUDOLF KLINEC
Polna dvorana ljudi, ki so se udeležili v nedeljo 23. aprila v Katoliškem domu proslave 80-letnice Slovenskega Alojzijevišča, jc znova potrdila zavzetost goriških Slovencev za naše vzgojne ustanove, ki so zgrajene na krščanski in narodni osnovi.
Proslavo je odprl sedanji ravnatelj zavoda msgr. Franc Močnik, ki je označil namen te proslave in prebral pozdravno pismo goriškega nadškofa. V njem pravi g. nadškof sledeče:
Hvaležen sem Vam, da ste me obvestili o praznovanju 80-letnice Alojzijevišča in da ste me povabili na proslavo, tal se je ne morem udeležiti, čutim pa dolžnost, da pošljem Vam in vsem sodelavcem in gojencem, sedanjim in bivšim, svoj pozdrav.
V tej obletnici se spominjamo vseh, ki so z nemalimi žrtvami ustanovili Alojzije-višče za vzgojo mladine v naši nadškofiji z blagoslovom tedanjega nadškofa Alojzija Zorna.
80 let govori o velikodušnosti duhovnikov in laikov, ki so zavod priklicali v življenje in ga vodili ter oznanja velikodušno pomoč vse vaše skupnosti, ki je pomagala zavod graditi in vzdrževati, obenem pa priča o številnih vrstah gojencev, ki so biti deležni dobrot te ustanove.
Ko se z globoko hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so zamislili, ustanovili, vzdrževali in obnavljali zavod, voščim Alojzi-jevišču, da bi bilo še vnaprej zvesto svojemu vzgojnemu namenu in bi tudi v teh časih igralo častno vlogo.
Vaš nadškof ve za vaše težave in jih bo skušal z vami reševati.
Spomnimo se danes tudi vseh rajnih, ki so za ta zavod delali, vsem pa, ki danes nadaljujejo njihovo delo, da bi Alojzije-višče vršilo svoje poslanstvo, naj gre moja topla zahvala.
Vsem predstojnikom in gojencem, sedanjim in nekdanjim, moj pozdrav in voščilo, da bi živeli po Kristusovih smernicah za lastno rast in rast skupnosti.
Božji blagoslov bodi z vami vsemi!
+ PETER, nadškof
Po pozdravu msgr. Močnika je prvi nastopil goriški otroški zbor in z otrokom lastno prisrčnostjo pod vodstvom učitelja I. Bolčine zapel štiri pesmi. Vmes je aloj-zijeviški gojenec Lovrenc Peršolja recitiral dve pesmi Ljubke šorlijeve »Za boljši svet« in »Ponosno kakor hrast«.
Slavnostni govor je imel prof. dr. Anton Kacin, ki je podal kratko zgodovino Alojzijevišča ter omenil pomembne može, ki so v 80 letih delovali kot vzgojitelji v zavodu ali bili njegovi gojenci kot škofa Mahnič in Ujčič, Narte Velikonja, Joža Lovrenčič, Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, Janko Kralj, Polde Kemperle, da omenimo le nekatere.
Na odru sta nato nastopila mladca Albin Kalc in Peter Klanjšček, ki sta odigrala komični dvospev: Oba junaka (po Stritarju). Prizor je pripravil Ivo Bolčina, na klavirju pa je spremljal Maks Debenjak.
Prvi del sporeda je zaključil mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki je pod vodstvom prof. Stanka Jericija dovršeno zapel tri pesmi. Nastop zbora ni bil slučajnosten. V Aloj-zijevišču so namreč delovali kar trije bratje Bratuži: Jožko je bil ravnatelj, France prefekt, Lojze pa je pri delu zavoda pomagal.
Po odmoru se je Bernard Soban kot bivši gojenec zavoda zahvalil za vzgojo, ki jo je bilo deležne toliko naših mladih ljudi in ki je iz njih napravila zgrajene značaje.
Za zaključek so gojenci nastopili s šaljivo enodejanko »Prebrisanec« ali zgodba o nesreči z žogo. Navihani prebrisanec je bil Jordan Ferletič, ki je zelo sproščeno odigral svojo vlogo. Ostali štirje soigralci so se v igro uspešno vključili, čeprav so nekateri prvič nastopili. Viktor Prašnik je pa kot »stari mož« vlil vsemu nastopu tisto odrsko barvitost, ki da igri učinkovitost in kvaliteto.
Vse točke je napovedoval sedanji prefekt Alojzijevišča Danijel Pintar.
Med navzočimi, ki so prišli na proslavo, smo videli med drugimi od najstarejših gojencev msgr. Rutarja in ravnatelja prof.
Pavšiča, od srednjega rodu škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, od mlajših deželnega svetovalca dr. Štoka, občinskega svetovalca dr. Paulina, bivšega prefekta dr. Rada Bednarika ter bivša ravnatelja msgr. Kretiča in Janeza Eržena.
Naj še omenimo, da je bila dopoldne istega dne v župni cerkvi na Placuti, kamor Alojzijevišče spada, zahvalna sv. maša, ki jo je opravil msgr. Rudolf Klinec, sedanji predsednik Slovenskega Alojzijevišča ob asistenci msgr. Močnika ter gg. Eržena in Juraka. V svojem govoru je dr. Klinec povezal 80-letnico zavoda z nedeljo za duhovne poklice in predočil sodobnost duhovniškega poklica. Pri sv. maši je ubrano prepeval goriški otroški zbor pod vodstvom Iva Bolčine.
Obširnejše poročilo o delovanju zavoda v zadnjem času bo izšlo v obliki brošure, ki jo namerava vodstvo zavoda v kratkem izdati.	—jk
Vprašujete
Odgovarjamo
Kaj je s premestitvijo g. Markiča?
Pred nekaj dnevi sem zvedel (gl. »Novi list« 30. 3.1972), da namerava videmski škof poslati kaplana Rina Markiča iz Slovenske Benečije v Furlanijo. Novica se mi zdi tako strašna in predstavlja zame tako grozno krivico nad slovenstvom, da tega enostavno ne morem verjeti.
G. urednik, bi mi vi kaj več znali povedati o novici? Je sploh resnična? V primeru, da je to res, se vam zdi, da moremo Slovenci ostali s prekrižanimi rokami? Mislite, da bodo beneški Slovenci molčali? In Slovenci doma, v zamejstvu in zdomstvu? F.odo vsi ostali ravnodušni? Kaj bi se dalo storiti, da se prepreči ta nesreča ali pa pohujšljiva zdraha s cerkvenimi oblastmi?
Samo Glosa r
* * *
Kolikor je nam znano, novica o nameravani premestitvi g. Markiča odgovarja resnici. Videmska škofija je predlagala omenjenemu gospodu, naj bi šel za župnika ali nekam v Karnijo ali pa v neko župnijo v furlanski nižini. Razlogi za to naj bi bili dušnopastirskega značaja. G. Markiču so namreč dobro znani elementi v Beneški Sloveniji naredili bivanje v Klo-diču nemogoče. Dan na dan se mora boriti z nacionalističnim nasprotovanjem, ki prihaja z raznih strani, posebno še s strani Zveze planincev in trikoloristov. V tem boju je g. Markič sam, podporo mu nudi le njegov župnik, ki je tudi sam zaradi tega na »čmi listi«, in pa nekaj zavednih duhovnikov iz Benečije. Podobno kot v Celovcu tudi škofija v Vidmu ne nudi takim duhovnikom nikake učinkovite podpore. Duhovnik se v takem položaju nekaj časa bori in vztraja, potem pa ga mine potrpežljivost, živci popustijo in zaželi si bolj mirnega življenja. Tako je bilo z drugimi beneškimi duhovniki pred g. Markičem in tako je sedaj z njim.
Kaj naj bi storili ostali Slovenci? Ker je premeščanje duhovnikov notranja zadeva vsake škofije, se s pravnega stališča da malo ali nič storiti. Vemo iz drugih primerov, kako so škofje v tem oziru občutljivi. Če bi pa g. Rino Markič želel ostati v Beneški Sloveniji med svojimi rojaki, mu ostali Slovenci lahko nudimo le moralno podporo s tem, da znova pokažemo na popustljivost videmske škofije pred nacionalističnim pritiskom v Benečiji in na njeno mačehovsko ravnanje s tamkajšnjimi verniki: jemlje jim pastirje-doma-čine in zamenjava z najemniki iz tujih krajev, ko vendar dekret II. vatikanskega cerkvenega zbora v koncilskem odloku o službi škofov izrecno pravi (23, 3):
»Kjer se nahajajo verniki različnih obredov naj krajevni škof poskrbi za njihove duhovne potrebe... z duhovniki... istega obreda. Prav tako naj se poskrbi za vernike različnega jezika z duhovniki tega jezika...«
KRISTUS IMA REŠITEV
»Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni« (Jan 14, 6).
Koliko naših bratov se tesnobno sprašuje:
Kod je prava pot? — Kje je resnica?
Kaj je smisel življenja?
Odgovor je samo v — Kristusu!
On je edina pot k Očetu.
»Jaz sem luč sveta.
Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi« (Jan 8, 12).
»Jaz sem zato prišel na svet, da spričam resnico.
Vsak, kdor je iz resnice — kdor ljubi in išče resnico — posluša moj glas« (Jan 18, 37).
»Jaz sem vrata:
kdor stopi skozi mene, bo zveličan« (Jan 10, 9).
»Jaz sem kruh življenja.
Kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen« (Jan 6,35).
»Jaz sem vstajenje in življenje.
Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje« (Jan 11, 25).
Z. I.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kdaj k birmi?
Vsako leto se vedno znova pojavlja vprašanje: Kdaj naj gredo otroci k birmi? Eni odgovarjajo: čimprej; drugi zopet: počakajmo vsaj do petega razreda osnovne šole. Eni pravijo: tako so škofje odločili; drugi: papež ni o tem nič določil; tretji: v Šempolaju in Zgoniku (Gorica) velja to pravilo; v Trebčah in Bazovici (Trst) pa drugačno; četrti: v Sloveniji so zelo strogi, v Trstu pa pustite vse k birmi. In tako dalje...
Kaj torej?
Slovenski škofje so izdali skupno pismo o sveti birmi. V pismu govorijo tudi o starosti birmancev. Takole pravijo: Zakrament birme deluje tudi sam po sebi, to se pravi, da podeli milost vsem, ki mu ne postavljajo kakršne koli ovire. Za prejem birme bi torej zadostoval sam po sebi krst in posvečujoča milost, pri birmancu, ki je že pri pameti, je pa potreben tudi namen in dejanje vere. Vera in milost sta potrebni za vreden prejem, ne pa tudi za veljavnost zakramenta.
Toda takšno pojmovanje pripravljenosti na prejem zakramenta je posebno danes močno pomanjkljivo in zato tudi ne moremo reči, da bi mogli otroci s pridom kadar koli prejeti zakrament birme. Saj že novi obrednik za birmo pravi, da mora biti birmanec »primemo poučen hi zmožen obnoviti krstne obljube«.
Razen tega je treba pomisliti še na tole: Najprej danes okolje, ki v njem živijo in delajo verni ljudje, splošno ni versko ali celo veri močno naklonjeno, zato tudi ne more s svojim vplivom pospeševati
Bralci pišejo
Ogorčeni smo
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Radi bi vedeli, kakšno je pravzaprav poslanstvo Slovenskega gledališča v Trstu med Slovenci na Primorskem. Dvajsetletni fašizem nas ni uničil, čeravno nam je vzel skoro vse. Zaprl je naše šole, požgal nam prosvetne domove in naša usta zapečatil, da smo le kradoma izgovarjali našo materinščino v upanju na boljše čase.
Ti so prišli. Demokratična Italija nam je omogočila novo prosvetno-kultumo rast. Znova so vstali naši domovi, zibelke kulture in umetnosti, nekateri še lepši kot v preteklosti. Niso pa več zibelke kulture in umetnosti, če se v njih žali in oskrunja naša govorica s prostaškimi izrazi in če ogabni prizori žalijo čut poštenja slehernega Slovenca in ogrožajo moralno rast naše mladine kot je to primer Jovanovičeve farse »Trije rogonosci«. Vsaka umetnost bi morala človeka dvigati in plemenititi, drugače sploh umetnost ni.
Zakaj so člani Slovenskega gledališča, ki imajo tako izredne odrske zmožnosti, padli na tako prostaško raven? Otvoritev in zaključek letošnjega reperoatrja Slovenskega gledališča iz Trsta sta bila nadvse ponesrečena in si takih predstav ne želimo več. Slovensko gledališče naj se zaveda, da ni samo sebi namen, ampak poklicano, da med Slovenci v zamejstvu ohranja in poživlja zdravi čut poštenja in smisla za pristne domače vrednote.
Od Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici pa pričakujemo, da prihodnje leto ne bo več sodelovala pri gledališki sezoni Slovenskega gledališča iz Trsta, če prej ne bo dobila na vpogled bodočega repertoarja in prejela zagotovila, da je moralno neoporečen.
Sledi več podpisov
verskega razvoja birmanca in tako nadomestiti tega, kar ni bilo storjeno že pred birmo.
Podobno velja večkrat za družinsko okolje, da namreč tudi od njega ne moremo veliko pričakovati. Da, zgodi se, da se starši za versko vzgojo otroka po birmi skoraj nič več ne zmenijo.
Tretjič je poudariti, da je po nauku sv. pisma običajna pot do Boga »vera iz poslušanja«. Zato je za birmo potrebna tudi dobra priprava.
Četrtič ne gre samo za vero kot priznanje, temveč tudi za življenje po veri.
Petič mora birmanec vsaj nekoliko vedeti, kaj se pravi biti apostol, Kirstusov sodelavec, odrasel, zrel kristjan in kaj je njegova naloga.
Zato po vsem tem nikakor ni mogoče danes zagovarjati zgodnje birme, temveč je potrebno redno najmanj štiri leta krščanskega nauka, a še to je le najmanj, kar bi bilo potrebno.
Tako slovenski škofje. V goriški nadškofiji velja že pravilo, da gredo otroci k birmi v petem letu osnovne šole. V tržaški škofiji ni bilo za starost birmancev nobenega natančnega škofovega določila. Zato so zlasti slovenski dušni pastirji prosili g. nadškofa, naj izda jasen odlok, a nadškof tega ni storil, ker hoče, da starši in vzgojitelji sami spoznajo potrebo po odložitvi birme na zadnje leto osnovne šole in se tega tudi držijo.
V zadnji številki škofijskega uradnega lista se je tržaški g. nadškof ponovno dotaknil tega vprašanja. Ni izdal nobenega uradnega odloka, a pravi, da je treba starše le prepričati, naj dajo k prvemu obhajilu otroke iz drugega razreda, k birmi pa otroke iz petega razreda osnovne šole. »žal ne bomo dosegli,« piše g. nadškof, »da bodo vsi starši sledili tej želji Cerkve, a skušajmo vsaj doseči, da se bo vsako leto povečalo število tistih, ki poslušajo glas Cerkve.«
DR. LOJZE ŠKERL
S TRŽAŠKEGA
Zagotovila tržaškega župana
Katinarcem
Že dolgo nii katera zadeva teko raabuir-kala ne samo direktno prizadetih prebivalcev Katinare, ampak posredno itudi širšo javnost, zlasti slovensko, kakor načrt o novi cesti skozi naselje ter o gradnji univerzitetnih klinik. To je povsem razumljivo, kajti nepremišljena izvedba omenjenih načrtov bi zadala usodni udarec značilnostim tega naselja ter povzročila razlastitev na desetine hiš. To bi pa pomenilo nenadomestljivo oškodovanje ne samo posameznih lastnikov, temveč celotne na-rodno-socialne skupnosti, ki je pretežno še slovenska in želi ohraniti -svoje tradicionalne značilnosti.
Zato Katinarcem ni ostalo drugega, kakor da so se sami organizirali in protestirali proti izvajanju za interese njihovo skupnosti zalo škodljivih načrtov. Doslej so dosegli dva pomembna uspeha: da so mobilizirali širšo jaivnost ter da so z drugimi svojimi intervencijami dosegli, da je tržaška občina postala dovzetnejša za njihove pritožbe. Tako je prejšnji teden prišel mednje sam župan inž. Spaccini, ki je zagotovil, da bosta občina in občinski svet v prihodnjih mesecih razpravljala o spornih načrtih ter skušala vnesti morebitne spremembe v smislu želj -prizadetega prebivalstva.
Ponovno razlaščevanje zemlje v Štandrežu in Sovodnjah
Štandrež pri Gorici je bil do leta 1926 samostojna slovenska občina v bližnji okolici Gorice. Tistega leta je tedanja oblast ukinila občino Štandrež in jo pridružila Gorici. Tudi po zadnji vojni, ko so obnovili razne občine, se Štandrež ni pos-lužil te pravice in je ostal še naprej v mejah goriške občine. Razmere so se namreč v dvajsetih letih spremenile tako, da si Štan-arešoi niso več želeli samostojne občine, saj je njihova vas postala predmestje Gorice.
Štandrež je v preteklosti bil izrazita kmečka vas. Za kmetijstvo so bili dani tudi zelo ugodni pogoji. Okrog vasi se je namreč raztezalo veliko ravninskega polja vse od levega brega Soče do vrtojbenskih njiv, nekako do današnje državne meje in še čez, na drugi strani pa od Gorice do Sovodenj. Bile so za naše razmere res velike površine obdelovalne zemlje, kjer so štandreški kmetje sadili krompir in se zlasti ukvarjali s povrtnino.
Toda prav ta obširna ravna zemlja v bližini mesta je kmalu postala zaželen predmet raznih razlaščevanj. Najprej je že stara Avstrija vzela zemljo na Malih Rojcah za svoje vojaške namene. Po prvi vojni so Tazlastiii še velikanske komplekse zemljišča za letališče, šlo je za okrog 400 njiv ome zemlje. V istem času, to je po prvi svetovni vojni, je goriška občina za segla lep kos štandreškega polja za mestno osrednje pokopališče. Kljub temu je ostalo še zmeraj dovolj orne zemlje za štandreške kmete. Saj so svoja polja, ki so postala manjša po obsegu, zmeraj bolj intenzivno obdelovali. Poleg tega se je tudi začela spreminjati socialna struktura vasi. Vedno več je bilo takih, ki so si poiskali delo v tovarnah ali kje drugje v goriškem mestu. Iz izrazito kmečke vasi je Štandrež začel postajati vas delavcev in kmetov. Teh slednjih je ostalo dovolj ve liko število', posebno dosti pa je bilo takih, ki so bili delavci, a istočasno pol kmetje, ki so svojo zemljo obdelovali v prostem času po končanem delu.
Po zadnji Vojni so se razmere v štandrežu začele še bolj spreminjati. Goriška občina je namreč s pomočjo države začela graditi nova naselja. Kje dobiti prostor? Oko občinskih upravnikov je samo od sebe zdrsnilo proti Štandrežu. Tako so zasegli ostali del Malih Rojc in zgradili novo naselje za istrske begunce. Kmalu nato so vzeli nov kompleks ob cesti iz Štandreža proti Sovodnjam in tam zgradili ljudske hiše čisto na robu vasi in tako ustvarili italijansko naselje v slovenski vasi.
Pozneje je goriška občina začela misliti, da mora tudi sama imeti svojo industrijsko cono, podobno, kot jo imajo druga mesta. Kje dobiti prostor? Spomnili :so se, da je ob robu letališča velik kos zemljišča, ki mu domačini pravijo »Kvarti«. Obsega kakih sto njiv. Tam naj bo nova industrijska cona. Zaman so se politiki Slovenske demokratske zveze trudili, da bi dokazali, da je nesmiselno .graditi industrijo ob letališču, ker nima možnosti za nadaljnji razmah. Naj bi jo postavili rajši onstran Soče ob -Ločniku, kjer bi se lahko v prihodnosti prosto razvila, če bodo pogoji ugodni. Nič ni pomagalo, nova industrijska cona je nastala na njivah štandreški h kmetov. Tako imamo sedaj v industrijski
coni pet ali šest srednjevelikih podjetij brez možnosti za nadaljnji razvoj industrijske cone, ker ni več drugega zemljišča. Pri tem goriška občinska uprava ni hotela upoštevati dejstva, da meščani poleg industrije potrebujejo tudi zemljo za kmetijsko proizvodnjo. Ista uprava je bila tako naklonjena industrijcem, da jim je odstopila obilnejše deleže zemljišča (in to po polovični ceni, na svojo izgubo), da si nekateri od njih lahko privoščijo poleg tovarn še obširne nasade trt in sadja ter prostorna športna igrišča.
Najlepše je pa štandreške kmete šele čakalo. V zadnjih letih so upravitelji goriške občine in province razmišljali, kako bi povezali naše mesto s potmi mednarodne trgovine, kajti Gorica naj bi postala vrata proti srednjeevropskemu trgu. Zamislili so si povezavo Gorice z avtocesto proti Ljubljani in dalje na Maribor, Gradec in Dunaj. V ta namen je bila potrebna primemo velika obmejna postaja in pa-zlasti postaja za tovorni promet ali avto-porto, kot mu pravijo. Podjetje ANAS zariše traso nove avtoceste do državne meje, arhitekt Piccinato in drugi začrtajo ob mejno postajo in mednarodno postajo za tovorni promet. Vse to in še marsikaj drugega znova na štandreškem polju. Tu so se domači štandreški kmetje in tudi so-vodenjski z njimi začutili ogrožene v svojem življenjskem obstoju. Saj preti nevarnost, da jim vse ali skoraj vse polje razlastijo.
Ker nas je zanimalo sedanje -stanje štandreških kmetov in njihovi pogledi v bodočnost, smo povabili nekatere izmed njih na stvaren in odkrit razgovor. Dobili smo se v gostilni -pri Turriju in nato po kozarcu vina odšli v bolj tih prostor v župnijskem mladinskem domu. Tam se ja razgovor začel in >se več kot eno uro razpletal birez kompleksov, ‘brez patosa, stvarno, včasih razburljivo, energično, toda s prikrito grenkobo v -srcu in v besedi. Kako je ta razgovor potekal, bomo objavili prihodnjič.
Nagrajene slovenske dijakinje
Posebna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali profesorji in univerzitetni študentje, je ocenila pismene izdelke dijakov zadnjih treh letnikov višjih srednjih šol v Italiji. Ti so se udeležili posebnega tečaja, ki ga je organiziralo Študentovsko gibanje za mednarodno organizacijo (MS 01), tema samega tečaja pa je bila »Sodobni pogledi na mednarodno organizacijo«. Med nagrajenci tečaja sta tudi dve slovanski dijakinji učiteljišča »A. M. Slomšek« in sicer Mirjam Mahnič ‘in Adriana Sedmak iz Trsta. Vrh tega je komisija podelila tudi štiri posebne nagrade za ogled prostorov OZN v Ženevi. Med dijaki, ki so 26. aprila letos odpotovali v to švicarsko mesto, je tudi dijakinja slovenskega učiteljišča v Trstu Danijela Ščuka. Nagrade so podelili na posebni svečanosti v ponedeljek 24. aprila ob 18.30 v dvorani pravne fakultete na Trgu Evropa v Trstu.
Smrt slovenske redovnice
V petek 21. aprila so v Trstu pokopali s. Mamerto Kobal, ki je zadnje čase živela v Marijinem domu v ulici Risorta. Pogrebno sv. mašo je opravil škofov vikar dr. Lojze Škerl, ki se je od pokojnice tudi poslovil z občutenimi besedami, pogrebni sprevod pa je vodil dr. Jože Prešeren.
Pok. s. Mamerta se je rodila 13. februarja 1901 v Višnjah, župnija Podkraj na Vipavskem. Zaradi gospodarskih udarcev je bila njena družina prisiljena izseliti se na Štajersko. Ta preselitev je bila za pokojno življenjskega -pomena. Na Štajerskem se je namreč -seznanila s šolskimi sestrami v Mariboru -in kasneje tam stopila v njihov noviciat. Po preobleki leta 1927 so jo predstojniki kot novinko poslali v Tomaj v noviciat. Po poklicu je -bila kuharica, zato je vodila tudi kuhinjo v tomajski gospodinjski šoli. Mnogo deklet je pripravila, da so postale izvrstne kuharice in dobre gospodinje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiimuMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiimiiimmmiiiiiiiii
Lepo priznanje slovenski šoli
Te dni je vodstvo slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu prejelo pošiljko -s pismom in diplomami o nagradah, ki so jih učenci tega vrtca dobili lansko leto na mednarodnem natečaju v Forte ded Marmi. Druga nagrada je bila dodeljena Ivani Mljač, četrta pa Sari čok.
Natečaj, ki je nosil uradni naslov »XIV mostr-a intemazionale disegno e pi-ttura del fanciulio«, -se je odvijal od 1. julija do 20. septembra 1971. Pokroviteljstvo nad razstavo je -imel -sam -predsednik -republike, medtem ko so bili organizatorji občinska uprava Forte dei Marmi, pokrajinska turistična ustanova in avtonomno podjetje Riviere della Varsilia.
V zvezi -s tem nepričakovanim priznanjem smo zastavah vprašanje učiteljici Valeriji Ma-gajna, ki -poleg učiteljice Felicite Vodopivec skrbi v svetoivanskem otroškem vrtcu za slovenske malčke in ki je odbrala ter poslala nagrajene risbe na omenjeno razstavo, kakšni občutki so jo prevzeli,
ko je zvedela to novico in ali so že kdaj prej sodelovali na podobnih natečajih ter s kakšnim uspehom.
»Za nas je vedno veliko zadoščenje — nam je odgovorila ga. Valerija Magajna —, ko zvemo, da so naši otroci uspeh. Posebno če pomislimo, -kot v tem primeru, da se je natečaja -udeležilo veliko otrok. Samo iz Italije je -prispelo na razstavo 12.000 risb, medtem ko jih je iz drugih držav prišlo kar 8.000. Vendar -to ni naš prvi uspeh. Že več let pošiljamo "umetnine” naših otrok na razne razstave -in natečaje. Tako so npr. dobili: Andrej Berdon prvo nagrado na cvetlični -razstavi v Trstu, Mirjam Kand-utova prvo absolutno nagrado v Forte dei Marmi, Fui-vio Dougan istotam drugo nagrado, Daniela Kravanja prvo nagrado tudi v Forte dei Marmi in Štefan -B-raceUi na zavodu Antoni ano v Bologni. Ti dosedanji uspehi pričajo, da
Kardinal podpira ravnanje vojaške vlade
Kardinal Landazure je zagotovil vojaški vladi v južnoameriška državi Peni vso oporo Cerkve pri naporih za zboljšanje
je slovenska šola kvalitetna.«	910	lir in -plačati sodne stroške.	kulturnih in gospodarskih razmer v drža-
iiiiiii milil im  ..............................................im   milili minil m  	v‘ Vlada je naletela na hud odpor boga-
a	„	m	trh posestnikov, ki se boje razlastitve in
Usi slovenski rojaki s Tržaškega ste vabljeni na prvomajsko slavje v Bazovici IS rLTSir*M njaiovi
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiu
Leta 1947 je prišla v Boršt pri Trstu, kjer je upokojena poštna uradnica Marija Mučič poklonila šolskim sestram hišo. Sestra Mamerta ji je do konca njenega življenja ljubeče stregla. Zaradi -takratnih -političnih razmer je v Borštu mnogo trpela. Iz Boršta je šla v Marijanišče na Opčinah, nato pa je bila prestavljena v Marijin dom v ulici Risorta, kjer je 20. aprila umrla za srčno kapjo. Imela je zelo plemenit značaj, bila je polna požrtvovalnosti in dobrote, tako da je bila splošno priljubljena. Naj v Bogu počiva in uživa plačilo za svoja dobra dela.
Pismo tržaške Kršč. demokracije slovenskim volivcem
Tržaška -sekcija -Krščanske demokracije je izdala na slovenske volivce v Slovenščini pisan proglas, v katerem jih vabi, da na volitvah 7. maja oddajo svoj glas za to stranko.
V pism-u je -rečeno, da je samo KD porok -miru in svobode vsem -tistim, ki žive v Italiji, da se je tudi v zvezi s Slovenci odločila za pot medsebojnega -sporazumevanja, -da odklanja asimilacijo in da hoče podpreti napore, da pride do primerne zaščite ‘slovenske -manjšine. Nato pismo našteva vse akcije, ki jih je KD že pod-vzela v korist Slovencev (Belcijev osnutek šolskega zakona, zaščita Krasa, dvojezični napisi itd.). KD nato ugotavlja, da bo še treba delati, zlasti v okviru dežele, tržaške pokrajine in občine. Odprta vprašanja bo -treba rešiti z mnogimi ukrepi, še bolj podpreti slovenska kulturna -in športna združenja in poskrbeti za televizijske oddaje v slovenščini na deželni ravni.
Na koncu pisma pa stoji ugotovitev: Tako v Rimu kot v Trstu -so se uresničile le tiste pobude za Slovence, ki jih je podpirala KD. Ugotovitev, ki ji n-i kaj oporekati.
Vnos mesa preko meje s potnim listom
Višje kasacijsko sodišče v Rimu je izdalo razsodbo, ki je precejšnjega pomena za obmejno prebivalstvo. Doslej so finančne oblasti zagovarjale stališče, da imetniki prepustnic v obmejnem pasu ne morejo uživati tudi ugodnosti, ki jih določa zakon za vtn-os blaga iz tujine, v našem primeru iz Jugoslavije. Zato npr. Tržačanom niso dovoljevali prenosa mesa in masla, če so prešli mejo -s potnim listom in ne s prepustnico.
Višje sodišče v Rimu je sedaj odločilo, da ugodnosti brezcarinskega prenosa do 4 kilogramov mesa in 2 kilogramov masla in sira s potnim -listom veljajo tudi za državljane obmejnega področja, ki že uživajo -podobne ugodnosti tudi s prepustnico.
S tem se je zaključil spor, ki ga je načel Tržačan Boris Ček, -ko je leta 1966 moral plačati 910 lir carine za 3 kg mesa. V pravdi ga je zastopal odvetnik Terpin. Tržaško sodišče prve stopnje je sprejelo tezo finančne uprave, prizivno sodišče pa tezo odv. Terpina. Rimsko kasacijsko sodišče je sedaj to stališče potrdilo. Finančna uprava bo morala tožitelju Borisu Čeku vrniti 910 lir in plačati sodne stroške.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Minulo nedeljo je bil občni zbor openske Hranilnice in posojilnice. Predsednik Josip Podobnik je v svojem poročilu naglasil, da se je -skupna vrednost finančnih sredstev v -lanskem letu povečala za 862 milijonov lir ter -dosegla globalno višino 2 milijard 645 milijonov lir. Ker denarne vloge stalno naraščajo, je predvideti, da bodo vsak čas dosegle 3 milijarde lir, kar je za ta denarni -zavod -pravi rekord.
Ob koncu je občni zbor soglasno odobril poročila odbornikov in računsko bilanco. Nadalje je potrdil odbornike, ki jim je letos potekel mandat ter soglasno odobril imenovanje dr. Gantarja za novega ravnatelja posojilnice.
Odstranili so Mihca in Jakca
Po 96 letih zvestega službovanja -pod raznimi gospodarji in v vsakem vremenu sta Mihec in Jakec odšla v zasluženi pokoj. Pretekh teden so ta dva znači-lna bronasta kipa, ki sta tolkla ure v stolpu občinske palače na Velikem trgu, previdno sneli z zvonom vred. Odpeljali j-u bodo v topilnico, da napravijo kalup za vlit j e novih kipov. Sedanja kipa Mihca in Jakca sta namreč -tako dotrajana in -razmajana, da ju bodo shranili v muzeju. Temu se ni čuditi, saj sta stala na stolpu od leta 1876 dalje ter prenesla vsemogoče vremenske nepriUke.
Računajo, da bosta nova kipa Mihca in Jakca izdelana in umeščena na svoje mesto še v -tem letu. Občina je za to namenila 13 milijonov lir.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. aprila do 6. maja 1972 Nedelja: 9.40 Po domače s Tržaškim narodnim ansamblom. 11.00 Otroška matineja. 11.45 Mestece Pey-ton. 18.00 H-8 - jugoslovanski film.
Ponedeljek: 9.30 Otroška matineja. 11.30 Koncert vojaške -godbe. 16.15 Kekec - slovenski film. 17.45 Riki - otroška oddaja.
20.30 Košarka Jugoslavija : Brazilija.
Torek: 10.00 Koncert moškega zbora »S.
Kosovel« iz Ajdovščine. 10.30 Otroška matineja. 16.30 čarovnik iz Ozza. 16.55 Po domače s pihalnim ansamblom Francija Puharja. 18.30 Od zore do mraka. 19.05 Le vk-up, le vkup uboga gmajna. 20.35 Upor v Adenu - švedski film. 22.50 Košarka Brazilija: Sovjetska zveza.
Sreda: 17.50 Don Kihot. 19.05 Na sedmi stezi. 20.30 Košarka Jugoslavija: SZ. 22.00 Igralci: Lojze Rozman, četrtek: 17.45 Veseli tobogan: Črnomelj.
18.30 čarni svet živali. 19.00 Stari mojstri: Jožef Tominc. 2035 četrtkovi razgledi. 21.35 Bos skozi pekel - japonska na-daljav.
22.20 R. Strauss: Uvertura Dan Juan. Petek: 17.25 Veliki lovec Hamafaamaha-
ma. 18.20 Obisk iz Italije. 18.40 Gospodinjski -pripomočki. 18.55 Mestece Pey-ton. 21.40 Posnetek -košarke Slovenija: SZ in Jugoslavija : BraziUja.
Sobota: 17.45 Tuja folklora: Baya-nihan.
18.20 Štirje -tankisti in -pes - poljska film.
21.30 Tekmeca. 22.55 Košarka Slovenija : Jugoslavija in Brazilija : SZ.
MARKO KREMŽAR
(5)
SIVI DNEVI
Ko sem hotel zaviti desno proti Savi, se je nagnila k meni, da sem čutil vonj njenih las, me prijela za roko, ki mi je počivala na krmilu:
»Ne, Peter,« je zašepetala, »ne, Peter, pelji me domov.« Tedaj pa sem storil tisto -taktično napako. Morda prav za-to, ker sem imel zmago tako rekoč v rokah.
Moral bi ji ugoditi še to pot, jo peljati domov in čakati boljšega dne, ko ne bi bil spomin na vaju tako živ, ko bi v naravi -pozabila vse; ali na plesu, ko se -ne bi v mojem objemu niti spomnila, da sta kdaj živela -dva skisana idealista. Ali še bolje, zaviti bi moral z vso silo na -desno po prašni cesti proti reki. Tarnala bi, morda malo jokala, potem pa bi jo prevzel dan, pomlad...
Tako bi moral storiti, a -tudi veliki strategi imajo svoje slabosti in moja slabost je — kakor ‘ti je zdaj menda že jasno —
Upirala .se je, ko sem jo objel, saj veš, vsaka se upira, in nisem -se zmenil za smešne udarce. Ko pa je hotela skočiti iz voza, sem videl, da sem se prenaglil, a nazaj nisem niti hotel, niti mogel.
Pognal sem džip, da ni mogla nikamor. Drvela sva. Motor je tulil in mali džip je bolj letel kakor vozil okrog ovinkov. Ko sva priletela na glavno ces-to, sem potisnil pedal prav v dno. Z levico sem držal za volan, z desnico pa njo okoli pasu. Vsa bleda je bila od strahu. Hiše, vozovi, ljudje, vse je švigalo mimo naju. Plesala sva med naloženimi kamioni kakor blisk. Spet sem -se čutil trdnega. Česar nisem mogel doseči vsa leta, je storila ta blazna vožnja. Začutil sem, da dobivam oblast nad njo.
V elegantnem loku sem zapodil pod viadukt -in pritegnil dekle bliže k -sebi. Kar zaslišim krik. Za hip mislim, da spet ona kriči nad menoj, pa ne! Sam hudič je pognal na cesto otroka — prav meni pod kolesa.
CutU sem, da sem zadel. Pogledam okrog, nikogar! 2e sva bila okrog ovinka
in skozi viadukt. Na oni strani je stal miličnik. Nič ni videl. Tedaj pa je skočila ona — prekleta — in pričela vreščati na pomoč, da sem povozil otroka in vraga vedi, kaj še.
Miličnik je gotovo ni razumel, a je videl m slišal -krike. Zabrlizgal je. Jaz podim po -dveh kolesih okrog prvega ovinka, za menoj brlizga, ob meni vpije -nora -babnica, pred menoj težak, z lesom natovorjen kamion. Smrt? Ne. Rešitev!
Med-tem ko sem z -levico izpeljal džip skoraj -izpod tovornega avtomobda, -sam z desnico porinil dekle na cesto — pod kolesa.
Po -tern, kar se je zgodilo, zame pač ni bila več kakor nadležna priča.
Tako. Vse je bilo v redu. Džip je bil, kakor rečemo, last našega majorja in nihče ni vedel, da sem si ga izposodil, četudi bi kdo zapisal številko, kar pa ni verjetno. Doma ‘bi avto opral, doli-1 bencina, ga vrnil, šel v kino in -konec. Pa so morali Iirav -tedaj popravljati -tisto prekleto cesto. Še sreča, da si nisem zlomil vratu, -ko -sem prelomil rdečo prakljo, ki je zapirala polovico ceste in zavozil v kup gramoza.
S -tem je zgodbe pravzaprav konec. Začela se je menda, ko -smo bili še otroci, ah vsaj ko sta bila vidva še otroka. Mogoče že v -prvi šoli, še preden smo vedeli, da je ona sploh na svetu.
Ona je zgodbo le -poživila, vse pa se je začelo že mnogo prej. Seveda je res, da je postala vsa stvar zartim-iva, resnično zanimiva, ko sem se vrnil po uspešnem osvobojenju in te videl na tistem podstrešju vsega prepadenega, nadutega in do ušes zaljubljenega tepca. Preziral sem -te vedno, a tedaj sam te sovražil.
Se čudiš? Vedela je toliko povedati o tebi, da sem te videl, če sem le za hip zamižal. Prosila me je, naj ničesar ne ukrenem, -dokler ne pride Nande. On, veliki, vplivni Nande bo rešil vse -težave...
Pa kakor -vidiš, ni -rešil ničesar! Še sebe ne.
Peter je obmolknil, da bi laže presodil učinek svoje zgodbe, pa -ga ni mogel. Nobenega čustva ni bilo v glasu, ki je prihajal izpod -okna:
»Lažeš! Ti si ga umoril.«
Zastavni-k se je presedel, stegnil roke in skušal s pogledom prodreti temo.
Lahko bi ga strl, lakoto prestradano! Pa ne! Naj posluša! To, kar je za enega oddih, more biti drugemu muka. Zato naj sliši, naj trpi, hinavec!
»Premalo te je, okostnjak, preneznaten si, da bi ti lagal. Vedno si bil majhen, malenkosten in prav je, da vsaj enkrat v življenju slišiš, da si bedak.
Nikdar nisem imel -previsokega mnenja o vaju dveh, ne o Nandetu ne o -tebi, kljub vajini vzornosti. Se še spominjaš, kako smo se skupaj vozili v šolo? Spočetka mi je -bilo kar nerodno v tako krepostni družbi. Pa ne dolgo. Čim dalj smo hodili vkup, bolj ko sem vaju poznal, bolj sta se manjšala v -mojih očeh. Vzorna mladeniča! Ti s -svojim svetohlinstvom in on gizdalin s kodrasto grivo! Prvo, kar sem sovražil na njem, so bili tisti svetli, kodrasti lasje. Rad bi vama -postal enak, dokler nisem spoznal, kako -sta prazna. Ko je -izbruhnila revolucija, sem se na tihem smejal vajinemu lahkovernemu idealizmu, pa sem se vaju vseeno držal. Niso bili čas-i, da bi človek zanemarjal zveze Kako sem vaju preziral!
(se nadaljuje)
PEVSKI ZBOR RUPA-PEC
priredi v nedeljo 30. aprila ob 15.30
v Rupi na trgu pred cerkvijo tradicionalni
PRAZNIK »FRTALJE« SV. MARKA
Nastopili bodo: glasbeni ansambel »Lojze Hlede« iz Šte-verjana; otroci otroškega vrtca iz Rupe; osnovnošolski otroci; mešani pevski zbor Rupa-Peč; sovodenjski nonet; goriški oktet; moški zbor »Mirko Filej«.
Pestri spored bo zaključil ansambel »Lojze Hlede« z veselimi vižami. Ves dan bo deloval dobro založen buffet z domačimi jedili in pijačo.
V primeru slabega vremena se bo praznik vršil na eno nedelj v mesecu maju.
Ker bo prireditev v Rupi v okviru prvomajskih dni in lahko dosegljiva občinstvu iz bližnje in daljne goriške okolice, upajo prireditelji na obilno udeležbo in kličejo vsem obiskovalcem prireditve: na veselo snidenje v Rupi!
Izjava vodstva SDZ v Gorici Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je temeljito proučilo politični položaj v zvezi z bližnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 7. in 8. maja letos.
Po izčrpnih stikih z odgovornimi organi rekaterih demokratičnih strank in po razgovoru z zaupniki in somišljeniki SDZ predlaga slovenskim volivcem na Goriškem, da oddajo svoj glas Krščanski demokraciji.
V primeru morebitnih pomislekov pa svetuje podporo socialnodemokratski stranki, ki je zadnje čase pokazala svojo pripravljenost prispevati k rešitvi problemov slovenske manjšine.
Krščansko demokracijo Slovenci že poznamo kot stranko, ki nam je do tu že marsikaj pozitivnega priskrbela in v njej vidimo jamstvo za ohranitev in okrepitev demokratičnih svoboščin v državi.
Pričakujemo pa, zlasti po zadnjem srečanju s predsednikom vlade, da se bo ta stranka v bodoče še odločneje zavzela za dokončno rešitev vseh naših vprašanj.
VODSTVO SDZ V GORICI
Večer s Stanetom Raztresenom ob otvoritvi razstave R. Sakside
V mali dvorani Katoliškega doma je te dni odprta razstava goriškega slikarja Rudolfa Sakside, ki razstavlja 22 »pastalov«, sad zadnjih umetniških stvaritev. V zelo okusno zasnovanem katalogu ga je prof. Milko Rener predstavil goriški publiki. V njem poudarja resnost in poštenost umetnika, ki mu ni do tega, »da bi se uvrstil med zagovornike prehitevanja«, ampak se oglaša samo tedaj, ko ima res kaj povedati.
Tako piše prof. Rener: »Saksidova motivika se zgošča v vprašanje o vzrokih človekove tesnobe in izvira iz pogojev, ki so podobni invalidu, kateri mora onemoglo prisostvovati neprestanemu potvarjanju in teptanju človekovih vrednot. Edino izhodišče ostanejo potemtakem sanje, pravljica: tu se lahko prosto giblješ, se nasmehneš, se zjočeš, se upreš in se osvestiš.«
Otvoritev je bila v soboto 22. aprila in je bila združena z recitalom gledališkega igralca Staneta Raztresena. Predsednica SKAD-a Metka Klanjšček je razstavo odprla in poudarila, da je vsaka razstava važen kulturni dogodek, tembolj če gre za domačega umetnika. Predvsem mi v zamejstvu bi morali biti na to bolj pozorni.
Prisotni so nato pozdravili Staneta Raztresena, ki je v prijetnem okviru Saksidovih slik podal svoj recital, izbor pesmi filovenskih pesnikov, pod naslovom »Bridke in pikaste«. Slovenska pesem, od Prešerna do najsodobnejših, je zablestela v vsej svoji lepoti in duhovnem bogastvu.
Ob zaključku sem odkril, da nisem v vsej letošnji gledališki sezoni imel priložnosti, da hi tako navdušeno ploskal kot to pot. V hipu so se mi zasmilili visi tisti naši gledališki igralci, ki jim slovenska gledališka ustanova v Trstu ne da možnosti, da bi izrazili vso svojo umetniško silo. Letošnja gledališka sezona je to potrdila.
S. K.
Arduino Crenionesi o oglejskem patriarhatu
V sredo 19. aprila smo imeli priložnost od blizu spoznati šolskega nadzornika iz Gonarsa Arduina Cremonesija, ki je pred časom nastopil na televizijski oddaji »Ri-schiatutto«. Predaval je v mali dvorani Katoliškega doma o »Evropski in družbeni
vlogi oglejskega patriarhata«. Predaval je sicer v italijanščini, ugotovili pa smo, da dobro razume tudi naš jezik. Poslušalce je presenetilo njegovo -poznanje starejše zgodovine naših krajev, predvsem pa njegova zavzetost za reševanje sodobnih problemov naše skupnosti, ki jih je predavatelj večkrat povezoval s problemi furlanske jezikovne skupine.
Predavatelju smo hvaležni za njegovo ljubezen do naše zgodovine in do naše književnosti, ki ju res dobro pozna. Škoda le, da je eden redkih in da o nas dostikrat govorijo in odločajo ljudje, ki o Slovencih ničesar ne vedo.
Delegacija štandreških in sovodenjskih kmetov pri deželnem odborniku Masuttu
Pred dnevi so se v Štaodrežu zbrali štandreški in sovodenjski kmetje, katerih zemljišča bodo prizadeta z gradnjo avtoceste Vilesse-Gorica in is spremembami na Tržaški cesti št. 55.
Dela na Tržaški cesti bo izvršila 'državna ustanova ANAS, za avtocesto pa bo poskrbela pokrajinska uprava. Na sestanku si prizadeti izrazili svojo ogorčenost nad postopanjem družbe ANAS, katera je poslala na zemljišča tehnike, ki so zemljišča zmerili, postavili količke in s tem povzročili precejšnjo škodo, ne da bi se pri tem sploh zimanili za lastnike.
Kmetje so iz svoje srede izbrali delegacijo, ki naj bi nastopila pri vseh pristojnih oblasteh v obrambo lastne zemlje. Delegacija je bila v sredo 19. aprila v Trstu pri deželnem odborniku za javna dela Masuttu. Člani delegacije so Masuttu povedali, da je bil Štandrež že vse preveč oškodovan z razlastitvami, in sicer za pokopališče, letališče, industrijsko cono, za ljudske hiše in drugo, kar je v prvi vrsti prizadelo kmetijstvo, ki je že od nekdaj zelo razvito in se je zadnje čase usmerilo v pridelovanje žlahtnih kulturnih rastlin. Vse te programirane infrastrukture bodo temu razvitemu kmetijstvu zadale smrtne rane. Delegacija je odborniku postavila jasne zahteve glede odkupnih cen in načina plačila. Slovenski kmet se ne bo zlepa odpovedal zemlji, katero so si predniki z velikimi žrtvami pridobili. Masutto je v odgovoru dejal, da je zakon, katerega se morajo žal 'posluževati, zelo neugoden za odkupno ceno, zato pa bo njegova skrb ter celotne deželne uprave, da se poišče ugodna rešitev temu problemu.
Delegacijo je spremljal deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Standrež
V nedeljo 23. aprila je gostovala v župnijski dvorani gledališka skupina »Albin Vodopivec« iz Kamenj pri Ajdovščini. Nastopila je z dramo »Sin« mladinskega pisatelja Engelberta Gangla iz Metlike.
Drama, v kateri pisatelj posnema naturalistični slog znanega norveškega dramatika Ibsena, prikazuje življenjsko pot mladeniča, ki s svojo zablodo onesreči sebe, svojo družino in svoje prijatelje.
Igralci so dramo v štirih dejanjih prepričljivo odigrali ter v gledalcih ustvarili živo zanimanje za potek igre in marsikomu privabili tudi solze v oči. Gotovo so vredni vse pohvale za svojo prizadevnost in idealnost, saj so vsi igralci mladi izobraženci, uradniki in delavci, ki svoj prosti čas žrtvujejo prosvetni dejavnosti. Hvaležni smo jim za prijetni in poučni večer ter jih vabimo, naj se še kdaj vrnejo med nas.
Š P ii R T
Odbojka. Zaključilo se je »Meddežeino prvenstvo Serije D«. Zadnjo tekmo je 01ympia igrala v Trentu preteklo nedeljo; proti ekipi CSI Rigoni je klonila s tesnim rezultatom 2:3 (10 : 15, 7 : 15, 15 : 8, 15 : 6, 10 : 15). Igrala je samo s 6 igralci (trije so poškodovani); če bi imela vsaj enega rezervnega igralca, bi bil lahko rezultat pozitiven.
Nadaljuje se pokrajinsko promocijsko prvenstvo. 01ympia je premagala AGI s 3:0 (15 : 5, 15 : 11, 15 : 2), izgubila pa je z VeloKom 0 : 3 (10 : 15, 9:11, 12 : 15). Prihodnjo tekmo bo 01ympia igrala v soboto 29. maja ob 20.15 proti Sud-Est iz Gorice; zadnjo tekmo pa 3. maja ob 19. uri proti UGG.
Začelo se bo tudi tekmovanje v odbojki v okviru Mladinskih iger. Nastopila bodo tri moštva: 01ympia, Dante in UGG. 01ym-pija bo igrala v soboto 29. aprila ob 16.30 ■v telovadnici AGI proti Dante; dne 1. maja ob 10.30 pa se bo pomerila z UGG. Za Olympijo bodo igrali: Cotič Mairko, Cotič Štefan, Mozetič Klavdij, Mikulus Karel, Sirk Ivan, Merkelj, Kuštrin, Ipavez, Orapiz Marino, Šuligoj, Makuc in drugi.
Preteklo nedeljo se je vršila atletika v okviru Mladinskih iger. Nekateri alteti Glympije so dosegli kar zadovoljive rezultate. V hoji na 4 km so Bili Russian Mavro prvi, Mozetič četrti, Sošol peti.
ZA KMETOVALCE
Dva uspela tečaja o herbicidih
Pravkar sta se končala dva kmetijska tečaja v Mavhinjah in Borštu, na katerih so udeleženci poslušali predavanja o uporabi kemičnih oplevkov. Kljub polnemu delu, ki ga imajo v tem času kmetje, je tečaj zaradi svoje zanimivosti pritegnil lepo število udeležencev v obeh vaseh. Kemična pletev je za naše kraje novo kmetj-sko opravilo, katerega se pa vsekakor splača naučiti in izvajati. Na končnih izpitih v navzočnosti predstavnikov urada za delo, kmetijskega nadzomištva in .zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta, so tečajniki dokazali, da temeljito obvladajo osnovne pojme, ki so tako važni za pravilno poznavanje in uporabo oplevkov. Na obeh tečajih je predaval inž. Janko Košir.
Prispevki za škodo po vremenskih nezgodah
Nedavno je ožji deželni odbor določil znesek 300 milijonov lir, ki naj se porabi v obliki prispevkov za škodo, nastalo zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Za mala posestva neposrednih obdelovalcev, posameznih ali združenih, znaša prispevek 80 %, za srednja posestva in zadruge 65 % in za velika posestva 40 %. Prispevki imajo namen, da olajšajo obnovitev plodne zemlje, posevkov in nasadov; da se obnovijo poškodovane kmetijske zgradbe in naprave, oporni zidovi, poljske ceste, odvajalni in dovajalni jarki, vodovodi, vodna omrežja, namakalne naprave in napeljava elektrike, da se popravijo poškodovane naprave za hrambo in predelavo pridelkov in da se obnovi izgubljene zaloge.
Za leto 1971 je bilo določeno nadaljnjih 300 milijonov ‘lir za delno kritje škode, ki so jo lani povzročili toča, zračni vrtinci in nalivi v raznih krajih tukajšnje dežele.
Deveta seja sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
Bila je 21. aprila. Na njej se je razpravljalo o ustanovitvi tretjega rednega učiteljskega mesta na osnovni šoli v ul. Randaccio, o šolskem avtobusu, ki vozi otroke v to šolo in o razpoložljivosti učnih mest na gimnaziji-liceju »Primož Trubar«.
Glede tretjega rednega učiteljskega mesta na osnovni šoli v ulici Randaccio je sindikat že ponovno nastopil pri šolskih oblasteh, a vedno brez uspeha, če bo nujno, bo proglasil stavko slovenskih šolnikov.
Ker razpolaga goriška občina le z omejenim številom šolskih avtobusov, niso mogli biti do sedaj vsi učenci, ki hodijo v osnovno šolo v ulici Randaccio, deležni tega naglega in udobnega prevoza. Te dni je šolski skrbnik sporočil, da je naprosil prosvetno ministrstvo, naj nakaže potrebno finančno nakazilo za nove avtobuse. Obstaja torej upanje, da bo zadeva ugodno rešena.
Sindikat tudi vabi vse šolnike, ki imajo ustrezni študijski naslov, naj vložijo prošnje za razpoložljiva mesta v šolskem letu 1972/73 in sicer: na liceju iz slovenščine in latinščine; na gimnazij i-liceju iz matematike in fizike; na gimnaziji iz slovenščine. grščine, latinščine, zgodovine, zemljepisa in državljanske vzgoje; na liceju-gimnaziji iz italijanščine.
Tfc	RADIO
H	TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 30. aprila do 6. maja 1972
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 »Govoreča žogica«. Otroška radijska igra. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.20 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 M. Soldati: »Resnica o zadevi Motta«. 16.35 Orkestri in zbori. 17.15 Popoldanski koncert. 18.00 Šport in glasba. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Igra Zagrebški kvintet.
Ponedeljek: 10.00 Domače življenje in delo v pesmih Marije Mijot. 10.10 Simfonična glasba U. Vrabca in G. Cambissa. 10.50 Klasiki ameriške lahke glasbe. 12.00 Opoldne z vami. 14.45 Folklorne pesmi. 15.00 I. Silane: »Fontamara«. Dramatiziran roman. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Ritmična orkestra RAI iz Rima in Milana. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.30 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 »Lovrenc Kuhar«, pripravlja Vinko Beličič. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.30 G. Puccini: »Plašč«, opera enodejanka. 21.45 Glasba v noč.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slovaški komorni orkester. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.30 Simfonični koncert. 21.15 Revija francoskih pevcev. 21.35 Južnoameriški motivi.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 F. Catala-no: »Povojna doba: fašizem«. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.30 G. Rocca: »Lubenica«. Enodejanka. 21.30 Poje Janis Joplin. 21.45 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 »Ivan Trinko-Zamejski«. 19.20 Zbori in folklora.
20.30	Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.30 Plesi z vsega sveta.
Sobota: 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncer-tisti naše dežele. 19.10 Prosvetno društvo »Planinka« iz Ukev. 19.20 Revija zborovskega petja. 20.30 Teden v Italiji. 20.50 Slovenske balade: »Knezov zet«.
★
Ravnateljstvo učiteljišča »S. Gregorčič« v Gorici obvešča, da se bo vršil v -petek 28. aprila 1972 ob 18.30 roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalnici učiteljišča v Ulici Croce 3. Vabljeni starši in njih namestniki.
Slovensko gledališče v Trstu bo predvajalo v sredo 3. maja ob 18. uri v K ul 1 urnem domu dramo Tennessee Williamsa v enajstih prizorih »Tramvaj poželenje«.
★
„KatoliŠki glas“ v vsako slovensko družino I
Družinska sreča
Borisu Hladniku iz števorjana je žena Lucija -povila brhko deklico, ki bo krščena na ime Barbara. K veselemu dogodku čestitata ansambel »Lojze Hlede« in društvo »F. B. Sedej« iz števerjana.
Počitniška kolonija za slovenske učence
Tudi letos bo Vincencijeva konferenca iz Gorice organizirala počitniško kolonijo za dečke in deklice do 13. leta starosti. Gotovo se bo vršila gorska kolonija za 50 otrok in sicer kot lani v Ovaru; verjetno bo organizirana tudi morska kolonija za 20 otrok, po možnosti v Devinu.
Otroci, ki bi želeli iti v slovensko kolonijo, naj to navedejo v obrazcih, ki jih bodo dobili v šolah.
Drugo srečanje Prijateljev zavoda sv. Družine bo v nedeljo 7. maja ob 11. uri v zavodski hiši, ul. Don Bosco 66, Gorica. Vsi, ki ste obljubili sodelovanje in vam je bodočnost zavoda draga, iskreno vabljeni!
Burko Jake Štoka »Trije tički« bo Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v soboto 29. aprila ob 20.30 v župnijski dvorani v Dolini, v nedeljo 30. aprila pa ob 18. uri v prosvetni dvorani v Trebčah.
Praznik češenj v Mačkovi j ah bo letos v nedeljo 21. maja. O prireditvi bomo še poročali v prihodnjih številkah.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Kmečka banka v
spomin pok. Lojzeta Komjanca 20.000; N. N. v spomin na pok. Katarino Pirih 10.000; N. N. 5.000; Delavsko-kmečka posojilnica v Sovodnjah 40.000 lir.
Za Alojzijevišče: Kmečka banka v počastitev spomina pok. Lojzeta Komjanca 20.000; N. N. ob 804etnici zavoda 5.000; K. B. 5.000; Brataševec 1.000; N. N. v proslavo 80-letnice zavoda 80.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. (1) Sovodnje 5.000; A. K. Gorica 5.000; N. N. (2) Sovodnje 5.000 lir.
G. Artur Zalatel, stolni vikar v Gorici je v zvezi z ustanovami, s .katerimi je bil povezan, dokler ni oslepel, daroval po 10.000 lir za Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, Katoliški dom, Katoliški glas ter za Župnijske domove v štandrežu, Doberdobu in Šte-verjanu.
Za šolske sestre v ul. Risorta, Trst: Marija Obersnel vd. Škamperle v spomin pok. s. Mamerte Kobal 10.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Amalija Čok ob smrti sestre Netke 5.000; družina Barazzutti ob smrti Justine Baraz-zutti 5.000; Pini, Boži in Marta Kocijančič ob smrti s. Mamerte 4.000; svetoivanski cerkveni pevci ob smrti Josipa Kravosa 12.000; Sergij Kocijančič v isti namen 3.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Vremec Leopolda 2.000; Furian-Zolia Marija 4.000; Škerlavaj Lojzka 2.000; Mottica-Frassotn ob poroki 16.000; Levstik-Zerjal 5.000; Šturm Josip ob krstu malega Aleksandra Jana 10.000; Daneu Jelka-Fonzari Umberto ob krstu malega Aleksandra Jana 10.000; Guštini Lidija ob poroki 5.000; v cerkvi 6.530 lir.
Za cerkvico na Ferlugah: N. N. 5.000 lir.
Za cerkvico pri Banah: Kocman Voj milob krstu hčerkice Tjaše 5.000; Lizzi Otello ob krstu male Tjaše 10.000 lir.
Za cerkev v Bogdancih: gospod iz Trsta 1 000 lir.
Za slovenske misijonarje: M. 2 . 2.000 Lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večm pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Na »Prazniku pomladi« 3. aprila v Doberdobu je nastopila tudi folklorna skupina iz Ločnika, ki Je znova dokazala svojo veliko usposobljenost v gibih in izrazu